Tako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska ^*Banka Banka «* posluhom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA VARNOST KRANJ VARNOST KRANJ d.d. je nosilec zlatega znaka slovenska kakovost |E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 http://www.varnost-kranj.si (064)212-726 AVTOHIŠA VRTAČ Kranj {jOOC Delavska 4, Stražišče pri Kranju Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si š\ Š* M / 9 n Ekološki razvojni sklad. V izvajanje tega projekta se vključuj6 tudi Gorenje Servis. Pričakujejo, da bodo k temu projektu pristopila še druga podjetja oziroma serviserji, je zapisan0 v sporočilu ministrstva za okolj in prostor. • J.K. f7MTfiq?WTRT Tr&T^Tr tflf AO Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pultednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna ■"•JjS ^SJ^Uis^&\iQJJUlino Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lca Mencinger, Urša Peternel, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, M'" ^ 1 iet&nAviteli in i^Haiat^li- VolčJak'Cveto ZilPll,lniV Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik. Tina Doki / Priprava za tisk: Mcdja Kranj / Tisk: DELOJČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/22^',7 Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-gias.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 ure/ Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DE do 15. ure, sreda KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92) / CENA IZVODA: 200 Sit (10 HRK za prodajo na Hrvaškem) i DEM: Oglasne storitve: P" AKTUALNO Obrtna zbornica Slovenije odpira novo temo Zaščita malih delodajalcev V malem gospodarstvu bi lahko hitro odprli 30 tisoč delovnih mest, če bi krenili po tej evropski poti. OD TORKA DO PETKA Kranj, scpt. - Celjski obrtni sejem je vselej priložnost, ki jo Obrtna zbornica Slovenije izkoristi za odpiranje novih obrtniških oziroma podjetniških tem. Letos je v središču pozornosti zaščita malih delodajalcev, takoj pa je treba reči, da ne gre za protekcijo, temveč naj bi s tem pospešili zaposlovanje pri malih delodajalcih. Kaj ima zbornica v mislih, nam je pojasnil njen sekretar ANTON FILIPIČ. Pri tem je postregel z zanimivo primerjavo, da bi bilo v slovenskem malem gospodarstvu lahko 75 tisoč delovnih mest več, če bi bilo tako razvito, kot je na Bavarskem, v primerjavi z avstrijsko Štajersko pa celo 90 tisoč delovnih mest več. "Zaščita malih delodajalcev je pri nas novost, kaj imate v mislih?" "V stikih s podobnimi organizacijami po Evropi smo ugotovili, da imajo v svoji zakonodaji posebej zaščitene male delodajalce. Vendar ne Zato, ker bi jim želeli povečati dobičke oziroma izboljšati njihov življenjski standard, vlade skušajo s tem pospešiti zaposlovanje ljudi. Svetovni procesi gredo v smeri mehanizacije, Avtomatizacije, robotizacije itd. mdustrije, kar prinaša odpuščanje zaposlenih in brezposelnost je eden večjih evropskih Problemov, zato so iskali rešitve. Ne bom rekel, da je to edina, vsekakor pa je malo gospodarstvo eno najbolj perspektivnih področij zaposlovanja, smisel tega je, da bi ljudje Zaposlovali." "Mislite, da je pri nas spoznanje o tem že dozorelo?" "Pri nas se že petnajst ict govori, da je treba pospeševati malo gospodarstvo, vendar to še °e pomeni, da se tudi kaj zgodi." "Kaj bi se moralo zgoditi?" "Po letu 1990 so odpadli Politični razlogi za oviranje razvoja malega gospodarstva, vendar se stvari še niso premakni fe. Sicer pa stvari že same gredo v tej smeri, podatki kažejo, da se v zadnjih letih zaposlenost povečuje samo v državni upravi in v malem gospodarstvu. Prav bi bilo, da 01 se hitreje povečevalo v gospodarstvu, saj bodo le tako dajatve znosne. Zato predlagalo, da bi zaščito malih delodajalcev vključili v socialni sPorazum 1998 do 2000," "Zakaj v socialni sporazum?" "Gre za večje število ukre-P°v> ki jih ni moč rešiti samo z enim zakonom, nanašajo se Predvsem na socialno in delov-l}° pravno zakonodajo. O tem 111 ajo tudi po Evropi dokaj Falične ureditve, razlike so U(*i med velikimi in malimi sistemi. Predvsem je treba za-Sotoviti sorazmerno enostavno Prejemanje in odpuščanje de-■ Vcev, zelo prilagodljive pre-Plse pri sklepanju delovnih razmerij. Če mali delodajalec danes ima posel, težko reče, da ga bo imel tudi prihodnje leto, saj je zelo odvisen od ponudbe in povpraševanja, zato mora imeti možnost, da hitro sprejema in odpušča zaposlene." "Saj zdaj to delajo, vendar na črno?" "Seveda, ker te možnosti nimajo. Zato se včasih tudi ne odločajo za širitev dejavnosti, kar je škoda za nacionalno ekonomijo, alf pa zaposlujejo na vse možne načine, tudi na črno." "Verjetno boste imeli težave s pojmom zaščita malih delodajalcev, saj ima prizvok protekcije?" "Vendar to ni protekcija. Če država želi reševati slovensko brezposelnost, naj nekaj naredi in po moje je to eden pomembnejših ukrepov." "Na katerih področjih naj bi se spodujali mali delodajalci?" "Sprejeti je treba davčno zakonodajo, ki bo prijaznejša in spodbudnejša za male delodajalec. Ne gre za to, da bi plačevali manj davkov, temveč da bi bili postopki enostavnejši. Zavzemamo se, naj se dela zakonito, toda predpisi naj bodo enostavnejši, kar finančnemu ministrstvu težko dopovemo. Pri nas se velikokrat zgodi, da brez potrebe predpisujejo stvari, ki jih nihče ne uporablja. Mali delodajalci ne morejo biti specialisti za vse, nimajo tako specializiranih poslovnih funkcij kot v velikih podjetjih, če bi vse plačali, bi bili stroški preveliki in vprašljiva bi postala njihova dejavnost." "Marsikdo bi raje imel pavšal?" "Ena izmed rešitev je vsekakor pavšal, ki se ga finančno ministrstvo otepa že osem let. Zdi se mi, da se bojijo, da bi pavšal omogočal prikrivanje rezultatov in manj plačanih davkov, kar pa ni res. Podoben problem je z enostavnim in dvojnim računovodstvom, češ da je pri enostavnem moč prikrivati rezultate. Pa ni res, če ni nadzora, se lahko prikrivajo pri enem in pri drugem. Pri nas pavšala še ni, v zadnjem letu, dveh vendarle slišimo, da o njem razmišljajo tudi na finančnem ministrstvu, vendar res šele v zadnjem času, upam, da se bo kaj premaknilo." "Kako je s pavšalom drugod po Evropi?" "Zaradi pocenitve poslovanja imajo denimo v Nemčiji za male delodajalce, ki ne presegajo 500 tisoč mark prihodka, 125 tisoč mark premoženja in imajo dobiček nižji od 48 tisoč mark, predvideno pavšalno obdavčitev. Vendar to velja le za storitvene dejavnosti, zanje določijo normirane stroške in obrtnik oziroma podjetnik vodi poenostavljene evidence pro- Najholj zanimiva je vsekakor primerjava z nemško Bavarsko in avstrijsko Štajersko, ki jo je napravil Anton Fillpič in imel s tem kar precej dela, saj je moral zbrati kopico podatkov. Ugotovitev je naravnost usupljiva in kaže, kako bi naša vlada lahko odpravljala brezposelnost. Če bi bila namreč slovenska obrt in celotno gospodarstvo na razvojni ravni nemške Bavarske, bi lahko delo v slovenski obrti našlo kar 75 tisoč ljudi. Če bi bilo na ravni avtrijske Štajerske pa bi se lahko v slovenski obrti zaposlilo celo 90 tisoč ljudi. Na Obrtni zbornici Slovenije so prepričani, da bi v slovenski obrti lahko hitro našlo delo približno 30 tisoč ljudi, Če bi seveda sprejeli takšno zaščito malih delodajalcev, kakršna je v veljavi v Evropski uniji. PbNVrf DPŽ*Ve JW\1'/V\ PbD)€1fi'KbM W\HM OD Te KflAVe PA Ne So VecK* Evropska unija je ukrepe za zaščito malega delodajalca zapisala v svojo temeljno listino in sicer v Pogodbo o ustanovitvi Evropske unije. Bistvo teh zaščitnih ukrepov za malega delodajalca je v tem, da je zaposlovanje zanj manj tvegano, cenejše in enostavnejše, zakonske obveznosti malega delodajalca v primeru prenehanja delovnega razmerja pa so manj zahtevne. meta, osnovnih sredstev in davka na dodano vrednost. Odloči se lahko sam in verjetno bi tudi pri nas marsikdo raje plačal pavšal, kot vodil kopico evidenc, ki mu jemljejo čas in denar. Mislim, da bi bili ljudje pripravljeni celo plačati več davka, samo da ne bi imeli toliko pisarniškega dela." "Seveda, saj jih samo računovodja stane 500 mark mesečno, pa še vse papirje mu morajo pripraviti?" "Res je tudi, da naši obrtniki včasih najraje ne bi vodili nobene evidence, kar seveda ne gre. Vsekakor jo morajo voditi, vendar bi bila lahko veliko bolj preprosta." "So poleg ukrepov na delov-nopravnem in davčnem področ-ju predvideni še kakšni ukrepi?" "Se cela paleta jih, od sofinanciranja obrtnih con in lažjega dostopa do finančnih sredstev do strokovne pomoči pri vstopanju na tuje trge. Vendar so najpomembnejši na prvih dveh področjih." "Obrtna zbornica je pred leti državi obljubljala 60 tisoč delovnih mest, če odpravi največje probleme, najbolj pereča je bila tedaj finančna nedisciplina." "Pred petimi, šestimi leti smo državi ponudili, da v malem gospodarstvu odpremo 60 tisoč novih delovnih mest, pa so nekateri rekli, da pretiravamo. Vendar nismo. Poglejte, ponudbo smo pogojevali s finančno disciplino in še z nekaterimi stvarmi, veliko se jih ni zgodilo, predvsem ne najbolj bistvena finančna disciplina. Vendar smo v malem gospodarstvu kljub temu v zadnjih šestih letih odprli skoraj 40 tisoč novih delovnih mest, od tega 34 tisoč pri samostojnih podjetnikih." "To so uradno zaposleni?" "Seveda. Sicer pa smo med ukrepe vključili tudi preprečevanje zaposlovanja na črno in nelojalne konkurence." "Kdaj boste predloge o zaščiti malih delodajalcev predstavili?" "Na seji ekonomsko socialnega sveta, ki je bila 16. septembra na celjskem obrtnem sejmu. Prej ste me vprašali, ali je slovenska družba že dozorela v tem pogledu, predvsem za rešitve na socialnem in delovno-pravnem področju. Morda se bodo zlasti sindikatom zdele na prvi pogled ubijajoče. Toda, tudi v Nemčiji imajo sindikate, ki sodijo, da je prilagodljivost pri zaposlovanju dobra stvar, seveda pa jo imajo tam že dolgo. Eden od ciljev sindikalnega združevanja je tudi zagotavljanje dela in vsekakor je pametno evropske izkušnje prenašati k nam. Zbral sem podatke in naredil primerjavo: Ce bi bila slovenska obrt in seveda celotno gospodarstvo na ravni Bavarske, bi bilo v slovenski obrti 75 tisoč več zaposlenih, kot jih je danes, v primerjavi v avstrijsko Štajersko pa bi bilo celo 90 tisoč delovnih mest več. Nismo seveda na nemški in avstrijski ravni, toda prepričan sem, da bi se jih lahko kmalu zaposlilo 30 tisoč, če bi krenili po tej poti." "Je finančna nedisciplina še tako velik problem?" "Sprejet je bil zakon o izvršbi, vendar je problem njegovo izvajanje, saj ni operativen, ker država ni zagotovila dovolj izvršiteljev oziroma izterjevalcev. Po zakonu iz leta 1994 pa so tudi obrtniki pravne osebe, vsi pa tega še ne vedo, celo državni uradniki včasih ne in predpisujejo stvari, ki so skregane z logiko." "Vendar obrtniki pravijo, da so še razlike pri obdavčitvi?" "Seveda, pri družbi z omejeno odgovornostjo, ki je najpo-gostješa oblika gospodarske družbe v malem gospodarstvu, je dobiček obdavčen 25-odstot-no. Samostojni podjetniki pa so vezani na zakon o dohodnini, pri pragu, ki ni tako visok, je obdavčenost 50-odstotna. Veliko več torej plačajo, v tem je neenakopravnost. Ni sicer rečeno, da bi moral biti odstotek enak, vsekakor pa razlika ne bi smela biti tako velika. V Nemčiji je denimo 45-odstotna in za samostojne podjetnike 47-od-stotna, le izjemoma 53-odstot-na. Upam, da bodo pri nas kaj naredili v tem smislu, na nedavnem mariborskem posvetu so govorili tudi o tem, mislim, da so jih opozorili Evropejci." • M. Volčjak AMZS Od torka do petka so delavci AMZS 15 gorenjskim voznikom njihova zale-tena ali močno okvarjena vozila morali odvleči z vlečnimi vozili, 3-krat so pomagali usposobiti vozila na krajih, kjer so se pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Sp. Duplje 55, kjer se je vžgala pomožna kuhinja. Do njihovega prihoda so domačini uspeli požar ukrotiti že sami. Odpeljali so se tudi na Primskovo, kjer se je v prostorih Kokre zaradi del - varjenja sprožil avtomatski javljalec požarov. Na pomoč so jih poklicali še s C. 1. maja 65, kjer se je ustavilo dvigalo in je v njem ostal otrok. Gasilci so dvigalo odklopili in ga potegnili do naslednjih vrat, tako da je otrok lahko izstopil. Škofjeloški gasilci so pohiteli v poslovno stavbo ob hotelu Transturist, kjer se je močno kadilo, vendar so ugotovili, da je dim prihajal iz peči in ni bilo nič nevarnega. Gasilci PGD Gorenja vas pa so pogasili požar v hiši v Gorenji vasi na Trati 50, kjer so se vžgala tla v drugem nadstropju. Jeseniški gasilci pa tokrat niso imeli veliko intervencij, opravili so le en prevoz z njihovim rešilnim avtom in sicer za Acroni. NOVOROJENČKI V dneh od torka do danes je Gorenjska dobila 13 novih prebivalcev. V Kranju je prvič glasilke in pljučka preizkusilo 8 otrok, od tega 5 dečkov in 3 deklice. Obe mejni teži sta tokrat pripadli dečkoma, najtežji je tehtal skoraj štiri kilograme in pol, natančneje 4.450 gramov, najlažjemu pa se je kazalec na tehntici po rojstvu ustavil na 2.800 gramih. Na Jesenicah se je rodilo 5 otrok. Izmed 3 deklic je najtežja tehtala 3.700 gramov, izmed 2 dečkov pa je lažji tehtal 3.490 gramov. Srečnim staršem iskrene čestitke iz našega uredništva! URGENCA Tudi tokrat osebje in seveda nekateri bolniki v jeseniški bolnišnici niso počivali. Nujnih primerov je bilo največ na kirurgiji, tokrat 115, na internem oddelku je bilo bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, 36, na pedia-triji pa 12. TURIZEM Na Bledu imajo 1679 gostov, od tega 1633 tujih in 46 domačih. V kampu Zaka vztraja 56 gostov. V Bohinju so z zasedenostjo hotelov in apartmajev lahko kar zadovoljni, saj imajo trenutno 206 gostov, kat pomeni okrog 40-odstotno zasedenost. Lani je bila zasedenost v tem času 27-odstotna. V kampu je 25 gostov. V Turističnem društvu Kranjska Gora so nam povedali, da imajo trenutno zelo malo oziroma skoraj nič gostov. Nasprotno se lahko pohvalijo v Gozd Martuljku, kjer je Hotel Špik polno zaseden, v kampu pa je 20 ljudi. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Zbor krajanov vasi Trata pri Škofji Loki 6 j Gasilci se bodo pomerili Škofja Loka, 18. septembra - Julri, v soboto, 19. septembra, pripravlja Gasilska zveza Škofja Loka vsakoletno preverjanje znanja gasilcev vseh starostnih skupin, ki bo tokrat pred gasilskim domom na Trati. Iz štirih občin: Gorenje vasi - Poljan, Škofje Loke, Železnikov in Žirov, bo tekmovalo po pričakovanjih 135 ekip s 1300 tekmovalci in sicer: pionirske in mladinske ekipe z. začetkom ob 8. uri, članske in veteranske ekipe ob 13. uri in 15 minut, zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov pa je načrtovan za 18. uro. Vse, ki jih zanima, kako so naši gasilci pripravljeni, vabijo na ogled "Gasilskega tekmovanja '98". • Š. Ž. Nov prizidek šole v Škofji Loki Škofja Loka, 18. septembra - Kljub temu da je od začetka novega šolskega leta že skoraj tri tedne pouka, pa bo danes, 18. septembra, ob 10. uri slavnostna otvoritev dolgo pričakovanega in zelo potrebnega prizidka k osnovni šoli s prilagojenim programom. Osnovni šoli Jela Janežiča Škofja Loka. Po rekordno hitri izgradnji, saj so z deli začeli šele aprila, je bil prizidek končan do 1. septembra, ko je delavcem šole, učencem in njihovim staršem ključe simbolično izročil škofjeloški župan Igor Draksler, v teh dneh pa so na šoli pripravili tudi program slavnostne otvoritve. Vse, ki se zavedajo velikega pomena posebne skrbi za otroke z motnjami v razvoju in cenijo delo z njimi, vabijo na to veselo in srečno otvoritev. • Š. Ž. Začetek gradnje odvisen od denacionalizacij e Radovljica - Član radovljiškega občinskega sveta Andrej Čufer je na eni od sej vprašal, kdaj občina načrtuje začetek gradnje čistilne naprave v Radovljici. Kot je razvidno iz odgovora občinske uprave, dovoljenj za začetek gradnje ni možno pridobiti, ker za zemljišče čistilne naprave in za zemljišče, kjer stoji poslovna stavba Komunale Radovi -j i c a , še poteka denacionalizacijski postopek. Vlagatelji zahtevka predlagajo za zemljišče čistilne naprave vrnitev v naravi, občina pa temu nasprotuje in se zavzema za poravnavo. Upravno enoto, ki vodi post opek, so pozvali, da naj post opek pospeši in da naj zemljišče za potrebe čistilne naprave obravnava ločeno od zemljišča, kjer stoji poslovna stavba. Če bo občini uspelo pridobiti zemljišče, bo lahko začela s postopki za pridobitev dovoljenj. Velikost čistilne naprave bo odvisna od ali se bosta za priključitev odločili tudi sosednja blejska občina in del jeseniške. • CZ. tVoRLO OFFEKS BRITISH AIRWAYS The vvorlds favourite airline Rodoslovna razstava se izteka Škotja Loka, 17. septembra - V okroglem stolpu Loškega gradu je odprta rastava Slovenskega rodoslovnoga društva pod naslovom "Nismo od včeraj", na kateii imajo obiskovalci možnost dobili mnogo nasvetov o sestavi rodovnikov pa tudi dostop do nekaterih virov. Do konca septembra bo ob tem še vrsta zanimivih predavanj: 21. 9. - Rodoslovje V Franciji (v angleškem jeziku); 24. 9. - Rodoslovje in multimedija; 28. 9. - Predstavitev programa Pajek in njegove uporabe v rodoslovju; 29. 9. - Predstavitev centra za družinske raziskave (v angleškem jeziku). • Š. Ž. Čez en mesec o zapori ceste na Trati Vaščani vasi Trata pri Škofji Loki zahtevajo takojšnjo izdelavo študije o vplivih industrije in prometa na okolje in sanacijski program, sicer bodo zaprli cesto. New York 51.300 srr Trata, 17. septembra - Prošnje in zahteve o tem, da sc proučijo vedno bolj neznosni vplivi industrije in prometa na okolje v vasi Trata pri Škofji Loki, so po mnenju prebivalcev te vasi že dolga leta le "glas vpijočega v puščavi". Namesto varovalnega pasu se celo načrtuje gradnja novih delavnic. Če se po enem mesecu ne bo pripravila študija o stanju okolja, bodo zaprli cesto. Kljub pravemu mrazu je bilo pod odprtim kozolcem v vasi Trata v ponedeljek popoldne na delnem zboru krajanov vasi Trata v KS Trata kar precej vroče. Pred približno enim letom so namreč ob obravnavi zazidalnega načrta bližnje nove obrtne cone občinske organe z vrsto pripomb in zahtev opozorili na vse bolj nevzdržno bivanje v tej vasi, ponovili svoje pripombe tudi ob razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih načrtov, pa vendar doslej niso dobili še nobenih odgovorov. Opozorila bi lahko strnili predvsem v strah vzbujajoče emisije prahu, plinov in hrupa bližnje nakopičene industrije in vedno bolj nemogoče prometne razmere, zlasti pri prehodu čez železniško progo in na sami cesti skozi vas. Predstavniki občine so se očitka o tem, da niso dobili odgovora, branili s tem, da javna razprava o spremembah prostorskih dokumentov še ni zaključena (rok je namreč bil 15. september) in tudi priznali, da študija o vplivih na okolje sploh ni bila naročena. Zavrnili so zahtevo za pripravo urbanistične zasnove vasi Trata, ker da je to le del sprememb prostorskih planov, ki so v razpravi, priznali pa, da je študija o vplivih na okolje resnično ena od temeljnih in zelo potrebnih strokovnih osnov, ki jih spremembe prostorskih načrtov zahtevajo. Vroča razprava na zboru krajanov Čistilna naprava bo v Martuljku Nekateri krajani so pred glasovanjem demonstrativno zapustili sestanek, saj so bili prepričani, da bi o naložbi in čistilni napravi morali odločati na referendumu. Gozd Martuljek, 17. septembra -Krajani Martuljka su na zboru krajanov ostro zahtevali nekatera pojasnila o največji naložbi -kanalizacijskem kolektorju in čistilni napravi, ki bo v Gozd Martuljku. Nekateri so bili za referendum in za to, da se čistilno napravo ne gradi, ampak se priključi na jeseniško čistilno napravo. Občinski proračun bo krepko zategnil svoj pas, da občani ne bodo tako obremenjeni, kot se je predvidevalo v začetku. Nov kolektor, ki ga po vsej Zgornjesavski dolini gradi občina Kranjska Gora, predvideva tudi čistilno napravo v Gozd Martuljku. Krajani Gozd Martuljka so zahtevali, da se izdela strokovna analiza vpliva čistilne naprave na okolje in na minulem zboru krajanov, ki se ga je udeležilo okoli 80 Martuljčanov in vikendašev, je po dolgi in zelo vroči razpravi polovica udeležencev glasovala za čistilno napravo, polovica pa je demonstrativno zapustila zbor krajanov, saj se njihov predlog, da je za tako pomembno odločitev potreben referendum, ni upoš- teval. Krajani so predstavnikom Komunale in občine na zboru očitali marsikaj: od premajhne informiranosti o investiciji, ki je vredna kar 18,18 milijona nemških mark do še vedno neizdelanih projektov. Direktor Komunale inž. Robert Bizjak je zelo suvereno "branil" naložbo, ki za prebivalstvo ne bo poceni, saj bo povprečno gospodinjstvo moralo plačati okoli tisoč mark za priključek. Država za komunalno infrastrukturo ne da nič, zahteva jo pa. Če ne država, pa jo bo zanesljivo terjal naš vstop v Evropsko unijo. Občina namerava zbrati sredstva iz različnih virov, tudi sredstev Phare programa. Kot je prepričan krajan Rajko Oman, je občina zamolčala dejstvo, da je bil pogoj v koncesijski pogodbi, da se zraven kolektorja zgradi tudi čistilna naprava, sicer iz Phare programa občina ne bo dobila 4 milijonov ecujev sredstev. Krajani so opozarjali na tveganje naložbe, saj prihajajo ecuji, razen tega pa je predvidena zelo dolga odplačilna doba. Dvomili so o tako visokih cenah priključkov in cevovoda, saj naj bi bil gradbeni strošek za meter cevovoda kar 60 tisoč tolarjev za meter, cevovod pa je dolg 20 kilometrov. Krajani v nobenem primeru niso proti kolektorju, le nekateri želijo, da se kanalizacijsko omrežje zgradi do jeseniške čistilne naprave brez čistilne naprave v Martuljku. Zanimalo jih je tudi, koliko bo gospodinjstvo stala kanalščina. Dobili so odgovor, da bi leta 2002 več kot polovica občanov plačevala po 3.500 tolarjev na mesec, če pa bo občina investicijo financirala tudi iz lastnih sredstev, pa manj - 2,5 nemške marke.Občina se je že odločila, da bo zaradi naložbe začela zelo varčevati. Proračunska sredstva iz naslova plačil komunalnih priključkov za novogradnje bodo namenjena za investicijo, enako več drugih proračunskih virov kot denar za igre na srečo, sredstva od najemnin in, denimo, 700 tisoč nemških mark sredstev, ki jih dobi kot solastnica deponije na Jesenicah, saj Drugače je s prometom: prometna študija je v izdelavi - prav v teh dneh bodo ponovno šteli promet in do konca leta naj bi bil i/delan tudi projekt za rekonstrukcijo Kidričeve ceste od križišča pri Lipici do železniške postaje. Po doslej izdelanem kaže na to, da bo morala biti ta cesta tripasovna in podana naj bi bila tudi rešitev prehoda čez progo. Tovarna Termo, ki je kupila tudi obrat Jelovice v vasi Trata, pa naj bi po zagotovilih občinskih predstavnikov uredil svoj prehod. Rekonstrukcija naj bi se začela pomladi prihodnje leto. Ta sicer ugodna informacija krajanov ni pomirila, saj imajo slabe izkušnje z. občinskimi obljubami že več kot desetletje. Soglasno so sklenili, da mora občina (kljub opozorilom, da rok ni uresničljiv) zagotoviti izdelavo študije o vplivih na okolje v enem mesecu, sicer bodo opozorilno zaprli cesto na Trati. • Š. Žargi Sovo 83.400 sit je njena 20-odstotna lastnica-Občinski proračun bo moral tako kar precej zategniti pas-če hoče, da bo naložba, ki je zaneseljivo ena največjih, dokončana. Izgradnja kolektorja je do odločitve zbora krajanov 1 Gozd Martuljku obstala. Zdaj pa kaže, da se bo gradnja v Mojstrani vendarle začela. Na Dovjem so že spremenili projekt tako, da večina krajanov ne bo imela črpalk, vendar potrebujejo soglasja lastnikov zernl' jišč. Kot je dejal predstavnik koncesionarja, se lahko gradnja takoj zaustavi, če bo samo efl lastnik zemljišča proti temu, da kanalizacija poteka po njegO' vem zemljišču. • D. Sedej exicc srr Belgijska delegacija v Škofji Loki Obisk za izmenjavo izkušenj Štiridnevni obisk skoraj petdesetčlanske delegacije iz Belgije je minil v znamenju medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj* Škofja Loka, 17. septembra -Na kratko smo že poročali o tem, da je v soboto na obisk v Škofjo Loko prišla delegacija belgijske občine Maasmeche-len, s katero se Škofja Loka pogovarja o pobratenju. Na tak način so vrnili obisk škofjeloške delegacije lanskega maja, predvsem pa naj bi ta obisk prispeval k medsebojnemu boljšemu spoznavanju, ki naj bi morda v prihodnjem letu pripeljalo tudi do pobratenja. Delegacija iz belgijske ob-, čine Maasmechelen, ki ima več kot 35 tisoč prebivalcev, je bila kar zajetna, saj jo je sestavljalo 49 predstavnikov z županom na čelu, vključen je tudi poslanec belgijskega parlamenta, občinski svetniki, uradniki, ki pokrivajo socialo, šolstvo, promocijo občine, invalide, šport, ostarele, red in mir (občinska policija) in mladino. Pri tem kaže omeniti, da je prav v Maasmechelcnu, mestu na belgijsko nizozemski meji, s 500 člani ena največjih skupin Slovencev v zahodni Evropi, svetnik te občine, ki je zadolžen za pobratenja, pa se intenzivno uči slovenskega jezika. V Maasmechelcnu delujeta dve slovenski društvi: Društvo Sv. Barbara, ki je bilo ustanovljeno kot jugoslovansko kulturno društvo že leta 1929, danes pa je to podporno društvo s 60 do 70 člani, ter Slovensko katoliško kulturno prosvetno društvo Slomšek, ustanovljeno leta 1960 in združuje več kot 240 članov. Slednje organizira slovenski dopolnilni pouk, vrsto kulturnih in družabnih prireditev in verskih praznovanj, ima dva pevska zbora in izdaja tudi svoje glasilo. Po pobratenju občine Kranjska Gora in flamske občine VVaasmunstcr ter uspelih srečanjih in izmenjavah slovenske in flamske podeželske mladine je iz Maasmechelena prišla ideja o pobratenju s Škofjo Loko in do obiska širše škofjeloške občinske delegacije v maju lani. V teh dneh so predstavniki iz Belgije vrnili obisk. Na občini Škofja Loka so jim pripravili precej bogat in gostoljuben program spoznavanja Škofja Loke, Gorenjske in tudi širše Slovenije, ponedeljkovo popoldne pa je namenjeno povsem strokovni izmenjavi izkušenj po posameznih področjih. Poleg številnih priložnostnih sprejemov in pogovorov, vodenih ogledov Škofje Loke, izletov po Gorenjski in na Primorsko, kaže omeniti predvsem delo v, kot so jih imenovali, desetih kreativnih delavnicah po posameznih področjih: o mladini, šolstvu, športu, upokojencih-invalidih, socialnih zadevah, tehnični službi, politik', spremljevalnih dejavnostih m policiji, katerih namen je bu medsebojno spoznavanje, m menjava izkušenj in ustvarjanje povsem osebnih stikov. Na občini Škofja Loka so tudi odločeni, da se o tem de|u zberejo poročila in oblikujejo zaključki. Ponedeljkov večer pa so preživeli na družabnem srečanju, pri čemer so gostje iz Belgije slavnostno izročili tudi 50.000 belgijskih frankov pomoči v potresu poškodovanim šolam v Bovcu. Delegacija }'-Maasmechelena se je po Štu*H napornih dneh domov vrnila sredo. • Š. Ž. Pridobitve ob jubilejih Nova podoba jeseniške bolnišnice Direktor jeseniške bolnišnice je s sodelavci poskrbel, da je njena podoba povsem drugačna. Jesenice, 17. septembra - Ob letošnjih jubilejih je jeseniška bolnišnica povsem prenovljena: z novim pediatričnim oddelkom in ' novo fasado živahnih barv v zgornjem nadstropju. Za pediatrični oddelek manjka še oprema, objavljen je javni razpis. Splošna bolnišnica Jesenice vojno so dela zastala. Praznuje 50-letnico izgradnje bolnišnice Jesenice, a tudi še bolj pomemben jubilej: 100-let-nico bolnišničnega zdravljenja na Jesenicah. Na Jesenicah so po vojni zgradili bolnišnico, ki je bila tedaj najmodernejša ustanova I Sloveniji, bolnišnično zdravljenje pa ima na Jesenicah dolgo tradicijo. Že Bratovska skladnica Kranjske industrijske družbe je pred vojno skrbela za socialno zavarovanje delavcev v železarni in bila lastnica stare bolnišnice. Ko je po dograditvi železarskih obratov na Jesenicah in na Javorniku ta bolnišnica postala premajhna, so zavarovanci začeli akcijo za ■zgradnjo nove na Plavžu. Sredstva za nakup zemljišča so prispevali zavarovanci kranjske industrijske družbe, nekaj denarja pa so si tudi sposodili. V začetku vojne je bila stavba pod streho, a med Bolnišnico so predali svojemu namenu leta 1948. Ob teh pomembnih jubilejih je tik pred zaključkom pediatrični oddelek jeseniške bolnišnice, ki ga bodo dobili z nadzidavo enega nastropja bol- nišnice. Sodoben oddelek je zgrajen, zdaj so še objavili razpis za opremo v vrednosti 13 milijonov tolarjev. Za gradnjo pediatričnega oddelka na Jesenicah so prispevali tudi donatorji, posamezniki in družbe, nekaj denarja pa so zbrali z več solidarnostnimi akcijami in prireditvami, tako da skupni znesek donatorskih sredstev znaša 13 milijonov Jeseniška bolnišnica je dobila nov pediatrični oddelek, obenem pa so izolirali stavbo in jo na novo prepleskali. ■ Foto: D. Sedej tolarjev. Direktor jeseniške bolnišnice prini. dr. Janez Remškar upa, da bo pediatrični oddelek bolnišnice odprt ob novem letu. Bolnišnica na Jesenicah je ostala med regijskimi bolnišnicami in še vedno obdržala ginekološko - porodniški oddelek, okoli katerega se vsake toliko časa razplamenijo razprave o njegovi preselitvi ali ukinitvi. Zdaj je poleg pediatričnega oddelka, ki bo velika pridobitev ne le za Jesenice, ampak tudi za vso Gorenjsko, dobila tudi novo fasado. Stavba je izolirana in bo zatorej poraba energije bolj racionalna. Prvič sploh, odkar stavba stoji, so poskrbeli za izolacijo in obnovo pročelja. Arhitekti so izbrali bolj živahne barve - vsaj za najvišje nadstropje. Barve so v nižjih nadstropjih bolj umirjene. Vsekakor pa je podoba stavbe jeseniške bolnišnice danes izredna lepa, za kar gre nedvomna zasluga direktorju in njegovim sodelavcem. • D. Sedej Pogovor o letošnji kulturno-turistični prireditvi Venerina pot bo v Škofji Loki še dolga Po odprtju razstave in predstavitvi diapozitivov je bilo veliko besed o tem, kako so letošnjo prireditev organizirali, manj pa o tem, kako naprej. Škofja Loka, 17. septembra - V sredo zvečer so v hodniku ■^'gonove hiše odprli razstavo fotografij o letošnji junijski kulturno-turistični prireditvi Venerina pot, nato pa še v polno Zasedeni galeriji Loškega gradu predstavili diapozitive. Na Pogovoru o tej prireditvi smo nato slišali, kako je bila organizirana, praktično nič pa o tem, kako naj bi bilo v naprej. Da so fotografije s te tako Živopisne kulturno-turistične Prireditve resnično lepe in zan-'mive, se bo lahko prepričal v Prihodnjih dneh še marsikdo, *\ bo vstopil v hodnik občinske biše, vendar so bili obiskovalci ^ sredo nagrajeni še z ogledom barvno kontrastnejših diapozitivov. Verjetno pa je bil cilj tokratnega srečanja o Venerini P°ti v Škofji Loki predvsem Pogovor o tem, kako je bila ta Prireditev pripravljena, kako ^•"ganizirana, predvsem pa *ako se je lotiti v naprej, pri Cemer so nam organizatorji °stali kar nekaj dolžni. V Uyodu je o projektu Venerina P°t spregovorila Tadeja ižanski iz ministrstva za l^alo gospodarstvo in turizem, ,n opisala, kako se je v bistvu naJbolje začela uveljavljati aeja o tem mednarodnem tur- ističnem projektu prav v Sloveniji in še posebej uspešno prav v Škofji Loki - ideja je nastala na univerzi v Celovcu in vključuje 49 srednjeevropskih mest, od tega kar sedem v Sloveniji. V začetku je bilo potrebno organizirati vrsto strokovno vodenih delavnic, da se zagotovi izhodiščne pogoje in pristop na primerni ravni, prav z zgodbo o Agati iz Tavčarjeve Visoške kronike ter s starimi glasbili pa je Škofja Loka našla svojo zakladnico, s katero je to prireditev nadgradila. Menila je, da si Škofja Loka z letošnjo prireditvijo zasluži pohvalo in čestitke. Temu je sledil opis priprav glavnega organizatorja in ani-matorja Venerine poti v Škofji Loki Janeza Jocifa, ki je menil, da so uspeli z oživljanjem resnično pristnih tradicij v tem okolju, kot sta na primer izdelovanje starega papirja in mestni klicar, poseči po koreninah, hkrati pa je potrebno priznati, da je Škofja Loka turistično popolnoma nerazvita, čeprav ima ogromne potenciale. Srednjeveškemu mestnemu sejmu s prikazom starih obrti so letos dodali še dan stare glasbe in dan, ko so prikazali odlomek iz Visoške kronike, manj znano pa je, da je bil v Škofji Loki organiziran tudi seminar o stari keramiki, pri čemer je razveseljivo dejstvo, da se poslej vrtijo v Škofji Loki kar štiri lončarska vretena. O turistični plati prireditev je nato kritično spregovoril Marko Pleško, tajnik turističnega društva, ki je ocenil, da ponuja projekt Venerina pot možnosti, da si Škofja Loka izgradi podobo turističnega in kulturnega mesta, po kateri bo razpoznavna v Sloveniji in tudi širše, in da vzgoji svoje prebivalce k drugačnemu odnosu do turizma. Naštel pa je tudi vrsto pomanjkljivosti: slaba infrastruktura, prireditev le tri dni, ni dodatne turistične ponudbe, slabe so nastanitvene možnosti. Predvsem pa bi se bilo potrebno zamisliti nad ugotovitvijo, da ni bilo prav nič trženo. Da je bilo logično temu tako, je sledilo iz predstavitve organizacijske strukture, ki jo je predstavila Mojca Logar iz občinske uprave: v središču je župan (!), ki se pri organizaciji opira na Zvezo kulturnih organizacij. Turistično društvo in občinsko upravo. Pri načrtih za v prihodnje so bili našteti štirje sklopi: kultura (glasba, gledališče, ples, obujanje starih obrti), letni mestni sejem s tržnico in obtržnimi dogajanji, nadaljnjo razvijanje kostumo-grafije ter posebej kulinarike. Več kot to, o konkretnih načrtih ni bilo povedanega, iz razprave pa kaže omeniti opozorilo, daje v treh dneh preveč prireditev hkrati, nato pa se Škofja Loka pogrezne v poletno mrtvilo. • Š. Žargi ^ Kdo bo (ali ne) kandidiral na volitvah? Županskih kandidatov je, kolikor hočeš... ^ Žirovnici kandidatov, kolikor hočeš, v Kranjski Gori trije, na Jesenicah Brudar in Markež, kandidat Združene liste in še kdo... Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora, 17. septembra - V novi občini ^irovnica bo najbrž izbira med kandidati za župana kar precejšnja. Kranjski Gori se poleg sedanjega župana obeta kandidatura obrt- •kov in LDS, na Jesenicah pa se bodo volivci verjetno odločali med Ve'na: dr. Božidarjem Brudarjem in inž. Valentinom Markežem. v jeseniški občini sta znana Združena lista bo podprla kan- Va kandidata za župana. Prvi je didaturo sedanjega kranjsko-sedanji Brudj Božidar primeru podprle župan dr. Jar, ki ga bodo v j^ndidature nekako 1(0 imenovane pomladne sednke in inž" Valentm Markež, aanji predsednik občinskega .eta in vodja vzdrževanja v jeroniju, ki je kandidat LDS. aružena lista socialnih mokratov Jesenice za zdaj še gJJJjMHuje o dveh kandidatih za , eniškega župana, vsekakor pa ^Ponudila svojega kandidata. gorskega župana Jožeta Kotnika, ki ga podpira tudi SKD v Kranjski Gori ter nekaj drugih strank. O svojem kandidatu v kranjskogorski občini razmišlja Združenje obrtnikov, vsekakor pa ima tudi LDS v Kranjski Gori svojega kandidata. Slovenska ljudska stranka se še ni odločila: ali bo podprla Jožeta Kotnika ali pa poiskala svojega kandidata. Kot nam je povedal Jože Zupančič, ki je predsednik sveta SKD, torej "drugi človek" Peterletove stranke, ima stranka v Kranju svojega kandidata dr. Janeza Remškarja, v Radovljici sedanjega župana Vladimirja Černeta, v Bohinju bo podprla sedanjega župana, na Bledu in v Tržiču pa bo poiskala svojega kandidata, v koaliciji z drugimi strankami. Posebej v Tržiču bo njihov kandidat mlad in sposoben, zato upajo na njegov uspeh na volitvah. V Žirovnici, ki je nova občina, je kandidatov kar precej: verjetno bo kandidiral sedanji predsednik sveta France Legat, o svojem kandidatu razmišlja LDS, v Žirovnici bodo svojega kandidata krščanski Združena demokratov, med dvema imeli Slovenski demokrati in lista socialnih ki se zdaj odloča kandidatoma. V Žirovnici bo tudi en neodvisni kandidat, ki s svojo neodvisno listo, na kateri so spoštovani in v okolju cenjeni ljudje, upa na uspeh. Kot kaže, bo predvsem v Žirovnici izbira kar pestra. V Kranjski Gori ob sedanjem županu ni kaj velike izbire: morda le obrtniki in LDS, na Jesenicah pa bo po vsej verjetnosti najhujša "bitka" med Božidarjem Brudarjem in Valentinom Markežem. • D. Sedej Asfaltirali še zadnji odsek Goreljek - Na občinski cesti Podjehe - Pokrove so ta mesec asfaltirali še zadnji, 375 metrov dolg makadamski odsek od Šport hotela do regionalne cesto Bled - Rudno polje. Kot je povedal Alojz Koblar iz občinske uprave, je cesto za asfaltiranje pripravilo Gozdno gospodarstvo Bled, asfaltiralo Cestno podjetje Kranj, bankine pa ureja peterica brezposelnih, ki je vključena v program javnih del. Po občinskem proračunu je za posodobitev ceste predvideno nekaj manj kot 6,3 milijona tolarjev, od tega naj bi 2,500.000 tolarjev prispeval Šport hotel, 1.884.000 tolarjev država, L285.606 tolarjev bohinjska občina, 400.000 tolarjev Cestno podjetje Kranj in 200.000 tolarjev Gozdno gospodarstvo Bled. • C.Z. Gradijo športno in otroško igrišče Blejska Dobrava, 17. septembra • Komunalna direkcija Jesenice bo sofinancirala športno in otroško igrišče na Blejski Dobravi. Naložbo vodi krajevna skupnost Blejska Dobrava, jeseniška komunala pa bo prispevala okoli 2 milijona tolarjev. Na Lipcah nameravajo asfaltirati dva krajša odseka, jeseniška Komunala pa namerava v plan komunalnih del za prihodnje leto vključiti tudi asfaltiranje parkirnega prostora pri pokopališču na Blejski Dobravi. Parkirišče je makadamsko in zaradi velikega prometa, ki je pred pokopališčem, je nujno, da se prostor asfaltira. • D.S. V kasarno že 40 milijonov tolarjev Jesenice, 17. septembra - V obnovo stare kasarne na Stari Savi, kjer naj bi bila v prihodnje glasbena šola, zgodovinski arhiv in muzej, so vložili že 41 miluonov tolarjev. Sredstva prispevata jeseniška občina in Ministrstvo za kulturo. Zdaj so pozidali prvo etažo, nadaljevali pa bodo z rekonstrukcijo strehe. Jeseniška občina je v letošnjem proračunu za obnovo kasarne namenila 10 milijonov - tako so se odločili jeseniški svetniki. S tem bodo ohranili avtentičnost kulturne dediščine in pridobili 1365 kvadratnih metrov koristne površine. • D.S. Obnovljena že peta fasada Jesenice, 17. septembra - Jeseniška občina se je odločila, da brezplačno prispeva barve vsem tistim lastnikom hiš v Centru 2, ki se bodo odločili za obnovo pročelij svojih hiš. Občina je z JUB-om sklenila dogovor, po katerem JUB občini proda fasadne barve s 30- odstotnim popustom, občina pa ta material brezplačno podari stanovalcem. Doslej se je že pet lastnikov v Centru 2 odločilo za obnovo in Jesenice so veliko lepše kot nekdaj. Zdaj stavbo obnavljajo še gasilci, kt bodo na pročehe prenesli sv. Florjana. Obnoviti pa bo treba tudi staro stavbo, kjer je zdaj sodišče. Stavba ima tri lastnike, Dominvest še ni zemljiškoknjižni lastnik, zato dogovora o obnovi sodišča še ni. • D.S. Novi plinovodni priključki Jesenice, 17. septembra - V jeseniški občini je na plinovodno omrežje priključenih kar precej prebivalcev, zdaj pa bodo plinske priključke dobili tudi na Tomšičevi cesti na Jesenicah. Plinovodne priključke gradijo na vsej dolgi Tomšičevi cesti, ki je zato prekopana. Na plinovodno omrežje se bodo priključili tudi stanovalci, ki živijo na Razgledni, Stražišarjevi in Aljaževi cesti ter v Ukovi. Poleg plinifikacije pa bo jeseniška komunala poskrbela tudi za javno razsvetljavo na Svetinovi cesti na Koroški Beli, na Prihodih, na Tratah in na Potokih -v novem naselju pod Ajdno. • D.S. Deset računalnikov na šoli Jesenice, 17. septembra - Osnovna Šola Polde Stražišar na Jesenicah, ki jo obiskuje 70 otrok, je ena najbolje računalniško opremljenih šol, saj ima kar 10 računalniških mest v sodobno opremljenih učilnicah z mrežno povezavo in priklopom na internet. Računalnike imajd V vseh razredih, učenci pa spoznavajo računalnik enkrat tedensko v računalniški učilnici. Osnovna šola Polde Stražišar se redno udeležuje regijskih in državnih tekmovanj, letos pa je sama organizirala prvo državno prvenstvo osnovnih Šol v matematiki. • D.S. Oktobra občinska knjižnica Cerklje, 18, septembra- Prihodnji mesec se občini Cerklje spet obeta vrsta otvoritev. Gre za cesto Zalog - Pšenična Polica - Zalog, obnovljene šole in njene okolice, računajo pa tudi na otvoritev občinske knjižnice. Uredili sojo v prostorih cerkljanske šole, v njenem severnem delu, za odrom šolske dvorane. Knjižnica ima poseben vhod, tako da ne bo motila šolskega ritma. Že lani je občina Cerklje v adaptacijo prostorov vložila okoli 5 milijonov tolarjev, letos jo bo oprema stala še polovico tega zneska. V knjižnici bo bralcem na razpolago okoli šest tisoč knjig, dva tisoč med njimi je povsem novih. ♦ D.Ž. Oktobra spet v Zaplato Preddvor, 18. septembra - Televizija Slovenija je pred poletjem začela snemati stari običaj spravljanja sena s pobočij Zaplate, pri čemer sodeluje preddvorska igralska skupina in več starejših domačinov, ki še pomnijo "snarjen-je" na Zaplati. V pripravah, pri snemanju, košnji, grabljenju in postavitvi stoga je sodelovalo več kot štirideset ljudi. Drugi del snemanja bo potekal oktobra, ko bodo snarji seno iz stoga povezali v butare in ga odvlekli na konec mačevskega pota. TV Slovenija bo zapis o Zaplati predvajala predvidoma marca prihodnje leto. Dogajanje pa je snemala rudi domača TV Čajna. Igralska skupina Preddvor je v spomin na ponovno oživitev košnje v Zaplati izdala razglednico z več motivi, sodelujoči pa so dobili v dar majice m video kasete. * D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Obnovljen je vrtec Janček Visoko, 18. septembra - Ob prazniku krajevne skupnosti Visoko, ki so ga zaceli slaviti že včeraj s teniškim turnirjem Teniške ;;i kluba Visoko in gasilsko vajo PGD Visoko -Milje, bodo drevi med drugim odprli obnovljene prostore vrtca Janček. Obnovili so ga s sredstvi občine Šenčur. Sicer pa se danes popoldne začne tudi balinarski turnir med ekipami balinarskih klubov Visoko in Milje TELA, zvečer pa bo osrednja prireditev ob krajevnem prazniku v dvorani Doma krajanov Visoko. Praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo s športnim popoldnevom z bogatim srečelovom in raznimi športnimi igrami. • D.Ž. Urejena Glavarjeva ulica Mengeš, 17. septembra - V občini Mengeš na komunalnem področju dosledno uresničujejo letošnji program. Tako so temeljito obnovili in nazadnje tudi asfaltirali pred dnevi Glavarjevo ulico. Del denarja so prispevali stanovalci oziroma lastniki objektov ob ulici, del oziroma 3 milijone pa je primaknila občina iz proračuna. • A. Ž. Vodnikovi dnevi - praznik KS Koprivnik-Gorjuše, 18. septembra - Drevi (danes, petek) ob 20. uri bodo s kulturnim večerom, posvečenim spominu Valentina Vodnika v krajevni skupnosti Koprivnik Gorjuše v Bohinju začeli letošnje tradicionalne Vodnikove dneve, ki jih bodo sklenili v nedeljo. Pol ure pred kulturnim večerom, v katerem bodo ob slavnostnem govorniku akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču nastopili znani slovenski literati, domači pevski zbor, citrar Miha Dožvan, igralka Milena Zupančič in drugi, zaključno besedo bo imel prof. dr. Joža Mahnič, pa bodo odprli v dvorani gasilskega doma na Koprivniku razstavo del slikarske kolonije. Prireditve se bodo v soboto nadaljevale s slavnostno sejo sveta KS ob 10. uri in opoldanskim sprejemom udeležencev teka miru pred gasilskim domom na Koprivniku. Ob pol dveh bodo na Spodnjem Goreljeku na obisku planšarice, zvečer ob 20. uri pa bo v dvorani gasilskega doma na Koprivniku večer glasbe, plesa in smeha. Po nedeljski spominski maši za Valentina Vodnika ob 10. uri bodo, če bo lepo vreme, na Koprivniku odprli vaški sejem. Praznovanje Vodnikovih dnevov pa bodo sklenili popoldne ob 15. uri v dvorani gasilskega doma na Gorjušah s predstavo Matiček se ženi Gledališča z Jesenic. • A. Ž. 29. redna seja občinskega sveta Tržič ^SDS VABIMO VAS NA JESENSKO SREČANJE SOCIALDEMOKRATOV OBČINSKEGA ODBORA SDS BLED Z GOSTI, KI BO V RIBNEM POD RIBENSKO GORO - V NEDELJO, 20. 9. 1998, Z ZAČETKOM OB 11. URI DOPOLDNE. OBČINSKI ODBOR SDS BLED Občina Bled Cesta Svobode 13 4260 Bled tel.: 064 748 010 faks: 064 741 243 OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS, DA SMO JAVNO RAZGRNITEV OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA RIBENSKA GORA, OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE PLANSKE CELOTE BLED IN OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PLANSKIH DOKUMENTOV OBČINE BLED PODALJŠALI DO 28. SEPTEMBRA 1998. HKRATI VAS VABIMO NA JAVNO OBRAVNAVO, KI BO V ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA, OB 19.30 URI V ZADRUŽNEM DOMU RIBNO. Dokumenti so javno razgrnjeni v prostorih Občine Bled in v mali sejni sobi zadružnega doma Ribno, pisne pripombe bomo zbirali do 28. septembra 1998. ŽUPAN VINKO GOLC, dipl. ing. Zupanu Ruparju "odvzeli" besedo Župan in predstavniki občinske uprave so protestno zapustili sejo. Nadaljevanje prihodnji teden. Tržič, 18. septembra - V sredo so se na seji sestali tržiški svetniki. Na dnevnem redu so imeli kar osemnajst točk, saj je bila seja sklicana že pred dvema mesecema, vendar so jo takrat zaradi obvestila tajnika občinske uprave o odsotnosti številnih pripravljalcev gradiva prestavili. Na željo mnogih svetnikov so tokrat pobude in vprašanja uvrstili na začetek dnevnega reda. Od župana so najprej terjali odgovore, potem pa mu niso pustili do besede, ker je točka, za katero imajo po statutu predpisano eno uro, prekoračila ta čas. Župan in člani občinske uprave so zato protestno zapustili sejo. Svetniki so že takoj na začetku na župana Pavla Ruparja naslovili številna vprašanja. Spregovorili so o problematiki sprejemanja signala POP TV v Podljubelju, gradnji nove osnovne šole, nedavnem asfaltiranju parkirišča na tržiškem kopališču in še o marsičem. Svetnik Jože Kuhclj je nato od župana terjal odgovore na občutljive teme, kot so: skrivanje vsakršne dokumentacije pred Nadzornim odborom, vračilo preveč izplačanih plač župana in tajnika občinske uprave, tržiška obvoznica, delo na Koroški cesti in še nekatere podrobnosti. Ker je bila ena ura, kolikor imajo po statutu časa za to točko, že mimo, so župana opozorili, da ne more več posredovati odgovorov in naj jih pripravi v pisni obliki. Ker je bilo to po mnenju župana, kratenje pravice do govora, je sejo protestno zapustil, z njim pa tudi predstavniki občinske uprave. Svetniki so nato obravnavali in z vsemi pripombami tudi potrdili Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja v občini, s katerim naj bi spodbudili odpiranje novih delovnih mest, samozaposlovanje in zaposlovanje mladih. Obravnavali so tudi problematiko občinskega glasila Tržičan, saj kljub zagotovljenemu denarju v proračunu stroški izvajalcu. Tiskarstvu Uzar, še niso plačani. Svetniki so sprejeli sklep, da mora župan izvajalcu v 14 dneh poravnati obveznosti za dve lanski in šest letošnjih številk ter zagotovi denar za preostale letošnje številke. Koliko in kako pa naj uskladita sama. Če sklep ne bo izvršen, so Tiskarstvo Uzar pooblastili, da vloži zahtevo za poravnavo stroškov pri pristojnem organu. Lotili so se tudi treh predlogov o ustanovitvi Javnih zavodov Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, Tržiškega muzeja in Ljudske univerze Tržič, torej razbitja Zavoda /a kulturo in izobraževanje Tržič na tri samostojne enote. Na seji je bila prisotna tudi Zvonka Pretnar, ravnateljica omenjenega zavoda, ki je pojasnila prednosti in slabosti razbitja. Tudi v razpravi so bili svetniki razdvojeni, zato so odlikovali sklep, da bi bilo pametneje najprej počakati, da se oblikuje področna zakonodaja, in šele nato razpravljati o tem. Po obravnavi te točke so svetniki sejo prekinili. Nadaljevali jo bodo prihodnji teden, ko bodo poleg točk, ki so jim še ostale na dnevnem redu, obravnavali še odlok o razpisu volitev v Krajevne skupnosti, saj gaje potrebno sprejeti. • P. Bahun Seja radovljiškega sveta Nič več "kmetje", ampak samo športniki Če je v preteklosti izgledalo, kot da je Alpski letalski center Lesce - Bled kmet z veliko najboljših svet na seji v sredo sprejel osnutek odloka, po katerem naj bi 21,9 hektarja teh zemljišč namenili Radovljica - Občinski svet je na seji med drugim sprejel osnutek sprememb prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine, s katerimi naj bi kmetijska zemljišča na območju letališča Lesce namenili za šport in rekreacijo, omogočili izjemni poseg (postavitev rastlinjakov) na prvo območje kmetijskih zemljišč v Mošnjah in v planskih kartah določili kmetijo v Voščah, ki je bila sicer zgrajena na podlagi ustreznih dovoljenj. Ker je bilo zemljišče na območju leškega letališča v prostorskih dokumentih občine opredeljeno kot kmetijsko, je z uveljavitvijo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov prešlo v državno last oz. v upravljanje sklada. Alpskemu letalskemu centru Lesce - Bled je to povzročalo številne težave, saj je sklad zahteval plačevanje najemnine za zemljišča, ostali uporabniki letališča pa so jim zaradi neurejenih lastninskih razmerij oporekali pravico upravljanja. Štiriletna prizadevanja, da bi zemljišča na območju letališča namenili za šport in rekreacijo, bodo bržkone le obrodila sadove. Občinski svet je na seji v sredo že sprejel osnutek sprememb prostorskih sestavin družbenega plana občine, s katerimi naj bi 21,9 hektarja kmetijskih zemljišč prvega območja spremenili v stavbna in jih namenili za gradnjo objektov in za druge ureditve na letališču, 20 hektarjev zemljišč, ki obkrožajo osrednji del letališča, pa naj bi bilo še naprej v dvona-menski, letališko - kmetijski rabi. Sestavni del odloka o spremembah družbenega plana občine so tudi programske zasnove za območje športnega letališča, ki se deli na dve coni. V prvi so stavbna zemljišča z že zgrajenimi objekti in z objekti, ki jih še načrtujejo: hangar, recepcija, kamp, parkirišča, športna (teniška) igrišča, dodatne parkirne površine in prostor za prireditve, v drugi coni, tj. coni vzletno pristajalne steze, pa je predvidena tudi možnost prestavitve padalskega kroga in črpalke ter ureditev povratnih poti letal in t.i. taxiway. ALC predlaga občini, da bi v kmetijskih zemljišč, je občinski izključno za letališko dejavnost. skladu z dogovorom in odlokom o preoblikovanju ALC-ja v javni gospodarski zavod (v lasti občine) zemljišča zemljiškoknjižno vpisali na zavod, ki bi s tem tudi dobil možnost pravnomočnega upravljanja ii? investiranja. Bojazen, da bi zavod zemljišča kakorkoli odtujil, je po mnenju ALC-ja odveč, saj statut izrecno zahteva soglasje občine kot ustanoviteljice za vse odločitve o prometu Z zemljišči. V razpravi na seji občinskega sveta je bilo največ vprašanj o tem, ali naj bi letališče uporabljali tudi za potrebe akrobatsko motornega letenja, vendar prepoved tovrstnega letenja za zdaj še ostaja v odloku. • C. Zaplotnik Seja bohinjskega sveta Bo s Koblo upravljalo javno podjetje? Občinski svet je pooblastil župana, da skupaj z občinsko upravo prouči možnosti za ustanovitev javnega podjetja, ki naj bi upravljalo s smučarskim centrom Kobla. Bohinjska Bistrica - Podjetje Planum, ki je nekdaj upravljalo s Koblo, je v stečajnem postopku, na javni dražbi, ki bo predvidoma oktobra, pa se bo za nakup potegoval tudi sedanji upravljalec, podjetje Kobla ŽTG, v katerem imajo večinski delež lastniki zemljišč na območju smučišča. Občina je že pred časom ponudila podjetju možnost sodelovanja v obliki javnega podjetja, skupščina pa je potlej zadolžila direktorja Cirila Koselja in predsednika skupščine Stanislava Žena, da sodelujeta z občino pri pripravi javnega podjetja. Občinski svet je na seji v sredo ugotovil, daje žičničarstvo na območju Koble zaradi nadaljnjega razvoja turizma in drugih gospodarskih panog v javnem interesu občine, pooblastil pa je župana Franca Kramarja, da z občinsko upravo pripravi strokovne osnove, na podlagi katerih naj bi ocenili možnosti za ustanovitev javnega podjetja samostojno ali v povezavi s Koblo ŽTG. Občinski svet je po hitrem postopku sprejel tudi spremembe prostorskih sestavin družbenega plana občine, ki omogočajo petnajst izjemnih posegov na prvo in osem na drugo območje kmetijskih zemljišč. Med načrtovanimi posegi prevladujejo gradnje stanovanjskih hiš in gospodarskih stavb za kmetijske potrebe, spremembe plana pa omogočajo tudi dodatno zasneževanje, oskrbo s pitno vodo in reševanje problema z odpadnimi vodami na Voglu, razširitev bungalovov pri hotelu Kompas na Ribčevem Lazu in ureditev avtokampa ob Mostni-ci. Občinski svet je v nasprotju s predlogom občinske uprave uvrstil med izjemne posege tudi gradnjo stanovanjsko turistične- ga objekta v bližini cerkve sv. Janeza. Svet se je seznanil tudi s poročilom o vzdrževanju javne razsvetljave. Samostojni podjetnik Jože Holzbauer, ki razsvetljavo vzdržuje, ugotavlja, da stroški vzdrževanja občutno naraščajo zaradi pogostih kvarov svetilk, med katerimi je približno 70 do 80 odstotkov starejših od dvajset let, večjega števila svetil in razsvetljave parkirišč, sakralnih objektov in spomenikov, mehanskih poškodb in okvar na povezovalnih vodih, kablovodih in v prižigališčih. Občinski svet je ugotovil, da bi bilo treba izdelati program posodobitve javne razsvetljave in z njim tudi zagotoviti, da bi postavljali za Bohinj značilne svetilke. • C. Zaplotnik S seje občinskega sveta Preddvor Po volitvah bosta dve občini Na območju sedanje občine Preddvor bosta po volitvah dve novi občini: Preddvor in Jezersko, obe s tako majhnim številom prebivalstva, da bodo volitve potekale po večinskem sisitemu. Preddvor, 14. septembra - Volilne enote se oblikujejo tako, da se en Član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Če je območje razdeljeno na krajevne skupnosti, volilna enota obsega območje ene ali več krajevnih skupnosti ali pa dele teh skupnosti. Novo občino Preddvor, ki bo imela po odcepitvi Jezerskega še 2892 prebivalcev, so po več matematičnih usklajevanjih razdelili na šest volilnih enot. Volili bodo namreč 11 občinskih svetnikov (na Jezerskem sedem, vsi v eni volilni enoti), in sicer iz Bašlja enega, iz vseh treh Bel in Mraš bodo true, dva iz enote, ki zajema Tupal-iče, Možjanco, Breg in Potoče, eden iz volilne enote, v kateri so Hrib, Nova vas in Mače, trije iz Preddvora in eden iz Kokre. Vsi kraji občine bodo tako dokaj enakovredno zastopani v občinskem svetu. Doslej namreč to načelo ni veljalo, ker so na proporcionalnih volitvah svetniki dobili svoje stolčke po strankarski pripadnosti. Tako denimo z Bele v občinskem svetu ni bilo niti enega predstavnika. Zakon o ustanovitvi občin tudi določa, da krajevne skupnosti prenehajo s svojim delovanjem. Preddvorski svetniki so na ponedeljkovi seji po hitrem postopku sprejeli vse odloke, ki zadevajo letošnje volitve, saj so jih roki (16. sep- tembera bi morale biti imenovane vse volilne komisije) že zelo priganjali. Navadno se mudi tudi s spremembami in dopolnitvami planske in prostorske dokumentacije, saj ljudje želijo spremembo namembnost' zemljišč zaradi gradnje. Go obravnave osnutka teh dokumentov pa je minilo poldrugo leto, saj se je močno zavlekel postopek na državnih organih-Svetniki so 16 prosilcem s tajnim glasovanjem (da bi se ne zamerili sovaščanomJ izglasovali spremembo namembnosti zemljišč, meo katerimi je večina takšnih, mejijo na območja naselij. P°1' dilt pa so tudi izjemen poseg na kmetijsko zemljišče z* kmeta, ki želi graditi sodoben hlev. Kot je povedal župa" občine Preddvor Miran Z«£ nikar, pa na enako spremembo dokumentov čaka že bliz 40 novih vlog. • D.Z.Zleb"^ GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Kranjski Gradbinec bo gradil tri Mercatorjeve trgovine na Gorenjskem Gradbinec Mercatorjev trojanski konj na Gorenjskem Direktor Gradbinca Primož Senčar je odločno zavrnil takšna namigovanja in pojasnil sodelovanje z Jankovićevo Electo. Kranj. 16. sept. - Za naklanska Živila je Gradbinec /gradil vec oskrbovalnih centrov, nazadnje hipcrmarket v Črnučah, zanj nam Živila dolgujejo še blizu sto milijonov tolarjev. Tudi sicer so slab plačnik, saj nas je plačevanje v živilskih bonih povsem ohromilo, pri hipermar-ketu Črnuče je predstavljalo celo polovico celotne pogodbene vrednosti. Zato smo se pri i/gradnjo trgovskega centra na Primskovem v Kranju odločili za ljubljanski Mercator, ki je boljši plačnik, saj gre za gradnjo za znanega kupca, ki nam je že dal predujem, je na tiskovni konferenci povedal direktor kranjskega Gradbinca Primož Senčar. Kranjski Gradbince bo za ljubljanski Mercator zgradil tri trgovske centre na Gorenjskem in sicer na Jesenicah ter na Primskovem in v Stražišču v Kranju. Skupaj bodo imeli 18.500 kvadratnih metrov prostora, njihova vrednost predvidoma znaša 3,5 milijarde tolarjev. Pri vseh treh objektih gre za gradnjo za znanega kupca, saj pri Gradbincu pričakujejo, da bo s tem zaslužek precej večji. Vsekakor ga potrebujejo, saj so lansko leto zaključili s 233 milijoni tolarjev izgube. Gradbinec V hudi finančni stiski Kranjski Gradbinec je bil decembra 1994, ko je vodenje prevzel Primož Senčar, v popolnem razsulu, brez dela in brez mehanizacije, celotno premoženje je bilo pod hipoteko Gorenjske banke. V zadnjih letih so z lastnim inženiringom Pridobili precej dela, kupili mehanizacijo in tako obdržali veČino zaposlenih, saj presežkov doslej ni bilo. V zadnjih 'etih so gradili predvsem /a kranjska podjetja Sava. Merkur ■n Živila, lani so zgradili tudi šest osnovnošolskih poslopij. Vendar se finančni položaj Gradbinca temu ustrezno ni 1?-boljšal, saj so bili naročniki s'abi plačniki. Zato ima Gradbinec že nekaj časa blokiran žiro fačun, vendar znesek blokade po Direktor Gradbinca Primož Senčar (drugi z leve) je na tiskovni konferenci pojasnil, zakaj bodo gradili tri Mercatorjeve trgovine na Gorenjskem - Foto: T. Doki Gradbincev direktor Primož Senčar je pojasnil tudi sodelovanje z ljubljanskim podjetjem Electa, ki je v lasti prvega Mercatorjeva moža Zorana Jankovi-ča.Gradbinec ima z njo dve pogodbi, za Electo je izvajalec gradbenih del za Iskro v Stegnah v Ljubljani. Electa pa je Gradbincev podizvaja-lec pri obnovi Mercatorjeve trgovine v Tržiču. Gre za medsebojno kompenzacijo. Senčarjevih besedah ni velik. Zamujala je zlasti država, ki je zaradi poznega sprejetja državnega proračuna s plačilom zamujala več kot pol leta. Zategadelj je Gradbinec moral lani najeti za približno 12 milijonov mark posojil, njihovi stroški so znašali kar 2 milijona mark. Le Mestna občina Kranj je pravočasno poravnavala svoje obveznosti. Živila prehitel Mercator Naklanska Živila so že ob odprtju megamarketa v Črnučah napovedala, da bodo velik trgovski center zgradila na Primskovem v Kranju. Vendar Kranjski Gradbinec je imel lani 4,866 milijonov tolarjev prometa, od tega so stroški podizvajaleev znašali 2.510 milijonov tolarjev. Poslovit:' leto so zaključili s 223 milijonov tolarjev izgube, od tega kar 133 milijonov tolarjev odpade na amortizacijo. Gradbinec od letošnjega aprila posluje kot delniška dražba, začasni nadzorni svet se je pred kratkim odločil ia reorganizacijo, ustanoviti nameravajo šest novih hčerinskih družb. V njih bo imelo delo od 470 do 500 ljudi, kar pomeni, da jih bo približno dvesto preveč, saj je zdaj 683 Zaposlenih. Napoved je seveda je seveda zelo vznemirila Zaposlene, eden od treh sindikatov razmišlja o stavki. do posla ni prišlo. Senčar pravi, da se z Živili niso mogli sporazumeti, saj jim ni ustrezala gradnja za znanega kupca, če bi Živilom prodali zemljišče, pa bi bil Gradbinec le eden od izvajalcev del. O tem pa so se uspeli dogovoriti z Mercatorjcm, ki jim je za gradnjo že dal predujem. Podobno bodo za Mercator /gradili tudi trgovska centra na Jesenicah in v Stražišču v Kranju, kjer je Gradbinec lastnik teh zemljišč. Lastnik zemljišča na Primskovem v Kranju je KGZ Sloga, Gradbinec je z njo protokol o skupnem nastopanju skcnil 16. oktobra lani. Z Mercatorjevim podjetjem Mcrcata Optima smo se začeli pogovarjati, še preden je vodenje Mercatorja prevzel Zoran Jan-kovič, je dejal Senčar in odločno zavrnil namigovanja, da je Gradbinec Mercatorjev trojanski konj na Gorenjskem. Vsekakor pa je Mercator tako velik, da bo lahko preživel tujo konkurenco. Navsezadnje v Živilih ne more biti vse v redu, če sta ga pred kratkim zapustila dva ključna moža - Peter Sajovic in Peter Zavrl - in odšla nikamor drugam kot v Mercator, je še dejal Senčar. V prihodnje bodo gradili na lastnem zemljišču Precej boljši finančni položaj si v Gradbincu obetajo z gradnjami za znanega kupca na lastnih zemljiščih. Najdlje je pripravljena gradnja Mereatorjevega trgovskega centra na Jesenicah. kjer ima Gradbinec dva hektara zemljišča (nasproti bolnišnice). Z zamikom enega leta se bo Gradbinec namerava porušiti upravno stavbo v Kranju in tam zgraditi poslovno stanovanjski objekt, ki ga bodo dajali v najem. Svojo upravo pa bo preselil na Kokrieo, kjer ima ob svojem obratu dovolj prostora. vključil tudi kranjski Merkur. Mercatorjev trgovski center ho imel 2 tisoč kvadratnih metrov površine in 118 parkirnih mest, predvidena je tudi izgradnja garažne hiše. Veljal bo 380 milijonov tolarjev, zasedel pa bo približno četrtino prostora. Tudi Petrol namerava tam temeljito prenoviti bencinsko črpalko. V Stražišču pri Kranju je Gradbinec kot zamenjavo za izgradnjo župnišča pridobil vrtnarijo, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku. Senčar je dejal, da so izgradnjo trgovskega centra najprej ponudili Živilom, ki pa so bila zainteresirana za nakup zemljišča, ne pa za gradnjo za znanega kupca, kar je sprejel Mercator. Trgovski center bo imel 1.500 kvadratnih metrov površine, veljal bo 285 milijonov tolarjev, zasedel pa bo približno tretjino sedanje vrtnarije. Največji bo trgovski center na Primskovem. saj boimel kar 15 tisoč kvadratnih metrov prostora, veljal bo 2,85 milijarde tolarjev. Tam je 33 tisoč kvadrat nih metrov nezazidanega stavb nega zemljišča, gradnja pa je povezana s sprejetjem sprememb kranjskega prostorsko ureditvenega plana. • M. Volčjak Evropska komisija je uvedla protidumpinški postopek zoper jeseniški Acroni Acroni že v primežu evropskih preiskovalcev V devetih mesecih bodo ugotavljali, če so obtožbe Euroferja upravičene - Dodatne carine lahko dosežejo tudi 50 odstotkov Jesenice - Predvidoma danes bo v uradnem listu Evropske unije objavljen f-ačefek preiskovalnega postopka zoper jeseniški Acroni. Gradniki Evropske komisije bodo v preiskavi ugotavljali, ali obtožbe Euroferja zoper slovenske jek-'arje držijo ali ne. Kot je znano, je Luroler (Evropsko združenje proizvajalcev jekla) zahteval uvedbo protidumpinš-.ega postopka, ker naj bi slovenski Jeklarji nerjavno jekleno pločevino prodajali pod ceno in s tem škodovali evropskim proizvajalcem. . Po navedbah P2uroferja naj bi slovenski Jeklarji nerjavno jekleno pločevino lani VAcronijU Še vedno dobili nikakršnega uradnega obvestila o uvedbi preiskave, Kot smo izvedeli, bodo uradno izjavo za javnost bržkone sporočili danes. izvažali po 11 odstotkov, letos pa po 16 odstotkov nižjih cenah, kakršne veljajo na domačem trgu. S tem so svoj tržni dele/ povečali z manj kot dveh odstotkov v letu 1995 na kar devet odstotkov v prvem polletju letos. Ali navedbe Euroferja držijo, bo pokazala preiskava, ki naj bi trajala devet mesecev. Če bi se izkazalo, da je Acroni res pod ceno izvažal jeklo, bodo zoper podjetje uvedli dumping, katerega višina je odvisna od škode, ki jo je obsojeni proizvajalec povzročil s prepoceni IZVO /oni. Po dosedanjih izkušnjah lahko dodatne carine dosežejo cele 50 odstotkov, kar bi za Acroni pomenilo hud udarec. Kot je poročala dopisnica POP TV iz Bruslja, se v ka.i 90 odstotkih primerov izkaže, da je preiskava upravičena. Vendar pa naj bi ne bilo vse izgubljeno za Acroni, saj naj bi bila evropska podjetja, ki so sprožila tožbo, po nekaterih namigih povezana v kartel in naj bi s tem diktirala cene jekla. Zato naj bi bila možna tudi uvedba protipostopka. • U. P. Direktor Andrej Božič po uspešni sanaciji podjetja zapušča Papirnico Goričane Papirnica ozdravljena, direktor odhaja Pod njegovim vodstvom je nekdaj skrahirana in prezadol-žena papirnica postala uspešno podjetje, ki posluje z dobičkom, ob polletju se ga je nabralo že za 454 milijonov tolarjev - Božičev naslednik naj bi bil znan do konca meseca. Goričane - Tovarna papirja Goričane, ki se je leta 1992 zaradi prezadolženosti znašla na tedanjem skladu za razvoj, danes uspešno posluje. Letos ob polletju so zabeležili že za 454 milijonov tolarjev dobička, močno so povečali proizvodnjo in prodajo, spodbudne pa so tudi napovedi za naprej. V papirnici upajo, da pozitivnih trendov ne bo zaustavila zamenjava v vodstvu podjetja, saj dosedanji direktor Andrej Kožic, ki je v pretežni meri zaslužen za uspeh papirnice, s koncem septembra odhaja. Kdo bo njegov naslednik, naj hi bilo znano do konca meseca. Dosedanji direktor Andrej Božič, ki odhaja na novo delovno mesto v koncem ABB, jc minulo sredo sklical še zadnjo novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o poslovanju papirnice v zadnjih petih letih. Leta 1992 je podjetje prešlo na sklad za razvoj, saj je zadolženost znašala 23 milijonov nemških mark, podjetje je imelo blokiran žiro račun in je bilo brez vizije nadaljnjega razvoja. V začetku leta 1994 je vodenje prevzel Andrej Božič in z njegovim prihodom so se trendi poslovanja obrnili navzgor. "Tovarna je bila ob mojem prihodu tehnično bankrotirana, pre/adolžena, dobaviteljem se ni plačevalo... Vsi kazalci so bili zelo slabi. Marsikdo mi je rekel, da sem nor, ko sem to prevzel. Toda dokazal sem, da tudi sanacija podjetja v takih teža- Andrej Božič Letni prihodki na zaposlenega v papirnici znašajo 448 tisoč nemških mark, dodana vrednost na zaposlenega pa 92 tisoč nemških mark. Letos naj bi fizična proizvodnja na zaposlenega znašala 303 tone, medtem ko proizvodnja na zaposlenega v sorodni tovarni v Italiji znaša dobrih 247 ton, v Nemčiji pa 344 ton. kot sklad za razvoj) podjetju priskrbela okrog 16,5 milijona mark obratnih sredstev, vendar pa gre, kot je poudaril Andrej Božič, izključno za povratna sredstva, torej kredite, ki jih z obrestmi vred vračajo. "Lastništvo papirnice je za razvojno družbo donosna naložba," je dodal Božič. Hkrati je poudaril, da bodo tudi v prihodnje nujna vlaganja v proizvodnjo, v Odhod direktorja skrbi zaposlene Odhod direktorja so zaposleni v papirnici sprejeli z obžalovanjem in zaskrbljenostjo. V sindikatu pravijo, da je odhod direktorja resna izguba. Novi direktor bo moral izpeljati načrtovane investicije, poudarjajo v sindikatu, prihodnost podjetja pa bo v precejšnji meri odvisna prav od njega. Sindikati tudi izražajo skrb, da bo razvojna družba kot lastnica pri izbiri novega direktorja dala prednost političnim, ne pa ekonomskim kriterijem. vah lahko uspe," je dejal Božič. Še leta 1993 je tristo zaposlenih izdelalo le iči tisoč ton papirja, do danes pa se je proizvodnja močno povečala, s 165 zaposlenimi izdelajo kar 50 tisoč ton papirja letno. Letošnje polletje so zaključili s 454 milijonov tolarjev dobička, načrtujejo pa, da bo dobiček ob koncu leta Znašal 720 milijonov tolarjev. V zadnjih letih so izboljšali kakovost izdelkov, pridobili so tudi certifikat ISO 9001, pripravljajo pa se že na pridobitev še enega certifikata - ISO 14000 za ekologijo. naslednjih petih letih naj bi večino dobička reinvestirali. Zastavili so že nekaj obsežnih investicij, ki naj bi bile končane v dveh delih, prva v višini 470 milijonov tolarjev decembra letos, druga v višini 830 milijonov tolarjev pa aprila in maja prihodnje leto. S tem bodo lahko znižali stroške poslovanja in se lotili ra/voja novih izdelkov. Prav iskanje novih izdelkov bo po Božičevih besedah nujno, saj bo papirnica le tako lahko obstala na zahtevnem trgu. Položaj v branži je čedalje slabši, je opozoril Božič, "Ne odhajam iz materialnih razlogov" Andrej Božič je zanikal, da z direktorskega mesta i Papirnici odhaja iz materialnih razlogov. Predsednik uprave Slovenske razvojne dražbe dr. Bogdan Jopič te namreč pred dnevi dejal, da je eden od razlogov za Božičev odhod tudi ta, da so njegova pričakovanja po nagradi večja, kot dopuščajo vladna merila za nagrajevanje direktorjev. Božič je zavrnil to trditev in poudaril, da odhaja zato, ker meni, da je svojo nalogo v Goričanah dokončal, bolj od denarja so mu pomembni "izziv, zanimivo delo in osebno napredovanje". Je pa vendarle pripomnil, da so kriteriji nagrajevanja direktorjev državnih podjetij nestimulativni. Lastništvo papirnice je donosna naložba Papirnica < loričane je v ve ćinski lasti Slovenske razvojne družbe, ki je spomladi del terjatev v višini sest milijonov mark spremenila v lastninski delež, s čimer je omogočila razdolžitev podjetja, tako da bo lahko najelo nove kredite pri bankah. Konec julija pa je odkupila še dodatni 14-odstotni lastninski dele/ in tako postala 83-odstOtna lastnica. V zadnjih letih je razvojna družba (prej še zato se papirnica mora še bolj usmeriti v izdelavo specialnih papirjev. Nadaljevanje uspešnega dela pa bo v dobršni men odvisno od imenovanja novega direktorja. "Nujno je, da tlo tega pride čimprej in da moj naslednik takoj začne z delom." je poudaril Božič. Po zagotovilih nad zornega sveta naj bi bil novi direktor imenovan do konca meseca, po dosedaj znanih podatkih pa je zanimanje kandidatov za to mesto veliko. • U. Peternel POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Milanska draguljarska hiša Časa Damiani tudi v Sloveniji Diamanti - dekletovi najboljši prijatelji Najbolj znana italijanska draguljarska hiša bo oktobra odprla butik na Gosposvetski v Ljubljani. Čeprav je za njihove uhane ali prstan treba odšteti tudi nekaj deset tisoč mark, so v Časa Damiani prepričani, da ga bodo kupovale tudi Slovenke (ali Slovenci). Milano - Ko je bila Silvia Grassi Damiani še drobceno plavolaso dekletce, se je vsak dan izmuznila v spodnje nadstropje, v delavnico, kjer sta njena mama in oče obdelovala diamante. "Prvi diamant, ki se ga spominjam, je bil zelene barve," pripoveduje Silvia. "Pozorno sem opazovala očeta, v roke jemala diamante in jih obračala ter lovila svetlobo vanje." Diamanti so postali nepogrešljiv del njenega življenja. Danes ima Silvia 31 let inje po očetovi smrti pred dvema letoma postala podpredsednica družinskega podjetja Časa Damiani, najbolj znanega draguljars-kega podjetja v Italiji in enega vodilnih v svetu. Diamanti so še vedno njeni najboljši prijatelji, so celo več, so njeno življenje. Običajno je tako, pripoveduje Silvia, da ena generacija nekaj ustvari, druga to nadgradi, tretja pa vse "zavozi". Toda v primeru Damianijevih se to ni zgodilo. Družinsko draguljarsko podjetje je leta 1924 ustanovil Silviin dedek Enrico. V Valenzi, znamenitem draguljarskem in zlatarskem kraju, kjer je vsaka hiša laboratorij oziroma delavnica, se je lotil obdelovanja diamantov. Obrt je za njem prevzel sin Damiano, ki je skupaj z ženo Gabriello poskrbel za trženje in marketing in v nekaj letih je podjetje postalo znano po vsem svetu. Tudi njuna prvorojenka Silvia se je odločila za dragul-jarstvo, po diplomi iz dragul- Vsak kos nakita iz Čase Damiani je v celoti ročno delo. Damianijevi poudarjajo kakovost, zlasti pozorno izbirajo diamante. Vsak kos je edinstven, poudarja Silvia Grassi Damiani, lahko ga nosiš dolgo časa in se ga nikoli ne naveličaš. jarstva je začela delati v družinskem podjetju. Z očetom je potovala po svetu in hitro je razvila občutek za izbiro najbolj kakovostnih dragih kamnov. Leta 1996 je oče Damiani nenadoma umrl in Silvia je morala prevzeti zahtevno delo izbire diamantov in nadzora njihove Ogrlica Bloody Mary s 1121 diamanti, nagrajena z oskarjem, tržne vrednosti ni mogoče določiti. Zapestnica Sahara, zanjo je Časa Damiani prejela oskarja, v njej je 1800 briljan-tov, katerih vrednost presega 500 tisoč nemških mark. Tržna vrednost zapestnice pa je še nekajkrat višja. Silvia Grassi Damiani je napisala tudi zanimivo knjigo Dragulji s podnaslovom Navodila za uporabo. obdelave. Postala je podpredsednica podjetja (predsednica je njena mati Gabriella), v podjetju, ki ima sedež v Milanu, pa delata tudi njena mlajša brata Guido in Giorgio. Družina živi za posel, saj tudi stanujejo kar v zgornjem nadstropju poslovnih stavb. Silvia ne skrbi le za izbiro dragih kamnov, temveč se ukvarja tudi z oblikovanjem nakita. Kot pravi, je obdelo-vanje diamantov zanjo umetnost, uživa v kreiranju in oblikovanju nakita. Za nakit so tako prejeli že vrsto mednarodnih priznanj, med drugim kar 17 oskarjev. Silvia Grassi Damiani pa je v podjetju zadolžena tudi za marketing in promocijo, smo slovenski novinarji izvedeli na obisku v Časi Damiani pretekli teden v Milanu. Tako je pripeljala Isabello Rossellini, ki je postala zaščitni znak podjetja. Nakit Časa Damiani nosijo mnoge znane osebnosti, med drugim igralki Sharon Stone in Gwyneth Paltrow. V zadnjih dveh letih je podjetje Časa Damiani doživelo velik razcvet, še leta 1996 so ustvarili za 152 milijard lir prihodka, lani pa že za 227 milijard, torej so zabeležili skoraj 50-odstotno rast. Ustvarili so 5,5 milijarde lir dobička. Lani so zaposlili kar 54 novih ljudi, tako da jih v podjetju zdaj skupno dela okrog tristo. Imajo pet tovarn ter vrsto butikov, v katerih prodajajo svoje izdelke: v Firencah, Rimu, Milanu, Neaplju, Portofinu, pa tudi v Madridu, Osaki na Japonskem, v Hong Kongu, Kuala Lumpur-ju, v kratkem pa jih bodo odprli tudi v New Yorku, Berlinu, Tokiu in Moskvi. Njihovi butiki se nahajajo v najuglednejših mestnih četrtih in so razkošno opremljeni. Prav takšen bo tudi Damianijevem novi butik v Ljubljani, na Gosposvetski cesti, ki ga bodo odprli prihodnji mesec. Sava Sabadin, predstavnica Damianija za Slovenijo, je prepričana, da bodo tudi Slovenci kupovali nakit iz Čase Damiani. In to navkljub dejstvu, da večina cen presega tri milijone lir (tri tisoč nemških mark oziroma tri milijone tolarjev), kakšna razkošna ogrlica iz njihovega kataloga pa stane tudi več kot 30 milijonov lir. "Tudi v Sloveniji se počasi izoblikuje sloj ljudi, ki znajo ceniti vrhunski nakit, zato se za uspeh dragul-jarne Damiani v Ljubljani ni bati," je prepričana Sava Sabadin. • U. Peternel PROTEO KRANJ, d.o.o. Reševa A/A, 4000 Kranj objavlja prosto delovno mesto (zanimivo in kreativno) GRADBENI INŽENIR ALI TEHNIK - PROJEKTANT (1 delavec) Pogoji: - visoka (VII), višja (VI) ali srednja (V) izobrazba gradbene ali geodetske smeri - zaželeno poznavanje ACAD - zaželene delovne izkušnje Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pisne prijave o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PROTEO KRANJ, d.o.o., Reševa 4/A, 4000 Kranj. Nov poslovni objekt ob cesti Kranj-Brnik Proizvajamo plošče tiskanega vezja. Prodajamo jih doma in v tujino. Da bi povečali obseg prodaje, vabimo v svoje vrste komercialista aH komercialistko od katerega oz. katere pričakujemo • odločnost, dinamičnost in komunikativnost • višjo ali visoko ekonomsko komercialno izobrazbo s tehničnim predznanjem oz. višjo ali visoko tehniško izobrazbo z dodatnim ekonomsko komercialnim znanjem • aktivno znanje nemškega jezika, zaželeno tudi znanje angleškega jezika • poznavanje uporabe računalnika (Windows:Word in Excel) • starost do 35 let • vozniško dovoljenje B kategorije Ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom in na delovno uspešnost vezano plačo. Informacije so vam na voljo na tel. št. 27 27 33. Pisne ponudbe z življenjepisom in referencami pošljite Kadrovski službi v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Intec TIV, Ljubljanska 24a, 4000 Kranj. Zanimiva lokacija Centralno klimatizirani prostori Priključek na avtocesto (Kranj vzhod, 300 m) Neposredna bližina načrtovane obrtne cone Prodajamo Oddajamo lokale v pritličju, skupaj cca 500 m2, še nekaj pisarn v 1. nadstropju Informacije: RŽIŠNIK 8c PERC Šuceva 23, 4000 Kranj, Slovenija, tel: 064 380 380 ob delavnikih od 8.00 do 16.00 ure Združevanje slovenskih perutninarjev? Perutnina Ptuj je pred nedavnim od pooblaščenih investicijskih družb na licitacijah razvojnega sklada kupila večino ponujenih delnic Pivke. S tem je pridobila več kot 38-odstotni lastninski delež v podjetju, ne skriva pa želja, da bi z nadaljnjimi nakupi delnic postala večinska lastnica. Iz Pivke je že slišati, da gre za sovražni prevzem podjetja, v Perutnini pa poudarjajo, da je to prvo večje združevanje slovenske perutninske industrije priprava na včlanitev Slovenijo v Evropsko unijo in na prost pretok blaga in storitev. Cene na senčni strani Alp Slovenski govedorejci se radi primerjajo s "sotrpini" na oni strani Karavank, s kmeti z avstrijske Koroške, ki je že kar nekaj časa tudi del Evropske unije. Tamkajšnji mesarji plačujejo kmetom mlado pitano govedo po 38 do 40 šilingov za kilogram mesa oz. po ceni od 519 do 536 tolarjev. Telice plačujejo po 34 do 38 šilingov za kilogram mesa (od 463 do 510 tolarjev), krave od 24 do 31 šilingov za kilogram mesa (od 322 do 423 tolarjev) in teleta po ceni od 48 do 60 šilingov za kilogram mesa oz. od 644 do 805 tolarjev. Cena krompirja na (vele) tržnici Po podatkih kmetijske svetovalne službe z dne 10. septembra je za kilogram krompirja pri prodaji (nakupu) na debelo treba odšteti od 30 do 35 tolarjev, na tržnicah po Sloveniji pa je, kot kaže tržni pregled, cena še vedno precej visoka - od 50 do 100 tolarjev za kilogram. Na kranjski tržnici, kjer je ponudba krompirja vedno dobra, se cena giblje okrog 60 tolarjev. Stroški pridelovanja grozdja Gorenjci nimamo veliko lastne vinske trte, grozdje in vino večinoma kupujemo - če že ne kar v trgovinah, pa pri vinogradnikih na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem... In kolikšni bodo letos pridelovalni stroški? Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije znaša lastna cena grozdja za primorsko vinorodno deželo s pridelovanjem na terasah in z višjimi pridelki (po avgustovskih cenah) 94,16 tolarja za kilogram, za podravsko vinorodno deželo z nižjimi hektarakimi pridelki pa nekaj manj kot 138 tolarjev za kilogram. Letošnji stroški so za 8,8 oz. za 10 odstotkov višji od lanskih in po povečanju malenkostno presegajo inflacijo, ki je bila v tem času 7,6-odstotna. Dodatne spodbude za izvoz Slovenske mlekarne so v prvih sedmih mesecih odkupile za 8,6 odstotka več mleka kot v enakem lanskem obdobju. Naraščanje odkupa ob skorajda nespremenjeni domači porabi mleka in mlečnih izdelkov povzroča mlekarjem težave, kako odkupljeno mleko tudi prodati. Višje izvozne spodbude (9,5 tolarja za liter mleka, 14 tolarjev za liter steriliziranega mleka in 18 tolarjev za izdelke), ki jih je država uvedla prejšnji mesec, so že spodbudile večjo prodajo na tuje trge, še vedno pa so zaloge mleka in mlečnih izdelkov precej višje od normalnih. Običajno imajo mlekarne zaloge v višini 30- do 35-dnevnega odkupa mleka, zdaj pa ga imajo za 56-dnevni odkup. SUMONT, d.o.o., KRANJ Savska c. 22, KRANJ Podjetje za suhomontažne storitve v gradbeništvu razpisuje delovno mesto SLIKOPLESKARJA Pogoji: - starost nad 18 let - 3-letna poklicna šola slikopleskar - zdravstvena sposobnost - 3 leta delovnih izkušenj - delovni čas po potrebi podjetja - zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve - državljan republike Slovenije STIMULATIVNA PLAČA! Dodatne informacije po tel. 227-136, mobitel: 041/629-765, 041/629-736 Prijave z življenjepisom pošljite do 25. 9. 98 na zgornji naslov. O odločitvi vas bomo pisno obvestili do 5. 10. 1998. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 na prijazen in dinamičen način dela s permanentno usposobljenimi učitelji po sodobnih učnih metodah organiziramo 90-urne tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika 30-urne obnovitvene tečaje konverzacije individualno poučevanje učenje v paru VPIS: do konca septembra INFORMACIJE: 715-265 http://www.lu-radovljica.si Dokapitalizacija Simobila Cenejša stanovanjska posojila Kranj, sept. - Simobil, ki je bil izban za drugega operaterja mobilne telefonije pri nas, je krepko povečal svoj ustanovni kapital. Delniška družba Simobil Ljubljana je pred kratkim precej povečala ustanovni kapital, ki je prej znašal 3 milijone tolarjev, po novih vložkih njenih delničarjev pa znaša 1.703 milijone tolarjev. Poleg povečanja osnovnega kapitala je skupščina sklenila, da v skladu s sprejetim poslovnim načrtom izdajo tudi obveznice. Simobil se, kot vse kaže, pripravlja na svoje naloge, ki jih je pridobil kot drugi operater mobilne telefonije pri nas. Vlada ga je namreč 11. junija letos izbrala kot drugega koncesionarja. Simobilovi delničarji so Interevropa, kranjska lskratel, Istrabenz, Kmečka družba. Probanka,- Medaljon Maribor in Telmont Koper in tuja družba Telia Overseas. Štiri naše banke med petsto največjimi Kranj, sept. - Med petsto največjimi evropskimi bankami so tudi Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Nova Kreditna banka Maribor in Gorenjska banka. Septembrska številka ugledne finančne revije The Banker prinaša letno razvrstitev petsto največjih evropskih bank, glavno merilo izbora je višina kapitala, naveden pa so tudi uvrstiteve glede na bilančno vsoto. Na lestvici so tudi štiri slovenske banke. Najvišje se je uvrstila NLB in sicer na 333. mesto. NLB se je na lestvici prvič pojavila leta 1995, odtlej pa je napredovala kar za 92 mest. Po velikosti bančne vsote pa je na 328. mestu. Na lestivici so še tri slovenske banke. SKB banka se je uvrstila na 433. mesto, Nova kreditna banka Maribor na 491. mesto in Gorenjska banka na 493. mesto. Na lestvici je največ nemših bank in sicer 97, sledi Italija s 85 bankami in Španija s 45 bankami. Nemčija ima t&di največji in sicer 18,5-odstotni delež v skupnem kapitalu vseh uvrščenih bank, ki znaša 668,1 milijarde ameriških dolarjev. Sledita Velika Britanija s 17,3-odstotnim deležem in Francija s 14,3-odstotnim. Iz srednje Evrope je 39 bank, imajo pa le 1,6-odstotni delež v kapitalu vseh petsto bank. Na letošnjo lestvico so precej vplivale združitve bank, ki so bile končane lani. V uredniškem komentarju je revija The Banker napovedala, da bo val združitev v Evropi tem večji, čim bolj se banke soočajo z izzivi Evropske monetarne unije. Pocenitev starih posojil Kranj, sept. - SKB banka bo s L oktobrom pocenila stara posojila, ki so bila odobrena pred letošnjim L oktobrom. SKB banka odobrava posojila občanbm po fiksni obrestni meri, vendar je letos že tretjič znižala obrestne mere za dolgoročna posojila, ki,jih ljudje redno odplačujejo. Tretje Znižanje bo veljajo za posojila, ki so jih odobrili pred letošnjim 1. avgustom, pocenili pa jih bodo s 1. oktobrom. Tako bodo najvišje obrestne mere za dobre plačnike znašale za stanovanjska posojila do petnajstih let 6,75 odstotka in za potrošniška posojila z odplačilno dobo do petih let 7,75 odstotka. Posojilojemalci hodo do sredine oktobra prejeli obvestila o novi obrestni meri in višini nove anuitete, ki bo seveda nižja. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ obvešča udeležence izobraževanja in poslovne partnerje o spremembi telefonske številke 22 22 26 Centrala . 380 480 Faks 21 28 91 Direktorica 380 48 12 Tajništvo 380 48 21 Tuji jeziki 380 48 15 380 48 16 Izredni študij • Osnovna šola 380 48 17 • Tehniške fakultete 380 48 18 • Ekonomska fakulteta 380 48 19 Kranj, sept. • Gorenjska banka je znižala obrestne mere za stanovanjska posojila in odplačilno dobo podaljšala na dvajset let, kar velja od 14. septembra. Obrestne mere za stanovanjska posojila so se /nižala za pol odstotne točke za posojila z odplačilno dobo nad pet let. Gorenjska banka stanovanjska posojila odobri na osnovi namenskega varčevanja, na osnovi vezanih depozitov ali brez tega. Najnižje so obrestne mere pri vezavi tolarskega ali deviznega depozita, kjer so glede na dobo odplačevanja od 3- do 4-odstotne, pri namenskem varčevanju 3,4- do 4,4-odstotne in brez. varčevanja oziroma depozita 4- do 5-odstotne. SKB v Rusiji ni izpostavljena Kranj, sept. - Skupna izpostavljenost SKB banke v Rusiji je nizka, neposredna in posredna, vključno s potencialnimi obveznostmi je 16. septembra znašala 4,4 milijona mark. Zaradi številnih vprašanj, kaj za SKB banko pomeni ruska finančna kriza, je SKB banka poslala sporočilo, da je njena izpostavljenost v Rusiji nizka. Za lažjo primerjavo, kaj pomeni 4,4 milijona mark, so navedli, da to predstavlja 0,23 odstotka posojil in garancij SKB banke, odobrenih pravnim osebam na dan 30. junij letos. Znesek predstavlja udeležbo SKB banke v sindikatu mednarodnih bank. ki so organizirale kratkoročno posojilo ruski komercialni banki. Posojilo zapade v plačilo konec letošnjega novembra. Zaradi deželnega tveganja je SKB za terjatev v skladu z regulativo centralne banke oblikovala visoke rezervacije. SKB banka ni izpostavljena ruskemu deželnemu tveganju pri naložbah v vrednostne papirje, prav tako ne na področju deviznega trgovanja in deviznih depozitov. SKB banka v tem in prihodnjem letu ne načrtuje povečanja izpostavljenosti banke v Rusiji. V stečaj tri Stolova podjetja Kranj, sept. - V zadnjem mesecu so poleg kranjskega Planika šla na Gorenjskem v stečaj tudi tri Stolova podjetja v Kamniku. Ljubljansko podjetje I poslovne informacije nam vsak mesec pošlje podatke o stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah slovenskih podjetij, tokrat se nanašajo na čas od 15. avgusta do 15. septebmbra. Satelitske telekomunikacije tudi pri nas Kranj, sept. - Mobitel je včeraj, v četrtek, 17. septembra, podpisal pogodo s satelitskim sistemom mobilnih telekomunikacij Iridium. Pri nas jih bodo testno vzpostavili že novembra. Mobitel je kot eden prvih operaterjev mobilne telefonije podpisal pogodbo o sodelovanju z Iridiumom, kar pomeni, da k nam prihaja satelitski sistem mobilnih telekomunikacij. Začetek komercialnega delovanja napovedujejo že za letošnji novembre, ko nameravajo vzpostaviti testno delovanje sistema pri nas in drugod po svetu. Doslej so ga predstavili le v Rimu, Atenah in v Parizil. Uporabniki tega sistema se bodo potemtakem lahko že letos prek dvomodalne-ga satelitsko-mobilnega telefona pogovarjali tudi z najbolj odročnimi kraji našega planeta. Poleg stečaja kranjske Planike, o čemer smo že veliko pisali, so šla na Gorenjskem v stečaj še tri Stolova podjetja iz Kamnika: Stol Sedit, d.o.o., Kamnik, Stol Prodaja, d.o.o., Kamnik in Stol Fagus, d.o.o., Kamnik. Stečaji vseh treh so se začeli 25. avgusta, vsako pa ima svojega stečajnega upravitelja. Stečajni postopek v Stol Seditu vodi Marina Pilej, v Stol Prodaji Marta Kalpič Zalar in v Stol Fagusu Maksimilijan Gale. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, "'17.9.1998 nakupni/prodajni lakupni/pr odajni nakupni/prottajru MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 11 00 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 04,52 94,92 13,40 13,46 9,55 9,60 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,40 95,00 13,30 13,50 9,50 9,80 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,50 94,80 13,36 13,46 9,57 9,63 GORENJSKA BANKA (vse enote) 94,00 94,90 13,09 13,49 9,14 9,99 HRANILNICA LON, d.d Kranj 94,40 94,80 13,35 13,43 9,50 -9,60 HIDA-tržnica Ljubljana 94,65 94,85 13,40 13,44 9,55 9,59 HRAM ROŽCE Mengeš 94,60 94,83 13,38 13,42 9,57 9,62 ILIRIKA Jesenice 94,40 94,80 13,33 13,44 9,53 9,63 ILIRIKA Kranj iSHH 94,50 94,85 13,36 13,45 9,54 9,62 ILIRIKA Medvode 94,40 94,90 13,35 13,45 9,52 9,62 INVEST Škofja Loka 94,35 94,88 13,34 13,46 9,55 9,66 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,00 94,90 13,36 13,4/ 9,50 9,65 LEMA Kranj 94,50 94,80 13,38 13,45 9,53 9,61 VOLKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj 94,50 94,90 13,39 13,51 9,45 9,66 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 94,60 94,90 13,35 13,45 9,50 •9,64 NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, Šk. Loka 94,52 95,02 13,40 13,50 9,55 9,71 ROBSON Mengeš 94,50 94,90 13,36 13,37 9,55 9,70 PBS d.d. (na vseh poštah) 92,90 94,90 12,40 13,47 8,85 9,57 PRIMUS Medvode 94,50 94,80 13,36 13,46 9,57 9,63 PUBLIKUM Ljubljana 94,50 94,85 13,38 13,43 9,57 9,63 PUBLIKUM Kamnik 94,55 94,89 13,41 13,49 9,56 9,65 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,40 94,80 13,37 13,45 9,53 9,60 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 94,52 95,00 13,41 13,50 9,55 9,61 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 94,00 13,09 9,14 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,40 94,85 13,33 13,44 9,53 9,63 SZKB Blag. mesto Žiri 94,10 94,85 13,10 13,47 9,20 9,97 ŠUM Kranj 302-000 TALON Škofja Loka 94,55 94,80 13,38 13,45 9,52 9,62 TENTOURS Domžale 94,50 95,00 13,20 13,40 9,50 9,70 TRG Bled 94,40 94,85 13,37 13,47 9,50 9,60 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,60 94,79 13,38 13,43 9,55 9,61 WILFAN Jesenice suoermarket UNION 802-090 VVILFAN Kranj 300-200 $ ■%> VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-l 3.h, 13.45H-18. h) VVILFAN Tržič 503-816 POVPREČNI TEČAJ 94,38 94,88 13,31 13,46 9,48 9,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 1 3,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev slede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Jaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. BOŠ PRVIČ... "a*~ KRESTO, d.o.o. Zvonarska 1 1000 Ljubljana Ljubljana MM PODJETJE KRESTO PREDSTAVLJA VRHUNSKE DELIKATESNE IZDELKE Slovenci znamo ceniti dobro hrano, ob posebnih Priložnostih si v kakšni boljši gostilni radi privoščimo tudi kaj takšnega, kar je do nedavnega veljalo za eksotično. Doma pa se le redko odločimo za eksper-lrnentiranje z novimi okusi. Sodobna prehrambeno-Predelovalna industrija nam ponuja veliko enostavnih ln hitrih možnosti priprave še tako nenavadnih jedi. Le Poznati jih moramo. V podjetju Kresto iz Ljubljane, hčerinskem podjetju istoimenskega mednarodnega Proizvodno-trgovskega sistema s sedežem v Avstriji, so se zato odločili ta konec tedna v gostilni Kovač v 'omačevem pri Ljubljani pripraviti predstavitev vrhuns-£ln delikatesnih izdelkov in kulinaričnih specialitet schenkel Delikatessen z Dunaja. Schenklovi kuharski mojstri bodo tokrat predstavili delček tistega, kar podjetje že 115 let trži po vsej Evropi £ so nekdaj znali ceniti predvsem na evropskih dvorih. oleg vrhunskih vrst kaviarja in lososa med izdelki pod °'agovno znamko Schenkel Delikatessen najdemo P0|ze, rakce, školjke, konzervirane ribe v raznovrstnih •Tlakah, navadne in polnjene olive, olivno olje ter i,al[azličnejše začimbe, ki hrani zagotovo dajo piko na Nekateri izdelki so hladni ali pogreti že pripravljeni za serviranje, vsi pa ponujajo neskončno možnosti priprave jedi kot osnova ali dodatek drugim jedem. Skoraj celotno paleto izdelkov Schenkel lahko najdemo v vseh boljših prodajalnah v Sloveniji. Blagovna znamka Schenkel Delikatessen si je pot na slovenski trg utrla že pred petimi leti s pomočjo direktorja Kresta - Slovenija Dušana Lazarja, ki jo je najprej tržil prek svojega zasebnega podjetja, od ustanovitve lani poleti pa prek novega avstrijsko-slovenskega podjetja. Prodaja Schenklovih izdelkov raste predvsem v specializiranih prodajalnah, gostilnah in restavracijah ter manjših živilskih trgovinah, kamor zahajajo predvsem redne stranke, medtem ko se kupci drugod le počasi navajajo na nove izdelke. Po mnenju direktorja Lazarja so slovenski kupci precej nezaupljivi do novitet na prodajnih policah, zato naj bi jim v prihodnje Schenklove specialitete poskušali nekoliko približati z degustacijami. S tokratno predstavitvijo želijo o kakovosti svojih izdelkov prepričati predvsem vodstva slovenskih trgovskih mrež hotelskih restavracij in boljših gostiln ter poslovodje trgovin. KRESTO - SLOVENIJA Gorenjska borzno posredniška družba d.d. - nakup In prodaja vradnoa-bnlh paplrjav - prano&l laa-tnlđ-tva dalnlo v KCsO - odkup dalnto te prlva-telxac[jat t^udl dalnlo akladov - upravljanja a -finančnim pramodtanjam atzrank - laejamna prllo£noa-t> xa nakup dalnlo aar[ja & __Koroška 33, Kranj, tel: 064/380100, fax: 064/3801012_ CERTIFIKATI, PELNICE, O&VEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (75. nadaljevanje) Kaj so zakladne menice? Kdo jih lahko kupi in kako? Že kar nekaj časa je, odkar na borzni tečajnici lahko zasledimo tudi zakladne menice. Prometa z njimi skorajda ni, kar pa ne pomeni, da kupcev ni. Ravno obratno. Povpraševanje po zakladnih menicah (po sprejemljivih donosih) je večje od ponudbe. Kupci menic, pa se potem ne odločajo za prodajo na sekundarnem trgu, saj je rok v katerem zapadejo v izplačilo ti kratkoročni, serijski, imenski, nematerializirani vrednostni papirji 91 dni. Oglejmo si značilnosti 3-mesečnih zakladnih menic na primeru 5. avkcije, ki bo v torek (avkcije so vsak četrti torek v mesecu), 22. 9. 1998. - Na avkciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. - Minimalna količina, 1 lot je 100.000,00 sit (nominalna vrednost). - Investitorji na avkciji licitirajo ceno ali več cen, pri čemer mora biti vsaka ponujena cena izražena v odstotkih od nominalne vrednosti na dve decimalni mesti'natančno. - Izhodiščna obrestna mera je objavljena v dnevnem časopisju 3 dni pred avkcijo (lahko pa se o njej pozanimate pri borzno posredniških družbah in bankah). Kočna obrestna mera je znana po avkciji. Obresti se obračunavajo vnaprej in se ob vplačilu odštejejo v obliki diskonta. Rezultati zadnjih dveh avkcij so: datum avkcije izhodiščna cena enotna sprejeta cena vrednost emisije 28.7.98 25.8.98 97,21 97,45 97,21 97,50 2,0 mrd sit 2,5 mrd sit Enotna cena 97,50 pomeni, da se na dan vplačila za en lot vplača 97.500,00 sit, na dan dospelosti, pa se imetniku zakladne menice izplača njena nominalna vrednost, to je 100.000,00 sit. Licitiramo lahko različne cene. Ponudbe investitorjev, ki so licitirali ceno, ki je nižja od enotne sprejete cene, so bile zavrnjene. Pri zadnji licitaciji je bilo takih ponudb za skoraj 4 mrd sit. Kolikšen donos imetniku prinaša cena 97,50? Prinaša mu 10,28 % nominalni letni donos, kar ob predpostavki, da bo TOM ostal 0,6 % mesečno pomeni, T + 2,9 %. Vplačilo zakladnih menic je 2 delovna dni po avkciji. Tretji dan po avkciji je njihov vpis v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD. Kot smo omenili na začetku današnjega prispevka, je zakladne menice pred dospetjem mogoče prodati ali kupiti na borzi. Ani Klemenčič, borzna posrednica r KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Paša na bohinjskih planinah Brez nesreče, a s štirimi pogini Bohinjska Bistrica - Z bohinjskih planin, kjer se je letos paslo približno toliko govedi, konj in drobnice kot lani, so sredi septembra večino živine že prignali na nižjeležeče pašnike, odtod pa jo bodo do konca meseca odgnali v hleve ali na pašo v bližino kmetij. Kot je povedal kmetijski svetovalec Dušan Jovič, seje letos na planinah paslo 1.381 živali, od tega 615 ovc in koz, devet konjev in kobil, 387 plemenskih telic, 332 molznih in sedemnajst presušenih krav ter 21 mladih pitanih govedi. Planinska paša je minila brez hujše nesreče, le štiri goveda so poginila zaradi poškodb in bolezni. Agrarne skupnosti so letos imele s pastirji, med katerimi je bilo tudi pet brezposelnih, vključenih v programe javnih del, kar srečno roko. Svoje delo so dobro opravili, njihovo življenje pa se tudi na bohinjskih planinah spreminja in prilagaja zahtevam sodobnega časa. Dovolj pove že to, da sta bila pastirja na Bitenjski planini in na Dednem polju opremljena z mobitelom; v prihodnje bo takih očitno še več. Letos so agrarne skupnosti precej vlagale tudi v objekte na planinah ter v urejanje dostopov in vodnih zajetij za živino. Na Krštenici so zamenjali streho na stavbi in uredili sobo, na sirarnah na Uskovnici in Praprotnici so obnovili del strehe, na Pečani so nekdanjo sirarno preuredili v prostor za potrebe pastirja, na planini Zajavornik so izdelali načrte za obnovo sirarne, pripravljajo pa jih še za Konjščico, uredili so dostop do Krštenice in (skupaj s planinci) do Velega polja, poleg tega pa tudi vodno zajetje na Bitenjski planini. V okviru Pharove pomoči je Triglavski narodni park skupaj s kmetijsko svetovalno službo pripravil načrte za pridobivanje elektrike iz sončne energije za potrebe sirarjenja in hlajenja mleka na planinah Zajavornik in Velo polje. Letos so sirarili na planinah Krštenica, Velo polje. Dedno polje in Laz, posamezniki pa tudi na Uskovnici in Praprotnici. Med pašno sezono je bilo dobro poskrbljeno tudi za osemenjevanje živine, saj so osemenjevalci na poziv prihajali tudi na planine. To je tudi razlog, da so v občini že pred koncem leta presegli načrtovana proračunska sredstva za sofinanciranje osemenjevanja. • CZ. Kmečki praznik pod Storžičem Prvi poskus ni uspel, bo vsaj drugi Bašelj - Vraževerneži, ki so zatrjevali, da bo 13. septembra slabo vreme, so imeli kar prav. Turistično društvo Bela - Bašelj, ki je za ta dan načrtovalo trinajsto turistično etnografsko prireditev Kmečki praznik pod Storžičem, je praznovanje zaradi razmočene Celarce in nestanovitnega vremena moralo odpovedati, ponovno pa bo poskusilo to nedeljo z začetkom ob dveh popoldne. Program ostaja nespremenjen. Prikazali bodo stiskanje mošta, lickanje koruze in striženje ovc, tudi koštrun še vedno čaka na zmagovalca v kegljanju, le namesto ansambla Nagelj bo igralo Obzorje in podokničarja bo zamenjal spretni govornik iz domače vasi. • CZ. Pomembna kmetijska dogodka Ministri na Bledu, delegati v Ljubljani Bled - Ob koncu meseca bosta v Sloveniji dva pomembna kmetijska dogodka. Na Bledu bo 29. in 30. septembra peto srečanje kmetijskih ministrov iz držav srednje in vzhodne Evrope, v Ljubljani pa od 30. septembra do 2. oktobra 50. generalna skupščina Evropskega združenja za kmetijstvo (CEA) in kongres evropskega kmetijstva. Ministri bodo na Bledu prvi dan obravnavali zaključke študije OECD o kmetijstvu in o tem, kako bo uveljavitev Agende 2000 vplivala na kmetijstvo v teh država-h, dan kasneje pa se bodo v Ljubljani udeležili začetka skupščine in kongresa in si v Lipici ogledali še kobilarno. Na kongresu bo sodelovalo več kot šeststo delegatov iz štiridesetih evropskih držav, pričakujejo pa tudi številno slovensko udeležbo. Razpravljali bodo o evropskem modelu kmetijstva in njegovi prihodnosti ter o tržnih izzivih kmetijstvu. Evropsko združenje za kmetijstvo združuje skoraj štiristo različnih nepolitičnih organizacij iz tridesetih evropskih držav, ki so strokovno ali stanovsko povezane s kmetijstvom in kmečkim prebivalstvom ter imajo velik vpliv na evropsko kmetijsko politiko. • CZ. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ d.d. C. Staneta Žagarja 53,4000 Kranj LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo les na kamionski cesti. Po konkurenčnih cenah opravljamo posek in spravilo lesa. Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesa še za 10 % višje kot pri odkupu lesa na kamionski cesti. Rok plačila je petnajst dni! V dobrem desetletju velike spremembe v gorenjski govedoreji Mleko je prenehalo oddajati že več kot dva tisoč kmetij Na Gorenjskem je od sredine osemdesetih let do danes prenehalo oddajati mleko 2.173 kmetij, odkup mleka pa je v tem času zaradi povečanja kravjih čred in višje mlečnosti narasel s 27,8 na 44,8 milijona litrov. Kranj - Za prirejo mleka na Gorenjskem je značilno upadanje števila pridelovalcev mleka, zviševanje mlečnosti krav ter deleža tolšče in beljakovin v mleku, koncentracija prireje oz. povečevanje števila kmetij, ki oddajajo večje količine mleka, ter naraščanje skupne količine. Po podatkih gorenjske selekcijske službe in kontrole proizvodnosti krav, ki jo vodi mag. Peter Kunstelj, je 1975. leta na Gorenjskem oddajalo mleko 3.510 kmetij, deset let kasneje je to število še nekoliko naraslo, na 3.660, potlej pa je zaradi zaostrovanja meril za oddajanje mleka in ekonomike začelo naglo upadati. Pred tremi leti je oddajalo mleko le 1.770 kmetij, lani samo še 1.487. Čeprav bi ob tolikšnem osipu pričakovali tudi zmanjšanje skupne količine odkupljenega mleka, seje zgodilo ravno nasprotno: odkup je zaradi povečevanja kravjih čred in vse višje mlečnosti krav v dobrih dveh desetletjih, od 1975. do 1997. leta, narasel s 16,4 na 44,8 milijona litrov. Gorenjska ostaja slovenska "mlečna trdnjava" Zanimivo je, da je bila sredi sedemdesetih let povprečna mlečnost krav v A kontroli na Gorenjskem s 3.171 kilogrami nižja od slovenskega povprečja, ki je znašalo 3.261 kilogramov. Sredi osemdesetih let je Gorenjska že prehitela ostalo Slovenijo, lani pa je bilo gorenjsko povprečje krav v A kontroli 5.366 kilogramov bilo na Gorenjskem 1985. leta le 53 kmetij, ki so na leto oddalo več kot 50.000 litrov mleka, pred tremi leti jih je bilo 193, lani pa že 225. Ekonomika ne prenese dragih gradenj Se bodo takšni "trendi" v gorenjski pridelavi mleka nadaljevali tudi v prihodnje? Mag. Peter Kunstelj je prepričan, da so pri mlečnosti še velike rezerve. To dokazujejo najboljši rejci, ki že dosegajo letno povprečje od osem do devet tisoč litrov mleka na kravo, pa tudi podatki o povprečni mlečnosti krav bazene in v molzne stroje, ki pa so potrebna za pridelavo kakovostnega mleka. "Pred tridesetimi leti so za velike rejce veljali tisti z desetimi kravami, danes sodijo med večje kmetije s 30 do 50 kravami, v Nemčiji je merilo "velikega rejca" sto krav, v Holandiji gradijo hleve za 150 do 200 krav, v Kaliforniji so tudi kmetije z osemsto kravami in s povprečno mlečnostjo 9.200 litrov na kravo...," pravi mag. Peter Kunstelj in poudarja, da razmere v teh državah niso primerljive s slovenskimi, podatki pa kažejo na to, kakšne so razvojne težnje. Nadaljnje poveče- Mag. Peter Kunstelj mleka in je bilo že za 822 litrov višje od slovenskega povprečja. Povprečni delež tolšče v mleku je od 1975. leta do lani narasel s 3,71 na 4,09 odstotka, odkar je odkupna cena odvisna tudi od vsebnosti beljakovin, pa narašča še njihov delež. Gorenjsko mleko tudi po vsebnosti tolšče in beljakovin prekaša slovensko. Ob tem, ko se zmanjšuje število kmetij, ki oddajajo mleko, pa na "mlečnih kmetijah" povečujejo čredo krav. Dovolj pove podatek, da je Velike spremembe v pasemski sestavi Ker se je Gorenjska v zadnjih desetletjih močno usmerita v prirejo mleka, se je v tem rasu precej spremenila tudi pasetnska sestava goved. Pred petnajstimi leti je bilo le približno deset odstotkov črn o bele ga (mlečnega) goveda, zdaj je njegov delež v skupnem številu že okrog JO-odstot-ni. Na kmetijah, ki se ukvarjajo le s pridelavo mleka, je še nekoliko večji (približno 4()-i avska 4, Strazišče pri Kranju, tel.:064/318-020 DNEVI ODPRTIH VRAT od ponedeljka, 219., do srede, 23.9.1998 AKCIJSKA PRODAJA vozil POLO + presenečenja + 4 zimske gume + nagradna igra PASSAT variant in limuzina NA ZALOGI GOLF IV NA ZALOGI KRANJ ZAHOD NAKLO / JESENICE m AVTOHIŠA VRTAČ LJUBLJANA OGLED NOVEGA VW BEETLE-a. Vljudno vabljeni/ DAN ODPRTIH VRAT 18. IN 19.9*1998 & AVTOHISA STRKOVIČ KoroSku 53d, 4000 Kranj tet. $64/223-626 http:/A«ww.panadna.si Pooblaščen prodajalec tiv serviser MOTOR 9 gr _ NAGRADNA IGRA MATIZ V soboto Škoda piknik AMD Škoda Avtoimpex se tudi letos ne bo izneveril tradiciji in jutri, v soboto, 19. septembra, pripravlja že tradicionalni Skoda piknik za svoje člane, lastnike Škodinih avtomobilov in vse ljubitelje te češke znamke. Piknik bo tokrat v Postojni, začel se bo ob 11. in bo trajal vsaj do 19. ure, ko bodo izžrebali glavno nagrado srečelova avtomobil ikoda. Udeležencem ne bo dolgčas, poleg športnih iger in šaljivih tekmovanj bodo za zabavo med drugim skrbeli Alfi Nipič, Sašo Hribar, Vili Resnik, skupina Flamingo Piknik bo ob vsakem vremenu, saj bo na prireditvenem prostoru na parkirišču pred Postojnsko jamo tudi velik šotor. • M.G. 31. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM VABIMO VAS NA 31. Mednarodni obrtni sejem, Celje. 11. - 20.9.1998 M ......- ■ 1 ; j » ■ 1 I ' i'r Iff '* . 1_ Smo družinsko proizvodno podjetje s sedežem na Proseniškem. Proizvajamo lamelni parket več vrst listavcev: hrast, jesen, javor, češnja, kostanj, parjen oreh, parjena akacija, parjena bukev, parjena hruška in brest. HRAST JAGER, s.p,. PROSENIŠKO 14, 3230 ŠENTJUR, TEL.: (063) 749 0180 Proizvodnja klasičnega parketa iz vseh vrst lesa. Parket se lahko dobi tudi po sejmu. Inf. potek: 063/792-219. Naš naslov: RAJKO STRAŠEK, s.p., Hajnsko 3, 3253 Pristava Skandinavska strešna kritina, gladka in peskana, dolge plošče za dom in objekte. Nudimo tehnično svetovanje in strokovno polaganje. Cena že od 1.700 SIT/m2. SVVEDEN & SLOVENIA COMMERCE, Tel.: 063/700 0500, 066/338 98 Internet: www.swe-slo-commerce.si Podjetje AJM, d.o.o., OKNA, VRATA, SENČILA, se kot vsako leto tudi letos predstavlja na MOS-u v Celju s svojim že znanimi PVC okni in novimi izdelki. Ponašamo se z ZNAKOM KAKOVOSTI v graditeljstvu in CERTIFIKATOM ISO 9001. Naš NASLOV: KOZJAK NAD PESNICO 2A, TELEFON: 062/656- 222 1. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Lepo oblikovana zapirala Zapirala GEZE TS 5000 TS 4000, TS 3000V TS 2000V TS 1500 REZ0R, d.o.o. Brnčičeva 9 1231 Ljubljana - Črnuče Tel.: 061/16 11 028 fax: 061/16 13 602 J0 ■WSSSBSM Podjetje BIMO, d.o.o., Kranj se na Celjskem sejmu v hali K1 predstavlja s svojo odlično in poznano kavo "ZLATI MINAS", v hali P pa kot ekskluzivni uvoznik kozmetike Alpifresh. Obiskovalci sejma se zelo radi ustavljajo in kupujejo kavo ZLATI MINAS, saj je priznana in poznana v vsej Sloveniji. Vas pa vabimo, da jrtttJbfštte-fi^^jffi^ pa v njihovi ftc?n!SčWe?f! CAFFE BOUTIOUE V KRANJU NA KOROŠKI 2 IN REGINČEVt 1. Tehtnica, d.d., Železniki je podjetje z dolgoletno tradicijo izdelovanja in prodaje tehtnic, s katerimi so opremljeni laboratoriji, šole, lekarne, poŠte in trgovine. Prav tem pa v zadnjem času namenjamo še posebno pozornost. po nekaj letih izredno dobrega sodelovanja z Japonskim proizvajalcem Teraoka - Seiko lako Ponudimo bogato paleto raznovrstnih tehtnic Poznanih pod blagovno znamko DIGI, namenjenih za večje in manjše trgovine, mesnice, za ^Porabo na tržnicah pri prodaji sadja in zelenjave, saj imajo nekatere tehtnice tudi možnost baterijskega napajanja, ter za tehtanje ostalih Oddajnih artiklov. Tehtnice lahko nastopajo samostojno, lahko jih povežemo med sabo ali Da z računalnikom in nam tako omogočajo Popoln nadzor nad prodajo tehtanih artiklov, •fgovske tehtnice nam hitro in zanesljivo stekajo vse vrste blaga do 15 kilogramov, nam na Podlagi mase in cene za enoto izračunajo prodajno ceno, tehtnice s tiskalnikom pa nam Poleg tega izpišejo tudi nalepko z vsemi podat-Kl potrebnimi za etiketiranje tehtanih Proizvodov vključno s črtno kodo, preko katere y6 Podatki prenesejo v računalniško blagajno. sodelovanju z japonskim proizvajalcem eraoka - Seiko pa je nastala tudi družina elek- tronskih skladiščnih tehtnic DI-10, katere del je sad domače proizvodnje, Namenjene so tehtanju večjih mas v razredih do 30, 60 in 150 kilogramov in so prav tako kot ostale trgovske tehtnice overjene s strani Urada za standardizacijo in meroslovje. Družino DI-10 dopolnjuje še navozna tehtnica z območjem tehtanja do 300, 600 in 1200 kilogramov, dodatno pa še tirna tehtnica, ki je namenjena za tehtanje vseh vrst artiklov, ki se dovajajo po tirih in je namenjena za prevzem in oddajo mesa v klavnicah in mesnicah. Uporaba tehtnic družine Dl -10 je zelo enostavna, saj delovanje celotnega sistema nadzira mikroprocesor, ki izloči zunanje vplive na rezultat tehtanja in omogoča uporabniku optimalno prilagodljivost tehtnice. Rezultate in sporočila o delovanju odčitavamo na visokem LCD prikazovalniku. Nudi nam različne načine tehtanja, tako seštevanje kot tudi štetje tehtanih artiklov, lahko pa nastopa tudi kot števna tehtnica, prav tako pa ima možnost lastnega tiskalnika ali povezave z računalnikom. Poleg trgovskega programa imamo na razpolago še program laboratorijskih tehtnic in uteži vseh točnostnih razredov in veliko izbiro elektronskih tehtnic za domačo in drugo uporabo. INA ILIR! Občina Ilirska Bistrica se v sodelovanju z območno obrtno zbornico iz Ilirske Bistrice predstavlja na Celjskem sejmu. Na sejmu imamo stojnico - hišica je prirejena po značilni arhitekturi za naš konec. Predstavljajo se različni obrtniki, pripravili pa smo tudi turistični program, Razstavili vse turistične spominke, ki se jih dobi pri nas: Izdelali pa smo tudi prospekte za naše gostince in sobodajalce. 15.9.1998 pa smo imeli predstavitev naše občine, na kateri so obiskovalci lahko videl poljedelske pridelke krompir, zelje, gostilna Dolenjski potok nam je pripravila okusno gobovo juho, saj slovimo kot gobarska dežela. Našo prireditev pa smo predstavili pod geslom "Dežela llirskobistriška - od bregov vjlke vode, Brkinov do snežniških vrhov." Imeli smo pravi brkinski kotel, v katerem smo kar na licu mesta skuhali okusno slivovko, ki jo je bilo mogoče kar takoj izpiti, š seboj smo imeli vrbopletarja, ki je pletel košare, predstavili smo kulinariko naše občine, ob tej priložnosti pa smo predstavili tudi naš nov prospekt, ki pomaga vsakemu turistu, ko pride v našo občino, kje lahko dobi informacijo o prenočitvah, naravnih in kulturnih znamenitostih. Seveda vse te informacije lahko dobite na občini v Ilirski Bistrici na Turistično informacijskem centru. Vaša kontaktna oseba je Mojca Memon, tel. 067/41-361. Seveda pa nas še vedno lahko obiščete na Celjskem sejmu do 20. 9. 1998, razstavni prostor imamo v hali A. Trgovina, zastopstvo in servis, d.o.o. Žeje 11, 1218 KOMENDA Tel./fax: 061/841-535 GSM: 041/712-075 ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA KOZINA PINTARJEVA 5 KRANJ, ČIRČE TEL: 328-238 DELOVNI ČAS OD 8. DO 18. URE Za službo, družino in družbo. Nova Mazda Demio Vsak prostorček je dovolj velik za Mazdo Demio in v Mazdi Demio je dovolj prostora za vse. Dobite jo že za 1.699.990 SIT. Internct:www.mazda.mms.si PRI VASEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA AVTO MOČNIK, (064) 24 16 96 GAMA CENTER, (061) 141 43 38, GRUDA, (061) 26 82 83, A COSMOS, (06 1) 159 50 90, AMBROŽ LVM,(06l) M 22 58 STIGMA 93, (063) 41 12 51 SERBINEK, (062) 42 45 00 50 . MSM, (068) 37 29 60 BOGO BAUMKIRHER, (0608) 61 078 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK. (0601) 63 399 MOHOR MM, (069) 65 830 AUTORENT, (065) 28 460 QUALITY SERVICE, (066) 38 983 r 1 z oa MAZDA NAJ BO VLJUDNO VABLJENI NA 5. ŠKODA PIKNIK JUTRI, 19. SEPTEMBRA, OD 11. URE DALJE V POSTOJNI INFORMACIJE IN PRIJAVE PO TEL: 323-419 AVTOKADIVEC Šenčur, tel.064/418-000 KREDITI T +1,25% Accent že za yM OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE UGODNOSTI H) Ž I B E RT HONDA Servis . prodajo voill, Britof 173, Tol.:064/242-167 UCOPMO: HONDA CIVIC 4 vrata, 1,4 is - servo volan, vsa e/. oprema, 2 h zračni blazini, cent. zaklepanje, _^ tonlrana stekla, .—Jjijk" deljive klopi, zvočniki, odbijači v barvi karoserije, kodni ključ, tretja zavorna luč v spojlerju _ žezOBSAffcfli: J A« icA [yj poscBHC HotiDine priložnosti ob so-urmicu Halo...« se vidimo?! telefonski aparat, ISKRA, ETA 845/01 V beli, rdeči, črni ali slonokoščeni barvi. - MERKUR Elektro center Koroška cesta 53 c, Kranj 'onudba velja od 14. do 26. septembra za izdelke v zalog PRODAJNI PROGRAM: inštalacijski material • inštalacliski vodniki • initalaci|tka omarice • vodniki In pribor • vtikači in spojke • okovi • izolacijski material • varovalni elementi • transformatorji • merilne naprave • krmilne in signalne naprave • elementi elektronike • merilni instrumenti • orodje za električari« • razsvetljava • žarnice • stikala In »ličnice • domotonl • telefonski aparati in tele tonski pribor • teietonske centrale ■ antene In pribor • razdelile! in zaščita • časovni releji • agregati • etektomotorji Kia z lahkim tovornjakom Južnokorejska tovarna kljub finančni krizi in vprašanjem bodočega lastništva ne miruje. Pred kratkim so na nekaterih trgih, med njimi tudi na slovenskem začeli prodajati novi dostavnik K2700, gospodarsko vozilo, ki je po merah in zmožnostih že blizu manjšim tovornjakom.V Sloveniji bo Kia K2700 naprodaj v različici šasije z enojno podaljšano kabino, tako imenovano king cabin, izbrati pa bo mogoče tudi izvedbo s tovornim prostorom s stranicami. Tovorni prostor je velik in zadostuje tudi za nekoliko večje tovore do teže 1150 kilogramov, kolikor je dovoljena nosilnost. Podaljšana kabina omogoča dovolj prostora za voznika in dva sopotnika, ter nekaj kosov prtljage. Dobrih pet metrov dolgega tovornjačka poganja dizelski mo- osebnih avtomobilih, torej 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov ter 5 let proti prerjavenju pločevine. • M.G. UŠINAI ATI OH ISA ŠKOFJA LOKA ■ 60STBČB $ a*.06* 652 200 14 VI innai pooblaščeni servis in prodaja LICARSKK IN KlKI'ARSKli STORIIVli iiflftntJE CFMt? BOGATA OPREMA KREDIT ie od T0M+Q%da.j. Na zalogi dodatna oprema xa vozila Hyundai MBUm VOZIM RAZUĆMIH ZNAMK PO UGODNIH CENAHl tor z gibno prostornino 2665 kubičnih centimetrov, ki z 80 konjskimi močmi pri 4000 vrtljajih doseže najvišjo hitrost 125 kilometrov na uro. Teža praznega vozila je 1625, skupaj s tovorom pa ne sme tehtati več kot 2850 kilogramov. Med serijsko opremo, ki jo ponuja slovenski zastopnik Kia Motors Import, je volanski ser-voojačevalnik in avtoradio, za doplačilo pa si kupec lahko omisli tudi osrednjo ključavnico, električni pomik stekel, kovinsko barvo in celo klimatsko napravo. Vozilo je naprodaj za okroglega 1,8 milijona tolarjev, veljajo pa enaki garancijski pogoji kot pri AŠubelj MITSUBISHI CAR DOMŽALE MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi kn5xkA ( 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2.733.000 SIT (2090 dem) SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl:06I/716-221 - prodaja tei.:06I/7I5-666 - servis MITSUBISHI MOTORS BODITE ta ttm&m uresničiti vate želja. Kjerkoli ga opazite, so vam na voljo ugodni krediti SKB banke za: eT^dbeni material in stavbno pohištvo "■2 8rad"jo in nakup stanovanja '"jgjk stanovanjsko opremo (pohištvo, svetila, tekstil...) prijetnejše bivanje (bazeni, zimski vrtovi...) ■Q izobraževanje (iolanje, različni tečaji, računalniška oprema) ' Preživljanje prostega časa (počitnice, športna oprema) Vj?£ nakup oblačil in obutve ng^ nakup avtomobila G O) Odprte strani 3 \ kri g] Dr. /anez GRIL, tiskovni predstavnik STRAN 16 Slovenske škofovske konference in član komisije za ustanovitev novih škofij na Slovenskem Koncil naroča, da mora biti škof čim bližje vernikom Komisija bo že letos končala delo, potem pa bodo škofje odločili, koliko bo novih škofij. Razmišljanja so o najmanj dveh in največ petih. Tudi "gorenjska škofija" je ena od možnosti. Stanislav ZIDAR, župnik v Kranju in dekan kranjske dekanije STRANU Gorenjska ima vse pogoje za novo škofijo Dr. Marko KERŠEVAN, redni profesor sociologije religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Preurejanje za nove čase Na novo urejeno kranjsko župnišče. V njem je dovolj prostora tudi za sedež škofije. - Foto: T. Doki POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Zadnje čase je bila v govorjenju in pisanju Že večkrat omenjena možnost, da bi se na Slovenskem pojavila še kakšna nova škofija. In ker ni prav nič verjetno, da bi se ozemlje naše države povečalo, to pomeni, da se bo delila katera od že obstoječih škofij. Največ niožnosti, da pridobita škofovsko stolico, imata Novo mesto v ljubljanski nadškofiji in Celje v mariborski škofiji. Župnika v teh dveh Župnijah sta že tako ali tako "po činu" nekaj več: prosta. Da bi se kaj podobnega primerilo Kranju, ni verjetno. Je preblizu Ljubljane in vprašanje je, kaj bi v takem primeru, brez Dolenjske in Gorenjske, sploh ostalo nadškofu, ki je sam Gorenjec - Ljubljana z Notranjsko? To je pa premalo! Kje bi potem °b velikem šmarnu izpovedal svoj vsakoletni udarni "program", če ne na Brezjah! Zamen-lave za Brezje enostavno ni. Pogled v zgodovino izkaže, da se škofije po velikosti zmanjšujejo. V stoletjih pokristjanjevanja Slovencev je bilo naše ozemlje v cerkvenem oziru razdeljeno na dvoje, po reki Dravi. Vse ozemlje severno od nje je cerkveno sodilo pod nadškofa v Solnogradu (Salzburg), južno od nje pa pod patriarha v Ogleju, ludi Gorenjska je bila od 811 pod njegovo upravo. Gorenjski jug je bil nekaj Posebnega. Leta 973 je namreč nemški cesar Oton II. podaril loško °zenilje freisinškemu škofu Abrahamu. Tako sta se na istem ozemlju s°očila dva visoka cerkvena dostojanstvenika: oglejski patriarh in freisinški škof. Leta 1074 sta se sporazumela. "Patriarh si je ob tej Prožnosti zagotovil pravico, da postavlja duhovščino po loškem S°spostvu in nadzoruje njih nravno življenje. Njemu oziroma nJpgovemu arhidiakonu je bila duhovščina odgovorna v vseh Zadevah, ki so spadale v področje oglejskih patriarhov. Freisinški škof Kot cerkveni dostojanstvenik na tleh loškega gospostva ni imel cerkvene lllrisdikcije; njemu je pripadala samo posvetna oblast. Pač pa mu je dal Papež Inocenc (1130-1143) patronatsko pravico, po kateri je mogel biti ^stavljen na loškem ozemlju duhovnik le s soglasjem freisinškega *kofa." Tako dr. Pavle Blaznik. > loškem ozemlju so bile ustanovljene tri prafare: Stara Loka, martin pri Kranju in Sora. Iz starološke prafare so najprej nastali Wtariati v Selcih, Poljanah in Žireh in pozneje samostojne župnije, ■erkev sv. Martina v Žireh - navajam samo ta primer, ker vseh par ne koreni - se prvič omenja v listini z dne 3. maja I3S4, stala je gotovo že fn'«>go prej. Kdaj je bila ustanovljena župnija, ni znano; domnevajo, da °koli 1400 (v Poljanah 1417). Zirovska župnija je do 17>1 pripadala Blejskemu patriarha tu, po ukinitvi le-tega je bila do 1787 v goriški Bo tudi na Gorenjskem škofija? nadškofiji, od 1787 je v ljubljanski. Ko je cesar Jožef II. v svojih reformah med drugim zapovedal, da ne sme imeti noben faran več kot uro hoda do farne cerkve oziroma k maši, so morali dotlej veliko župnijo postopno razdeliti. Tako so se iz nje izločile in osamosvojile župnije v Ledinah, pri Svetih Treh Kraljih na Vrhu in v Zavratcu. Največji udarec je naša župnija doživela po 1918, ko je rapalska meja od nje odrezala kar pet vasi (Breznico, Dolenji in Gorenji Vrsnik, Osojnico in Žirovnico) in dve podružnici: sv. Kancijana na Breznici in sv. Tomaža na Vrsniku. Po 2. svetovni vojni sta se v jaro vrnili samo naselji Breznica in Osojnica, oba Vrsnika in Žirovnica so ostali v župniji Ledine, s sv. Tomažem vred. Človek se sprašuje, ali hi ne bilo prav, če bi se zdaj, ko se popravljajo vse mogoče zgodovinske krivice in "krivice", popravila tudi ta! Če se na koncu vrnemo v vsegorenjski okvir, moramo omeniti vsaj še dvoje. Da so gorenjske župnije v patriarhatu tvorile arhidiakonat, ustanovljen kmalu po letu 1100 (arhidiakon je prvi med mašniki -diakoni - in škofov namestnik). V njegovi pristojnosti so bili: cerkveni red, pduk duhovniških kandidatov, nastavljanje duhovnikov in cerkveno sodstvo. Sčasoma mu je ostala le upravna funkcija, duhovna pobuda pa je prešla na samostane. Tu omenimo drugo značilnost: da na Gorenjskem sprva ni bilo velikih moških, "pospeševalnih" samostanov (kartuzij). Bili so le ženski: dominikanke v Velesovem (od 1238), klarise v Mekinjah (od 1300) in v Škofji Loki (od 1358). Drugi so se pojavili šele s protireformacijo (loški kapucini, denimo) in pozneje ... Vse do brezjanskih frančiškanov. O sedanjih težnjah v cerkveno upravnem oziru je beseda v nadaljevanju. Kaj pa v duhovnem? XXI. stoletje bo stoletje religij(e), je napovedal že pisatelj Andre Malraux. Izkušnje na Zahodu ga potrjujejo. Potrebe po duhovnem življenju v razduhovljenem, stehni-ziranem in digitaliziranem svetu so vse večje, cerkve pa kljub temu vse bolj prazne. Ljudje se po duhovno hrano zatekajo tudi drugam, k drugim verstvom ter raznim sektam in gibanjem. Kako bo po letu 2000 na Slovenskem? To je odvisno predvsem od Cerkve same oziroma od njene pripravljenosti na "aggiornamento". Na dopolnitev in posodobitev, ažuriranje, podanašnjenje. Na več duha in manj politike. Z gozdovi ali brez. Z veroukom v šolah ali zunaj njih ... • Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 18, septembra 1998 Cerkev prehiteva državo Če bo šlo vse po načrtih, utegne Slovenija že prihodnje leto, naj-kasneje pa leta 2000, dobiti nove škofije. Čeprav vrh slovenske Rimskokatoliške cerkve javno še ne govori o novih škofijskih središčih, pa je bila javno napovedana možnost ustanovitve najmanj dveh oziroma največ petih novih škofij. Celje kot nekdaj v Cerkvi že uglednejše mesto in Novo mesto, kjer je njihov Kapi-telj široko poznan, naj bi bili skoraj zanesljivo novi škofijski središči. V modelu petih novih škofij pa je v igri tudi Gorenjska s Kranjem kot škofijskim središčem. Z Gorenjskega je v Ljubljani, na nadškofov i mizi in v gradivu posebne komisije, kar precej obširnih utemeljitev za smotrnost ustanovitve škofije tudi na Gorenjskem, ki naj bi združevala okrog 200.000 ljudi. Gorenjska oziroma Kranj imata vse, kar rabi nova škofija, od prostorov in infrastrukture, pa tudi solidne gmotne osnove, tudi vernikov. Predvsem izrazitejšo njihovo pobudo pogrešajo predlagatelji gorenjske škofije. Morda pa je v pomembnosti nevarnost, da nadškofija v Ljubljani Gorenjske ne bo spustila iz rok. Gorenjski škofiji v prid govorijo tudi verski in pastoralni razlogi. Če sta škof in škofija bližje božjemu ljudstvu, tako je naročil zadnji koncil, potem je lažje negovati in razvijati vero in vernost ter pospešiti evangelizacijo. Nove škofije pa sploh niso slovenska posebnost. V naši soseščini jih je bilo zadnja leta ustanovljenih nad 10. Cerkev z ustanavljanjem novih škofij po regionalnem ključu prehiteva državo, v kateri se politiki zanesljivo še leta ne bodo uspeli dogovoriti, kje in koliko naj bo regij ali pokrajin. V Cerkvi se namreč jasno ve, kdo ima tudi v tem primeru glavno in odločilno besedo. Morda pa bo nova cerkvena delitev pospešila tudi civilno regionalizacijo Slovenije. Vendar je cerkvena oblast očitno smelejša in sposobnejša zaznati izzive časa in se pripraviti na prihodnost. V tem primeru pa gre zlasti zanjo. J. Košnjek (iorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože De/man, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak m odgovorila urednica Lcopoldina Bogataj. N T E R V U Dr. Janez Gril Dr. Janez GRIL, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference in član komisije za ustanovitev novih škofij na Slovenskem Koncil naroča, da mora biti škof čim bližje vernikom Komisija bo že letos končala delo, potem pa bodo škofje odločili, koliko bo novih škofij. Razmišljanja so o najmanj dveh in največ petih. Tudi "gorenjska škofija" je ena od možnosti. Ustanovili naj bi jih že prihodnje leto, najkasneje pa leta 2000, ko bo končana slovenska sinoda, pravi dr. Janez GRIL. O območjih, kjer naj bi nastale nove škofije, dr. Janez Gril tokrat še ni želel govoriti. Možnosti, da bi tudi na Gorenjskem nastala nova škofija, ni zavrnil. Komisija dela po merilih, odločili pa bodo škofje in sklep posredovali v potrditev Svetemu sedežu v Rimu, kjer v takih primerih običajno upoštevajo predlog škofov. Kot je zapisala Družina 9. avgusta letos, smo Slovenci v 1250 letih krščanske zgodovine prve blagodejne spremembe, ki so pustile pomembne posledice na kulturnem, izobraževalnem in duhovnem področju, doživeli ob ustanovitvi cistercijanskega samostana v Stični (1136) ali pa ljubljanske škofije leta 1462. Škof Slomšek je s prenosom škofijskega sedeža v St. Andražu v Labotski dolini v Maribor popravil zgodovinsko pomanjkljivost iz preteklosti. Prave in pomembne spremembe za Cerkev na Slovenskem pa so se zgodile šele v zadnjih desetletjih. Leta 1968 je bila ustanovljena ljubljanska oziroma slovenska cerkvena pokrajina, ki je bila zaokrožena z obnovitvijo koprske škofije v povečanem obsegu leta 1977. Pomembna je tudi potrditev Slovenske škofovske konference leta 1993. Zlasti samostojna država Slovenija pa omogoča nekatere bistvene spremembe tudi pri upravni ureditvi katoliške Cerkve pri nas. Pastoralni in dušno-pastirski razlogi so pomembni za ustanovitev, nič manj pa narodnostni vidiki tega dejanja, je zapisala Družina. Z vključitvijo v Evropo bomo postali del velikega ozemlja, kjer pa ne smemo biti na obrobju, kar smo nekoč že'bili. Zato se je treba pravočasno prilagoditi novim razmeram. Župnija je jedro verskega življenja Kakšna je sedanja organiziranost Rims-kokatoliške cerkve v slovenski državi? "Slovenska Cerkev je samostojna metropo-lija, to je cerkvena enota, ki je sestavljena iz ljubljanske nadškofije in mariborske ter koprske škofije. Škofje sestavljajo tudi samostojno Slovensko škofovsko konferenco. Škofije imajo dolgo zgodovino, najdaljšo koprska, ki sega v šesto in sedmo stoletje, čeprav je današnja koprska škofija mlajša in je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Škofije so razdeljene na arhidiakonate, ki so značilni za ljubljansko nadškofijo in so večje cerkvene upravne enote, na dekanije in župnije. Osnovna cerkvena struktura je župnija. Na Slovenskem jih imamo okrog 900: v ljubljanski nadškofiji in mariborski škofiji po nekaj nad 300, v koprski škofiji pa nekaj manj kot 300." Župnija je temeljna cerkvena enota. Kolikšna je njena samostojnost glede na to, da velja v Cerkvi stroga hierarhija? "Versko življenje v župniji poteka samostojno, vendar skladno s tradicijo katoliške cerkve. Škof ima vrhovno pristojnost, vendar je župnikova samostojnost pri upravljanju enote velika. Pri tem mu pomagajo kaplani in sodelavci iz vrst vernikov vključno z župnijskimi pastoralnimi sveti. Na določenem teritoriju so župnije povezane v dekanije, v katerih se skupno načrtuje delo in izvajajo navodila, ki jih dobijo dekani na sestankih s škofi. Ljubljanska nadškofija ima še eno organizacijsko posebnost: arhidiakonate. Oblikovani so za neko območje, za več dekanij skupaj. Škof imenuje pooblaščenega predstavnika za posamezne arhidiakonate, ki imajo svoje korenine v zgodovini, v Oglejski patriarhiji. Patriarh je namreč zaradi oddaljenosti Ogleja imenoval za posamezna področja svoje zastopnike, arhidia-kone, ki so v njegovem imenu urejevali zadeve." Imajo verniki možnost sodelovanja pri vodenju župnij? Ali seže njihov vpliv tudi višje, do škofijske ravni? "Vatikanski koncil je posebej poudaril pomen sodelovanja vernikov pri organizaciji in Dr. Janez Gril vodenju župnijskega življenja. Po župnijah imamo župnijske pastoralne svete, ki imajo pastoralno naravo in kjer se župnik posvetuje s predstavniki vernikov o oblikah verskega in karitativnega življenja v župniji. Pastoralni svet je v bistvu župnikova desna roka." Verniki imajo pomembno vlogo tudi pri gospodarski trdnosti župnije. Brez njihove-ga sodelovanja ni mogoča nobena naložba? "Na gospodarskem področju so župnikovi pomočniki gospodarski sveti ali ključarji. Slednji so že zelo stara cerkvena ustanova. Ponavadi gre za dva ugledna vernika ali po novem lahko tudi za vernice, ki na osnovi škofovega imenovanja po gospodarski plati skrbita, da bodo cerkveni objekti vzdrževani. Ključarji so najožji župnikovi sodelavci in on mora njihova mnenja upoštevati. Običajno je sodelovanje med župnikom in ključarji harmonično, ponekod pa prihaja do nasprotij. Vpliv vernikov na dekanijsko pastoralno in gospodarsko dejavnost je zagotovljen. Prav tako pa tudi na škofijski ravni deluje ob pastoralnem svetu tudi škofov gospodarski svet, sestavljen iz strokovnjakov. To je pomembno strokovno posvetovalno telo." Ali verniki lahko odstavijo tudi župnika, če z njim niso zadovoljni? "Verniki ga ne morejo, škof pa lahko, vendar samo, če župnik sam tako želi ali v primeru hudih disciplinskih prekrškov. Sicer pa župnik lahko ostane v fari, dokler lahko normalno opravlja svoje delo. Zamenjava ali odpoklic duhovnika je v katoliški Cerkvi zadeva škofov in ne vernikov, kar je značilnost protestantske Cerkve, kjer duhovnika postavlja in odstavlja cerkveni zbor oziroma verniki. Verniki oziroma njihove delegacije pa lahko škofu v spornih primerih svetujejo." Nove škofije (morda) že prihodnje leto Slovenska Cerkev se loteva ustanavljanja novih škofij. Ali je to posledica nastanka samostojne slovenske države in sprememb njene organiziranosti, zlasti nove lokalne samouprave, ali pa rezultat spoznanja, da so škofije prevelike in zato premalo učinko-vite v neposrednem vplivu na vernike? "Stvar je treba gledati širše. Koncil, od katerega je minilo že 30 let, je v dokumentu o škofovski službi posebej poudaril, da naj bo škof kot pastir čim bližje božjemu ljudstvu, čim bližje vernikom, ki bodo tako lahko imeli z njim čim bolj pogoste in neposredne stike v korist verskega življenja. V prevelikih škofijah je tako sodelovanje oteženo. Zato je koncil priporočil primerno velikost škofij. Bistveni razlog je torej v bogatejšem in neposrednejšem verskem življenju. Zaradi razmer, ki so v preteklosti vladale pri nas, se je uresničevanje koncilskega priporočila zavleklo. V sosednjih državah je nastalo precej novih škofij: na Poljskem od 12 do 14, na Češkem in Slovaškem 6, na Madžarskem 4 in na Hrvaškem 2. Pobuda za nove škofije pri nas torej ni nekaj novega. O njih se je tudi v naših cerkvenih krogih v preteklih letih veliko Slovenski škofje: dr. Franc Rode, dr. Franc Perko,dr. Alojzij Šuštar in dr. Alojz Ambrožič, nadškof Toronta v Kanadi, kije postal kardinal. Že drugo leto se utegne število slovenskih škofov povečati GORENJSKI GLAS / 16. strmi I Kranj, 18. septembra 1998 govorilo, vendar te razprave niso prišle v javnost. Sedaj začenjamo z intenzivnimi pogovori, ki so v središču zanimanja javnosti. Gre torej za pojav, ki je v tem delu Evrope splošen in normalen. Pri nas pa ustanavljanje novih škofij sovpada tudi s sinodo, ki bo v bistvu koncil oziroma pomembno versko posvetovanje na nacionalni ravni, zato bo važnost dogodka še večja." Sinoda se začenja prihodnje leto in bo končana leta 2000. Torej bomo najkasneje leta 2000 dobili nove škofije? "V tem času se bo to zgodilo. Naša komisija bo v kratkem končala delo. Ravnamo se po koncilsko določenih pastoralnih merilih. Upoštevamo načelo približevanja vernikom in zgodovinske značilnosti posameznih območij, tudi če so bila morda v preteklosti kje pomembnejša cerkvena središča. V Celju in na Ptuju sta bili na primer nekdaj že škofiji. Pomembna merila so zemljepisna celovitost območja, sociološke in druge značilnosti ki možnosti za delovanje takšne cerkvene enote v upravnem smislu. Naše razmišljanje upošteva tudi preteklo in sedanjo upravno razdelitev države. Na Slovenskem je bilo včasih S upravnih enot, pa osem avtomobilskih registrskih označb. Danes se intenzivno govori o pokrajinah. Upoštevamo tudi zelo pomembno narodnostno politično merilo. Sedaj imamo Ljubljano kot glavno mesto in nekatera regionalna središča. Ko bomo v Evropski uniji, bodo meje zgubile na pomenu in vpliv središč v drugih državah na nas se lahko na škodo nacionalnih obrambnih interesov močno poveča. Zgodovina pa nas uči, daje bila škofija vedno tisto središče, okrog katerega se je razvijalo življenje. Tudi zato potrebujemo nove škofije." Koliko in kje so predvidene nove škofije?^ Menda zanesljivo v Celju in Novem mestuL "O tem se govori. Razmišljanja so različna: od dveh do petih novih škofij. O imenih ne morem govoriti. Naša komisija bo kmalu končala delo, potem pa se bodo škofje odločili in dali svoje predloge v presojo in potrditev Svetemu sedežu v Vatikanu." Je Gorenjska omenjena v kateri od^ variant? "Tudi je." Je odločitev izključno naša, ali odUvfa Vatikan? "Na osnovi izkušenj iz soseščine sklepamo, da Vatikan podpira odločitve krajevne cerkve oziroma škofov. Seveda pa je treba predlogi poslati v Rim, da jih tam potrdijo in uradno ustanovijo nove škofije." Ali ni morda intenzivno ustanavljanji novih škofij tudi posledica stanja v moder^ nem svetu, ko se Cerkev na eni st ranijoj institucija krepi, cerkve pa se praznijq?JjL to tudi slovenska značilnost? "Neposrednejši stik škofa z verniki je lahko spodbuda verskemu življenju. Tudi za Slovenijo je značilno, da se ljudje priznavajo za. katoličane, svoje vernosti pa praktično, z obiskovanjem bogoslužja, ne izkazujejo. Ena glavnih tem sinode bo zato, kako oznanjati evangelij. Nove škofije bodo služile intenz.iv-nejšemu verskemu življenju brez bistvenega povečevanja upravnega aparata. Ni potrebno, da ima vsaka škofija vse. Nekatere dejavnosti, na primer arhivi in šolstvo, bodo lahko • naprej skupni. Tudi bistvenega povečevanja stroškov delovanja ne predvidevamo. So p nekatere stvari, brez katerih škofija ne mo'izdelovati. Škof rabi na primer tajnika, kane*®-ja, generalnega vikarja. Realno lahko priča jemo, da bo leta 2000 ali morda že Priho^n leto Rimskokatoliška Cerkev na Slovensken na novo organizirana." I N TE R V J U Stanislav Zidar Stanislav ZIDAR, župnik v Kranju in dekan kranjske dekanije Gorenjska ima vse pogoje za novo škofijo Gorenjska, ki sedaj v členitvi ljubljanske nadškofijepredstavlja drugi arhidiakonat, je z okrog 200.000 prebivalci zaključena celota in primerna za novo škofijo. Zakaj ne bi predlagali nove gorenjske škofije, zakaj ne bi prehiteli počasne politike pri ustanavljanju pokrajine. Sploh pa zaslužita Gorenjska in Kranj pomembnejše mesto v cerkvenem življenju, razmišlja Stanislav Zidar, kije 11. leto župnik v Kranju. Sicer je rojen v župniji Ribnica, Med možnimi novimi škofijami je tudi Gorenjska. Predlagate jo tako duhovniki kot laiki. Gre torej za pomembno in dolgoročno akcijo gorenjske duhovščine? "Ne morem reči, da se gremo duhovniki z Gorenjskega oziroma z območja drugega arhidiakonata neko posebno akcijo za ustanovitev nove škofije. Prizadevamo pa si in utemeljujemo naš predlog za novo škofijo. Mnenja so tudi drugačna. Nas dekane je že prejšnji nadškof dr. Šuštar vprašal za mnenje o novih škofijah. Takrat se je začelo intenzivnejše razmišljanje o tem, ki se danes, na pobudo sedanjega nadškofa dr. Rodeta in škofov nadaljuje in intenzivira. Spraševali smo se, zakaj bi ustanovili samo dve novi škofiji in zakaj ne pet, med katerimi bi bila tudi Gorenjska, ki ne bi smela zamuditi vlaka prihodnosti in zgodovinskega trenutka za slovensko Cerkev. Gorenjska je zaključena celota tudi v verskem smislu. Jedro je drugi arhidiakonat ljubljanske nadškofije, katerega južna meja poteka prek Jeprce do Škofje Loke in naprej na zahod, na drugi strani pa do Zapog in Smlednika, na severu pa do Rateč oziroma državne meje. Tu živi okrog 200.000 ljudi. Politika razmišlja, da bi postala Gorenjska uradno regija. Zakaj Cerkev" ne bi prehitela počasne politike in ustanovila manjšo škofijo." Na čem utemeljujete predlog za novo škofijo? "Da so zagotovljeni pastoralni, kulturni, ekonomski in zgodovinski razlogi za ustanovitev škofije na Gorenjskem, menijo, razen nas duhovnikov tudi katoliški pedagogi iz območne enote Kranj, Društvo katoliških izobražencev, župnijski pastoralni sveti in kateheti. Če bo morda na Gorenjskem nova Škofija, bi bil za sedež najprimernejši Kranj. Novo pastoralno in škofijsko središče v Kranju bi imelo dobre pogoje za delo. Kranj ima kot tretja največja občina v Sloveniji še druge prednosti. Ima srednje šole, poklicno gledališče, Fakulteto za organizacijske vede, študijsko knjižnico in seveda zadovoljivo gospodarsko osnovo z razvito industrijo ter drugimi dejavnostmi. Gorenjska rabi novo evangelizacijo, zlasti večja središča kot Kranj, Jesenice in delno Škofja Loka, kjer se je priliv prebivalstva od drugod povečal. V Kranju je sodelovanje Rimskokatoliške Cerkve s srbsko in makedonsko pravoslavno Cerkvijo in evangeličansko Cerkvijo v duhu ekumenizma vzorno, škofija pa bi ekumenizem še pospeševala. Dobro organizirana krajevna Cerkev bi bila učinkovitejša in prilagodljivejša v sodelovanju vernih in nevernih, v sodelovanju in pomoči obrobnim in oddaljenim. Škofija na Gorenjskem bi lažje sodelovala s sosednjimi Škofijami, na primer s Celovško in videmsko. Menimo, da bi z novimi škofijami prispevali k decentralizaciji Slovenije in poživili versko življenje, ki kliče k skupnemu sodelovanju. To je nova evangelizacija in vračanje k izvirom, kot je dejal med obiskom v Sloveniji sveti oče." Ti argumenti zanesljivo držijo. So pa tudi nasprotna mnenja: da Gorenjska in Kranj nista nikdar igrala večje vloge v verskem Življenju Slovencev, da je Ljubljana preblizu, da vsa Gorenjska ni povezana s Kranjem. Kako zavračate te dvome? "Naš predlog za novo škofijo smo posredovali komisiji, nadškofu in papeškemu nunciju v Sloveniji dr. Edmondu Farhatu. Poskušali smo °dgovoriti tudi na dvome glede ustanovitve nove škofije. Ljubljana je res blizu, vendar je Potovanje do nje zaradi pogosto nevzdržnega Prometa dolgo uro ali celo dve. Do Kranja pa Se lahko sorazmerno hitro in zlahka pride z Vseh koncev Gorenjske. Morda se zdi komu Škofjeloško območje odmaknjeno in nepove-zano s Kranjem, pa vsaj v verskem življenju ni tako. Kar 30 odstotkov bodočih zakoncev, ^deležencev priprav na zakon, prihaja iz škofjeloškega območja. V Kranj prihaja dnevno zaradi dela, šol in drugih opravkov veliko *ju*di. Skratka, argumentov za škofijo na Stanislav Zidar Gorenjskem s sedežem v Kranju je veliko več od argumentov proti. Gorenjska je na meji Slovenije. Čeprav je zavarovana z gorami, bodo za razpad naroda in njegove zavesti vedno bolj nevarni vplivi iz tujine. Če kdo, potem Cerkev lahko to nevarnost prepreči. Zgodovina nas uči, da se je narod ohranil tam, kjer so bile močne verske skupnosti in močna verska središča. Kapital bo z Evropo prodiral k nam in vera mora preprečiti, da ljudje ne bodo pozabili svoje narodnosti, vere in kulture. Samo politika nas bo težko ubranila pred to nevarnostjo. Sicer pa je med politiko in Cerkvijo velika razlika. Politiki se bodo težko dogovorili, kje bo središče regije, v Cerkvi pa ima hvalabogu nekdo zadnjo in odločilno besedo, tudi pri določanju sedeža škofije." V primeru nove škofije na Gorenjskem bi bila sedanja ljubljanska nadškofija okrnjena, tako po površini kot po prebivalstvu. To je lahko pomemben razlog proti novim škofijam. "Morda se res kdo sprašuje, zakaj drobiti ljubljansko nadškofijo s skoraj 800.000 prebivalci. Odgovor je prepričljivo pozitiven na osnovi praktičnih spoznanj. Stara kranjska dekanija je združevala 28 župnij. Ko je bila razdeljena na tri dekanije, vsaka od njih živi in deluje naprej. Potrebna je večja angažiranost, iskanje novih laičnih sodelavcev sodelavcev, skratka, organizirati je treba intenzivnejše versko življenje. Če ustanovimo novo župnijo, je enako. Prav tako pa bi bilo z novo škofijo. Ali niso lep primer nove manjše občine." Kako se na predlog za nove škofije odzivajo verniki? "Vsaj na zunaj ni velikega zanimanja. S predlogi pa so seznanjeni. Ta pogovor za Gorenjski glas izkoriščam tudi za poziv, naj ljudje več razmišljajo o tem in preko medijev tudi povedo svoje mnenje. Časa pa ni več veliko. Oktobra bo zasedala komisija in predložila svoja razmišljanja in priporočila škofom." Povejte mi odkrito, kolikšne so po vašem realne možnosti za ustanovitev škofije na Gorenjskem? "Težko bi karkoli napovedoval. Sem pa prepričan, z menoj so soglašali tudi nekateri odgovorni cerkveni možje, da Kranj v cerkvenem življenju ni nikdar veliko pomenil. Ne vem, zakaj, vendar sklepam, da so moji predhodniki posvečali temu premalo pozornosti. Morda je to tudi posledica Ljubljane. Skoraj vsako večje slovensko središče je bilo deležno ene od cerkvenih časti. Moja velika dolžnost je, da naredim vse za uresničitev te velike priložnosti, da se Kranj in Gorenjska tudi versko dvigneta. V zgodovino ne bi šel rad kot dekan, ki je zamudil veliko priložnost. V obrazložitev za novo škofijo sem tudi zapisal: Če je krajevna Cerkev manjša v obsegu, ne prevelika, se karizme lažje pretakajo sem in tja. Pastoralno načrtovanje, ki danes ne sme biti uniformirano, prihaja še posebej do izraza v zaokroženi ozemeljski enovitosti, to pa Gorenjska je. V gibljivi in nekoliko manjši krajevni Cerkvi bo zagotovo veliko več možnosti in ne bo prihajalo do vtisa, da govori Cerkev le sama zase. Laiki in duhovniki v taki Cerkvi ne živijo v dveh ločenih svetovih. Sodelovati morajo v edinosti vere." Jo/e Košnji.L j Dr. Marko Kefševan Dr. Marko KERŠEVAN, redni profesor sociologije religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Preurejanje za nove čase Glede teženj po javnem delovanju slovenska Cerkev ni nič posebnega. Razlika med našo in drugimi Cerkvami pa je, katerih vprašanj se Cerkev loteva in na kakšen način. Širše cerkveno vodstvo pa utegne uravnotežiti stališča, meni dr, Kerševan, Kje vi kot sociolog in dolgoletni analitik dogajanj v svetovni in naši Cerkvi vidite razloge za reorganizacijo slovenske Rimskokatoliške Cerkve oziroma za ustanovitev novih škofij? "Nova organizacija bo samo v tem, da bo več škofij, sicer pa je organizacija katoliške Cerkve trdno predpisana v zakoniku cerkvenega prava in organiziranost ni toliko odvisna od razmer v posameznih državah. Kot slišimo in beremo, gre torej za povečanje števila škofij na Slovenskem in hkratno zmanjševanje sedanjih. Tudi škofov bo več. Preurejanje škofij je po moje povezano z več razlogi. Prvi je nedvomno zbližanje škofov z bazo. V začetku krščanstva je imelo skoraj vsako mesto svojega škofa. Prevelika škofija zanesljivo ni idealna in pripravna. Drugi razlog je nastanek samostojne slovenske države. Z njo smo dobili samostojno cerkveno pokrajino in samostojno škofovsko konferenco. Prej so bili slovenski škofje del Jugoslovanske škofovske konference. Tretji razlog je razširitev vodstva tako velikega in razvejanega organizma, kot je Cerkev. Trije škofje s pomožnimi škofi so preozek krog za dinamično vodenje, izmenjavo in preverjanje mnenj ter oblikovanje trdnejših stališč. Taka je moja ocena. Škof je nosilec oblasti v Cerkvi skupaj s papežem in to ni kar tako. Izbira vodstva v Cerkvi namreč ni poljubna zadeva. Če je vodstvo širše, je manj možnosti za uveljavitev stališč posameznika oziroma za dominacijo le enega. To se sedaj dogaja v Sloveniji, kjer tudi vse sedanje škofije nimajo enake teže." Kolikšen je lahko vpliv Rima pri ustanavljanju novih škofij in postavljanju škofov? Dr. Marko Kerševan "Končna odločitev vedno pade v Rimu. To je logično glede na hierarhično ureditev, čeprav bodo imeli v tem primeru svojo težo tudi argumenti in interesi krajevne Cerkve. Vidikov za ustanovitev novih škofij je lahko več. Pri ustanavljanju novih škofij se lahko zaplete, saj bo nujno sedanje zmanjšati. Pomemben dejavnik pri ustanavljanju novih škofij bodo prostorske, gospodarske in druge zmožnosti. Logika GORENJSKI GLAS / 17. stran / Kranj, 18. septembra 1998 je podobna kot pri posvetni oblasti. Če se povečuje število šefov, se veča upravni aparat. Nastajali bodo kompromisi in tudi konflikti." Je med novo organizacijo in bližnjo sinodo možna povezava? "Organizacijsko preurejevanje Cerkve bo del sinode, čeprav bi ta lahko potekala tudi brez tega. Bistveno je, da se Cerkev ureja in preureja za prihodnje obdobje, tako organizacijsko kot vsebinsko. Ne smemo pozabiti, da je Jugoslovanska škofovska konferenca najdlje ostala jugoslovanska zunaj Srbije in Črne gore in da so bili slovenski škofje njen manjši del. Prevladovali so hrvaški škofje." Slovenska Rimskokatoliška Cerkev je zelo uporna pri poskusih uveljavljanja v javnem življenju. Je to morda tudi eden od ukrepov, da bi preprečili upadanje vernosti, kar naj bi bil običajni pojav sodobnega sveta? "Slovenija se v tem oziru od Evrope bistveno ne razlikuje. Vsi, ki so bili s krstom sprejeti v Cerkev, potem ne ostanejo njeni aktivni člani. Pripadnost k določeni fari pa je tradicionalna in zgodovinsko pogojena. Znan je primer pred prvo svetovno vojno, ko je celotna fara zaradi izgube tega statusa v celoti prestopila k drugi veri. Glede teženj za uveljavitev v javnem življenju pa slovenska Cerkev ni nič posebnega. Njena navzočnost ni problematična in tudi njena dolžnost je javno delovanje. Razlika pa je, na kakšne probleme se odziva Rimskokatoliška Cerkev v Sloveniji in na kakšen način. V Evropi se Cerkev loteva stisk ubogih in zapostavljenih ljudi in se postavlja na njihovo stran, ter vprašanj, kot je recimo splav, pri nas pa posega v ideološka in nacionalna vprašanja, tudi na način, ki je skregan s kulturnim in demokratičnim dialogom. Takšno je splošno vzdušje v naši družbi in Cerkev ne more biti drugačna." KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 100-letnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 25. letnici Enote za Gorenjsko Kranj. V prostorih Prešernove hiše in Mestne hiše so na ogled dela akademskega slikarja Tomaža Gorjupa. V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše podjetje ETI SVIT Kamnik razstavlja Kamniške Majolike. V Cafe galeriji Pungert razstavlja barvne fotografije Matej Rupel iz Radovljice. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja grafičarka in kiparka Mihaela Žakelj. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava grafičnih listov iz obdobja 1955/1995 akademskega slikarja in grafika Karla Zelenka, v zgornjih prostorih pa razstavljajo člani Fotokluba Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Nikolaja Mašukova. RADOVLJICA - V dvorani Glasbene šole Radovljica v radovljiški graščini je na ogled razstava Fotografski spomini na XV. Festival Radovljica '97 avtorja Mateja Rupla. V galeriji Pasaža razstavlja fotografije "naši otroci" avtor Ivan Pipan, član ED Radovljica. BLED - V galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemec Božič. V belem salonu hotela Toplice razstavlja akvarele akad. slikar Klavdij Tutta. V Hotelu Asloria razstavlja slike Leopold Gros. V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V galeriji Vila Nana so na Ogled slike hrvaške naive - Josip Gencralić in Dražen Tetec. BOH. BISTRICA - V Polainarjevi galeriji, Vodnikova 13, je vsak dan na ogled stalna zbirka slik akad. slikarja Albina Polajnarja. V Muzeju Tomaža Godca je na ogled etnološka razstava Ko bo cvetel lan. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je do 27. septembra na ogled razstava Podobe Petra Jovanoviča. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Rod, rodovnik, rodoslovje - Nismo od včerajšnjega dne; na ogled bo do konca septembra. V Galeriji Ivana Groharja so na ogled dela Milana Butine. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja v septembru in oktobru olja na platnu na temo "barvna vizija" Rado Dagarin iz Škofje Loke. TRŽIČ V Paviljonu NOB je na ogled razstava izdelkov Počitniških delavnic. V atriju Občine Tržič razstavljata slikar Vinko Hlebš in kipar Vinko Ribnikar. SORICA - V Groharjevi hiši je na ogled razstava slik nastalih v letošnji slikarski koloniji; hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Ž irovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. KAMNIK - V galeriji Veronika so na ogled dela slikarja Poldeta Miheliča. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled razstava Body and the east - od šestdesetih let do danes, v spodnjih prostorih pa fotografije Annie Leibovitz. GLEDOS PRIHAJA Kranj - Uvertura v gledališko srečanje slovenskih "off" gledaliških skupin - od 3. do 11. oktobra se /v tretjo soboto dogaja na kranjskih mestnih ulicah. Tudi to soboto bo na Glavnem trgu predstava, s katero organizator bližnjega festivala Gledališče čez cesto Kranj opozarja na srečanje alternativnih gledaliških skupin GLEDOS festival. Ob 10. uri dopoldne bo mimoidoče najbrž pritegnila predstava Barbare Bulatovič, dobitnice nagrade Mali princ z nedavnega festivala Lutke v Ljubljani, z naslovom Kolo sreče (Potujoča loterija), stotisoča premiera lutkovnih srečk na usodni pogon. Tako kot prejšnja leta se bo festival GLEDOS dogajal v kranjskem nekdanjem zimskem bazenu. Začel se bo s tradicionalno razstavo gledališke fotografije, tokrat razstavlja Boštjan Doma, nato pa sledijo gledališki dogodki: Zijah Sokolović z monodramo Kobajagi donela me roda, Gledališče čez cesto Kranj s Klavnico, Jane Mengers Peš na Pluton, italijanski Teater itinerante z Obešeno tišino, Tomi Janežič s Praznino, Tomaž Štrucl z Neoskinom. Bolgarsko študentsko gledališče s Komedijo Zmešnjav, Matjaž Javšnik z Ročk &roli kaskaderi, Maja Delak z Manifestacijo introverta ter gledališke skupine Iht, Zato, Improvizatorji in Gledališče Ane Monroe. Koncert v Linhartovi dvorani KONCERT TRIA LORENZ Radovljica - V ponedeljek, 21. septembra, ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani nastopil Trio Lorenz. Doma in v svetu uveljavljeni ansambel bratov Lorenz v tem letu praznuje štiridesetletnico glasbenega delovanja z vrsto koncertov po slovenskih krajih. Njihov repertoar obsega najtehtnejša dela svetovne literature in tudi celoten opus slovenskih ustvarjalcev, mnogi slovenski skladatelji so svoja dela posvetili prav bratom Lorenz. Trio Lorenz kot eden redkih svetovnih ansamblov svoj "železni repertoar" izvaja na pamet. Na ponedeljkovem koncertu bodo igrali dela R. Schumanna, Havdna, Smetane, Ramovša, Rahma-ninova, Griega in Dvoraka. Prešernovo gledališče Kranj SREDNJA EKONOMSKA IN UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA KRANJ Komenskega ulica 4 objavlja prosto delovno mesto PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, od 1. 11. 1998 dalje, s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Srednja ekonomska in upravno-adminis-trativna šola, Kranj, Komenskega ulica 4. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. LETO GLEDALIŠKIH SPREMEMB Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj so pred začetkom nove gledališke sezone predstavili novo vodstvo gledališča, v ansamblu so trije novi igralci, druge novosti pa pridejo še postopoma. Svež veter Tako je bila tudi naslovljena izjava za medije, ki so jo sredi tedna, v sredo, za tiskovno konferenco pripravili v Prešernovem gledališču. Vsekakor ni več novica, da je novi v.d. ravnatelja Prešernovega gledališča mag. Tomaž Kukovica. Njegovo imenovanje vsekakor sodi v sklop svežih sap, ki že vse letošnje leto pihljajo v kranjskem gledališču. Mišljeni so predvsem odhodi dosedanjih zaposlenih; začelo se je že pred leni z odhodom umetniškega vodje Matije Logarja v SNG Celje, namesto njega je delo za nekaj mesecev prevzela Ira Ratej iz MGL, a le toliko, da je zaključila gledališko sezono 1997/98. Novi človek v umetniškem vodstvu Prešernovega gledališča je Janez Vencelj, v. d. umetniški vodja, ki je tudi v celoti pripravil program gledališke sezone 1998/99. To pa ni vse, kar zadeva menjave in zamenjave v minuli sezoni: na začetku koledarskega leta 1998 je iz igralskega ansambla v MGL odšla igralka Bernarda Oman. Vse do priprav na začetek nove sezone so vsi, ki jih spremembe v kranjskem gledališču zanimajo, ugibali, kdo bo zamenjal igralko, ki je brez dvoma s svojim delom v tem gledališču zapustila veliko sled. V novi programski knjižici z vsebino naslednje sezone pa sta bili predstavljeni kar dve novi igralki, ki bosta poslej ob Darji Rcichman sestavljali ženski del igralskega ansambla: to sta Vesna Slapar (že v lanski sezoni Prešernovega gledališča je zaigrala v uspešnici za otroke O tem se ne govori) in pa Vesna Jcvnikar. Moški deligralskega ansambla prav tako ne ostaja isti: dosedanjim že dolgoletnim stalnim igralcem Tinetu Omanu, Pavlu Rakovcu in Matjažu Višnarju že dela igralsko družbo mladi igralec Primož Ekart, ki je pogodbo o sodelovanju (za sedaj) podpisal do novega leta. Prvikrat bo na kranjskem odru nastopil v predstavi Škrtanje avtorja T. McNallvja, ki je kot druga premiera sezone napovedana za 16. oktober. < Novi ravnatelj Prešernovega gledališča mag. Tomaž Kukovica je dosedanjemu direktorju Milanu Mariniču za njegovo dosedanje delo izrekel vso zahvalo Prva tiskovna konferenca novega gledališkega vodstva je bila tudi priložnost, da se novi ravnatelj javno zahvali za delo in uspehe dosedanjemu direktorju Milanu Mariniču, ki je vsekakor pomembno zaznamoval daljše obdobje v kranjskem gledališču, nasledniku pa hišo prepustil "v dobrem stanju -tako finančnem kot tudi glede vzdušja". Milan Mari-nič, zdaj je direktor in pro-gi a m s ki v o dj a novega Kulturnega doma v Domžalah, je v zahvali izrazil željo, da se gledališču uresniči vse, kar je v programu zapisanega in še kaj zraven. Novi gledališki ravnatelj Na tiskovni konferenci v sredo, 16. septembra, je v. d. ravnatelja mag. Tomaž Kukovica med drugimi novimi načrti napovedal bistveno novost: stalno povečevanje igralskega ansambla. Zadnja leta je Prešernovo gledališče delovalo s petimi igralci, v večini predstav pa so sodelovali tudi povabljeni gostujoči igralci iz drugih slovenskih gledališč. Novi ravnatelj pa je prepričan, da bi gledališče Tri vaje istočasno - Ker ima PG v novi sezoni na programu kar šest premier, se vaje za prve tri predstave v gledališki hiši komaj lahko zvrstijo. Sneguljčico vadijo že na odru, bralne vaje za Škrtanje potekajo v garderobi, ekipo Arhitekta in Asirskega cesarja pa je slišati iz gledališke knjižnice. Vse tri pa se občasno Že kar molijo med sabo. Izjemno stanje bi temu lahko rekli bo trajalo do konca oktobra, ko se bodo te predstave že menjavale na odru v gledališkem programu Prešernovega gledališča in v gosteh. Naslednje priprave za predstave pa bodo lahko manj prostorsko utesnjene. KAJ VSE JE NOVEGA? Kranj - Jutri, v soboto, med 10. in 12. uro bo Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj, Sejmišče 4, na stežaj odprl vrata za vse, ki bi radi kaj povprašali, si ogledali in spoznali široko ponudbo tečajev in delavnic v novi sezoni. Otroci in starši bodo o tem lahko povprašali mentorje, se tudi vpisali v izbrani tečaj ali šolo, vpisali abonma sobotnih otroških matinej v Prešernovem gledališču in še kaj. Za začetek pa bodo lahko prisluhnili bobnarskemu koncertu Nina Mur-eškiča na afro bob-nih kar pred zgradbo ZKO. moralo v naslednjih letih postopoma povečati igralski ansambel na petnajst stalnih igralcev. Že v naslednji sezoni naj bi se tej viziji približali z zaposlitvijo dveh ali treh novih igralcev. " Prepričan sem," je dejal, "da je to idealno število za kranjsko gledališče, obenem pa je to tudi način, da se zmanjšajo stroški, ki jih je gledališče imelo z gostujočimi igralci." S širitvijo ansambla so seveda tesno povezani načrti, ki jih je novi ravnatelj predstavil tudi glede odpiranja gledališča v mednarodni prostor, sodelovanja na mednarodnih festivalih in V tej sezoni se bo prvič gledališki zastor dvignil že čez dobra dva tedna - 2. oktobra, ko bo gledališče uprizorilo predstavo za otroke Sneguljčica (J. in W. Grimm, priredil Janez Vencelj), ki jo z igralsko ekipo pripravlja režiserka Barbara ffieng. vabilih tujim gledališkim skupinam. Mag. Kukovica si zamišlja Prešernovo gledališče kot gledališče odprtih vrat, v katerem ima gledališka publika nesporno prvo mesto, obenem pa ne vidi razlogov, zakaj se ne bi gledališka hiša še bolj kot doslej zanimala za poslovne priložnosti, ki se kažejo ne le v kranjskem okolju, pač pa tudi v slovenskem prostoru sploh. Vse to naj bi poleg drugega prisvevalo tudi k večji konkurenčnosti gledališča: pri tem pa novi ravnatelj nima v mislih le drugih gledališč, pač pa tudi druge medije, posebno elektronske. "Postati moramo tako dobri, da bomo iz domačega udobja potegnili v gledališče tudi vse druge gledalce, ki doslej v teater niso zahajali. Zavedamo se, da je današnji gledalec zahteven, mi pa smo sposobni sprejeti izziv," je zatrdil mag. Kukovica. Vsako gledališče, tudi kranjsko, mora zato še posebej pazljivo ravnati ž bodočimi obiskovalci - to so otroci, zato je vzgoja mladih gledalcev naravnana tako, da kasneje tudi kot odrasli pridejo v gledališke dvorane. V drugem delu gledališkega programa sta dve krstni predstavi in pa Muellerjevo delo Eksplozija spomina. Gledališče bo uprizorilo kar dve krstni predstavi in sicer Teto Magdo ali Vsi smo ustvarjalci avtorice Svetlane Makarovič ter Jezus Križani, besedilo Marjana Tomšiča, ki je bilo poslano na natečaj za Gru-movo nagrado ob 28. Tednu slovenske drame. Kot organizator ima Prešernovo gledališče s pripravo tega festivala pomembne načrte, saj bi ta gledališka prireditev morala nekaj pridobiti na pomembnosti tudi s spremljevalnimi prireditvami, uvrstitvijo krstnih uprizoritev v program in drugo. • Lea Mencinger Foto: Tina Doki EX - TEMPORE DUPLJE '98 Duplje - Galerija Graščina Duplje in Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje organizirata od sredine tega meseca pa do 10. oktobra slikarski ex-tempore. Slikarji, ki jih posebej zanima krajina, so še posebej vabljeni: tema ex tempora so kulturni in naravni spomeniki v občini Naklo, pri tem pa so seveda ustvarjalci likovno izrazno povsem svobodni. Organizatorja pričakujeta upodobitve krajine, stare ljudske arhitekture, kozolce, pomembnejše stavbe, podobe cerkva, kapelic, znamenj ali vedut krajev v občini Naklo. Format podlage ne sme biti večji kot 90-krat 90 cm. Zadnji rok za oddajo slik, lahko jih je tudi večje 9. oktober med 14. in 18. uro v Graščini Duplje. Likovna dela bodo predstavljena na razstavi, ki bo v Graščini Duplje odprta V soboto, 10. oktobra, ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade in sicer dve enakovredni odkupni nagradi v vrednosti 50.00" SIT. Nagrajena dela bo izbral predstavnik sponzorja občine Naklo. Razstava bo na ogled do 23. oktobra. Prijave sprejemajo do 25. septembra na naslov Galerija Graščina Duplje, Sp. Duplje 36. 4203 Duplje, inf. tudi po tel. 064/471-503. Likovni umetniki za Prešernovo mesto NAJVEČ SLIK IN KIPOV DOSLEJ Kranj - Vse je že pripravljeno za razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto, ki jo bodo - tako kot vsa zadnja tri leta - sredi oktobra odprli v avli Mestne občine Kranj. Potem koje slikar Nikolaj Beer pred leti prišel na dan z idejo, da bi slovenski likovni umetniki /. darovanjem svojih del lahko pripomogli k urejanju stavb in spomenikov s Prešernovim imenom v mestu Kranju, si najbrž nihče ni mislil, da bo prireditev dobila tak obseg. Za četrto razstavo ali bolje rečeno akcijo, je letos 61 slovenskih umetnikov darovalo (v celoti ali le deloma) kar 63 del. Dva sta namreč darovala kar po dvoje del. Doslej so na razstavi sodeloval' Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada ter član' Likovnega društva Kranj z umetniki z vse Gorenjske. Tokrat pa so se likovnim ustvarjalcem pridružili s svojimi deli tudi slovenski likovniki, ki so kot študenti prejeli Prešernovo nagrado. Akcija Likovni umetniki za Prešernovo mesto je v svojem četrtem letu zbrala največ umetnikov doslej; lani jih je na primer sodelovalo 49, leto prej pa 44, leta 1995, ko je bila razstava prvikrat organizirana, pa so zbrali dela 25 umetnikov. Razstava podarjenij umetnin mestu bo v občinski avli odprta do 3. decembra, po potre«? tudi dlje. Tako zbran denar od prodaje podarjenih umetnin se naplf v posebnem skladu, v katerega bo kranjska občina morala dodati marsikateri tolar, če naj bi v prihodnjih dveh letih ob Prešernovi jubilejih v mestu uredili, kar je bilo v načrtu. • Lea Mencinger DEŽURNI NOVINAR Francka Križaj iz Srednje vasi pri Goricah praznuje 90. rojstni dan Starost ni radost, je pa lepo, če jo učakaš Pri Križajevih bo konec tedna v znamenju praznovanja 90. rojstnega dne mame Francke, med domačini bolj znane kot Petanove mame - Kljub težkemu otroštvu, je dočakala visoko starost in bi rada dočakala tudi 100. rojstni dan Srednja vas, 18. septembra - Na toplem poznopoletnem soncu se je grela, ko smo jo obiskali. Nekaj trenutkov ji ni bilo povsem jasno, po kaj smo prišli, sploh pa se ji je zdelo nemogoče, da smo prišli zaradi nje. In da bo v časopisu pisalo o njej, pa še njena slika bo vsem na ogled, no, to je bilo zanjo res presenečenje. Poleg tega nas je presenetilo, da jubilantka Francka ni bila sama doma, ampak jo je obkrožala vsa družina. Štiri generacije pod isto streho. Preživela leta so na Francki pustila sledi. Noge je ne ubogajo več najbolje, pa tudi vid in sluh sta se ji nekoliko izneverila. Spomina pa, kot bi se ga čas sploh ne dotaknil. Ne le velikih in pomembnih dogodkov, tudi malenkosti se je spomnila. Otroštvo in mladost ji nista ravno prizanašala, saj se je mami Francki rodila kot nezakonski otrok, kar ni bilo lahko, saj le z maminim zaslužkom, (kmetom je pomagala pri kmečkih opravilih), nista mogli živeti razkošno. Daleč od tega. Zato je tudi Francka že pri desetih letih začela stopati po maminih stopinjah. Pri Struklje-vih so jo vzeli za pestrno. Šolala se je lahko le krajši čas, niti slučajno pa ni upala pomisliti, da bi se lahko izučila za šiviljo. Ostala je le želja. Med drugo svetovno vojno se je poročila. Z možem Miho sta se zaradi nemirnega časa morala v kranjski cerkvi poročiti skrivaj, sicer bi ju to utegnilo drago stati. Kljub temu da je bil njen mož nekaj let mlajši, je Francka že več kot 15 let vdova. Vendar ima srečo. Živi namreč skupaj s sinovo družino. Sosedje pa so ji, če nič drugega, v življenju zagotovo zavidali lep glas in dober posluh, saj se je iz njihove hiše vedno razlegalo petje. Ta dar sta podedovala tudi njena sinova Franci (poje pri bratih Zupan) in Milan (pevec nakelske skupine Gorenjci). Francka najraje sliši pesem Marija moje želje in tudi sicer jo najbolj razveselite, če jo odpeljete v bližnjo cerkev. Ker pa jabolko ne pade daleč od drevesa, je tudi njenih pet vnukov glasbeno nadarjenih. Veselje ji prinaša tudi dve leti in pol star pravnuk Žan, prihodnji mesec pa naj bi na svet "privekal" še en pravnuk. Brati ne vidi več, zato ji berejo drugi, za njeno dobro počutje pa skrbi snaha Jožica. Včasih je vsak prosti trenutek izrabila za branje in njena mama je, če je niso našli, rada rekla, da Francka zagotovo spet "zija" v kakšne bukve. Je bolj malo, najbolj pa ji teknejo žganci in kislo mleko, vnukinja Polonca, ki je mimogrede povedano Franckina ljubljenka, pa nam je zaupala, da je babica čisto "nora" na pravo kavo s smetano. Te na jutrišnjem praznovanju Franckinega 90. rojstnega dne zagotovo ne bo manjkalo, tako kot ne bo manjkalo slavnostne torte in tistih, ki bodo Petanovi mami prišli voščit. "Veste, starost ni posebna radost, je pa lepo, če človek doživi tako starost. Prav rada bi jih dočakala tudi sto in srčno rada bi dočakala Polončino poroko," je dodala Francka. Ob slovesu mi je krepko stisnila roko in mi skrivaj pomežiknila. Ja, še je življenja v njej! Naj tako ostane tudi v prihodnje. Na zdravje in še na mnoga leta, gospa Francka! • Besedilo in foto: R. Škrjanc V tržiških vrtcih več kot 400 otrok Bogat program za vse otroke V štirih večjih tržiških vrtcih in v enem oddelku v Lomu in v Podljubelju je letos okrog 480 otrok - Imajo 24 celodnevnih in en poldnevni oddelek ter skrajšano pripravo na malo šolo - Največ otrok v vrtcu v Križah Tržič, 17. septembra - Letos je veliko otrok vpisanih v celodnevni program, kar je po mnenju Erne Anderle, ravnateljice Vzgojno varstvenega zavoda Tržič, dobro, saj se tako lahko temeljito pripravijo na vstop v osnovno šolo. Otrokom nudijo zelo raznoliko preživljanje časa v vrtcu. Cicibanove urice in druge interesne dejavnosti - telesno športna aktivnost in angleški jezik - bodo stekle v oktobru. Preko celega leta pa potekajo planinske urice. Dogovarjajo pa se še za malo šolo plezanja in plesne ure. Vsakdo lahko na občino odda vlogo za znižanje plačila vrtca, starše pa razdelijo na osem razredov glede na njihove prihodke. Starši plačajo največ 80 odstotkov cene, za malo šolo največ 60 odstotkov, če pa so socialno ogroženi, stroške v celoti pokrije občina. Z letošnjim letom to pravico lahko uveljavljajo tudi obrtniki, kar je pre- cejšnja pridobitev. Vsako leto je v proračunu namenjenih nekaj sredstev za tržiške vrtce, letos je to 3,5 milijona tolarjev. Denarja niso veliko porabili, saj so po vrtcih uredili le nekaj malenkosti. V Križah bi želeli urediti tudi centralno ogrevanje, trenutno pa čakajo na zeleno luč za kotlovnico. Sicer pa trenutno nimajo nobenih problemov s poslovanjem. Konec septembra bodo pripravili prireditev Ciciban, dober dan, ki se bo tokrat zopet odvijala na Deteljici. V zadnjih letih so imeli poudarek na športnih dejavnostih, tokrat pa bodo pripravili različne delavnice, ki jih imajo otroci zelo radi. Še vedno pa otroke vpisujejo tudi v Cicibanove urice, ki so namenjene petletnim otrokom, vendar vključijo tudi mlajše, če imajo prostor. Nedavno so imeli tudi podelitev rutk na Policijski postaji v Tržiču, seznanili pa so se tudi z delom policistov. • P. Bahun Buči velikanki v Strahinju Dimnikar vzgojil velikanski buči Na vrtu Jožeta in Albine Adamič, sta iz običajnega bučinega semena zrasli pravi buči velikanki, saj vsaka tehta kar okoli 70 kilogramov - Na njun račun je bilo že precej šal in smeha, "nejeverni Tomaži pa se k-Adamičevim pridejo kar na lastne oči prepričat, ali lastnika le nista malo pretiravala - Potem pa... Strahinj, 18. septembra - Ja, potem pa izbu I ji jo oči in tudi nam so se precej razširile, saj tako velikih buč, kljub obljubam lastnice Albine, nismo pričakovali. V domišljijskih filmih in pravljicah, kjer domišljija dobi krila in nima meja, bi že šlo, v resnici pa je to res pridelek, da se reče. Lepo raščeni, zlatorumene barve, sta buči velikanki pravi lepotici, ki bi na tekmovanjih za "naj" pridelek, skoraj zagotovo osvojili prvo mesto. Morda pa je k njuni razkošni velikosti nekaj malega prispevala tudi dimnikarska sreča, ki je je pri Adamičevih v Strahinju 87, v izobilju. Gospodar Jože je imivih oblik. Več kot 15 jih visi z garažne strehe in z bližnje jablane. Dolge so vsaj meter, Jože pa je povedal, da so včasih take bučke izdolbli, jih posušili in z njimi "vlekli" vino iz sodov. Jože in Albina sta v svojem "strahinjskem kraljestvu" (saj njun dom obkroža več kot 2600 kvadratnih metrov velik vrt) presrečna, Albina pa v šali rada reče, da mora njen mož skrbeti kar za osem lačnih ust, saj imata še dva psa in štiri mačke. Kombinacija njene dobre volje in smeha ter njegove dimnikarske sreče je pravi biser, buči velikanki pa le še pika na i. • Besedilo in foto: R. Škrjanc namreč dimnikar in če smo malo vraževerni, lahko rečemo, da mu je sreča usojena, usoda pa §a je že pred leti iz rodnega Prekmurja zvabila na Gorenjsko. Bučno seme je dobil °d prekmurskega prijatelja, ki 2agotovo ni pomislil, da bosta 2rasli taki velikanki. Albina je povedala, da so to čisto običaji16 krmilne buče, ki jih Prekmurci uporabljajo za krmljenje prašičev, iz mladih buč pa gospodinje spečejo reteše ali Po naše zavitek. Ena od buč tehta 71 kilogramov, druga 69 kilogramov, njun premer pa krepko presega 200 centimetrov. Semen imajo te buče malo, zato za olje niso primerne. Porezala sta jih minuli teden, eno bosta podarila prijateljem, drugo pa z veseljem odstopila kmetu, še prej pa ju nameravata peljati tudi na cerkljansko razstavo za "naj" pridelek, kjer bosta buči velikanki zagotovo deležni posebne pozornosti. Poleg omenjenih buč velikank, so na njunem vrtu ali bolje rečeno na strehi, zrasle tudi zeleno pisane bučke zan- Ni "lovska", resnični buči velikanki, da te kap. Javna pot postala podaljšek dvorišča Predoslje, 18. septembra - Zgodi se, da včasih domače dvorišče postane premajhno za vse, ki bi na njeni radi parkirali svoja vozila. Zagotovo se to pogosteje dogaja pri obrtnikih in podjetnikih, ki morajo računati tudi na dostavo in odvoz blaga ter pri gostiščih in bifejih, saj imajo le redki srečo, da lahko uredijo dovolj veliko parkirišče. Drugi poskušajo biti prijazni do sosedov, da ti prevečkrat ne izgubijo živcev ali pa njihovo negodovanje in "sitnarjenje" preprosto ignorirajo. Takrat se sosedski odnosi zaostrijo. Kot v Zaparkirana javna pot do Brdskega mlina, Dolharjeve domačije. Predoshah, kjer ima Jože Dolhar že tri leta take težave oziroma od vselitve obrtnika, ki izdeluje reklamne napise. Njegovo dvorišče je premajhno za vse, zato vozniki vozila parkirajo kar na javni poti in s tem zaprejo dostop do Dolharjevega Brdskega mlina in njegove hiše v PredosUah 21. "Večkrat dnevno moram posredovati, da s poti umaknejo vozila. Naši odnosi so se zaostrili, z omenjenim sosedom se ne morem pogovoriti, zato sem ga tudi pismeno opozoril, naj ne zaseda javne poti, vendar se ni nič spremenilo. Na moje prošnje in opozorila se požvižga, meni pa je pred časom tudi grozil, zato sedaj nič več ne prosim, ampak hupam toliko Časa, da umaknejo vozilo. Ne le, da sam ne morem domov ali od doma, tudi moje stranke pogosto ne morejo do mene," je pojasnil Dolhar, ki je o nespoštovanju javne poti in njeni uporabi kot podaljšku dvorišča, obvestil pristojne na kranjski Upravni enoti. Večletna pregovarjanja niso obrodila sadov, so pa rodila sovraštvo in ker z dialogom ni bilo nič, je Dolhar soseda zaradi oviranja javne poti, prijavil. • R. Škrjanc Uspešen nastop mladih gasilcev iz Britofa Britof, 18. septembra - Pionirji in mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Britof, ki ima več kot 80 članov, so bili uspešni na sobotnem tekmovanju gasilskih enot Gasilske zveze Mestne občine Kranj, kije bilo na parkirišču Iskre TEL na Laborah, udeležilo pa se ga je več kot 700 gasilcev. Tekmovanja so se udeležile pionirske, mladinske, članske in veteranske desetine, nastopili pa so v različnih disciplinah. Med drugim so tekmovalci sodelovali v mokri vaji z motorno črpalko ter v štafetnem teku, veterani pa v suhi vaji sedmih gasilcev. Med britofhanskimi veterani je bil tudi Mladi britojljanski gasilci na kranjskem tekmovanju dosegli L mesto. najstarejši član PGD Britof Jernej Košnjek, ki kljub 73. letom, še vedno sodeluje na tekmovanjih. Poveljnik omenjenega društva Matjaž Bogataj, pa je povedal, da so bili njihovi gasilci zelo uspešni, saj so mladinke in veterani zasedli prvo mesto, pionirke, pionirji in mladinci pa so se uvrstili na drugega. • R. Š, Angela iz Vodnikovega doma Štirideset let in več je bila oskrbnica v Vodnikovem domu na Velem polju. Za njo žaluje vsa slovenska planinska srenja. Bila je oskrbnica, ko je bilo slovensko planinstvo Še tako rekoč v plenicah. Angela, ki je na začetku pomagala v Vodnikovi koči sestri Ivanki, je imela vedno za prišleke prijazno besedo. Dr. Miha Potočnik je ob njenem jubileju zapisal: "Hvaležni smo ti, pa tudi ponosni smo na tvojo osebnost, ki nam ohranja najboljše lastnosti naših planinskih oskrbnikov. Pred dnevi je Angela izpolnila 77 let in izteklo se ji je tudi njeno življenje s skrbništvom v Vodnikovi koči. Za svoje delo je prejela tri najvišja planinska odlikovanja in dve državni. Oskrbnico Angelo bodo ob slovenskih planincih še v posebno lepem spominu ohranili člani Planinskega društva Srednja vas v Bohinju. Mehko in prijazno zadnje počivališče ji je ob slovesu zaželel predsednik Planinskega društva Srednja vas Janez Korošec. • A. Ž. MNENJA, USODE Cerkvena rešilna bilka za ministra Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Cena slave Peter Čolnar, zunanji sodelavec Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber si res ni mogel želeti česa boljšega, kot je pastirsko pismo slovenskih škofov, ki so vernike seznanili s svojimi pogledi na nekatera družbena, politična in strokovnaxvprašanja, ki zadevajo naše šolstvo. Pismo se je namreč pojavilo ravno v času, ko na ministra dr. Gabra letijo hudi očitki zaradi tako imenovane "afere Jankovič", ki pa jo je sam ves čas zavračal in jo predstavljal kot del političnega spopada, predvsem tistega, ki nasprotuje sedanjemu šolskemu sistemu. Čeprav je bilo pri problemih Z Jankovičevim sinom povsem jasno, da gre za kršitev pravil in ne za politične igre, zdaj Cerkev šolskemu ministru sama pomaga pri tem, da njegovi strahovi dobivajo realne podobe. Kajti pismo slovenskih škofov je ravno to, pred čemer ves čas svari minister, saj pravi, da "Cerkev s pismom izraža željo dobiti vsaj del oblasti tudi na področju javnega šolstva". Ugotovitev ni nobeno posebno odkritje, ker Cerkev tega niti ne skriva, saj škofje v pismu med drugim pravijo, da je povojna komunistična oblast leta 1952 z odlokom odpravila verouk v šoli in začela vsiljevati svoj svetovni nazor v skladu s svojo ideologijo, katere končni cilj je bil uničenje Cerkve in krščanske kulture. O tem, da je imela komunistična oblast res take namene, ni dvoma, saj naši komunisti po vojni niso bili prav nič drugačni od njihovih boljševiških vzornikov, ki so s Cerkvijo v Sovjetski zvezi obračunavali v obdobju po začetku oktobrske revolucije. Slovenski dnevniki so o tem natančno poročali pred drugo svetovno vojno, zato je tudi Cerkev hitro vedela, kaj jo čaka po zmagi naše revolucije. Toda ob tem je treba dodati, da se je v družbi sami kmalu začela rojevati opozicija, ki je med drugim spoznala tudi to, da je krščanska kultura vendarle nekaj, kar je v družbi bolj zakoreninjeno od naskoka revolucije. To pa ne velja samo za krščansko, ampak tudi za mnoge druge svetovne vere, ki sicer pri nas zaradi same kulturne zgodovine nimajo tolikšnega vpliva in moči kot krščanska, čeprav jim ustava vsaj formalno zagotavlja enakopravnost. Cerkev, ki se za razliko od strank in njihove politike od nekdaj ukvarja z dolgoročnejšimi zadevami, pa se je v primeru našega šolstva spustila ravno na strankarski poligon. Škofje, ki pastirska pisma navadno objavljajo pred pomembnimi verskimi prazniki, so najnovejšega v javnost spravili ravno v trenutku, ko je afera Jankovič dosegla svoj vrhunec. Izgovor, da gre za pismo ob začetku šolskega leta, je precej prozoren, če pa otroci v šolo hodijo že štirinajst dni. Zaradi tega je v njihovem dejanju mogoče videti politično podporo Gabrovim nasprotnikom, ki pa jim dela več škode kot koristi, saj se s tem pozornost preusmerja na drugo področje in to ravno tja, kamor bi jo že nekaj časa rad spravil sam minister, pa mu to nikakor ni uspelo. Namesto da bi ob maturitetni aferi razpravljali o negativnih posledicah "bratske ljubezni" med gospodarstvom in politiko, se bodo sedaj politiki prepirali o šolskem sistemu in vlogi Cerkve v njem, kar je sicer res izredno aktualna in pereča tema, vendar je bila sredi marca 1996 v Državnem zboru že razrešena. Resda Cerkev s temi sklepi ni zadovoljna, ampak zaenkrat še velja, da je Državni zbor tista institucija, ki v prakso prenaša našo demokracijo. Škofje med drugim v pismu starše pozivajo naslednje: "Ne dopustite, da bi kakršnakoli ideologija ubijala v vaših otrocih vrednote, ki so vam svete, vrednote, ki so iz naših prednikov naredile pošten, delaven, klen in pokončen narod." Takšno posploševanje je hudo nevarno, kajti ali mar na svetu obstajajo tudi nedelavni in nepošteni narodi? Škofi sami pišejo o tem, da se morajo vprašanja šole lotiti "z veliko modrostjo, brez strankarskih ozkosti in ideoloških zavor", toda čas objave njihovega pisma kaže ravno na nasprotno, poleg tega pa še ministru ponujajo rešilno bilko, katere se je seveda v hipu oprijel z obema rokama. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Sicer pa sploh ni dobro biti slaven. Seveda mislim "za živih dni". Kaj pomaga, če kasneje človeku postavljajo spomenike, govorijo na proslavah ali pa se o njem celo učijo v šolah? Zagotovo ne bi nikogar zanimali seksualni podvigi Billa Clintona, če ne bi šlo za ameriškega predsednika, najmočnejšega človeka na svetu. Ker je uspešen in slaven, je to drugače. Ob tem je zanimiva povezava z našo državo. Američani ne zamerijo svojemu predsedniku najbolj skoka čez plot. "Motiti se" je človeško. Tisto, kar ogroža celo položaj predsednika, je, da se je, oziroma ali se je lagal, ko je odgovarjal na postavljena vprašanja. V Sloveniji so stvari v osnovi drugačne. Slovenci bi politiku izredno zamerili podobne podvige, laž pa bi imeli za nekaj vsakdanjega, nekaj takšnega, kar sodi v politiko in javno življenje. Gre pač za druge kraje in druge običaje, kjer so se skozi zadnja desetletja naselili v zavesti balkanizmi, kjer ne veljajo enake moralne vrednote. To, da politiki lažejo, pa res ni nič posebnega, je nekako obveljalo med ljudmi! Celo predsednik republike je naprimer javno izjavljal, da ne bo tretjič kandidiral za najvišji položaj v državi in potem požrl besedo. Kaj bi se zgodilo, če bi se za kakšnega našega politika razve-delo, da ravna podobno kot ameriški predsednik? Vsi, ki so jih Še ujeli na laži, so "ostali živi"! Zanimivo pa je, da so politiki (kdo pa drug in zakaj neki?) uspeli uveljaviti v novinarstvu načelo, da se o osebnih stvareh politikov ne piše. Včasih so rekli, da naj bi bilo to senzacionalno, sedaj, ko se novinarstvo razvija izrazito v to smer, so sicer senzacije dobrodošle - vendar brez osebnega življenja politikov. V igrani zaščiti osebnosti v korist vase prepričanih nenadomestljivih smo šli celo tako daleč, da v časopisih in revijah redko zasledimo celo kaj pozitivnega iz osebnega oziroma družinskega življenja slovenskega politika. Kot bi živeli v času svinčene ruske komunistične diktature. Lahko se z imenom in priimkom piše o goljufivem dijaku, o velikih kriminalcih so dovoljene že samo začetnice, največ, kar pa se zapiše o političnih veličinah, je, da izvemo kaj o njihovih psih in mačkih ali pa morebiti še šport- nih podvigih, ko se ob čevapčičih ali pa klobasah udarijo med seboj. Ne vemo, kakšne so njihove družine, kakšen odnos imajo do svojih soprog, otrok, sorodnikov in znancev, kako gledajo na književnost, umetnost ali pa čisto preprosto, kaj delajo v prostem času, ali še preprosteje, kaj morda jedo najraje... Vprašanje je, ali sploh vemo koga in zakaj volimo. Saj ne trdim, da je vse to najbolj pomembno, ni pa vseeno pri presoji za zaupanje v človeka, ki naj bi odločal o tvoji usodi. Večkrat, kot se zmotimo, večje so posledice. Prav bi bilo, če bi se zavedali, da gre za čisto navadne ljudi, ki se morda ukvarjajo z nenavadnimi zadevami, da pa tudi zanje velja ruski rek, da je tudi velika reka samo do morja slavna. Zagotovo pa cena slave v Sloveniji ni za vse enaka. Za nekatere je lahko hudo neprijetno, če se proslavijo z zadevami, ki ne gredo v prid skozi zadnja desetletja ustoličenemu in predpisanemu mišljenju, če tudi s svojim profesionalnim ravnanjem omajajo koga iz včasih še izredno trdega konglomerata preteklosti. Kar nekaj slovenskih umov je že na svoji koži čutilo, da za nekatere še kako velja lustracija. Do izvensodnih pobojev sicer ne prihaja več (seveda to ni poseben življenski kulturni dosežek), v praksi pa se je očitno kar močno uveljavilo pravilo "ni važno, če je nepismen, samo, da je naš". Uporabljajo ga predvsem tisti, ki SO se na zunaj nad njim najbolj zgražali in imajo moč odločanja. Že precej slovenskih spoštovanja vrednih osebnosti je to občutilo na svoji koži. Lahko smo konkretni: politika dr. Jože Pučnik in Janez Janša, predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, bivši direktor RTV Žarko Petan, ustavni sodnik dr. Peter Jambrek. Gre za nekaj naključno naštetih, vendar je očitno, da bodo spisek še dopolnjevali. Trenutno je na udaru tožilka Barbara Brezigar. Nič ne pomaga, če izhaja iz znane partizanske družine! Bivšo direktorico SDK Romano Logar so lustrirali tako kruto, da je ostala brez službe! Vse samo zaradi tega, ker so se vodilni politiki ustrašili, da bodo, z razkrivanjem umazanije posvečenih, postali slavni in njim konkurenčni!? Najbolj žalostno pri vsem skupaj je, da Slovenci nasedajo, da niti ne pomislijo, da mora že kaj biti, če "psi lajajo". PREJELI SMO Izjava za javnost V zvezi s kazensko ovadbo UNZ Kranj sem kot vlagatelj ovadbe dolžan pojasniti še nekaj podrobnosti, ki naj dodatno osvetljijo protizakonito finančno poslovanje župana Ruparja v Tržiču. Sodni proces je proti meni zaradi spornih izjav v medijih sprožil župan Rupar sam. Ker je, hotel stroške tožbe tako kot še mnogo ostalih izgubljenih plačati iz občinskega denarja, me je najprej hotel tožiti kot župan, vendar mu je to sodišče zavrnilo. Prepričan v svoj prav je ponovno vložil tožbo kot zasebni tožnik Pavel Rupar in bil po izgubljeni tožbi zoper mene dolžan iz svojega žepa poravnati vse stroške v višini okrog milijona SIT. Tako kot še mnogo drugih spornih finančnih plačil je tudi to po nekaj mesecih, ko je zadeva potihnila, plačal iz občinskega denarja, to se pravi z denarjem vseh Tržičanov. Lepo se je vsevprek tožariti za občinske denarje, tudi potem, ko večino izgubljenih tožb plačamo Tržičani iz občinske blagajne. Ravno iz razloga, kako nakopičene nepravilnosti pravočasno prikriti, je župan že pred poletjem popolnoma blokiral delovanje Nadzornega odbora, ki tako ne more pregledati nikakršnih finančnih dokumentov. Zanimivo je tako poslovanje po domače, saj je tega Rupar vajen še iz svoje trgovine diskont Centra, kjer je zbral kar lepo število položnic s strani tržnih inšpektorjev. Zadeva s trgovino je tako propadla in ne razumem državnih organov, ki kljub številnim opozorilom občinskega sveta še do danes niso reagirali: Čeprav so v igri milijonske vsote težko zasluženega denarja v revni tržiški občini državni nadzorni organi mencajo, medtem pa državljane dnevno lovijo z rubeži in izterjavami za nekaj tolarjev, ki jih niso pravočasno poravnali. Zaradi županovega stalnega zavajanja javnosti s svojimi lažmi, nameravam na sredini seji 16. 9. 1998 odpreti še nekaj nadvse problematičnih vprašanj podkrepljenih s pisnimi dokazi, ker imajo največ masla na glavi očitno tržiške ribe iz vrha občinske uprave in tam tudi najbolj smrdi. Tržič, 14.9.1998 Jože Kuhelj, občinski svetnik SLS Vodniška Hanzon pot na Prisank ali o kranjskogorskem "vodniškem sindromu" Zelo sem bil vesel, ko sem v Gorenjskem glasu z dne 15. 9. 1998 zasledil članek g. Janka Stuška z naslovom Kranjskogorski vodniški sindrom, kljub temu da se z g. S tuš kom v ničemer, kar je razpredal v članku, ne strinjam. Kranjskogorski planinci PD Kranjska Gora skupaj s Planinsko zvezo Slovenije in občino Kranjska Gora smo se namreč dogovorili, da eno leto počakamo z realizacijo naše ideje zato, da preizkusimo javno mnenje oz., da ugotovimo, kaj menijo slovenski planinci o naši pobudi, da Han-zovo pot na Prisank preuredimo iz zelo zahtevne v vodniško pot. Pričakovali smo, da bodo v slovenski planinski javnosti tudi nasprotovanja, kot je v tem primeru Stuškovo. Upamo pa tudi, da bomo z našo pobudo pri marsikom vzbudili odobravanje in pridobili podporo, zato so takšni in drugačni članki v javnih medijih dobrodošli. Niso pa za nas sprejemljive in dobrodošle žalitve na račun naših kranjskogorskih planincev in etiketiranje, kot si ga je v članku privoščil g. Stušek. Tudi neresnice, polresnice ter nepreverjeni podatki niso nikomur v korist, razen seveda tistemu, ki javni medij izkorišča zato, da preko peresa izliva svoj srd do drugače mislečih in si z demagogijo skuša pridobiti javno mnenje na svojo stran. Zato le nekaj naših pogledov na Stuškovc navedbe, s katerimi meče slabo luč na kranjskogorske planince. Strinjam se z njim glede stanja Jubilejne poti skozi Zadnje okno, ko ugotavlja neažurnost markacistov, ki niso uspeli do konca planinske sezone urediti in ponovno ustrezno zavarovati to zelo atraktivno pot. To pomeni, da vzdrževanje zahtevnih planinskih poti le ni tako enostavno, še posebej v tem času ne, ko zaradi možne erozije v gorah zelo pogosto prihaja do poškodovanj, kar velja in bo verjetno tudi v naprej veljalo tudi za Hanzovo pot. Zavračamo pa trditev, da je pri popravilu te poti kranjskogorsko PD in "novi lobi" (poklicnih) planinskih vodnikov, kot ga imenuje g. Stušek (ne vem, odkod mu toliko argumentov, da lahko takšno označitev sploh javno napiše), zastavilo svoj vpliv. Nadaljevanje na 21. strani 281 fmmmmmmmmmmmm; Ali bi imela se enega otroka? Sara je rasla, Vilma in Janez na sta poleg svojega otroka živela kot brat in sestra. Čeprav sta bila mlada, polna življenja in vroče krvi. Janez se je že kmalu vsaj toliko postavil na noge, da je spet šel v službo, ob popoldnevih pa sta z očetom spravljala skupaj kamenje in pesek za novo hišo. "To so bile najine pobožne želje," je vzdihnila Vilma. "Nič drugega nama ni bilo mar, le lastna hiša nama je šla po glavi. Točno sva imela "pregruntano", kje bodo balkoni, kuhinja, Sarina soba. Pogovarjala sva se celo o tem, kakšne rože bova imela na oknih. Vsak večer, preden sva šla spat, sva sedela v kuhinji, se držala za roke in kovala načrte. Pri tem sva najraje poslušala radio Trst. Imeli so čudovit program. Najbolj so nama bile všeč radijske igre. Ja, to so bili časi..." Janez je pri šestindvajsetih moral ponovo na operacijo. Zdravniki so mu vlivali upanje, da mu bodo, morda, na kakšen način vendarle lahko pomagali. "Na srečo moj Janez ni zahajal v gostilne. Že tako je bilo zanj precej hudo. Možakarji so se včasih spravili nanj in ga zafrkavali. Ponujali so se mu, da namesto njega pridejo mene "obdelat". Janez je stisnil zobe, in šel stran od njih. Naravnost v srce so ga zadeli... Ob takih priložnostih sem se zmeraj spraševala, zakaj so ljudje tako hudobni.. Nikoli si nisem znala razložiti, zakaj ravno Janez daje vtis, da se iz njega lahko norčujejo..." Leta so tekla. Na parceli je začela rasti hiša. Počasi, leto za letom, sta spravljala skupaj material in denar. Malo so priskočili na pomoč starši, toda večino sta USODE Piše: Milena Miklavčič nakupila sama. Če sta le mogla, sta se po opravljenem delu sprehodila med zidovi, naredila načrt za prihodnji dan, in potem še pospravila za zidarji. Preden sta si zaželela lahko noč, sta se stisnila drug k drugemu, se objela in počakala vsaj toliko časa, da sta se umirila. "Vsaj njegov dotik mi je toliko pomenil," je s solzami v očeh dejala Vilma. "Vedela sem, da sem ljubljena, da.mu veliko pomenim, toda čez dan si teh Čustev nisva mogla izmenjati. Ne vem, kako bi ti povedala, toda njegova nesreča naju je še bolj povezala med seboj. Bala sva se, da bi izgubila drug drugega. Zato sva si dajala več, kot če bi bili odnosi med nama "normalni" tako kot pri ostalih zakoncih." Janez je imel v desetih letih šest operacij. Vsakič se mu je zdelo, da je za spoznanje bolje. To je zaupal tudi Vilmi. Tega se je zelo razveselila. Nekoč, ko sta bila že v novi hiši, Janez po kosilu predlaga Vilmi, da bi bilo dobro, ko bi malo "poskusila". "Na začetku sploh nisem vedela, kaj je imel v mislih," se nasmeje Vilma in zardi, "toda potem, ko se mu zagledam v oči, vidim, kako se mi smeje, skočim pokonci in mu planem v objem. Bilo je poleti, Sara je bila v koloniji, doma sva bila sama in lahko sva počela, kar sva hotela. A ti to resno misliš, sem ga vprašala in noge so se mi pri priči začele tresti, da sem komaj stala pokonci. Toda Janez rne le zagrabi, vzdigne v naročje in me nese v spalnico. Ne morem povedati, kako me je bilo strah... Čista resnica, strah me je bilo.. Kaj pa, če mu ne uspe, sem se spraševala. Potem bo še bolj razočaran..." Zgodilo se je tako, da je Janez spet "lahko". Sprva je imel še nekaj težav, poleg tega je bilo obema kar malo nerodno. Vilma mi je zaupala, da sta že čisto pozabila, kako se "tiste stvari" dela. Toda, ker sta imela vsak dan vaje, sta že po nekaj več let zaostanka "prinesla notri". "Janez je bil nepopisno srečen! Največje veselje je bilo potem, ko sem mu povedala, da sem spet noseča. Jokal je kot otrok in me s svojimi zgaranimi rokami božal po obrazu..." Tudi zdravniki so mu povedali, da se je pri njem zgodil čudež. Kaj takega niso niti v sanjah pričakovali. Toda Vilma je vedela, da je k moževi ozdravitvi pomagala tudi njuna medsebojna ljubezen. "Zelo mirno sva živela. Nobenih stresov, nobenih prepirov, grdih besed ali česa podobnega ni bilo med nama. Vse sva se pogovorila in nikoli mu nisem dala vedeti, da je zaradi invalidnosti kaj manj vreden. Bil je še tako mlad, ko se je ponesrečil. Marsikaj je naredila tudi narava, ne samo zdravniki." Vilma mi je zaupala, da je Janez popil veliko domačih zdravil. Pripravljala jih je njena stara mama, ki se je na rož'ce še kako spoznala. "Ko se je rodila Beti, sem mislila, da si kaj več res ne morem želeti. Toda čez leto je na svet prijokala Simona in tedaj se mi je zdelo, da je sreče zaenkrat dovolj. Imela sva tri dekleta in v šali je Janez dejal, da je edina posledica njegove nesreče ta, da ne more zaploditi dečka. Vseeno nama je bilo, samo da so bili otroci zdravi!" Brez opravljanja tudi ni šlo. Vaške čveke so na dan privlekle govorice o tem, da so ga pri tisti nesreči Janezu morali odrezati, da je bil od takrat "brez", in da je nemogoče, da bi bili otroci njegovi. Govorilo se je tudi, da je Vilma "gotovo" morala imeti druge dedce. Edinole to jim ni šlo v račun koga in kdaj, ker je niso z nikomer videvali. "Nekateri so me kar naravnost vprašali, kdo me je "napumpa!". Kako sem sovražila te pokvarjence! Mož me je zmeraj potolažil Z besedami: glavno je, da midva veva, kako in kaj." Dekleta so odraščala, šle v šole, Sara se je že pred časom poročila in se odselila, mlajši dve pa prav tako strašem nista več v breme. Včasih, ko se vse zberejo doma, se rade pohecajo, da bodo svojim fantom nabavile železno srajčko. Tako, za vsak primer! "Ljubezen do otrok nama je ostala. Poleg svojih, varujeva še druge. Janez sem ter tja malo pogodrnja, ker me ne more imeti kar naprej pri sebi, toda če ga ne "slišim", je vse vredu." Ali se imata še zmeraj tako rada, sem jo vprašala. "Če si hotela vprašati, ali še spiva v eni postelji, ti povem, da še zmeraj. In tudi za v staro šaro še nisva," je zaključila Vilma. No, ja, s tem najinega pogovora še ni bilo konec. "O podrobnostih, ki ti jih bom Še povedala, pa raje ne piši," mi je rekla navihano in - kaj sem hotela - ubogala sem jo! (konec) S2.C00 sit Nadaljevanje z 20. strani Verjetno g. Stušku marsikaj ni jasnega v zvezi s pristojnostjo vzdrževanja in vzdrževanjem planinskih poti. Tudi trditev, da želimo prepustiti planinskim vodnikom nekaj atraktivnih poti, ni resnična in je zavajajoča, saj se naš predlog nanaša izključno na Hunzovo pot in na nobeno drugo. Trditev, da bi z. ukinjanjem planinskih poti zaradi profesionalizma v nevarnost spravljali poti (verjetno so mišljeni obiskovalci poti), je milo rečeno smešna. Zaradi profesionalnega pristopa v planinstvu in vodništvu do danes še nihče ni bil v nevarnosti. Ravno obratno, v slovenskih gorah srečujemo vse več obiskovalcev, ki se zelo neprofesionalno lotevajo podvigov v gorah in zato je tudi toliko nepotrebnih nesreč. Se najbolj pa me je osebno prizadel odnos g. Stuška do vzdrževanja poti, ki bi jih, če ne gre drugače, dajal iz pristojnosti planinskih društev v pristojnost in odločanje Planinski zvezi Slovenije. Ne vem, od kod taka miselnost, toda če se prav spominjam, je bilo to značilno za neko družbo s povsem drugimi načini urejanja odnosov. O širitvi "Gorskovodniškega sindroma", ki po njegovem izhaja od kranjskogorskih planincev in naj bi škodil vsemu planinstvu, pa menim, da s tem žali naše vodništvo tako gorsko kot planinsko, ki se trudi, da bi s svojo strokovnostjo pomagalo planincem in predvsem prispevalo k varnosti v gorah. Kot sem uvodoma omenil, pa bi tudi jaz rad bralcem in ljubiteljem slovenskih gora obrazložil naše Poglede na vodništvo, posebej pa bi rad opisal vzroke, ki so nas privedli do tega, da Hanzovo pot preuredimo v vodniško pot. Zgodovina Hanzove poti je tesno povezana z zgodovino našega društva in tudi z zgodovino vodništva v tem kraju. V Kr. Gori se je namreč poleg zimskega, intezivno v začetku tega stoletja začel razvijati tudi letni turizem -predvsem planinski. Zato je podružnica SPD v Kr. Gori, ki jo je vodil župan Jožef Lavtižar, dala pobudo (to je bilo leta 1926), da se na Prisank spelje pot, ki bo vodila po slovenskem ozemlju na vrh Prisanka, koder bodo kranjskogorski in ostali vodniki vodili planince. Sedanja južna in gre-benska pot sta namreč vodili ob in preko takratne državne meje z Italijo. Nalogo za izdelavo poti je 35 Genius loci dobil Hanza, izdelali pa so jo v glavnem sami kranjskogorski planinski entuziasti, ki so v ta namen pod Kočo na gozdu uredili tudi priročno kovačnico za kovanje klinov. Tako je bila ta pot vedno v ponos kranjskogorskim planincem in vodnikom. Ves čas je to pot vzdrževalo samo PD Kr. Gora s sredstvi in delom. Vse do l. 1988, ko smo jo zadnjič obnovili, tako da je bila dokaj varna. Od takrat dalje pa se ni obnavljala, saj so bili stroški vzdrževanja vedno večji. PD pa ni imelo denarja, saj je moralo vzdrževati tudi tri svoje planinske postojanke (eno celo zgraditi na novo, ker bi jo sicer izgubili). V vsem tem času vsi, ki danes tako zelo poudarjajo vlogo Hanze in opevajo to našo pot kot eno najlepših (kar tudi je), niti enkrat niso tako glasno ocenjevali njenega stanja in se tako kot sedaj zavzeli za njeno usposobitev vse do,., do lanskega leta, ko smo kranjskogorski planinci sprejeli sklep, da to pot obnovimo tako, da bo postala vodniška pot. Kaj nas je privedlo do takega sklepa? Vsak, ki je obiskal to pot, dobro ve, da se te poti z "zajlami" ne da zavarovati tako, da bi bila povsem varna, saj so na njej nevarni in zelo zahtevni prehodi, ki se jih ne da zavarovati; prečenje snežišča pod Hudičevim Stebrom in ob Hanzovem turnu, izpostavljena polica tčr vzpon do severnega grebena Prisanka. Za varen prehod teh predelov se zahteva veliko več izkušenj, kot jih imajo danes povprečni planinci ter zimska oprema in upraba le-te tudi v letnem času. Gora Prisank je v tem okolju, poleg M. Mojstrovke, ki ima mimogrede ravno tako Hanzovo pot preko severne stene, najbolj obiskana gora. Prisank pa je tudi gora z največ nadelanimi in zavarovanimi potmi (tri zelo zahtevne, ena zahtevna in ena lahka) za pristop na vrh. Torej si vsak lahko privošči pristop glede na svojo sposobnost. Prav zato smo razmišljali, da bi k temu dodali še novo, to je vodniško pot na Prisank. Uporabljali naj bi jo brez vodnika le tisti planinci, ki so usposobljeni sami premagovati njeno zahtevnost. Ostali pa bi njene izredno lepo speljane naravne prehode in lepote uživali skupaj z vodnikom, ki bi jih varno brez tveganja pripeljal na cilj. Ob tem pa bi s pomočjo, vodnika tudi marsikaj koristnega izvedeli o zgodovini te poti, predvsem pa se ob tem usposabljali za varno hojo v gorah in si pa v mnogočem prispevali tudi k varnosti obiskovalcev te gore. In prav zato nas čudi nasprotovanje PZS naši ideji, saj prav ona preko Združenja gorskih vodnikov z javnimi propagandnimi letaki Varno v gore z gorskim vodnikom poziva planince in obiskovalce gora, naj si za varno pot v gore najamejo vodnika. Za konec še to. Pri naših prizadevanjih nas podpirajo vsa aje GRS v Gornjesavski dolini, številni posamezni gorski vodniki, Občina Kr. Gora in vse organizacije, ki se v Kr. Gori ukvarjajo s turizmom, zato menimo, da smo na pravi poti. Andrej Žemva, PD Kranjska Gora vsaj enkrat privoščil za težje vzpone vodnika, ki bi mu na licu mesta in ne v dolini, svetoval veliko koristnega v zvezi s hojo in opremo v gorah. Zato vodniki končno tudi so in ne samo zato, kot navaja g. Stušek, da bi plačevali njihove storitve. Veliko očitkov smo s strani nekaterih vodilnih pri PZS slišali, da bi z našo pobudo tonilo v pozabo ime enega največjih tra-serjev poti, Hanza. Nasprotno! Kot smo se sami do sedaj trudili ohranjati njegovo ime, bomo s to pobudo našemu gorskemu vodniku in traserju dali še večjo veljavo, saj bo prav njegova pot postala prva vodniška pot pri nas. V naravni podobi bodo ohranjene lepe police in zanimivi prehodi, ki ne bodo "okrašeni" z vsiljivim železjem. Ostal pa bo svojevrsten spomin na Hanza. To je Hanzova stena, ki jo bomo obnovili v taki podobi, kot je bila opremljena leta 1927, torej ostanejo v njej tudi jeklenice in restarvirana tabla "Hanzova stena" iz l. 1927. Nad njo bo ponovno nameščen kip Marije, kot pri prvotni izdelavi in ki je bil kasneje odstranjen. Pa ne zaradi kakšnih verskih nagibov, pač pa izključno zato, da ta predel ob Hanzovi poti uredimo tako, kot si ga je zamislil Hanza. Končno pa kranjskogorski planinci razmišljamo tudi o tem, da bo na področju planinsko-turis-tične ponudbe potrebno tudi kaj spremeniti. In pri tem se zgledujemo po drugih državah, kje imajo že dalj časa ne samo opremljene, pač pa tudi s poseb nimi markacijami zaznamovane vodniške poti, kot je npr. Avstrija. Boli nas tudi, ko vsakodnevno srečujemo v naših gorah tuje gorske vodnike, ki vodijo svoje kliente po naših zavarovanih in pritiskom duhovščine, ker jim je nezavarovanih poteh, našim agen- grozda, da jim bo, če ne pristopijo cijam v Kr. Gori, ki se ukvarjajo z v belogardistično vojsko, uničila vodništvom (dve sta), pa je skoraj premoženje, njih pa transportirala okolici Kr. Gore. S tem pa meni- bilo tega sovraštva, ker bi Hitler mo, da ne bomo okrnili planincem pregnal vso duhovščino, tako kot možnosti pristopa na Prisank, pač jo je po ostali Sloveniji. Glede Janše in Peterleta, ki ju Oblakova hvali in ju ima za poštenjaka. Oba sta se šolala v prejšnjem režimu brez vsekakršnega plačila za šolnino. Dobivala sta poleg šolnine tudi štipendijo od tako osovraženega komunističnega režima in sta bila tudi oba komunista. Peterle, ki je bil prvi vladar svobodne Slovenije, vprašam Obakovo, kaj je naredil dobrega za slovenskega delavnega človeka. Razen tega, da planinska društva na Gorenjskem je delavcu ponudil odkup stano-(razen P D Jesenice), vse tri post- vanja, ki ga je s svojim delom že nerodno povedati, koliko gostov v Kr. Gori se zanima za gorsko vodništvo. Tako se nam zdi prav, da tudi na tem področju sledimo trendom, ki so drugod že uveljavljeni. G. Stušek gotovo pozna goro Grossglockner v Avstriji, ki je kot najvišja in najbolj obiskana gora v Avstriji "zavarovana" le z vodniškimi palicami po vzhod- pred zmago partizanske vojske nem in sidrnimi klini po južnem ljudi strašili, da bodo komunistič- grebenu. Takih primerov je tudi nekaj v Italiji. Naprimer v Zahodnih Julijcih kot najbližjih in s strani Slovencev dosti obiskanih, kot sta npr. Kugvjeva v Montažu (s še bogatejšo zgodovino kot Hanzova) in nekdaj zavarovana tako vsaj trikrat preplačal. Kam je šel denar od stanovanj, ne ve nihče. Ob njegovem vladanju je ostalo mnogo slovenskih delovnih ljudi na cesti brez dela. Vse to je po Oblakovi domišljiji pošteno vladanje. Glede Janše, ki ga imate za zelo poštenega, pa tele vrstice. Še se spominjam njegovih po osvoboditvi izrečenih besed, da če bo treba zavarovati slovensko celovitost zemlje, da ima na razpolago stoštirideset tisoč mlade vojske, da lahko v najkrajšem času zasede slovensko mejo proti Hrvšaki. Zakaj se to ni uresničilo? Naj ob prvi priložnosti objasni sam Janša, saj je bil obrambni minister tistega časa. Če bi bil jaz v parlamentu, bi predlagal državnemu zboru ali pa Drnovšku, da naj razrešijo zunanjega ministra Frleca in bi na njegovo mesto predlagal Janšo. Da se bo on pogajal s hrvaško vlado, za pošteno slovensko mejo, ki je danes tako kritična, da se ne ve, kje je slovenska zemlja. Ker pa Oblakova tudi Drobnica omenja, da je zelo resnicoljuben in pošten, pa dobro vemo po njegovih izrazih, da je zelo kulturno zaostal in za nas ni več pomemben. Andrej Logar Škofja Loka, 14. 9. 1998 Pojasnilo na članek: Vsak klub "feh-tari(( po svoje V zvezi z zgoraj omenjenim člankom v časopisu Gorenjski glas dne 11. 9. 1998 podajamo naslednje pojasnilo: Mestna občina Kranj sofinancira športno-rekreativno dejavnost na območju Mestne občine Kranj na podla-naroda v tujino. Te zaslepljene gi Meril in Določil za vrednotenje ljudi so ti izdajalci sami poslali v športne dejavnosti. Sofinanciranje smrt. Zakaj jih izdajalci niso na podlagi teh kriterijev poteka 56.800 sit Mariji Oblakovi l iz Horjula St. Jošt Naj ji obudim spomin štiriletnega belogardističnega terorja nad poštenim slovenskim flarodom. Ne sovražim vseh, ki so bili v beli gardi, ker vem, da so bili pod v internacijo. Nikakor pa ne bom pljuval po zavednih slovenskih partizanih, ki so štiri leta trpeli lakoto in mraz. Koliko mladih Življenj so dali za svobodo našega naroda. Taki ljudje, kot je Oblakova, pljujejo na te žrtve in bi radi poveličevali belogardistične krvnike z duhovščino na čelu, dobro vemo, da so belogardisti ni partizani vse drugače misleče ljudi pobili. Ti zaslepljeni ljudje so po končani vojni množično bežali z izdajalcem slovenskega pridobili koristne izkušnje ter pot na Vevnico proti Strugu, da ne peljali s seboj v Argentino, Kana- mesečno. ustrezne nasvete o opremi, ki je za take vzpone potrebna. Sam sem gorski reševalec že 27 let in verjemite, da mi ni vseeno, kadar prinašamo v dolino ponesrečenca, ki se je ponesrečil zaradi slabe opreme, neznanja ali precenjevanja sposobnosti. Tega verjetno pri marsikom ne bi bilo treba, če bi si do in Avstralijo? Ce so bili prepričani, da jih bo po vrnitvi nazaj v Slovenijo doletela najhujša kazen. To množično smrt ima na vesti duhovščina, ki je bila organizator belogardistične kola-pač to možnost, da obogatimo- boracije. Velikokrat sem že pou- podlagi prijav na javnem razpisu, ponudbo v kraju z novo vodniško daril, če bi ljubljansko pokrajino Sofinancirajo se tudi večje športne potjo na najbolj obiskano goro v zasedla Hitlerjeva vojska, ne bi prireditve, ki so vnaprej določene govorim o Dolomitih. Pa ne mislimo s tem to, da bi v Sloveniji začeli masovno opuščati zavarovane poti in jih spreminjati v vodniške tam, kjer teh možnosti ni. Kranjskogorski planinci imamo Sofinanciranje vrhunskega športa (nagrade za kategorizirane športnike) poteka vsake 3 mesece na podlagi objavljenih podatkov v Obvestilih OK Slovenije. Šport mladih se sofinancira na •a Še veliko, vel»k© vec! v Merilih. Podlaga za Merila in Določila so priporočila Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki so bila v obliki možnega modela Načrtovanja razvoja športa in sprejemanja letnih programov športa v občini posredovana občinam v novembru lanskega leta. Mestna občina Kranj priznava enakopraven položaj vsem klubom in društvom registriranim na njenem območju v skladu z Zakonom o društvih, tako da ni potrebno nikakršno "fehtarjenje". Pomočnik načelnice oddelka za družbene javne službe Mirko Rakuš, org. Izjava za javnost V dneh, ko se moj sin pripravlja na zaključni izpit, sem se odločil, da spregovorim javnosti, saj bi mu kot oče rad prihranil nadaljnje osebne diskvalifikacije in obtožbe v medijih. Inšpektorat za šolstvo je ugotovil, da Jure v zadevo ni bil vpleten in da ni kriv. Dan po izteku zadnjega roka za prijavo na maturo je opravil vse predpisane izpite za 4. letnik gimnazije. Pozanimal sem se, ali je možno, da bi maturo opravljal v spomladanskem roku. Od tod dalje so se dogodki odvijali tako, kot je ugotovila šolska inšpekcija. Žal mi je, ker je bilo s tem prizadeto dobro ime mnogih ljudi in drugih, ki so bili z zadevo kakorkoli prizadeti. V Ljubljani, 12. septembra 1998 Zoran Jankovič Sveto vn* Oo konca oktobra polctič&e Svojo tu-r%sttlf\e cajeocijo a.1% Br.t.sk Alcvvo^S, »r. reZerv»r«*jte voZovruće Z«i potovanji« «to 30. noverv^Lr«, Letal.Šk* taks a vključen« v ceno. Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon British Airvvavs, Slovenska 56, Ljubljana, tel.: (061) 300 1000 Nečimrnost ni lepa čednost, a če se imaš s čim pohvaliti, se menda lahko. Tisti, ki prebivamo ob Sori v Poljanski dolini - od njenega izvira pod Rovtami do tistega travnika ob vodi (- loka), ob katerem se zlije s svojo selško sestro - smo radi kar naravnost ponosni na svoje številne in znamenite rojake. Zadnjič smo videli, da je bil dr. Tine Debeljak prvi, ki je opravil in objavil nekakšno inventuro njihovih imen. To je bilo leta 1936. Druga je izšla 1972, v Loških razgledih XIX: Pomembni rojaki Poljanske doline. Sestavil jo je dr. Roman Savnik, geograf, urednik doselj najboljšega Krajevnega leksikona Slovenija (1-JV, /968-1980; najnovejši, ki ga je 1995 izdala DZS, ga ne dosega) in kolega prof. Franceta Planine. Ze v drugem odstavku je zapisal: "Poljanska dolina je dala mnogo izobražencev, med njimi pa toliko množiteljev slovenske kulture kot sorazmerno s številom prebivalstva redkokateri predel Slovenije. Med le-temi so številni profesorji in duhovniki, obojne pa številčno nadkriljujejo likovni ustvarjalci. Prav tu je namreč jedro tistega Pasu slovenske zemlje, ki v tem oziru izjemno izstopa. Pas seže od tod na sever v Selško dolino, na zahod na Cerkljansko, proti vzhodu in severovzhodu pa se nadaljuje prek Kranjske in Kamniške ravani na zahodno Štajersko še v širše območje Slovenjega Gradca." Tako je likovni arhifenomen loškega prostora zapopadel geograf. Pred in po njem se je že marsikdo spraševal, kako Zajca, Maksima Sedeja, Gabrijela Stupice in nazadnje tudi do Ločana Franceta Miheliča, čigar galerija nas sprejema v tej častitiljivi srednjeveški Kašči." S temi besedami je Lojze Gostiša, plejado Šubicev, srednjeveškimi freskami, da ne govorimo o ljudski umetnosti in - ne nazadnje - o visoki umetnosti, ki se začenja že v srednjem veku z mojstri freskami in doživi svoj vrh v 15. stoletju. In v 16., z delom Jerneja iz Loke. Nadaljuje se v umetnosti družine Jamškov iz Škofje Loke, z. deli cele vrste anonimnih mojstrov, slikarjev in kiparjev v dobi baroka, vse do 19. stoletja, ko srečamo prav tu prva akademsko izobražena slikarja na Slovenskem, Janeza in Jurija Šubica, in potem še celo Jalen). To so izjemni pojavi, ki pa niso "znanstveno" razložljivi. "Škofja Loka z okolico živi v naši kulturni zavesti kot slovenski Barbizon - kot tisti del domovine, ki je navdihoval impresioniste z nepozabnimi slikami slovenske pokrajine. Iz nje dehti posebno obarvan 'genius loci', ki se nezgrešljivo oglaša že pri generacijah slikarjev, umetnostni zgodovinar (po rodu Žirovee), odprl stalno zbirko akademskega slikarja Franceta Miheliča na imenovanem kraju, I. decembra 1995. Še prej, 28. maja 1993, na Glasovi preji, sem se o tem pogovarjal z dr. Ivanom Sede jem, sinom Maksima. "Zakaj toliko umetnikov in tako kakovostna umetnost prav na loškem ozemlju? Zakaj se nekatere dejavnosti in prikazovanja duha na neki skrivnostni način skoncentrirajo na razmeroma majhnem ozemlju? Ozemlje Škofje Loke in obeh dolin niti v slovenskem merilu ne predstavlja posebno velikega teritorija, premore pa izjemno koncentracijo kulturnih spomenikov, lepih in gosposkih arhitektur, kakršnaje župna cerkev pod nami /preja je bila v kapeli škofjeloškega Sledi impesionizem, eno od prelomnih obdobij v slovenski umetnosti, ki je začetek modernizma in hkrati velikanski prelom v miselnosti. Tega impresionizma si danes brez Škofje Loke, brez Kamnitnika, brez deleža tukajšnjih ljudi ne moremo predstavljati. Enako velja za trideseta in štirideseta leta, ki prinesejo vzpon novega, bolj francosko usmerjenega modernizma; nekateri člani Neodvisnih in nekateri predstavniki povojnega slovenskega modernizma so bili spet s tega ozemlja: Anton Gojmir Kos. ki sodi med največje slovenske slikarje, je od tod, pa France Mihelič, moj oče je iz Žirov, pa Gabrijel Stupica, Nikolaj Omerza, da ne govorim o mlajših, Ivetu Šubieu, denimo, ki se je razvil v slikarja že med vojno, do najmlajših, ki jim nekateri čisto po krivem nadevajo naziv alternativci, pa gre za zelo resne in dobre slikarje, kiparje in grafike. Če bi Se izrazili statistično, bi ugotovili, da je na tem območju, ki zajema komaj nekaj odstotkov slovenskega ozemlja, več kot deset odstotkov nacionalno najvidnejših likovnih umetnikov. To to, da je ravno v tem prostoru toliko likovnikov! podobarjev, kiparjev in rezbarjev iz teh krajev, od gradu, op. M.N./, veličastnih romarskih postojank, je fenomen celo v današnjem času..." Tu so se namnožili likovni ustvarjalci podobno kot gotskega freskanta Jerneja iz Loke do Antona kakršna je cerkev v Crngrobu, množico župnih in Res, tu mora učinkovati neki poseben duh, dobri so se okoli Vrbe literarni (Prešeren, Čop, Finžgar, Ažbeta, družine Šubic, Ivana Groharja, Ivana podružničnih cerkva z najlepšimi slovenskimi duh kraja, genius loci... • Miha Naglic KRONIKA Pešec podlegel poškodbam Kranj, 17. septembra - V torek, 15. septembra, je ob 12. uri na magistralni cesti na odseku med Kranjem in Polico prišlo do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti voznika tovornega avtomobila. 42-letni Boro M. je vozil po magistralni cesti iz Police proti Kranju. Na ravnini, kjer so urejeni vrtovi, mu je vozišče prečkal pešec, 90-letni Jože K., kije hodil ob kolesu. Voznik ga je pravočasno opazil, vendar ni predvideval, da bo cesto prečkal. Pešec je prečkal cesto, vendar voznik ni zmanjšal hitrosti inje močno zaviral šele tedaj, koje videl, daje pešec prepočasen. Tovornjaka ni mogel ustaviti in trčenja ni mogel več preprečiti, zato je trčil vanj in ga povozil, tako da je pešec poškodbam na kraju podlegel. • D.S. Smrt pešca Kranj, 15. septembra-V torek, 15. septembra, seje okoli 12. ure na cesti Kranj - Polica malo od odcepa za Struževo zgodila prometna nezgoda med tovornim avtomobilom in kolesarjem. V prometni nesreči je kolesar izgubil življenje. • D.S. Zlomila si je nogo Kranj, 14. septembra - V torek, 15. septembra, se je na križišču Partizanske, Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja zgodila prometna nesreča. Mladoletna peška je, kljub temu da je na semaforju gorela rdeča luč, nepravilno prečkala vozišče, voznica, ki je pravilno peljala skozi križišče, pa jo je zadela z levim bočnim delom avtomobila. Peška je padla in si zlomila desno golenico in bila odpeljana v jeseniško bolnišnico. • D.S. KRIMINAL Vlom v Zdravstveni dom Kranj, 17. septembra - V času med 11. in 14. septembrom je neznani storilec prišel v pisarno Zdravstvenega doma v Kranju. Odklenil in odprl je predal pisalne mize, iz katere je vzel zaklenjeno kovinsko blagajno, v kateri je bil denar. Zdravstveni dom je oškodoval za 62 tisoč tolarjev. • D.S. Za vsakega tujca 500 mark Kranjska Gora, 17. septembra - Policisti Postaje mejne policije Kranjska Gora so v torek, 15. septembra, ob 23. uri v bližini državne meje z Italijo prijeli skupino štirih državljanov ZRJ, ki jih je vodil čez mejo slovenski državljan Dragan S. Poskušali so ilegalno prestopiti mejo ter oditi v Italijo. Tujce so policisti nameravali odpeljati v prehodni dom za tujce v Ljubljano, vendar jih niso sprejeli, ker je bil že nabito poln. Zoper Dragana S. so napisali kazensko ovadbo, saj je za vsakega tujca zaračunal 500 nemških mark. • D.S. Šest vlomov v avtomobile Tržič, 17. septembra - V noči z minule srede, 16. septembra, na četrtek, 17. septembra, je neznani vlomilec ali več vlomilcev vlomilo v kar šest parkiranih avtomobilov na Logu in na Loki pri Tržiču. Vlomilci so vlomili v zaklenjene avtomobile, na Policijski postaji Tržič, kjer kazniva dejanja še raziskujejo, pa so nam povedali, da so iz avtomobilov odnašali predvsem denar in dokumente. • D.S. Avstrijci vrnili tujca Jesenice, 17. septembra - V torek, 15. septembra, je z avtobusom preko mejnega prehoda Karavanke potoval tudi državljan ZRJ, Albanec, ki je imel tujo potno listino nekega hrvaškega državljana. Avstrijski mejni organi so ugotovili, da nima svojega dokumenta in so ga vrnili v Slovenijo. • D.S. Vzel žensko denarnico Bled, 17. septembra - V sredo, 16. septembra, je neznani storilec prišel v Zdravstveni dom Bled. Neopazno je vstopil v manjši prostor, ki ga zaposleni uporabljajo kot garderobo. S postelje je vzel žensko torbico in si prilastil denarnico, v kateri je bilo 12 tisoč tolarjev gotovine in dokumente. Torbico je položil nazaj na posteljo in zdravstveni dom neopazno zapustil. • D.S. Veterinarski zavod pojasnjuje: Nov prometni režim na Peračici - Veliko jeze je meci vozniki, ki se redno vozijo po magistralni cesti od Radovljict d( Kranja, povzročila zapora ceste na mostu Peračica, saj so v prvih dneh zapore nastale na obeh straneh kilometre dolge kolone Ko so odgovorni uvideli, da semafor na obeh straneh za prometne konice ni ravno najboljša rešitev, so poskrbeli, da zdaj promet usmerja zaposleni delavec. Tako je promet preko mostu k; poteka izmenično enosmerno, precej hitrejši in so v zadnjih dneh kolone malo krajše. Voznikom priporočamo, da strpno počakajo - se veliko bolj splača malo počakati, kot se voziti pu obvoznici, ki na nekaterih odsekih ni ravno najboljša. • D.S. Potepuška psa nista imela značke Veterinarski zavod Slovenije pojasnjuje, kaj se je zgodilo v Podvinu, ko je higienik usmrtil dva potepuška psa. Kranj, 17. septembra - Vsak lastnik psa, še posebej lastniki, ki imajo bolj potepuške pse, naj obvezno psa opremijo z značko. Psa, ki sta se podila po magistralni cesti, nista imela značke. V prejšnji številki smo objavili pripoved Olge Stroj iz Dvorske vasi o njenih dveh psih, ki sta ušla izza domače ograje, nato pa jih je higienki -po njenem mnenju - preveč hitro pokončal. Lastnica psov se je spraševala, le čemu taka naglica, ko pa bi vendarle lahko nekaj časa počakali in ugotovili, kdo je lastnik. Psa je higienik pokončal v Podvinu, pri hiši, ki stoji ob glavni cesti. Dobili smo odgovor Veterinarske uprave Slovenije, ki pravi: "V zvezi s pisno prijavo gospe Olge Stroj iz Dvorske vasi v Begunjah vam posredujemo odgovor, ki temelji na pisnem poročilu veterinarskega tehnika v zvezi z odstranitvijo dveh psov, last Franca Stroja iz Dvorske vasi v Begunjah. Policijska postaja iz Radovljice je 3. avgusta letos ob 10. uri obvestila veterinarsko higiensko službo, da se pri magistralni cesti v kraju Podvin lovita dva psa, ki ogrožata promet. Sporočili so še, da so kasneje uspeli enega od psov ujeti in ga privezati pri hiši na Spodnjem Otoku 1 ter da naj veterinarsko higienska služba uredi vse potrebno s potepuškima psoma. Nekaj po 10. uri je higienik prišel na Spodnji Otok, kjer je zatekel psa pasme šarplaninec, privezanega z vrvjo ob ograjo, drugi pes mešanec pa je bil odvezan in brez označb. Lastnica na Spodnjem Otoku je izjavila, da sta psa hodila po cesti ter skoraj povzročila prometno nesrečo. Psa je nahranila, ker sta bila lačna. Psa sta bila močno blatna in brez vseh označb - pasjih značk. Omenjena lastnica je tudi izjavila, da je psa privezala, ker se je bala, da bi psa povzročila nesrečo. Glede na policijsko obvestilo in dejstvo, da gre za potepuška psa, zamazana ter brez vsakih označb, s katerimi bi lahko identificirali živali ter prigovarjanje lastnice hiše, da psov ne more imeti, ker se jih boji, je veterinarski higienik oba psa usmrtil na neboleč human način z aplikacijo ustrezne količine narkotika. Psa je nato odpeljal v KOTO v Zalog na neškodljivo uničenje." Tako pravi o dogodku Veterinarska uprava, oglasil pa se je tudi higienik, ki je takole dejal: "Nikdar še nisem in nikoli ne bom usmrtil psa, ki nosi značko. Ta dva psa je nista imela in se ni dalo ugotoviti, čigava sta. Ko sem prišel -policisti so me zaustavili na podbreškem klancu in mi dejali, naj ukrepam, saj je že druga voznica telefonirala na radovljiško policijsko postajo, češ, da naj ukrepajo, ker zaradi psov na magistralni cesti vozniki hudo zavirajo in je nevarnost, da pride do nesreče -je bil eden z vrvjo privezan na ograjo in imel nekakšno ovrat- nico, drugi je bil brez vsega. Bila sta vsa zamazana in izgledala kot potepuška psa. Moram reči, da ni šlo za nobeno naglico. Če bi psa imela značko, bi lastnika lahko takoj poklicali in ga opozorili. Čudim se, zakaj lastniki, ki cepijo psa, psom ne obesijo na ovratnico tudi značke, saj je značka prav zato, da se psa lahko identificira - tudi v takih in podobnih primerih. Če pes povzroči nesrečo, se takoj izkaže, čigav je, če pa značke nima, se lastnika ne more ugotoviti. Vsem tistim pa, ki mi telefonirajo in grozijo, češ, le kaj da sem napravil, ko naj bi usmrtil "nedolžna" psa, pa bi rad povedal, da potepuški psi na magistralni cesti niso nedolžna zadeva. Zgodilo se je, tu. v Kranju, ko ima voznik zaradi potepuškega psa, kije skočil na cesto, še danes poškodovano nogo. Kdor psa ima, naj upošteva zakon, psa označi in priveze. Če lastnik značko izgubi, je po zakonu dolžan izgubljeno prijaviti..." • D.S. Življenjske usode Vlom, nato še odklop elektrike Zakonca Cerkovnik bosta morala iz nekdanjega samskega doma oditi, saj sta nezaželena. Jesenice, 17. septembra - Zakoncema Cerkovnik je neznani storilec vlomil v sobo v samskem domu, nato pa sta ostala brez elektrike, kajti sostanovalec se je pritožil, da motita mir v prenočišču. Marjan Cerkovnik motenja miru ne zanika, vendar je z odpovedjo ostal s svojo ženo na cesti. Poklicala sta nas Marjan in Bernarda Cerkovnik, ki začasno bivata v sobi nekdanjega samskega doma na Jesenicah. Zakonca nimata stanovanja, zato živita v eni sobi doma oziroma jeseniškega prenočišča, ki je v lasti jeseniške družbe Meting. Marjan in Bernarda sta nama pokazala vrata njune sobe, kajti neznani storilec jima je ob njuni odsotnosti iz sobe -Bernarda je bila nekaj časa v bolnišnici, Marjan pa je folklorist in pleše pri blejski folklori - vlomil in jima odnesel nekaj predmetov. Vratar prenočišča je poklical policijo, ki so prišli, stanovalca pa sta jima povedala, kaj vse je neznani storilec odnesel: tri zlate verižice, zlato zapestnico, fotoaparat, obleko, celo stare čevlje - vse skupaj v vrednosti okoli 90 tisoč tolarjev. Nihče ni nič videl in ne slišal, storilec je še danes neznan. Vrata se torej niso dala zakleniti, zato je Marjan Cerkovnik prosil upravljalca stavbe, naj jih zamenja. Vendar se je zgodilo, da upravljalec ni hotel zamenjati vrat, ampak jima je celo odklopil elektriko, zadnje dni pa snel vrata - tako da sta brez vrat in tudi na hodniku ni več luči. Zakaj? Zakonca pravita, da sta najemnino, ki znaša 35 tisoč tolarjev za vsako sobo, ki je v tem prenočišču, tudi onad- stanovalcev v podporo, da z ženo ostaneta v sobi. Najemnino pa je do roka plačal in bi jo še naprej, čeprav sam zdaj še ne ve, kako se bodo odločili pri Gradisu, kjer je zaposlen. Marjan je na čakanju oziroma čaka odločbo o svojem statusu. O odklopu elektrike in odprih vratih pa meni, da naj bi človeku pomagali, ne pa ga do kraja uničili.. Pri Metingu so nam dejali, da stanovalec Marjan Cerkovnik ni bil "samo malo bolj glasen", ampak da je kar odkrito z nožem grozil in zelo motil mir in red v prenočišču. Poudarili so, da bodo tako ravnali z vsakim, ki bo moteč, saj se je treba zavedati, da v prenočišču ne gre za najemnike, ampak imajo tak položaj kot gostje v hotelu: če se upravljalec odloči, da niso zaželeni, potem morajo oditi. Še posebej, če kdo tako moti red in mir kot stanovalec Marjan Cerkovnik. Zakonca sta zdaj v hudi stanovanjski stiski in iščeta najemno stanovanje kjerkoli, kajti očitno je, da bosta iz jeseniškega prenočišča res morala oditi, saj so jima izklopili tudi elektriko na hodniku. • D.S. Zakoncema Cerkovnik so najprej vlomili, nato pa jima je upravljalec še odpovedal gostoljubje v prenočišču. va v roku plačala. Spor je nastal zaradi tega, ker sta zakonca motila hišni red, bila glasna in se je zato eden izmed sosedov pritožil in zagrozil, da bivanja ne bo več plačeval, če bosta zakonca še ostala v prenočišču. Upravljalec je grožnjo stanovalca vzel zelo resno, opozoril Cerkovnika, da se mora v najkrajšem času izseliti in z dopisom, da odpoveduje gostoljubje zakoncema Cerkovnik, obvestil vse stanovalce tudi na oglasni deski pri vratarju. Marjan Cerkovnik tega, da je bil dvakrat "malo bolj glasen" in da je bila tudi glasba preveč glasna, ne zanika. Vendar je sam zbral 24 podpisov D&D d.o.o., Kranj Strniš:; "stst 4PMP Istst 3 tifgunjnkm 10, 4000 KRANJ STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE iN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU i» - PROMETNI TEHNIK, srednja mokovna nmm - V02NIK, srednja mučna izobrazba - voinik inštruktor, širokom izpopolnjevanje Kriminalisti odkrivajo podrobnosti Najel vlačilca in ju prodal Kranjski kriminalsiti odkrivajo nove podrobnosti v akciji Kolo. Osumljenca I. V., ki je zaprt na Madžarskem, naj bi zaradi vpletenosti v heroinsko afero izročili Sloveniji. Škofja Loka, 17. septembra - jal iz Avstrije, plačal carinske Znani 37- letni prevoznik l.V. dajatve in vozili registriral na iz okolice Škofje Loke je še vedno zaprt na Madžarskem, vendar naj bi ga do sojenja zaradi vpletenosti v heroinsko afero izročili Sloveniji. Medtem pa so v kranjski kriminalisti postopoma razkrili podrobnosti v okviru znane akcije Kolo. V sodelovanju tudi s tujimi varnostnimi organi so prišli do podatkov, da naj bi I.V. storil kaznivo dejanje ponarejanja listin. 30. maja 1994 naj bi pri pod- Upravni enoti v Škofji Loki. Nato pa je 21. novembra leta 1995 preko komisijske trgovine NEPOS vlačilec Scania prodal, kljub prepovedi prodaje. V spisu upravne enote ni bilo nobenih dokumentov, ki bi kazali na to, daje vozilo najeto. Osumljence je predložil le račun, iz katerega izhaja, da naj bi vozilo sam kupil. Račun je bil ponarejen, sedlasti vlačilec znamke mercedes jetju v Avstriji najel sedlasti je osumljenec leta 1996 prodal podjetju Tehnocar, d.o.o., Škofja Loka. To podjetje je potem vozilo prodalo podjetju Probanka leasing Ljubljana, ki ga je istega dne dalo v najem prvotnemu lastniku oziroma osumljencu. 5. novembra pa je bilo vozilo prodano. Zaradi tega so zoper osutnl- vlačilec znamke Scania za ceno okoli 52 tisoč mark za dobo 36 mesecev in za mesečni obrok 1.500 nemških mark. 6. decembra 1993 pa je prav tako v podjetju v Avstriji najel sedlasti vlačilec mercedes ben/ za vsoto milijon 386 tisoč avstrijskih šilingov za dobo 48 mesecev z mesečnim jenca podali kazensko ovadbo obrokom 24 tisoč avstrijskih na pristojno državno tožilstvo-šilingov. Oba vlačilca je pripel- • D.S- OGLASI TRGOVINA dom r0E 4209 ŽABNICA 68 GRADITELJI! VEČ KOT VROČE CENE DO KONCA SEPTEMBRA AKCIJSKI POPUSTI 10% 5% DEMIT FASADE KOMBI PLOŠČE STIROPOR KER. PLOŠČICE KERAMIX TERVOL SIPOREKS TERMOPOR STREŠNIKI BRAMAC OKNA LESNA IZKORISTITE UGODNE CENE SMO PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INF. V TRGOVINI ALI TEL. 311 545 Miss Slovenije '98 Dve Gorenjki v boj za najlepšo v državi Renata Bohinc Ljubljana - Kar dve Gorenjki, torej ena šestina vseh, se bosta tokrat med dvanajstimi lepoticami potegovali za najlepšo Slovenko in si tako poskušali zagotoviti vozovnico za Sejšele. * Dogajalo se bo seveda to nedeljo v Cankarjevem domu, za vse "užaljene'', ki ne boste tam, pa je na voljo seveda POPTVz direktnim prenosom. MM tez< SVETOV/V1MJE K I R O PRAKTIKA ORTOs Stežave hribtenfca sklepi, g avobole, i/ffoglcfwce,,.? ObliOte ORTO - ortopedsko svetovanje In klropraktlko M Jerneje* 3, StražIMe pri Kranju, kjer vam bosta pomagala: dr. PETER if.it, spec. ortoped dr. MARK L. LA RDE, klropraktlk Pričakujemo vas vsak dan med 10.00 In 19.00 uro. 312 700, Email: peter.jese@guest.ames.8i HcllOnna j kdo je pred vrati!? domofon, ETI, Balcorn Set 102 Govorilna naprava za dvostanovanjsko hišo, bele ali rjave barve. :tfKTRiČNo središče Gorenjske m MERKUR Elektro center Koroška cesta 53 c, Kranj J^Jefon: 064 226 333 Ponudba velja od 14. do 26. septembra za izdelke v zalogi p«OOAJNI PROGRAM: W*l)cijski material • Inštalacijski vodniki • inštalacijske omarice • vodniki in pribor • vtikači In spojke • okovi • Izolacijski •lerial • varovalni elementi • translormalorji • merilne naprave • krmilne in signalne naprave • elementi elektronike • me-' "i instrumenti' orotJIe za eleklričarje • razsvetljava ■ žarnice • stikala In vtičnice • demoloni • lelelonski aparati in tele- .J^triijor • telelonske centrale • antene in pribor • razdelile! in zaštita • časovni releji - agregati • elektomotorli Maja Rok Za nas, gorenjske gore liste, bo tokratni izbor zagotovo še posebej zanimiv, saj bomo navijali lahko kar za dve Gorenjki, Renato Bohinc iz Kranja (pred dvema letoma je bila Kraljica Slovenije) in Majo Rolc z Jesenic. Hmmm... skoraj prepričan sem, da bo vsaj ena od "naših" visoko, pa naj letos prevladujejo temnolaske ali pa tiste v svetlejših tonih... Sama prireditev bo kar nobel, vodila pa jo bosta Saša Ein-siedler - Strumbelj in Stojan Auer. In še to, zmagovalka si bo poleg udeležbe na Miss World prislužila tudi srčkan avto, hit letošnje jeseni, Peugeot 206. • I.K., foto: B. Gunčar Blagovnica ORENC KRANJ, Mladinska ul. 2, tel. 064-221-301 TRADICIONALNI SEPTEMBRSKI TEDEN ID)NJEWE EZJJJEMN© UaOIDMffIHI NA^KUJIPO W V DNEH OD 18. 9. DO 24. 9. PROMOCIJA NOVE JESENSKO-ZIMSKE KONFEKCIJE! O/ /o ZA VSE BLAGO PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU PRI PLAČILU S KREDITNIMI KARTICAMI ALI S ČEKI NA ODLOŽENO PLAČILO PRIZNAVAMO 10 % POPUST IZJEMNO UGODNI PLAČILNI POGOJI BREZ POPUSTOV NVDIMO MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA DO 120 DNI KO RAZMIŠLJATE 0 NAJBOLJ UGODNIH CENAH IN NAJBOGATEJŠI IZBIRI TER NAJBOLJŠIH POGOJIH PLAČILA, OBIŠČITE BLAGOVNICO GORENC ŽE BREZ P0PUST0 V SMO NAJCENEJŠI CENE S POPUSTOM PA SO NEPRIMERLJIVO UGODNE AKCIJSKE CENE 30 % DO 50 % NIŽJE AKCIJA ŽENSKI PULOVERJI - 200 KOSOV modne barve v črtastih kombinacijah in enobarvne SUPER CENA IN KVALITETA 3950 ŽENSKE MAJICE OPRIJETE -170 kosov 100 % bombaž, 10 modnih barv v 3 linijah, polpuli, okrogli in V izrez - AKCIJA SAMO 3950 ŽENSKA OBLEKA Z GUMBI - 50 % "356Q SAMO 2780 HLAČE MOŠKE TRIKON redna cena 40 % ŽENSKE IN MOŠKE VETROVKE TR0ŠP0RT - 30 % popust ZA ODRASLE - HLAČE, SPODNJI DEL TRENIRKE ^>0 % bombaž 50 % acril, različne barve _SAMO 99 S MOŠKE SRAJCE različni vzorci 100 % bombaž SAMO 1990 MAJICE 50 % bombaž 50 % acril, različne barve REDNA CENAT990. AKCIJA 995 40 % - MOŠKE HLAČE JEANS GREEN JEANS REDNA CENA ^990. SAMO 2994 TRENIRKE razne, moške in ženske 1990 - 30 % - 100 kosov - MOŠKI PULOVER P0L0 različni vzorci TRIS1INE, 80 % lambsvvool 20 % acril ^990. 3493 MOŠKE SRAJCE enobarvne - VVALTER EXLUZIV pastelni toni, 60 % bombaž 40 % poliester __SAMO 3300 SRAJCE DEBELA FLANELA - VVALTER SPORT -17 %, različni modeli, 12 vzorcev z gumbi ali zadrgo 5960. SAMO 4964 POLO SRAJCE - TIMBERJACK 35 % bombaž 65 % polvester več barv SAMO 1 990 50 % - PLETENINE MOŠKE modne barve, 80 % lambsvvool 20 % acril , puliji, lolpuliji, puloverji, okrogli in V izrez 2990 .polpuli 5980. VSA ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU - 20 % POPUST pričakujemo vas; zadovoljni nosu Blagovnica GORENC, Trgovsko podjetje STOR/.IČ KMEČKI PRAZNIK POD STORŽIČEM BAŠEU, nedelja, 20. septembra 1998, od 14. ure dalje predstavitev starih kmečkih opravil. Povezovalec bo Podokničar. Za zabavo in ples bo igral ansambel NAGELJ. Družabne igre z lepimi nagradami in bogat srečelov. Vabi TD Bela - Bašelj! DOBER IZLET (^I^I^©^CitLAS in kompas holidays, d.d. VABITA NA DUNAJ - eno najlepših svetovnih prestolnic Ob lepi modri Donavi odzvanja večna glasba J. Straussa, Mozarta, Schuberta... oglašajo se spomini na čas, ko je na Dunaju pesnil France Prešeren in ustvarjal arhitekt Jože Plečnik, svoj pečat pa so dali tudi drugi Slovenci,... Danes je Dunaj domovanje slikarjev, glasbenikov in ljubiteljev umetnosti; mesto, ki vas popelje na sprehod od bogate zapuščine preteklosti do sodobnega življenja 20. stoletja - vse s prihodom svetovljanstva in posebne uglajenosti. ODHOD: 17. 10. 1998, ČAS POTOVANJA: 2 dni, ČAS ZA PRIJAVO: do zasedbe prostih mest 1. dan: sobota, 17. 10. 1998: GORENJSKA (Ljubljana) - DUNAJ Odhod avtobusa z Jesenic, iz Kranja, Škofje Loke v zgodnjih jutranjih urah in vožnja proti Avstriji, po avtocesti mimo Gradca, do Dunaja. Po prihodu na Dunaj avtobusni orientacijski ogled mesta: stavb na Ringu, Parlament, Mestna hiša, dvorec Hofburg, Mestni park, cesarska grobnica, Štefanova cerkev,... Po končanem ogledu nastanitev v hotelu. Večerja ob glasbi v Neustiftu ali Grinzingu. Prevoz do hotela in prenočevanje. 2. dan: nedelja, 18. 10. 1998: DUNAJ - GORENJSKA - LJUBLJANA Po zajtrku ogled dvorca Schoenbrunn, dvorca Belvedere,.. Popoldan vožnja proti domovini. Prihod na Gorenjsko v poznih večernih urah. CENA: 18.900 SIT (- 10 % POPUST S KUPONOM GORENJSKEGA GLASA) V CENI JE VŠTETO: avtobusni prevoz z modernim turističnim avtobusom, cestne pristojbine, hotelsko-gostinske storitve po programu z namestitvijo v hotelu z najmanj tremi zvezdicami (sobe prha/wc,...), strokovno vodstvo in organizacija potovanja. DOPLAČILO: - vstopnine na Dunaju (Schoenbrunn in cesarska grobnica pribl. 160 ATS) - za enoposteljno sobo 3.400 SIT (plačilo ob prijavi) POSEBNA UGODNOST: - S KUPONOM "GORENJSKEGA GLASA" 10 % POPUST - MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE (septembra, oktobra in novembra) - otrok do 12. leta starosti na 3. ležišču v dvoposteljni sobi 20 % PRIJAVITE SE S SPODAJ OBJAVLJENIM KUPONOM, TAKO DA GA IZPOLNJENEGA POŠLJETE NA KOMPAS HOLIDAYS, D.D., SLOVENSKA C. 36, 1000 LJUBLJANA s pripisom na kuverti IZLET DUNAJ - GG. Naročniški popust velja tudi za družinske člane. PRIJAVE sprejemajo tudi v poslovalnici KOMPAS HOLIDAVS, d.d., Ljubljana, Slovenska 36 (lahko po pošti) ali po telefonu 061/125 48 00, 125 48 48. Položnico pošljejo po pošti. KUPON • PRIJAVNICA ZA IZLET NA DUNAJ Ime ............. Priimek Naslov.................. □ PLAČILO S POLOŽNICO □ PLAČILO NA 3 ČEKE (označi v kvadratku) VSTOP (obkroži) JESENICE - LESCE - RADOVUICA - KRANJ - ŠKOFJA LOKA DOBER IZLET Po gradovih Bavarske V rubriki DOBER IZLET nadaljujemo z dobrimi predlogi in izletniškimi presenečenji: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na super dvodnevni izlet po Bavarskem po izjemno ugodni ceni 17.200 tolarjev. Alpetourjev izlet bo sredi naslednjega meseca, 17. in 18. oktobra. V programu dvodnevnega izleta je ogled dvorca kralji/ I udvika II. Bavarskega In drugi/i znamenitosti Bavarske ter zgornjega dela Avstrije. Ampak res ugodna cena tega izleta, ki traja dva dni. še ni vse: /a NAROČNICE in NAROČNIK K Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta "Po gradouh Bavarske" samo 16.400 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 800 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod 17. oktobra zjutraj izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Najudobnejši avtobus Alpetourja PA boste lahko počakali v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah = v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, ki jo odslej ponovno najdete v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444-in 223-111. In še nekaj za ljubitelje izletov, naslednjo soboto, 26. septembra, bo celodnevni Alpetourjev izlet na Reisseck; cena 6.800 tolarjev (prevozi z avtobusom in zobato železnico; kosilo), za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 6.450 SIT. Še en Alpetourjev predlog za dober izlet: Dolomiti 3. oktobra za 5.200 tolarjev (vključeni sta dopoldanska malica in večerja), za naročnike Gorenjskega glasa 4.950 SIT. JTALPi 0 ^M—. 'JOfo ŠOLAM PO SLOVENIJI DRUŽBA ŽIVILA, ki je lastnik hotela Planinka na Jezerskem, in domačin Davo Karničar, svetovno znani smučar, ki vodi šolo gorništ-va in smučanja, sta se odločila za skupno, celostno ponudbo organiziranja šole v naravi. Njena vsebina je ekologija, etnologija, naravovarstvo in lovstvo, zgodovina, kultura, gorništvo in športno plezanje, fotografija in geologija. Navedene teme so primerne za otroke v višjih razredih osnovnih šol. Za Jezersko so se odločili zato, da bi sam kraj bolje spoznali, saj je tu nešteto možnosti, da se naučijo nekaj novega. Šola v naravi poteka čez celo leto, razen med novoletnimi prazniki in v času poletnih počitnic. Poleg kakovostnega programa Vam nudimo tudi zelo ugodne cene. Za podrobnejše informacije so vam na voljo v družbi ŽIVILA - sektor gostinstva in turizma in hotel Planinka na Zg. Jezerskem. s^K^UJ^^ MOTU MEDIJSKE TOPLICE MEDIJSKE TOPLICE 1,1411 IZLAKE TEL: +386/601/74 117, 47 140, EAX.: 74 044 E-MAIL: H0TEL.MEDIJSKE.T0PLICE@SI0L.NET Medijske Toplice so v osrčju Slovenije. 5 minut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Majhen gostoljuben hotel Medijske toplice stoji ob kopališkem kompleksu na robu gozda, v zelenem in mirnem okolju. Nudi 35 sob s 77 ležišči, dobro kuhinjo, restavracijo, bistro, bar, zimski vrt in teraso. Za pripravo poslovnih srečanj je na voljo sodobna seminarska dvorana s 60 sedeži. V bližini je teniško igrišče, pozimi pa si lahko privoščite smuko na smučiščih Kandrše in Marela. V teh jesenskih mesecih bi poudarili prijeten pokrit bazen z ogrevano vodo (32 stopinj C), prostore za vodne in suhe masaže ter finsko savno. V sklopu hotela je splošna zdravniška ordinacija z diagnostičnim centrom, kjer izvajajo različne terapije: akupunkturo, moksibustijo, biserne kopeli, blatne fango obloge, homeopatijo, fizioterapijo in hidroterapijo. Ponujajo sprostitveni, rehabilitacijski in shujševalni program. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. Spoštovani uporabniki telefonskih storitev! Obveščamo vas, da bomo od ponedeljka, 21.9.1998 do petka, 25.9.1998 izvajali preključitvena dela na telefonskem omrežju Kokrica, Mlaka, Rupa, Bobovek. Zato bo v teh dneh prekinjen oz. močno moten telefonski promet z naročniki v omenjenih naseljih. Za vse dodatne informacije Vam je na razpolago brezplačna telefonska številka 080 80 80. Morebitne motnje, ki bi se pojavile po opravljenih delih, prijavite na telefonsko številko 977. Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za strpnost in razumevanje. Aleksander Lucu in Alenka Žavbi - družabna kronika v Nedelu Daleč, daleč najmanj vabil pride z Gorenjskega Strogo središče prestolnice. Štefanova 5. Nasproti policije. Mogočno staro poslopje. Prostrana, v črni marmor odeta avla. Vratar. Kot v ameriškem filmu. Prevzame me občutek, da prihajam v detektivsko agencijo. Za pogovor sem namreč dogovorjena z Lucom, piscem izjemno odmevne družabne kronike. In seveda z Alenko, ki ga neutrudno spremlja s fotografskim aparatom. Tiskoma agencija mmJMf»$mmm mm Že pri dvigalu me dohiti Alenka, s šopkom modrih vrtnic, ki so letošnji krik cvetlične mode. Veš, včeraj mi jih je poklonila neka gospa, pozabila sem jih v avtu, poglej še vedno so sveže, živahno klepeta. Zadrega hitro plahni, povsem izgine v njuni pisarni, ki še najbolj spominja na zadnjo sobo dobre, stare kavarne. Pisan vitraž na vratih, staro pohištvo, udobna otomana, na mizi odlična kavica in domači piškoti, skratka kotiček, kjer se razveže še tako zavrt jezik. Vstopi Luc, se drobno nasmehne, pa dajva pravi in pogovor steče. "Luc, malo mi je neprijetno napraviti pogovor s kolegom, sicer pa tudi ti ne pišeš o novinarjih, na tvoji strani je medijska scena obdelana posebej. Mar novinarji ne sodimo v visoko družbo?" "Ne, zakaj ne, lc stran je tako razdeljena. Nasprotno, še premalo se piše o novinarjih. Že dolgo govorim, da časopis prodajajo novinarska imena in ne naslov časopisa. Pri nas je to prva pokazala POP TV, za njo šibko caplja nacionalka, tudi Delo že reklamira svoje novinarje. Tudi to je družabna kronika, ljudje želijo vedeti, kdo si ti, ki zame pišeš članke, si poročena, imaš otroke itd. Tako spoznajo, da smo čisto navadni ljudje, da prav tako jemo golaž in pijemo vodo, da je naše življenje včasih še bolj neurejeno in bedno."' "Najbolj zanimiva je politična scena, tvoja družabna kronika je verjetno zato tako priljubljena, ker je polna imen?" "Prejšnja družba je bila dejansko Popolnoma brezosebna, saj veš, nikogar nisi smel pohvaliti, nikogar napičiti. Zdaj se to lahko napiše." "Tudi kaj ima kdo, koga pozna..." "Ljudje smo Tirbčni'. Moj način pisanja Je najbolj preprost kavarniški pogovor Štirih gospa, ki se vsako jutro dobijo na kavici. Prva pravi, včeraj sem srečala Tatj ano, a veš, da ima njen otrok zlomljeno nogo, saj ni čudno... Pogovarjajo se nekaj ur, čeprav obdelajo milijon stvari, ima pogovor rdečo nit." "Vendar ni moč reči, da je tvoja družabna kronika zdrknila v opravljanje?" "Ne, ker je vse res, vse je preverjeno, nič ni izmišljenega. V tem je njen čar." "V ozadju je potemtakem ogromno dela?" "Ne samo moje, tudi Alenkino. Je že res, da jaz napišem, vendar je treba vse preveriti, kar Alenka odlično obvlada." "Opravi črnsko delo?" (Alenka) "Zelo rada to delam, ker sem Po naravi zelo 'firbčna'." (Luc) "Tudi jaz sem neskončno 'firb-čen\ Mene blazno zanimajo stvari, ki jih moški običajno ne marajo. Zelo rad hodim po 'štacunah', veliko bližji mi je ženski pogovor, zelo veliko znank in prijateljic imam, prijateljev praktično sploh nimam." "Kako ti uspe, da ne zaideš v škodoželjnost, kije za Slovence tako značilna?" "V začetku je bil pritisk. Saj veš, da lahko vsakogar sesuješ, lahko bi to naredil dvakrat, trikrat, toda potem bi imel zaprta vrata. Sicer pa po naravi nisem škodoželjen človek, veliko bolj me veseli, da se dogajajo fine stvari." "Tudi lumparijam, ki jih je pri nas veliko, se spretno izogneš?" "Napišem jih povedno, potem pa naj si vsak misli, kar hoče, naj vsak ugotovi, kdo je črni Peter in kdo dela prav." "Kako vaju ljudje sprejemajo, ko hodita okoli, so vaju veseli, se bojijo, vaju celo vržejo ven?" "Kamorkoli prideva, so naju blazno veseli. Toliko pozornosti nama izkazujejo, da je včasih že neprijetno, res." "Zakaj so tako prijazni?" "Postalo je pomembno, kdo se pojavi v tej rubriki, zlasti za lokalne razmere. Kar nekaj županov je že ugotovilo, kako se je po takem zapisu spremenilo javno mnenje. Prej so vsi pljuvali po svojem županu, se norčevali iz njega, potem pa govorijo, če je prišel tja, je pa Že nekaj / njim. To velja tudi za podjetnike, poslovneže itd. Slovenci smo pač tako 'prstima n', da ti v domačem kraju nihče ne da priznanja, ko te pohvalijo drugod, je pa V redu. Zato sva povsod dobrodošla, podiva pa se po vsej Sloveniji, zelo malo delava iz l Jubljane." "Kako izgleda vajin delovni teden?" "Na terenu sva od četrtka do sobote, najhuje je v četrtek, petek in soboto. Ob torkih vse spraviva skupaj, ob sredah pišem, Alenka pripravi fotografije, v četrtek zjutraj vse skupaj oddava, v nedeljo je objavljeno. Nikoli namreč ne piševa o dogodkih samih, to je stvar dnevnega časopisja." "Povej to na primeru?" "Poglej te štiri fotografije, ki so bile posnete na taboru SLS v Portorožu: Podobnik kot oče, kot pevec, v pogovoru s poslovneži, v pogovoru s politiki." "Kakšna je razlika?" "Prva fotografija zelo jasno pokaže, da sta z ženo v zelo slabih odnosih, ker gleda stran, več slik je bilo narejenih, povsod gleda stran. Kot pevec ima čisto splašen obraz, peli so namreč na play back, oba pevca to obvladata, on pa ima mikrofon na trebuhu, ker ne ve dobro, za kaj gre. V pogovoru z znamenitim direktorjem Av-toimpexa - Škode je krčevit, veliko bolj je doma na zadnji fotografiji, kjer se pogovarja s svojim poslancem." "Najbolje se počuti v politiki?" "Pravzaprav se še najslabše počuti v politiki. Toda, da ljudi spoznaš na ta način, moraš biti mnogokrat z njimi." "Luc, kaj vse imaš v svojem arhivu, veliko se govori o tem, da vzbuja strah, kaj vse imaš zapisano?" "Nobenih velikih skrivnosti, zapisane imam stvari, na katere so ljudje najbolj občutljivi, koliko je kdo star, kaj dela... Seveda je treba biti na tekočem. Enkrat bom gotovo naredil prispevek o največkrat poročenih Slovencih. Pet let že zbiram podatke, zanimivi postanejo, ko se zbere toliko sorodnih podatkov o različnih ljudeh. Komaj verjameš, da so bili v politiki takšni preobrati." "Kakšni?" "Recimo prestopi. Imaš ljudi, ki so bili praktično že v vseh strankah." "Kaj je trenutno najbolj aktualno?" "Zdaj se bije bitka, ne za Slovenijo, bije se bitka za službe v EU." "Kar je še skrito?" "Ni še prišlo v prvi plan. Vendar, že prihodnje leto bo približno dvesto Slovencev dobilo to službo." Nadaljevanji' na 26. strani ##* Polovična zapora prekopanega cestišča viadukta Peračica izjemno dobro vpliva na stanje obvoznih cest, ki zdaj 'poiirajo' promet, ki bi sicer šel po viaduktu. Na Črnivcu je bilo še sredi prejšnjega tedna, ko takole klavrno označeno križišče na stari cesti smeri proti Jesenicam oz. Kranju. Po dolgih letih občudovanja štirih popolnoma oz. delno obrabljenih obvestilnih tabel različnih dimenzij na istih stebrih - dve sta bili še jiredpotopni 'z modro podlago, ena na beli in ena na rumeni! - je Direkcija za ceste voznice in voznike prejšnji četrtek prijetno presenetila z novo enotno OZnaČbo križišča. Če ne bi bito zapore viadukta Peračica, bi na Črnivcu še vedno stali takšni odsluženi kažipoti. ♦ ## Nekateri možni podpisi k tej Janez Pipan posnel na Jesenicah: če bi jo objavili na strani za kulturo, hi morda pisalo "Tihožitje z. eno iatro, tremi smetnjaki in plevelom"; na gospodarski strani bi verjetno pisalo "Gorenjski prevozniki so tako jezni na vlado, da že mečejo kamione v smeti"; na ugankarski strani pa "Kaj bo prej razpadlo - stara Tatra ali stavba železarne". V vsakem primeru je to primer obupno- neodgovornega odnosa do okolja, za katerega se te oglaša rešitev: sneg, ki (vsaj začasno) odlično pokrije vse smeti. ♦ #* Uradno je bilo slovenski (in zlasti gorenjski) javnosti sporočeno, da so člani gledališke skupine Maskaras iz Budimpešte s svojim izvirnim nastopom v centru gorenjske prestolnice prikazali svoj prispevek na mednarodnem Festivalu Lutke, ki je potekal prejšnji teden v Ljubljani. Iz dobro obveščenih neuradnih virov pa smo izvedeli ozadje dogodka: madžarski igralci so neposredno testirali hodulje, s katerimi bo odslej možno prečkati prekopani Maistrov trg v Prešernovem mestu. Gorenjska metropola bo namreč v prekopanem stanju očitno pričakala tudi zimo, saj je prvi sneg padel prej, predenje kranjska mestna uprava začela zbirati soglasja za prekopavanje mesta. Prvi tečaj za hojo s hoduljami "Made in Hungary" se bo menda začel že jutri; enako kot prvo septembrsko soboto bo za udeležence zagotovljeno pivo Union (igralcem iz teatra Maskaras ga je tedaj podaril anonimni donator, kar je Madžare silno presenetilo, saj so o Gorenjcih slišali vse kaj drugega kot to, da so darežljivi). #*# Na betonskem delu ograje oh šoli iui Planini v Kranju sc je pojavil grafit "KINDER ALCATRAZ". Verjetno je to odgovor vrlim strokovnjakom, politikom in cerkvi, ki so vsevprek prepričani, da nadebudna generacija bodočih davkoplačevalcev komaj čaka na trenutek, ko bodo mlečnozobci lahko devet let obiskovali osnovno šolo, se učili po novih učnih načrtih in imeli takšno ljubko šolo, kakršno jim bodo odmerili učitelji, starši in oblast! ZGODBA TEGA TEDNA ##Tosoiiaši## - Svet je ladja, pamet jadro in misel krmilo; uporabljaj jih, pa se bo pokazalo, kakšen si in česa si zmožen. Turški Pretekli teden se je na otvoritvi fotografske razstave Deana Dubokoviča zbrala številna družba uglednih obiskovalcev. Vse skupaj se je dogajalo na terasi hotela Podvin. Ta prireditev ob otvoritvi razstave z motivi iz Sejšelskega otočja je, istočasno, vsemu svetu oznanila, da je podvinški hotelski kompleks prešel (več kot 50 odstotkov delnic) v zasebne roke. Marko Smole, priznani podjetnik iz Logatca ter častni konzul Sejšelskega otočju v Sloveniji (svojo nalogo opravlja zelo uspešno, v zadovoljstvo obeh držav) je pogumni mož. Skupaj s svojimi poslovnimi partnerji si je zadal nalogo, da bo ponovno oživel turistični utrip v Podvinu. Ce drži, da se dan po jutru (imenovana otvoritev prekrasnih fotografij Deana Dubokoviča) pozna, potem smo lahko prepričani, da se bo tamkaj ponovno, kot so nekdaj že zelo sloveli, celotna turistična ponudba dvignila na najvišji nivo. Kot le rečeno, zeres lepo število pomembnih obiskovalcev se je udeležilo prijetnega dogodka. Tako iz poslovnega ter političnega, kot tudi umetniškega sveta. Znani odvetnik Primož Strniša (stanujoč na Griču-Mlaka, odvetniška pisarna v Tržiču) ter soproga Polona sta ponovno obudila spomine (nam pa cedila sline) na letošnje prijetne počitnice na Sejšelih. Arnaud, Sylvie in Rastko: mi trije smo najboljši par. Podpredsednik slovenske vlade Marijan Podobnik je tudi nagovoril vse prisotne. Zelo odločno se je zavzel za podporo turistični dejavnosti v Sloveniji. Branko Remic, predsednik uprave delniške družbe živila (tudi letošnji dopustnik na Sejšelih), Joži & Gerard Drese iz Bleda, Nace Koležnik, priznani ter uspešni gostinec (Gostilna Zala, Britof) in njegova simpatična soproga Mojca, Bernarda Jeklin (Jana), Janez Kadivec s soprogo (Avto Kadivec Šenčur), Emil Milan Pinlar (Nadzorni svet živila). Marko Valjavec (Gorenjski glas), Milan Markovič (Pekarstvo Grenek; danes zvečer odpira prenovljen lokal v centru mesta, nekdaj kavaruica Rekar), Miha islenič (poleg Isteničcvc patine se je streglo izjemno vino Movia, Aleš Kristančič pa je, zaradi prezasedenosti, opravičil svoj izostanek), kar dve TV ekipi: TV Slovenija (Janja Koren, Tine Golob in Nina Komparič) in POP TV (jutranji program Katja Tratnik) ter še dolga vrsta imenitnih gostov je pretekli teden uživala ob kulinaričnih dobrotah sejšelske kuhinje, ki jih je pripravil mojster Jože Oseli. Avtor razstave Dean Dubokovič je v licitacijsko prodajo za humanitarni namen (izkupiček so namenili Pediatrični kliniki v Ljubljani) namenil simpatično in tankočutno fotografijo Deklica v modrem. Prekrasen družabni dogodek, ki se je najbolj vztrajnim potegnil v pozno noč. Tudi sam sem, kot sem že napovedal, vandral po sosednji Italiji. Zares lepo so nas gostili organizatorji hijnarskega festivala v Longianu pri Riminiju. Francozi so zagotovo nenadkriljivi mojstri kulinarike (se že danes veselim lajnarskega festivala v Dijonu - Francija, ki se mi obeta prihodnji mesec). Ampak Italijani tudi slove po svojih okusnih tipičnih jedeh. Pri sladkarijah pa je bila tokrat, za moj ukus ter željo, bolj suša. Če sem pa "Pekov" (skorajda vsi predniki po očetovi strani so se ukvarjali s pekarijo) in se pri nas, že od nekdaj, držimo pravila, da: "za nekaj sladkega se zmeraj še prostor najde." Organizator in duša tokratnega festivala Franco Severi, iz znane italijanske avtomobilistične družinske firme Mecanico Severi (sodelujejo pri tekmovanjih za Formulo I), je poskrbel za prav vse malenkosti, ki so potrebne za tekoči potek lajnarskega festivala. Letos se je še vreme (vsej muhavosti navkljub) kar dobro držalo. Pristne in trdne prijateljske vezi se spletejo med nastopajočimi lajnarji na teh festivalih. Arnaud Moyencourt (predsednik največje francoske lajnarske asociacije) in Sylvie Chavot (Francija) sta zagotovo moja najljubša stanovska prijatelja. Vsi trije imamo bolj tihe, intimne lajnice in zato je našelajnanje bolj usmerjeno v gledališki nastop. Pri nastopu nas je vodilo: Eden drugmo ogenj dajmo! (A.T.Linhart) Nadaljevanje s 25. strani "Zato precej politikov hodi na jezikovne tečaje?" "Seveda, v teh službah bo najnižja plača 20 tisoč dolarjev na mesec." "Vauuuu?" "Zato se pa tako koljejo. Zakaj pa misliš, da sta se Jambrek in Zupančič tako borila, Jambrek je že zaaral hišo, saj je izračunal, da bo v dveh letih zaslužil okoli 400 tisoč dolarjev." "To je odlična naložba?" "In za take ugodnosti so se ljudje pripravljeni dati v strankah tudi bičati, samo da pridejo na prave pozicije. In teh služb bo z evropsko integracijo vsak dan več." "Bo po tvojem izbor samo strankarski?" "Samo strankarska igra. Poznam nekaj politikov, ki hodijo ven in niti slovensko dobro ne znajo, kaj šele kakšen drug jezik. To sploh ni važno, pomembna je samo strankarska pripadnost, če si naš, si dober, če nisi naš, nisi dober. Do leta 2000 bo notranja bitka nasploh huda, saj se bodo morale dejansko definirati desne in leve stranke, teče že lobiranje za novega predsednika vlade, za novega predsednika države..." "Je moč pričakovati korenit zasuk?" "Nesporno bo desnica, podprta s Cerkvijo, postala močna. Levica je preveč razslojena, s tem slabijo sami sebe. Janša ne more biti desnica, če je socialdemokrat, socialna demokracija se bije za najbolj brezpravno rajo in niti slučajno ne more paktirati s Cerkvijo. Slovenska ljudska stranka je kar dobro integrirana z avstrijsko ljudsko stranko, vendar sta različni. V avstrijski je srednji razred, trdi Avstrijci, ki imajo klobuke, pa 'fest spucane' avtomobile, pa hišo, pa palčka in vse to. Naša ljudska stranka pa je v bistvu kmečka, ta pravi kmetje so v Podobniku videli vodnika, ki se bo boril zanje, če bi postala podobna avstrijski, bi pobrala volivce liberalnim in krščanskim demokratom. Stvari se bodo razjasnile, saj zdaj ljudje, ki kaj veljajo v politiki in v gospodarstvu, razmišljajo o svojem vstopu v Evropo." "Kam se splača nagniti, da dobiš dobro plačano službo v Bruslju?" "Mislim, da še vedno k Podobniku, ki ima sorazmerno malo izvršno sposobnih kadrov. Z njimi je gotovo najmočnejša liberalna demokracija." "V tvoji družabni kroniki je zelo pomembna žlahta, je to bistvo naše politike ali le tvoj način pisanja?" "Govorijo, kline gleda tiste v Ljubljani. Toda v vladi in v parlamentu je zelo malo Ljubljančanov, le pet poslancev. V bistvu je vse skupaj ena velika občina, v njej se vsak bori za svojih pet kilometrov asfalta, vse se dogaja lokalno, Ljubljana kot Ljubljana ne odloča o ničemer. Nesporno najmočnejši je prekmurski lobi, pa dolenjski in srednjeprimorski, kup ljudi je iz Postojne in Vipavske doline, pa tega nihče ne ve. Povezava teče prek Idrije in Podobnikov do Omana, v Škofjo Loko in v Kranj pa ne več. Daleč najslabše sta instalirana Gorenjska in obala, z obale nihče noče v Ljubljano, z Gorenjske prav tako ne, saj jih razumem, tam je lepo živeti." "Gorenjci smo zaverovani sami vase?" "Midva dobiva daleč najmanj vabil z Gorenjskega, daleč, daleč najmanj. Vse naredite potihem, tudi stvari, ki bi zaslužile, da jih pozna vsa Slovenija. Pa nič. Gorenjska je v tem pogledu res unikatna." "Gorenjci svojih poslancev ne cenimo kaj prida?" "Problem je v tem, da ima poslanec moč takrat, ko se preseli v Ljubljano. Vse se namreč dogovorijo ob koncu tedna, tisti, ki gredo čez konec tedna domov, v ponedeljek samo debelo gledajo. Zato so daleč najslabši poslanci župani, ki hite domov urejat stvari." "Kje se v Ljubljani dobivajo?" "Ob koncu tedna je kup prireditev, kamor so povabljeni, nato pa se gredo še kam malo usest ali pa h komu domov. Gorenjcev med njimi praktično ni, vse se konča že pri Medvodah. Na Ljubljano najbolj pritiskajo Prekmurci, Dolenjci, Korošci, v hordah zasedajo državne službe. Gorenjca ni nikjer nobenega, 'pizdijo' pa nenehno. Če mu rečeš, prid v Ljubljano, pa reče 'k... jo gleda, kva bom tam delu'." "Koliko je v Ljubljani sploh mestnega življenja?" "Meščanstva ni veliko, zdaj se na noge postavljajo stare ljubljanske družine, zdaj je tudi že druga, tretja generacija naseljenih po drugi svetovni vojni. Pozna se, da je Ljubljana postala prestolnica, prihajajo veleposlaniki, ki želijo imeti ambasado v mestu, rezidenco pa na obrobju, zato so najbolj iskane hiše v središču mesta ter v okolici Zbilj in Medvod. Tudi naju vabijo na večerje na veleposlaništva, saj si tujci žele prijateljskih stikov. Prihajajo tudi tuji poslovneži, trenutno je največ Francozov, v Ljubljani je že francoska osnovna šola, pa angleška. V bistvu nam tujci kažejo pot v Evropo, saj Slovenci po malem še vedno dvomimo, še vedno smo od vsega prestrašeni." "Kakšen bo naslednji korak tvoje družabne kronike?" "Sledil bom Slovencem, ki bodo odhajali v Evropo, kar pravzaprav že počnem, saj se večina slovenskih poslov ne zgodi v Ljubljani, temveč v Muechnu, na Dunaju, veliko Slovencev je tudi v Moskvi, v Švici." "Tvoje družabne kronike, ki jo prepleta žlahta, ne bi mogel izvoziti v Nemčijo, saj tam spremljajo zvezde in njihove škandale?" "Pri nas so zvezdniki samo športniki, shovv business je revščina, saj znajo peti in nastopati, toda še vedno so bolj vaški posebneži. Saj imamo izjemno uspešne ljudi, profesor Bratko je nesporno ena prvih avtoritet na področju umetne inteligence v svetu, vendar jih ne znamo tako izstreliti v orbito, kot to počno Amerikanci." "So ljudje v zadnjih letih kaj spremenili svoje obnašanje, kaj pomaga, če politika okrcaš, da ni primerno grizljanje zrezka, napičene-ga na vilice?" "Družabna kronika je korektiv v družbi, da se ljudje ne skregajo na vsaki prireditvi, da se na družabno prireditev doma pripravijo, marsikaj se je v zadnjih letih res spremenilo. Ženske prihajajo čedalje lepše oblečene, res zrihtane, moški nimajo več na pol zavezanih kravat." "Pa čevlje imajo spucane?" "Haha, res sem že rekel, da me to zlasti pri ženskah zelo moti. In kar je najbolj značilno. Na sprejemih se je še pred petimi, šestimi leti vse požrlo, popilo in poma-zalo, zdaj že veliko ostane. Pravilo ameriškega bontona je, da se uro pred sprejemom doma usedeš dol in se dobro naješ, nato pa na sprejemu samo iz vljudnosti nekaj poješ in popiješ. Tudi nali-vanja ni več, ne vidiš več, da bi kdo spil več kot dva kozarca." "Kaj pa pogovor na sprejemih?" "Ljudje se grupirajo, stankarsko, poklicno, mlajši politiki že uporabljajo Kučanovo pravilo kroženja od skupine do skupine. Pri tem je Kučan največji izvedenec, njegova odlika je, da se na vsak sprejem pripravi, ve, kdo bo prišel in nekaj ve o vsakem, ob katerem se ustavi. Tudi kakšen vic pove, Kučan je izrazito dober gostitelj. Drnovšek mnogo manj, tam nekje v kotu stoji in prav čukasto gleda, saj nikogar ne zavrne, toda drugi hodijo k njemu, medtem ko Kučan hodi od skupine do skupine." "Kdo se še zna sukati na parketu?" "Frlec je zelo kultiviran človek. Pa recimo Petrič, ki je Gorenjec, iz Tržiča, iz frizerske družine, vendar je veliko hodil po svetu, zelo rad se pogovarja, in kar je najbolj 'fajn' za nas novinarje, tudi kaj pove, zelo rad ga imam kot sogovornika. In še eno lastnost ima, nič ni nadut zaradi tega, ker je prišel tako visoko, vedno ostaja fino prijateljski. V zadnjem času me je nadvse presenetil Janša, perfekten sogovornik je, krasen prijatelj, po hribih sva hodila skupaj, nadvse me je pozitivno presenetil. Peterle je krasen ljudski tribun, vedno se reži, šale stresa, sploh ni zapet človek, kot se kaže. Politiki so se že naučili, da so vedno na očeh, da si vsako njihovo besedo kdo zapomni, da mora paziti, kaj klafa." "Je kaj pritožb na tvoje pisanje* verjetno je veliko ponudb, da bi pisal 0 njih?" "Veliko, kar pošljejo, vendar se tega izogibava. Tožbe ni bilo še nobene, le pritožbe, če je bil kakšen podatek napačno zapisan. Čeprav vse preveriva, se zgodi, da kdo kaj narobe pove o svojih oddaljenih sorodstvenih zvezah." "Alenka, kdo se raje slika, moški al' ženske?" "Mislim, da imam kot fotografinjp prednost pred svojimi moškimi kolegi-Moški se raje slikajo, ženske v svoji nečimrnosti bolj komplicirajo. Bistveno težje je spraviti skupaj skupino desetin žensk kot deset moških. Pri portretih zelo pazim, da ljudje niso slikani, ko jedo* pijejo, da ne zmotim pogovora. Predvsem pa morajo biti ljudje na slikah razpoznavni, če nekdo ne izgleda dobro, raje rečeni; da posnetek ni uspel in uporabim starega- Še dolgo bi lahko klepetali, obdelal' milijon stvari, tako kot tiste štiri darne v kavarni. Toda, torek se je nagnil v popoldne, Lucu se že plete po glavi, kaj bo napisal, Alenka zbira fotografije, četrtek zjutraj bosta oddala 158. družabno kroniko. Nato se bosta spet zapodila P ^ Sloveniji. Obleko imata kar v avtu, saj* dostikrat preoblečeta. Tudi to je jWj družabne kronike, da s supergami hodi ' na športna igrišča, s spucanimi čevlji pa n večerne sprejeme. Luc ima zato v av vedno metuljčka, Alenki pa še najt»°J prav pride njena nova frizura. • M. Volčjak Domska oskrba ni edina možnost za starostnike Ob strokovni negi se človek lahko stara tudi doma V domove za starostnike je v Sloveniji vključenih le okoli štiri odstotke starih ljudi. Zadnja leta se vse bolj odpirajo tudi druge možnosti, kako skrbeti za ljudi, ki zaradi starosti in bolezni tega niso več v celoti zmožni sami. Zadnja leta je pritisk na domove starostnikov tako velik, da morajo stari ljudje na posteljo v domu čakati tudi po leto dni in več. Vse več je namreč starih ljudi, ki /aradi bolezni in onemoglosti ne morejo sami v celoti skrbeti zase, svojci pa so zaradi delovnih obveznosti odsotni večji del dneva. Vključitev v dom starostnikov se kaze kot najboljša možnost: tu dobi star človek posteljo, hrano in nego, pa tudi družbo, z različnimi programi dejavnosti pa skušajo osmisliti njegovo starost. Vsi stari ljudje si kajpada ne želijo starosti preživljati v ustanovi, kjer si vse delijo z drugimi ostarelimi. Živeti in umreti želijo doma. Vsi v dom tudi ne morejo, saj vemo. da so zmogljivosti omejene in da se ponekod na mesto v laki ustanovi čaka celo večnost. Za ene in druge pa je vendarle treba nekako poskrbeti, ko svojcev ni doma: jim skuhati kosilo, prinesti iz trgovine, pomagati pri oblačenju in osebni higieni, jim konec koncev krajšati dolge ure samote... V tujini žc dolgo poznajo nego na domu in jo celo Štejejo za human način staranja, saj človek starost preživlja doma, v okolju, ki ga je vajen. Vemo namreč, kako težko se je na stara leta prilagoditi povsem spremenje-mu načinu življenja. Usposobljene negovalke tako prihajajo v hišo za nekaj ur dnevno in stari e so deležni vsaj najpotrebnejše nege. Tudi pri nas se ponekod že srečujemo z nego na domu, s programom, ki ga Na starost v dom ali... \ ima država na področju varstva starejših do leta 2005, pa ji je tudi namenjeno posebno mesto. Z nego na domu se bodo lahko ukvarjali posamezniki in ustanove, ki bodo za to dejavnost od države dobili posebno koncesijo. Te možnosti pa obstajajo že sedaj. Spomladi smo v našem časopisu že predstavili projekt, ki so ga začeli na centru za socialno delo v Škofji Loki. Njihove negovalke (ki so jih pridobili prek javnih del) so tedaj skrbele za kakih trideset starostnikov in invalidov. V Domu upokojencev v Kranju so se z nego na domu ukvarjali že pred dvema letoma. Domovi starostnikov so že sicer ena najboljših možnosti za takšno delo, saj imajo strokovno dobro usposobljene ljudi za tako delo. V Kranju pa se z nego na domu že več let zapored uspešno ukvarja tudi posebna služba v okviru Rdečega križa: nekaterim starostnikom vsakodnevno vozi kosila, drugi potrebujejo zgolj pomoč v gospodinjstvu, tretji zaradi invalidnosti ali bolezni strokovno nego... Letos so tudi v Domu starostnikov v Preddvoru začeli razmišljati o možnosti, da bi vsaj ljudem iz. bližnje okolice omogočili nego na domu. Kolikšne so ta čas potrebe, sicer še niso raziskali, poznajo pa kar nekaj primerov ljudi, ki sami ne morejo več skrbeti zase, radi bi prišli do mesta v njihovem domu, tu pa jim ne morejo obljubiti, kdaj bodo lahko sprejeti. Tamkajšnja socialna delavka Jana Mali nam je povedala, da je dom s 187 posteljami povsem poln in da je zlasti za negovalni oddelek zelo veliko povpraševanje. Medtem ko je nekdaj za negovalni oddelek tega doma zadoščalo 35 postelj v starem delu doma (v gradu Turn), sedaj v negovalnega spreminjajo tudi prej bivalni del doma. Prvo nadstropje novega dela z 32 posteljami se je domala že celo spremenilo v negovalni oddelek. Je že tako, da v domove starostnikov prihajajo vse starejši in tudi vse bolj bolni ljudje, tako da se te ustanove počasi že spreminjajo v negovalne bolnišnice. Skrbna nega v njih pa omogoča, da se kvaliteta življenja izboljša in da se podaljša tudi življenjska doba. Kot pravi Jana Mali, so letos v dom sprejeli samo 32 starostnikov, medtem ko so jih lani v tem času še enkrat toliko. Medtem ko za moške čakalna doba ni prav dolga, pa morajo ženske za sprejem čakati domala leto dni. V Preddvoru bi z nego na domu radi poskrbeli zlasti za tiste, ki dolgo čakajo na sprejem v dom, zaradi svojega zdravstvenega stanja pa vendarle potrebujejo nego. Slednja pa bi ne obsegala le medicinske nege (opravljale bi jo medicinske sestre in bolničarke, ki skrbijo tudi za starostnike v domu), pač pa tudi morebitno pomoč v gospodinjstvu in pri osebni higieni ali pa preprosto družabništvo, saj je včasih starim že dovolj kaka urica pogovora, pa hitro minejo vse težave. • D.Z.Žlebir 0dprte dlani Radovljiški rej ene i so letovali Rejenci so se nauzili morja Otroci, ki jih je radovljiški center za socialno delo namestil v rejniške družine, vsako leto nestrpno pričakujejo teden ob morju. Z letošnjega tabora v Piranu so odnesli lepe vtise. Radovljica, 18. septembra - Zadnji teden avgusta je 19 rejencev s tremi rejnicami in še 16 otrok, vključenih v program psiho-socialnc pomoči družinam, uživalo na počitniškem taboru v Piranu. Metoda Bole, ki se na centru ukvarja s to dejavnostjo in jih je tudi letos spremljala na morju, je dejala, da vsako leto nestrpno čakajo na letovanje. S taborom ob morju pa že tradicionalno zaključujejo poletne delavnice /si otroke, ki potekajo vse počitnice. Ko ob koncu poletja zberejo vtise, otroke povprašajo, kam bi si želeli na morje prihodnje leto. Otroci pa vselej znova izberejo Piran. Pri srcu jim je prijeten počitniški dom (IG Bled, kjer jih namestijo za zelo dostopno ceno, pa lepa obala, bližnji Portorož z zabaviščnim parkom, piranskega akvarija pa se v vseh letih kar niso mogli nagledati. V kratkem tednu počitnic se veliko dogaja: otroci so z najhitrejšo ladjo Delfin 2 obpluli vso slovensko obalo (tudi za sprejemljivo ceno), uživali so v igrah, v delavnicah likovno ustvarjali v glini, na svili in papirju, veliko pa so se tudi pogovarjali. Metoda Bole pravi, da v lakih pogovorih pridejo na Plan mnoge stiske, ki jih doživljajo ti za Da rova It ste Med sponzorji je bil tudi Humanitarni zavod Vid iz Kranja, kije eni od rejenk priskrbel rudi o kasetofon s kasetami otroških pesmic. Gre za 9-letno Mo-niko, ki je med tednom v zavodu za korekcijo sluha in govora, vse otroštvo Pa je bila močno prikrajšana za osnovno družinsko skrb. Težko je opisati njeno veselje, ko je dobila kasetofon. Metoda Bole pravi, da za deklico iščejo starše (posvojitelje), ki bi ji dali dom in ljubezen, ki ju doslej n* poznala,' Radovljiški rejenci so se nauzili morja. toplo družinsko vzdušje prikrajšani otroci. Kljub temu imajo ti otroci veliko skritih darov in znajo uživati v drobnih radostih /iv ljenja. Na taboru so bili otroci, stari od štiri do 16 let, tudi prizadeti otroci so bili med njimi. Eno in drugo je bilo koristno za medsebojne odnose, pravi Boletova, saj so starejši znali prevzeti odgovornost za mlajše, naučili pa so sprejeti tudi drugačnost. Denar za tabor vsako leto prispevajo občine (Bled, Bohinj in Radovljica), denarno in materialno pa pomagajo tudi sponzorji. Podjetje Alpetour, denimo, je omogočilo prevoz po ugodni ceni. Sicer pa je vseh 15 sponzorjev z morja prejelo z. otroškimi rokami izdelano razglednico z zahvalo in pozdravi, ker so tudi letos prisluhnili njihovim potrebam. • D.Z.Žlebir Pridite v skupino za samopomoč D.E. Svetovalnica /a dru/ino, super-viziia in izobraževanje i/ Kranja ima že veliko izkušenj pri delu z ljudmi, ki imajo težave po razvezi ali izgubi partnerja. Vključuje jih v skupino za samopomoč. Tam si ljudje podobnih usod izmenjavajo izkušnje, s strokovno pomočjo pa vsi skupaj lažje premagujejo osebne stiske. Kdor se želi vključiti v takšno skupino, ki bo /ačela delati oktobra, lahko pokliče po telefonu 064/ 33 15 69 (Doris), in sicer ob ponedeljkih po 20. uri. Otroški nasmeh je največje zadovoljstvo Prejšnji teden je podjetje Speci ra International, ki trguje z igračami, podarilo velik paket igrač v vrednosti pol milijona kranjskemu humanitarnemu zavodu Vid. Komercialna direktorica Spectre International Aleša Kan-dus je predstavniku Humanitarnega zavoda Vid Alešu Pajestki izročila velik paket igrač. Eni in drugi se že poznajo s;ij je Spectra ob lanski akciji novoletne obdaritve otrok v rejniških družinah Vidu ponudila igrače pod ugodnimi pogoji. Letos pa jih je kar podarila, in sicer za okroglih 500 tisoč tolarjev vrednosti. To podjetje, ki v Sloveniji že štiri leta razveseljuje otroke s pestrim izborom igrač, med katerimi jih veliko nosi tudi laskav naziv "dobra igrača", je znano tudi po obdaritvah otrok v vrtcih, zavodih in bolnišnicah. Ob tokratni obdaritvi, ki je potekala v ljubljanski restavraciji McDonald's, so otrokom predstavili tudi novo igro Monopolv Junior, ki jo tako kot njeno znano predhodnico proizvaja ekskluzivni proizvajalec za ves svet, Hasbro. Nova igra je namenjena otrokom od pet let naprej, natisnjena pa je v slovenskem jeziku. V Humanitarnem zavodu Vid iz Kranja so bili bogatega darila veseli. Ta čas sicer še ne vedo, koga bodo z njim razveselili, nedvomno pa ga lahko pričakujejo otroci v kakem vrtcu ali zavodu v bolj oddaljenem delu Slovenije. Pri Vidu so veseli tudi dejstva, da si donatorstvo utira pot med ljudi in da se ti vse bolj zavedajo pomena sodelovanja z organizacijami, ki delujejo na dobrodelnem področju. Skupaj tako za otroke lahko naredimo marsikaj lepega, pravijo v Zavodu Vid, za katerega je značilna maskota želvica, v primeru obdaritve otrok pa slogan: kako malo je potrebno, da v otroška srca prinesemo radost. Tihožitje z rožami prodano Slika Tihožitje z rožami, ki so jo prireditelji Triglavske kulturne akcije 98 in njihova častna pokroviteljica Štefka Kučan izbrali za dobrodelni namen, je že prodana. Za 150 tisoč tolarjev jo je kupilo trgovsko podjetje Maximarket iz Ljubljane. Slika Lojzeta Ferenca je nastala na letošnjem slikarsko-kiparskem taboru na Pokljuki, na sklepni prireditvi pa jo je izmed 90 likovnih del izbrala častna pokroviteljica Štefka Kučan. Izkupiček prodane slike prireditelji namenjajo socialno ogroženi družini. To je že tretja slika, ki je bila prodana v dobrodelne namene in gre iztržek za pomoč eni od gorenjskih družin. Lani so na ta način obdarovali družino iz Kamne Gorice, leto poprej družino iz. Strmice. Julija določena izklicna cena sto tisočakov je sedaj dosegla vrednost 150 tisoč tolarjev. Na sliki: častna pokroviteljica Štefka Kučan s sliko Lojzeta Ferenca in prireditelji Triglavske akcije 98, - • D.Ž. Zbiramo za Slavkov računalnik Denar za nakup Braillove vrstice, posebnega računalniškega elementa, ki ga pri delu z računalnikom potrebujejo slepi, namenjen Slavku Muhiču iz Škofje Loke, se počasi nateka. Prispevali so še naslednji darovalci: Marn. Jesenice (2000), Pavla S., Škofja Loka (2000), Čufer, Podlonk (10.000), Marija Zalokar, Radovljica (10.000) in Janez Dolinar, Gorenja vas (5000). Darovalcem hvala, za vse, ki bi še želeli nakazati, pa znova objavljamo številko žiro računa Območne organizacije RK Škofja Loka, 51510-678-80807 (s pripisom k'za Slavka"). Holistična metoda samozdravljenja Jesenice, Kranj, 15. septembra - KEM (kroženje energije po meridianih) je holistična metoda samo/drav ljenja. Dp je celostni pristop k zdravljenju kroničnih bolezni in vzdrževanje že obstoječega zdravja in dobre kondicije, katerega korenine segajo daleč nazaj v zgodovino tradicionalne kitajsko medicine. V Sloveniji s to metodo zdravi prof. Zaikun Li. častni član mednarodnega združenja naravne medicine. Da bi vam kar največ povedali o tem holističnem pristopu k samo/dravljenju in možnosti uporabe te metode, vas vabimo na brezplačno informativno uro. 18. septembra ob 19. uri bo v dvorani KS Umska na Jesenicah, 21. septembra pa prav tako ob 19. uri v dvorani KS Stražišče v Kranju. lam bo priznani profesor na razpolago /a vsa vprašanja glede KEM vaje ali kakšne druge tradicionalne metode zdravljenja ali lajšanja bolečin. BREZPLAČNA INFORMATIVNA URA K.E.M. - KROŽENJE ENERGIJE PO MERIDIANIH PetlisoCletna tradicionalna kitajska metodu samo zdravljenja kroničnih bolezni in ohranjan/u zdravja. Prof. ZAIKUN LI častni član mednarodnega združenja naravne medicini IS. septembia na Jesenicah v dvorani KS Hruška ob 19. uri in 21. septembra v dvorani KS Stražišče v Kranju, prav tako ob 19. uri. Za vse nejasnosti se lahko obrnete na organizatorje: dopoldne med 9.00 in 11.00 na številki (061) 338-166 ah 1041) 727-137 oziroma popoldne med 17.00 in 19.00 uro na številk« (mi) 1681-540. Iskra Ml ISKRA ISD, d.d. Savska loka 4, 4000 Kranj K sodelovanju vabimo več sodelavk za delo v proizvodnji. Vse informacije o pogojih dobite po telefonu 276-703 ali osebno v Kadrovski službi naše družbe. ZAVAROVALNA AGENCIJA VABILO Zavarovalna agencija Admiral, pooblaščena agencija zavarovalnice Triglav vabi k sodelovanju osebe, ki so kos sodobnim izzivom na področju trženja zavarovanj. Od Vas se pričakuje: - v sebi oblikovano mišljenje, da imate kot član družbe pravico igrati v igri življenja, ne glede, na katerem nivoju in kako vanjo vstopate. Nudimo Vam: - delo v agenciji, v kateri vlada prijetno delovno vzdušje - enkratno izobraževanje - stalno osebnostno rast in - stimulativno nagrajevanje Vaših dosežkov Vaše cenjene ponudbe pričakujemo v desetih dneh na sledeči naslov: Zavarovalna agencija Admiral, Dobrška 3, 4248 Lesce ali po telefon: 064/718-704 oziroma mobitel: 0609/639-380. Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu Slovensko znanje cenjeno ■ tudi medicinsko Ko je pred letom dni znameniti tenorist Jose Carreras prišel v Slovenijo, ga je spremljal tudi njegov osebni zdravnik, ki ga je ozdravil levkemije. Bil je dr. Ciril Rozman, naš rojak. Bled, 18. septembra - Ta v svetu zelo cenjeni zdravnik, ki je zdravil Carrerasa v sodelovanju s svojimi kolegi iz Amerike, je se en dokaz, kakšno veljavo imajo slovenski strokovnjaki na tujem. Slovensko znanje, razdrobljeno po vsem svetu, je velik zaklad, je dejal predlagatelj srečanja slovenskih zdravnikov, ki delajo doma in po svetu, dr. Boris Pleskovič, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Srečanje v Sloveniji, na Bledu in na Otočcu, so pripravili prav z namenom, da se to znanje povezuje, da se začne in izmenjava znanja in da se ta zaklad še oplemeniti. Srečanje slovenskih zdravnikov je prvi korak k temu, pozneje bodo spodbudili tudi povezovanje drugih strok, denimo pravne, je dejal predsednik SSK dr. Jože Bernik. Srečanju, ki se je v sredo popoldne začelo na Bledu s predseminarsko okroglo mizo na temo Mednarodno strokovno sodelovanje, specializacije in študijske izmenjave, je predsedoval dr. Janez Remškar, sicer direktor jeseniške bolnišnice. O pomenu strokovnega srečanja je dejal: "Smisel mednarodnega srečanja slovenskih zdravnikov je ugotoviti, kje vse smo slovenski zdravniki in kaj delamo. Strokovni potencial je tudi na področju medicine raztresen po vsem svetu. Čas je, da se poveže, si izmenja bogate strokovne izkušnje, kar je izjemnega pomena zlasti za zdravnike in medicinske strokovnjake, ki so na začetku svoje poti. Pričakujem, da se bodo srečanja udeležili zdravniki iz mnogih zdravstvenih ustanov, zlasti Kliničnega centra, saj je program strokovno dobro zastavljen. Dr. Mladen Šolar prihaja iz ZDA in je priznan kardiolog, saj je med drugim razvil in patentiral tudi napravo za podporo delovanja srca. Za Gorenjski glas je povedal: "Rojen sem v Sloveniji, vendar od svojega četrtega leta živim v ZDA. Tudi doštudiral sem tam, najprej fiziko in matematiko, diplomo zdravnika pa sem si pridobil leta 1975 na državni univerzi v New Vorku. Sem kardiolog v privatni praksi, delam na kardiologiji kliničnega centra Maimo-nides v Brooklynu, New York. V Sloveniji nisem prvič, že v preteklosti sem sodeloval s strokovnjaki iz vaših medicinskih ustanov, zlasti s Kliničnim centrom." Dr. Susan Korošec iz Melbourna v Avstraliji, ima korenine prav na Gorenjskem, starša sta iz Kamnika in Gorenje vasi. "Po zaslugi mednarodnega srečanja zdravnikov sem sedaj prvič v domovini svojih staršev, tudi sicer s svojimi kolegi v Sloveniji nisem imela strokovnih stikov. Takšno srečanje pa ponuja možnost, da se te povezave vzpostavijo. Zlasti se mi zdi zanimiva izmenjava izkušenj na področju zdravstvenega sistema. V Avstraliji imamo kombiniran sistem javnega in zasebnega zdravstva, zanimivo pa bo slišati, kako je to urejeno pri vas. Sicer v Melbournu delam v splošni praksi. Nisem zaposlena v kaki zdravstveni ustanovi, temveč delam za različne zdravnike, ki potrebujejo storitve splošnega zdravnika." Strokovne razprave so strnjene v prva dva dneva srečanja na Bledu, na Otočcu pa bo beseda o reformah v našem zdravstvu. Spremembe v teh sistemih so potrebne, vendar je korake k njim treba dobro pretehtati." Mednarodno srečanje zdravnikov doma in po svetu, ki sta ga Eripravila Svetovni slovenski ongres in Slovenska konferenca, je omogočilo več sponzorjev, in sicer Urad Republike Slovenije za Slovence po svetu. Slovenska zdravniška zbornica, Krka iz Novega mesta, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Sava Kranj. Za predseminarsko okroglo mizo so povabili več gostov, dr. Silva Langa iz ZDA, dr. Marca A. Križa iz Argentine, prof. dr. Zorana Arneža, predsednika Zdravstvenega sveta, akad. prof. dr. Matijo Horvata z Medicinske fakultete v Ljubljani, asis. mag. Marka Bitenca, dr. med, predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Jurija Šorlija, prof. dr. Staneta Rcpšeta iz Slovenskega zdravniškega društva... Med uglednimi imeni iz domovine in tujine omenimo še dr. Mladena Šolarja iz ZDA, dr. Jurija Bajuka iz Argentine, dr. Rafka Dolharja iz Italije, od domačih pa sodelujejo še prim, dr. Janez Zajec, prim. Majda Kragelj Zbačnik, dr. med, spec. akajd. st. Andreja Bručan, dr. med. in Še nekateri drugi strokovnjaki s področja zdravstvene politike in zdravstvenega zavarovanja. Goste je med ostalimi pozdravil tudi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb. Uradno pa se je srečanje začelo včeraj s pozdravnim nagovorom dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK, in nadaljevalo z referati slovenskih zdravnikov iz tujine. Predavali so dr. Vcronica Ravnikar z medicinske fakultete Massachusetts v ZDA, dr. Leonard Sicilian iz Bostona, dr. Jožica Paddle Ledinek iz Melbourna v Avstraliji, dr. Stanka Ovčak Držič iz Los Angelesa. Gostitelji so zdravnike popoldne povabili na Blejski otok in jim v cerkvici priredili koncert, zvečer pa jim priredili sprejem v Vili Bled. Za javnost zanimivejši del zdravniškega srečanja se dovija danes na Otočcu, kjer zdravniki govorijo o reformi zdravstva. Poleg domačih strokovnjakov s tega področja, ki so kolegom razgrnili naše zdravstvo v ob; dobju tranzicije, se vrstijo tudi referati o tem, kako je urejeno zdravstveno varstvo v ZDA, Argentini in Italiji. • D.Z.Zlebir 4> J* CA S3 C* 00 CM (0 »55 O) T— (D h. n E CD o. CD cd cd ■*-» a> a O H LU - CO u 2, O) O) a> > co ca ca E n £ > E ■c 8 — CM E _2 >_ c E ° al I š E:2 2^ d) O) to ca So u 5 Q-q3 fcgl lil CD O-r- O- >3 3 š E E 2 d) o N ^ ■%E '2.> S >o> >co cm - Si ca . >W» T) ~ __O CO tO Si « O c\i Z LU O < Lil o> '8 o c n ca F 00 nO ' CO CZ cd 9 =. co O en E V -O S t: >o oo jo »S a S. o. w cd g 11,5 >(/> -g CM CD CD S t M o to . c Ji CO CD # ;8 I E CD g O co fc O _ -O || > c cT "O § i # En N > T3 a> ;5 y- n P-S00 (DO- *T ca a tN ca to^cB iS |cl M ca ca . £ o CD S E M ■ N Ot^ — . O > o co O j* O o Šg ir co £ ^ • ^ 93 O ■>— .o o > c O CO 05 CD si ^ /i, C0 h: CL ^ o.-o CD 2 CD ca 2 co --o »o ^ > !52 cd E'-BEco w lu s", !" 2 « -e ;čt 5 n 3 H -9. ^11 .cd . 2f CO t- h- 3 I < 2 O > V 55 —* izo < > Q m < m < o z Q o o O ud rx n UJ CQ Z Q Is !2S UJ c/) N < Z LU co > JU T "3 Q- ^C < ■j o »o ,t; Qcccq ^OtLO OS z C>Z 29 < 2>cc UJ z z3 2i< O uj O uj o m rr CM O t- fl £0 <(0O (500 uj rx 7 z o- S O Q 3 S<3= ^- CQ -> 2 uj o uiSO -J UJ CL D(0Z ^ ^ b Č3 « o C0 r- O fl CD § Q) O C T3 CD jco o I cl »o g kJ UJ g s > w k_ O £ _CD 2 •O CL < 9 LU C0 II o ■ Oma to o 3 i °-n ca m o "n _ CL o g N i a> O Olj) Cl o —' IH 2 O-O o ca Q ni 3x CD CD O CL O c ^ CD CO iS "č ^ CD e tj k •o a-o- ca 1 rr* LU cc §1 II Is o o o CD O $ C C35LO j£ v co o 55 8 > "5 o-a. cd 2 i_ co -to J S N __ mi .E >co F i-lii iti j ^ _ O. co CD > . OŠ CD . 'i I« N C -X -O ^5 KOZ Šl O w "55 2 2 B.J2 3 CO 2 e .e p .2.0) ca jo 'c S c < ca a> c enco -cd en ^ 2.2. o o S? ca r^- cm"# a3 ca ^'2 to a « — c 2.K "8 o ca 2ai O CSI jO T~ O "S CD g" D - C c C O — Q> > "o a-E °2 o> o. o 92 2 o w « S"° £ -2 .a o "T o S15 O In «, «2 -I ss-S1^ OO. O C o r- TJ -O -a oJljS fat? 2 c S? 8 o n w o C 0,0) o r.E$ d) o ro o O CD d) -O C c C O D. — (A P o I TJ O CD J? c nT TJ C^> cl"o ^ co __.a +s c 0 E c o10 i &s 3 TJ 3 co co >s t: n^, -^š c^ O <~i CD LD ca jo 'CO 'O co ;c£? c g E c CD CD N w — n .v c n ca cd cm _q o "cd 00.2. o. co ca oo E _ca — ^ -a "* .E, ca ca >N CO oo . 2T"!= o S O > m od *o Z 'E « 52 . d) o i5 CO r- c clo^^ ^ °— - O "D "D CO O pO a-) 3 c cd ^ cd r)'^ JD O»co i!* E co cd ca čT J= N 0) £ T3 - rE T3 co £ "D N CD O co cn "a 8. m. ^ C c -li O S?;; to 2 J o ** OJS: >co >5?. o ^. S1^ O) . 2 co i d> > 2 JQ O O O O) o CL CM 8^ O co r>._ co g - ca i * : H- co^ E 5 s. i" s j» i ■d ca 2 l: c0 fe. n ai - ca co "O . 2 o co g? f,.- CT> o > o 2 -S ■a E c >o g) o o--; "O co -o o c ca ,ca coS 2 CM C0 S - *jto ® jo .to CD 5> ■ W ■§ oo CO J= „ co CC "5 (D . T« CO CT) " CT) CO 2-?0 co ca P m 00 T3 CO is ® co 92 >co ca oo.« «92^ p 25) c: cd "O CD og CD 05 m >co Eco O.CC 2 "o 3 :=. 9 92 C CM a? ca >o C I q| o« o. o ■ M O TJ O J= (TJ -O E o E CL CA CD CD co s c"°2 -55 S 'fc Clw ^ co 2 > O) O) g #P ca O 00 ."o j? £: č c o CL 6 5 So p ž ^ č- -p a o * o E t ta ^ lili ćo Ef E CT) 2 JE CD sin O) co E .o X) o w p °-— F, o m d) T3 C E 3 cd E E S 2.5 CL P BSH.. ^ 2 ^ po o o. o S O co -O) c a co >o £ cn 2 . 'o?> cd o B.*J O. cd CO-O I N X3 2 cd ca Afi cd o n o si, — o t 72 C CD d) d) ž .52, O ji C CJ. ^ S 2 S o. tO"1 i ca § S to 2 - to § E P > ^ — O.E S CD Z) CD 8" CO cd co > "H ž 2 «0 .to -D —i . -a C o o 2 ča Q- >.8°? cd ca "CO M CO 0) il.8 i S ž ■co S« 11 E^. 0) CD M co . ca 21 a o _ ca m iT CL CO CD N < >o o I*N >w c: cp_ m cd J= >o S >co ^2 CD ES- CO O) p .. c -E >o ca w oo ._ 8«f o-r- iS ijal . 11|1 ^ d) co o CT) E CD "O D °2 >|^- E 'oo cd CD ^: P co o E 2 ^ oo co q5 a) > - o) c K J2 K 2 >o * § .E °o C r TJ O o m |v' T> ~ ^> 73 ^ - T-a)'c o cd^ w i T? co -5£ - »S N^ cS ^ - p To ca ca -Or--Z g S č5)ca o. E-r i5 OTJ ca — > CLt O O >; T> P- C m * - O cd CD R P 8 811111 E w 2? « g 0) i O-CC > & o E -co a. iS co y cd d) w 3 c: O o 5 « w o o- ž 53 m > o> . 5 c P o *- \r- i n c\j "O C p ■o CD _ E +3 CD ffl -E c 2 > =) •O v- O . co i- "O CD i I o. o. 8 N E cd Ed o T) t- ^ 2.E2 "ćo s -8 g "T O O-E -g > eo > > CT) 01 S"- £ Hco"-o S CT) JD o rE ^ CD O) 2 S2 S -o 92 92 c co co ^cfo I čo 92 >co g^co ra92 -S 2 cm E «. 3 ."O cd sil* Is«- N 00 2» a)05 P CO c • CT) co C co ~ ca ^ Č5)+J S jo >co co ^ OW^o) O-CC ^ Ćm ™ to ^ ca O O) o CL C OJ ž CTJ ■p C g) CD = ^ £ d) OS E -J o o Q a o °|1 S 5 Id O i * W P 0) CL 0- CO 0 to 1 o" x55 £ p E i a to o E "O CT> 5 ČB ^ co žici ig Cp^'C/) E^ O 2 £ o) S .•ž 5 P -C . • a)2 a - is II co "S 2 c ta cp o § AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEGALCI V TOREK POSNETKI PRESENEČENJ NA VIDEOKASETAH Za vse tiste, ki nist« videli oddaj PRESENEČENJA z Dragom Paplerjem z zaokroženimi zgodbami dokumentarnih tem in bi jih radi ohranili za spomin, smo pripravili posnetke teve reportaž na videokasetah. Posamezna oddaja je dolga 25 do 30 minut, pet videokasct s po štirimi oddajami pa je povprečno dolgih po dve uri: - VIDEOKASETA št. 1: KORENINE POD STORŽIČEM.KOLKSAR 111. VESELOIGRA ZA MEDETOVO MAMO 112. KOLESARSKI VETERAN DRAGO FRELIH 113. ŽUPANOVA POT NA KALIŠČE 114. VOŠČENKA NA POVLJAH I. del VIDEOKASETA št. 2; TITAN1K, PRIFARCI 115. SREČANJE DVEH MORSKIH VELIKANOV 116. ZADNJA VEČERJA NA TITANIKU - II. del 117. OKOLIEVARSTVENIK IN VRTNAR - I. del 118. OD ROŽ DO PRIFARSKIH MUZIKANTOV - II. del VIDEOKASETA št. 3; KROFI, SLAPOVI 119. OD FLANCATA DO BOBA - I. del 120. STARI MLIN - II. del 121. TROJANSKI KROFI - III. del 122. SLAPOVI V RATEČAH VIDEOKASETA št. 4: MOTO VETERANI 123. MOTO OLDTIMERJI IZ TRŽIČA - I. del 124. LETEČI KRANJCI - II. del 125. STARODOBNIKI NA VRANSKEM - III. del VIDEOKASETA št. 5: 40 LET PREDDVORSKIH OSNOVNOŠOLCEV 126. SNIDENJE OB ŠOLSKEM ZVONCU - I. del 127. ZADNJI ŠOLSKI DAN - II. del 128. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ 100 LET - III. del 129. LISTI IZ KRONIKE PROF. BERTE GOLOB - IV. del Posnetke lahko naročite ob izpolnitvi spodnjega kupona, katerega pošljite na naslov avtorja projekta: Drago Papler, Benedičičeva pot 8, Kranj 4000, Tel.: 064 / 246-782 TV KRANJSKA PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM KUPON: ZA NAROČILO VLDEOKASETE Naročam posnetek oddaje PRESENEČENJA z Dragom Paplerjem št.:......... Naslovna tema:......................................................................... Ime in priimek:..........................................Telefon:............... Naslov:...........................Kraj:....................Poštna št.:......... Dokumentarni Program - Skupni Projekti En kup novega Ker je, kot povedano v naslovu, en kup novega, ne bomo dosti telovadili In se podali kar k novim zadevam. Se prej pa toliko, dopust je bil, zato se zadnjič nismo brali... Upam, da ste mi ga privoščili, saj sem se blazno fino imel. Res, prva liga. Zdaj smo spet tle, sicer tudi na dopustu, ampak na dopustu v domačih krajih, tako, da Jodlgator ob petkih ne bo izostajal. Tudi Sifko in Vili, ki imata nove plošče ne, pa še kdo ne... Ni druge, kot da izžrebamo kaj lepega. Tokrat na temo, kateri bandi so igrali na avgustovskem Gorenjskem sejmu... Uganjevali ste seveda pravilno, srečo pa je imela Broder Vesna, Glavni trg 13, 4000 Kranj. Dobiš kupon za avdio kaseto, s katerim se bo potrebno oglasiti pri Aligatorju v Kranju. Stacuni sta dve (še nova na Slovenskem trgu zraven Globusa), izbor je temu primerno velik. TOP 3 1. Čakam - Andrej Šifrer 2. Mechanical Animals - Mar-ilvn Manson 3. Filmska glasba - Armaged-don NOVOSTI Tuje zadeve: Linda Ronstadt - We Rak, 666 - Paradoxx, Hole - Celebrity skin, Hootie & The Blowfish - Musical Chairs, sledijo pa novi albumi od bandov Manic Street Preachers, "kantrijašov" tipa Willie Nelson, Dolly Parton. pa Linton Kvvesi Johnson, in Death, tu so CITA - The Best of, Kuschel ročk 12, Marilvn Manson, Natalie Merchant (pevka 10.000 Maniacs), Marc Ribot, Cherrv Poppin' Daddies (12. so nastopili v Ljubljani), Cowboy Junkies, Randy Crawford, Jose Cura... Domači: Andrej Šifrer - Čakam, Vili Resnik - Zadnji žigojo, Tanja Zaje Zupan, Dee Jay Time, Gamma MM 8 -Ritmo Latino. Filmi - Godzil-la, Armageddon, Avengers, Back To Titanic, Brave Heart 2... VSTOPNICE inu KONCERTI Oliver Dragojevtč, 18. in 19. septembra v ljubljanskih Križankah (2800 sitov), 5. Orto Punk festival, 18. in 19. septembra na Metelkovi v Ljubljani (en dan 1200, dva dni 2000), 19. septembra. Danijela. Kingston, Ritem Planet, Športna dvorana Kamnik (1300). 6. oktobra NOFX. Planet Life (1900). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 321: Napišite mi, kako oboževalci glasbe Oliveja Dragoj eviča, lc tega imenujejo ljubkovalno (uno na tri črke), tolažilno vprašanje pa se glasi, vsaj tri njegove uspešnice mi naštejte, pa bo. Odgovore pričakujem do srede, 23. septembra, se-, veda na dopisnicah, jasno da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. Čav... Iz središča Slovenije v Vaše srce ai^Radio GEOSS«^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Če ste se rodili in živeli v času enoumja in vam še ni docela jasno, kaj je privatna lastnina, se podajte enkrat na deželo, globoko v gozd. Tam ne boste na vsakem drugem koraku butnili le v table, ki nekaj prepovedujejo - nabiranje gob, kolesarjenje, kurjenje, kukanje in lulanje psov -ampak boste naleteli tudi na obilo zaklenjenih cestnih ramp na gozdnih cestah. Stop! Po tej cesti pa nič več, kajti od tu dalje je privatna lastnina. Zadnjič, ko se po obilnem deževeju podam v gozd, da za svoje gospodinjske komercialne namene iz triglavskega parka naropam en jerbas jurčkov, srečam sorodno mi roparsko gobarsko dušo. Gobar, malo že v letih, poklapano strmi v rampo in jo filozofsko študira. "Meni že ne bodo postavljali ramp! Štirideset let sem delal in plačeval tudi tole gozdno cesto, saj so mi od plače mesečno trgali prispevek tudi za [>ros-periteto in razvoj podeželja! Najraje bi rampo prežagal! Čeprav hodim vedno peš po gmajni in imam starega jugota parkiranega tam doli, sem prav užaljen, da mi na cestah postavljajo te rampe! Naj jih na privat zemlji, ne pa na cesti!" Kakšna čudaška filozofija enoumja! Ne le v parlamentu, tudi tu, ob cestni rampi, se torej rojeva ideologija. Na eni strani Je lastnik zemlje, kdorkoli že je lu privatna lastnina, ki je sveta, no drugi strani pa član enoumja, ki še vedno misli, da je vse - naše! Pljuva in buta v rampo in trmasto vztraja, da mu že ne bo nihče zapiral gozdnih cest, če jih je sam gradil! Na svetu so bili in vedno bodo tudi taki čudaki, ki se bodo do smrti rčka, Titota do sodobnih malih despotov, sva prikorakala na gozdno jaso. Dve, tri fletne stare kmečke hiške, nekaj polja. Gane te v srcu, taka idila. V vasi popravi- lom* tedna Glosa ■ ■ ■ i ■ i i ■ § Varuhi gnilih dilc Na podeželju država obnavlja skedenj, ki je zaščiten kot etnografski primerek. Domačin pravi: "Ko jih gledam, kako ga obnavljajo, zadovoljno pomislim, da nisem samo jaz neumen..." zaletavali v rampe. Lahko se spremeni sistem in te po komunizmu pahnejo še v demokracijo, miselnosti se pa ne da kar čez noč preklopiti. A je tako malo treba: samo eden bi mu, zaletavčku v rampo, odkrito priznal, da je' v resnici nekaj ceste tudi njegove in da je rampa tam zaradi tazares-nih roparjev, pa bi bil potolažen in na veke spravljen z rampami. Ko sva nato kljub zločesti rampi družno hopsala gobe, vmes pa prekomentirala vse zemljiškoposestniške rede od Marije Terezije, starojugoslo-vanskega dvora, kralja Pet- jajo stari skedenj. Aha - to bo zanesljivo spet kakšna državna pomoč podeželju, hudobno pomisliva. Naš sistem se rad hvali, koliko da prispeva za pomoč ljudem, ki živijo v oddaljenih vaseh. Kar strese me, če kdo samo izreče besedo: crpi ali celostni razvoj podeželja. Tisti državni ficeki niso nič, navaden pesek v oči! Kar poglejte Posočje! Če bi bahave besede gradile Posočje, bi imeli danes zlate hiše, tako pa so še vedno ljudje brez strehe. Meni povsem zadostuje podatek, da v začetku, ko so si državne komisije ogledovale Posočje, v teh komisijah ni bilo niti enega samega gradbenega inženirja! Jasno? Jasno. Gospodarsko poslopje ali skedenj na tisti jasi res obnavlja država, saj ga odkupila in ga proglasila za spomeniško zaščitenega. Pred tem spomeniško zaščitenim čudežem od navadnega starega skednja zamišljeno sedi stari domačin, s prekrižani-mi zgubanimi rokami in klobukom globoko na obrazu.. "Lepo je to - obnavljajo," mu rečeva konstruktivno. Ker ne reče ne bev ne mev, ga vljudno povprašava, kaj da je na tem skednju tako starega in etnografsko tako eksluzivnega, da se ga je država z nemajhnimi denarji odločila restavrirati? "Nič," odseka. "Absolutno nič. Vse, kar je notri starega, je nekaj starih gnilih dilc." "No, no," braniva državo. "Nekaj pa vendarle mora biti... Kakšen obok, kakšna poslikava..." "Res ni nič. Skedenj je bil trikrat prezidan. V njem ni nič etnografskega. Ena navadna stara podrtija, za katero bi bilo čisto vseeno, če bi se podrla." Sapo nama vzame, a nadaljujeva: "Ali se vam potem čudno zdi, zakaj so ga odkupili in ga zdaj restavrirajo?" Čisto počasi reče: "Kaj se mi bo čudno zdelo! Nič se mi čudno ne zdi! Ko takole sedim in jih gledam, sem prav zadovoljen. Če varujejo stare gnile dilce, si rečem, potem pa res nisem samo jaz neumen..." • D.Sedej ZA GORENJKE IN COHEMJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJPOPASTIH 20 TA/PREJŠNJI TEDEN 1./1. MIRAN RUDAN NAJ VINO TVOJ POLJUB SLADI 279. BOYZONE - NO MATTER WHAT 3./4. KINGSTON - CELA ULICA NORI 475. PM UNITED - OPROSTI Ml 576. AEROSMITH - I DONT WANT TO MISS A THING 673. EAGLE EYE CHERRY - SAVE TONIGHT 777. ACE OF BASE - CRUEL SUMMER 8710. PELE - ZDAJ VEM 978. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM 10711. CELINE DION - IMMORTALITY 11712. WILL SMITH - JUST THE TWO OF US 127NEVV FIVE - EVERYBODY GET UP 13716. KAREN RAMIREZ - LOOKING FOR LOVE 14715. SHERYL CROW - MY FAVORITE MISTAKE 15713. MANIC STREET PREACHERS - IF YOU TOLERATE THIS... 167NEVV NO MERCY - HELLO HOW ARE YOU 17714. CLEOPATRA - I WANT YOU BACK 187NEVV NINA - JOŠ I SAD 19717. LOVESTATION - TEARDROPS 207NEVV 24 FAMILY - STAY LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 TA/PREJŠNJI TEDEN 171. E-BOX - BUTAI 273. 2 BROTHERS - DA SE ODTRGAMO 372. SASH FEAT TINA COUSINS - MYSTERIOUS TIMES 474. ANJA RUPEL - LJUBI ME IN NE SPRAŠUJ (REMIX) 576. MANTRONIK VS EMPO - STRICLY BUSINESS 677. BOB SINCLAIR - GYM TONIC 775. BACON POPPER - FREE 879. SOUND ATTACK - VRNI Ml LJUBEZEN 9712. DIAL M FOR MOGUAI - BEATBOX 10711. ALEXIA - THE MUSIC I LIKE 11714. DR. GRABNAR FEAT NATAŠA - POD ZVEZDAMI 127NEVV MZ HEKTOR - POLETJA NE BO 98 13715. N.VC.C. - HIGHWAY TO NELL 147NEVV DJ OUICKSILVER - ESCAPE TO PARADISE 15716. CAROLINA MAROUEZ - S.E.X.O. 16718. ROBBIE TONCO - NIGHT TRAOIN 17717. STARDUST- MUSIC SOUNDS BEETER WITH YOU 1878. VESNICA - JAZ TI VEDNO ODPUSTIM (REMIX)19./NEW E-TYPE - ANGEL'S CRYING 20720. COLONIA - LADY BLUE 21723. MARIO SCALAMBRIN FEAT. ŠATORI - RAINDROPS 22710. POWER DANCERS - ZGRABI ME 23720. RONALDO'S REVENGE - MAS QUE NADA 24713. FINAL - DESTINY 25721. MOLELLA & PHIL JAY - WITH THIS RING LET ME GO 267NEVV DJ ENERGY - SET YOU FREE 27722. MOX EPOOUE FET. B.K. - BE SURE 28725. STORM - STORM 29726. BELLINI - ME GUSTA LA VIDA 30729. WACKO VS. THE SLICK SLUTS .- SHAKE YOUR BODY 31728. MODERN TALKING - BROTHER LOUIE '98 32732. DJ TONKA - SHE KNOVVS YOU 337NEVV SHRINK - NERVOUS BREAKDOVVN 34727. UNDERGROUND SPEED DISC O ALLANCE - LONDON VIBES 35731. G. PREZIOSO -1 VVANNA ROČK 367NEVV SOUL O FEAT GEORGEOUS - DA DA DA 37733. KADOC - CLAP YOUR HANDS 38737. JESTOFUNK FEAT JOCELYN BROVVN - SPECIAL LOVE 39736. FREDDY GOES TO HOUSE - THE WHISTLE 40739. JAIMIN - OPEN THE DOOR KABELSKA TV HHHHIlIUllVh KAMNIK - DOMŽALE UUUUIVVtJU Maistrova 16, Kamnik fOfT|/ telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU ZAP0V0UNI POSTE! LESTVICA RADIA KRANJ MGAMILK OM Ureja: IGOR ŠTEFANČIČ Petek, 18. 9. 1998, ob 16.30 Domača: 1. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV: POD OBLAKOM 2. AVTOMOBILI: LEGLA JE NOČ 3. DOMINIK KOZARIČ: NAJINA PESEM 4. DADI DAZ: KJE SO ZDAJ VSE TISTE PUNCE 5. M.Z. HEKTOR: POLETJA NE BO 98 6. 2 BROTHERS: DA SE UTRGAMO 7. UNIMOGS BAND: SPOMINI 8. DEJA MUŠIČ: LUNA 98 Tuja: 1. DES'REE: LIFE 2. 4 THE CAUSE: AI NT NO SUNSHINE 3. D.D. ECHELSTONE: WO IST M1CHAEL? 4. N.Y.C.C: HIGHVVELLTO HELL 5. CULTURE CLUB: I JUST VVANNA BE LOVED 6. THE BRAIDS: YOUNG AMERICANS 7. NEJA: RESTLESS 8. DARIO G: SUNMACHINE =?ADiO 913 F D ST1RCO KUPON ŠT.97 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: Nostalgija za polpreteklim časom v ljubljanskih Križankah V četrtek, 10. septembra, je preddverje Križank napolnila nadvse raznolika publika. Od najstnikov pa tudi malce starejših poslušalcev. Vsi pa so prišli po kanček zdrave jugo nostalgije. Nastop legend sarajevskega roka Zabranjeno pušenje je bila tisti dan ravno pravšnja porcija. Občinstvo je bilo deležno veliko rokerskega humorja in teatraličnosti, ki jih je mogoče zaznati v njihovi glasbi. Če ste bili odsotni, ne boste nikoli vedeli, kaj ste zamudili. • P. Polak, foto: Gorazd Kavčič V jesen s koncertom na katerem vas v soboto, 19. septembra, ob 21. uri v Športni dvorani v Kamniku pričakujejo Danijela, Kingston, Ritem planet in pevka Maja Vstopnice. Aligator Kranj KRCA, ep. HOROSKOP -1- L J OVEN Posel vam gre dobro od rok in tudi v prihodnje boste kar zadovoljni. Z denarjem ne boste imeli težav a ne pozabite, da denar ni najpomembnejša stvar. Na čustvenem področju se vam obeta nekaj težav, ki pa jih boste uspeli rešiti. Zdravje: dobro! BIK Na poslovnem področju niste najbolj zadovoljni, zato razmišljajte o spremembi. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila. Nekaj težav boste imeli z denarjem, tudi po uradni poti. Kriza na ljubezenskem področju in možnost nove zveze. Zdravje: zadovoljivo! DVOJČKA V službi ne bo nobenih sprememb, stvari bodo tekle po utečenih tirih. Na finančnem področju se vam obeta izboljšanje, vendar z denarjem ravnajte previdno. Pogovorite se s partnerjem, ker situacija na področju ljubezni ni najlepša. Zdravje: dobro! RAK Na poslovnem področju je pred vami uspešno obdobje. Glede denarja večjih težav ne boste imeli. Obeta se vam nekaj lepih trenutkov v dvoje. Obeta se vam tudi novo poznanstvo. Zdravje: pazite malo na krvno sliko in želodec. LEV Ne bodite tako Ijubosummi na uspehe drugih, saj gre tudi vam v poslu kar dobro: na finančnem področju v prihodnje ne boste imeli težav. Posvetile ljubljeni osebi malo več časa in na področju ljubezni bo vse v najlepšem redu. Zdravje: pazite se vnetij oz. prehladov. DEVICA Na poslovnem področju je situacija precej težavna in vi ste precej nezadovoljni. Tudi finančna situacija ni najbolj rožnata. Z močno voljo boste težave rešili. Na ljubezenskem področju je stanje zadovoljivo. Zdravi boste. TEHTNICA Uspešni boste na poslovnem področju, kar se bo poznalo tudi pri denarju. Ne zapletajte se v avanture, ker vam takšno počelje lahko prinese precej težav. Zdravje: dobro! ŠKORPIJON Preveč vas prevzema ljubosumje brez vzroka. Raje se posvetite partnerju, ki si želi vaše bližine. Na poslovnem področju ne bo nobenih sprememb. Z denarjem večjih težav ne boste imeli. Kupite kakšno srečko, sreča se vam nasmiha. Zdravje: dobro! STRELEC Nekdo se vam vtika v poslovne zadeve, zato bodite previdni. Ne zapravljajte denarja po nepotrebnem. Na ljubezenskem področju ne bo težav. Zdravje: večjih težav ne boste imeli. KOZOROG Ne spuščajte se v avanture, ker bi vam to prineslo le težave. Svojo energijo usmerite v delo, ki vam bo prineslo tudi dober zaslužek. Sprememba ustaljenih navad hi dobro vplivala tudi na vaše okolje. Zdravje: večjih težav ne boste imeli. VODNAR V tem tednu ne boste najbolje razpoloženi in boste zato iskali dlako v jajcu tudi doma. Težave v službi vam povzroča oseba, za katero že dalj časa veste, pa nič ne ukrenete v tej smeri. Finančno stanje ni najboljše. Zdravje: zadovoljivo! RIBI Na čustvenem področju je stanje zadovoljivo, le časa vam vedno zmanjkuje. Izboljšanje na finančnem področju je pred vami. Tudi težave v poslu se počasi odinikajo. Naredite selekcijo med prijatelji in znanci. Zdravje: zadovoljivo! Kaj se dogaja na glasbeni sceni Prerok, poet in pijanec Pogovor o rapu, hip-hopu, freestvlu, besedilih in kletvicah. Pa še o čem. Ja, bil je en lep popoldan in spet sem zamujala. Pižama ni bil sam, kot je bilo pričakovati. Za mizo v priljubljenem lokalu vseh kranjskih mladih glasbenikov je sedel še skupaj z gručo zelo (ne)vzgo-jenih kolegov. 11. septembra je Pižama skupaj z Dohtarjem in DJ-jem Lux-om nastopil v programu Off ročka ljubljanskih Križankah. Sicer je koncertiral že v času srednje šole kot član P2B (Projekt dveh Boštjanov). Šlo je bolj za najstniške teme, stvar, ki je spremljala srednjo šolo, pač. Žuriranje, uporaba narkotičnih substanc, punce so bila glavna^ematika takih najstniških poskusov. Na prehodu iz srednje šole na faks pa si seveda Pižama zaželi bolj resnih zadev in spremeni tematiko. Zdaj ostane sam. Kaj kmalu naleti na Dohtarja in odtlej skupaj sodelujeta. Seveda je sam avtor vseh besedil, glasbo pa mu je večinoma spisal LNG iz Konjic, nekaj pa tudi Matejo iz Ps kartela. Pižama načrtuje tudi sodelovanje z God Scardi. Znana faca je tudi iz TV ekranov (Gajba TV), glasbenih odrov kot povezovalec koncertov in verjetno nenazadnje kot član Gledališča čez cesto. Tokrat se bomo bolj posvetili rapu. Kako je šlo na Off rocku Glede na zgodnjo uro Pižaminega nastopa in takrat še treznosti občinstva je sam kar zadovoljen z odzivom. Nekaj drugega pa je čečkanje nekaterih ljudi, ki jim pravimo "kritiki". Gre za vprašanje, v kolikšni meri lahko skritiziraš zadevo, o kateri nimaš pojma. Seveda se jih jemlje z rezervo. Pižama je dobil povabilo s parih radijskih postaj, ter ponudbe s ŠOU-a. Čaka pa še na odzive. Ne glede na kakovost nastpoa na Off rocku se postavlja vprašanje, koliko je ta koncertna prireditev zares odskočna deska. Gre bolj za to, da obstaja mogoče več možnosti, da te ob pravem času na pravem kraju vidijo pravi ljudje. Še nekaj o rap sceni Hip hop je pri nas še neukoreninjena zadeva. Vse je še v povojih. Saj sploh ne moremo govoriti o kakšni sceni. Tako je bilo moje mnenje. Toda napaka. Po besedah Pižame ima slovenska rap scena dosti zaledja, vendar obstaja še vedno underground. Jasno pa obstajajo avtorji, ki ne vedo, kako se tej svari streže. Pižama in Dohtar na slovenski rap sceni (dejansko in ne egocentrično) rangirata v sam vrh. Ljudje lahko rapajo, dokler ne omen-jo hip hopa. Ker hip hop je povsem druga zadeva. Sveta. Medtem, koje rap le način petja, pa je hip hop kultura, ki poleg rap glasbe obsega še grafitanje, DJ- janje, breakdance. (Kompanija se je stalno vtikala v najin pogovor. Ali se derejo v zvočnik sposojenega diktafona, ali pa delajo reklamo za svoj novi band. Ta hip je to hop - očitno zelo priljubljen rek, ki sem ga za tisto mizo kar nekajkrat slišala.) Vprašanje kletvic. Kletvice ne padejo vedno v imidž rapa. Vsaj v ogromno velikih količinah ne. V takem primeru gre za izražanje svoje osebnosti in mentalne kapacitete. Besedila nafilana s kletvicami pišejo ljudje, ki nimajo pametnih sporočil za poslušalce. Ki poslušalce podcenjujejo. Kakšno čustvo pa se vseeno podkrepi z močno besedo, vendar pa morajo kletvice vsekakor pasti v kontekst. Komadi so v jeziku, ki se ga pač govori, poulični jezik. Freestvle Gre za improvizacijo v rapu. Dana je tema na katero raper improvizira. Na koncertih se na tak način dogajajo prave besedne bitke na odru. Raperji drugače ne pljuvajo drug po drugem. Izjema nastane, ko nekdo prekrši zakon. Respect se da vsakemu, ki deluje v skladu s pravili: originalnost, kreativnost in ne se bosti z boljšimi od sebe(v našem primeru s Pižamo in Dohtarjem). Če se naredi dobra stvar, ki koristi rapu, se ji da respect. In , neverjetno, bila sem priča tudi freestvlu v živo. Pižama:"...tle za mizo zdimo, šest nas je, pa pijemo pa mau kadimo, ampak tega nam reku zarad tubačnga zakona, zato lej k Petra je tle in si misi ona, ona si misl kva teli so tko čudni in zblojen, zato tale intervju k bo čist zahojen, kr skoz so se neki drl in umešaval in k jest bom to prepisala, mi bo reku šef: a ste v temi taval, sej niste nč pametnga puvedal, ha in vsi k bojo intervju bral bojo čudn gledal." Potem pa sem bila priča še parim izvedbam. In moram vam povedati, da nisem razumela nič. Besede že, to je pa tudi vse. O besedilih Ljudje se bolj malo zanimajo za to zvrst glasbe. Rap ima premalo publike. In to po krivici. Ljudje pač ne stekajo stvari, kjer je treba napenjati možgane. Raperska besedila pa take stvari to so. To je bistvo hip hopa. Treba je razmišljati, napenjati možgane. Ko poslušaš komad, gredo metafore prehitro skozi človeški um, da bi jih ta ujel in seciral. Preden rešiš eno, se ti že zvrstijo še tri. V Pižaminih komadih prevladujejo trije aspekti: vizionarski, poetski in žurerski.In prepletanje le teh z zelo zavitimi metaforami. Zaključek Ddragi moji, če se želite bolj posvetiti rapu, kot ste se do sedaj, kupujte CD-je In prisluhnite besedilom. Veliko dela vas čaka. Sploh pa nekje pozimi, ko bo Pižama izdal svojo prvo plato Prerok, poet in pijanec. Dešifrirajte pa jo sami. Definitivno boste izkusili drugačen, globlji pogled na to zvrst glasbe. Čisto spreobrnitev. • P.Polak, foto: Marcandrea Na koncertu - Vans VVarped Tour '98 Praznik punka, ska-ja in drugačne mladine Ljubljana - Glede na to, da se potikam po takih in drugačnih koncertih, ki jih obiskujejo sila različni ljudje, odvisno seveda, kaj se igra, sem na tokratnem festivalu punka in ska-ja (pod skupnim imenom VVarped tour '98) v ljubljanskih Križankah ugotovil, da na vsakih sto mladcev med 15 in 24 leti pride po eden "tastar", ki je tovrstno glasbo konzumiral, ko se je pojavila prvič. Bilo je konec sedemdesetih in tja do srede osemdesetih. Hmmm petnajst let je že tega... Bomba. Res lep praznik za ušesa tiste mularije, ki ne prisega na trendovske tech-no - dance ritme in si hkrati ne zaposluje uma s "težjimi" glasbenimi oblikami, tipa totalna alternativa. Takoimenovani Vans Warped tour je sobotnim obiskovalcem ponudil kakih sedem manj znanih glasbenih skupin (Cherrv Poppin Daddies, Unvvritten Law, CIV, No Use For A Name, Pitchshifter...), ki v svojem glasbenem izrazu temeljijo na punk in ska tradiciji s primesmi modernih zvokov, predvsem pa so množice privabili ponovno obujeni ska prvaki The Specials VEDEŽEVANJE 090-43-58 090-46-25 POMAGAMO VAM ODKRITI PRIHODNOST PISNO RR 169 3001 CEUE 156 SIT/min KREA s.p._ ASTROLOGIJA in postpunkovski Bad Religion in Die Toten Hosen. Na kratko - pod odrom je bilo jako divje (avditorij je na srečo pokrit), v preddverju manj ( deževalo je), na odru pa različno... Lepo je zapisati, da seje folk odzival v vsakem trenutku in ne ^^^^^^^ Die Toten Hosen v pozi posebej za Gorenjski glas V elementu, mladi in drzni samo, ko so na odru muzicirali veliki trije-Zanimivo, da je množica najbolj vzvalo-vala pri tistem o desetih malih Jagermaistrih, ki ga v originalu igrajo Die Toten Hosen (v priredbi pa naši The Drinkers), in ob nastopu skupine Lag-vvagon, ki je pokazala svež »n energičen pristop na temo punk-Mimogrede, imeti v posesti podpisan0 palčko bobnarja skupine Bad Religion Je pa tudi nekaj - in še več. • Igor K., foto: Janez Pelk° SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1998 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo 9.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.30 Parada plesa 10.45 Znanje je ključ 11.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 12.05 Naši prijatelji na severu, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 14.25 Podoba podobe 14.50 Matjaž Kmecl: Friderik z Veroniko ali Danes grof Celjski in nikdar več 14.55 Dane Zaje: Mlada Breda, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana in Lutkovnega gledališča Jože Pengov 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Palček David, risana nanaizanka 18.20 Skrivnost kristalnih lobanj, angleška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Clark Terry v Jazz klubu Gajo 0.55 Skrivnost kristalnih lobanj, ponovitev angleške dokumentarne oddaje nanizanka 12.00 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 13.00 Od maja do decembra, angleška humoristična serija 13.30 Sveže pleskano, ameriški film 15.00 Miss Slovenije, ponovitev polfinalnega izbora 15.30 Bogati in neresnični, mehiška nadaljevanka 16.30 Policaji s srcem, avstralska nanizanka 17.30 Kassandra, mehiška nadaljevanka 18.30 Novice, vreme 18.40 Marimar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Parada zvezd: Smrtonosno orožje 2, ameriški akcijski film 22.00 Kaj muči Gilberta Grapea, ameriški film 0.00 Skrivne izpovedi in fantazije, 5. del erotične serije 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 Tv prodaja 8.15 TV shop 10.30 TV Prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.30 TV shop 16.40 Risanke 17.20 Salon Mogy, ponovitev oddaje o kozmetiki in princeskah 18.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30Risanke 20.10 Zgodovina avtomobilizma, dokumentarna nanizanka 20.45 Leteči odred, prvi del posnetka koncerta v Zagrebu 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 23.30 TV shop TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Matineja. Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.55 Opremljevalke, amer. nanizanka 11.40 Pri lepem nabrežju, francoski film 15 00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.30 TV prodaja 18.05 Pasje življenje, ameriška nanizanka 18.30 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 19.40 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.15 Dva zločina, mehiški film 21.50 Vinska popotovanja, angleška dokumentarna serija 22.15 Sim-ple men, ameriški film 0.00 Klient, ameriška nanizanka 0.45 Jadranje: SP v razredu Zvezda, reportaža iz Portoroža KANAL A 7.00 Videostrani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Alvin, risanka 8.30 Super samuraj, risanka 9.00 TV prodaja 9.30 Bradvjevi, humoristična nanizanka 10.00 Laverne in Shirlev. humoristična nanizanka 10.30 Mannix, akcijska nanizanka 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 13.00 Zmenkarije. ponovitev 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja 18.30 Oprah show: Štipendisti anglešske mreže 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Ko se zabava slabo konča 21.00 Sanje o plesu, film 23.00 Mesto zločina, nanizanka 0.00 Sviiene sence, akcijska nanizanka 1.00 Danny-jeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 2.00 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Bogati in nesrečni, ponovitev 10.50 Top shop 11.00 Kassanrda, GAJBA 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev 16.00 Sedma sila, kanadska nanizanka 17.00 Trio na kolesih, 2. del nemške nanizanke 18.00 Pod krinko, ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon, tel.: 090-91-15 19.00 Živa 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Še te lujubim, mehiška nadaljevanka 21.00 Kameleon, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Žrelo - maščevanje, ameriški film HTV 1 7.20 Panoramski posnetki hrvaških turističnih krajev 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 11.00 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.25 New York, serija 12.55 Filmi Kirka Douglasa: Mož s snežne reke 14.55 Poročila 15.00 Otroški program 16.30 Vesoljsko potepuhi, serija 17.35 Poročila 17.50 Zlata kletka, serija 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen laska, dokumentarna oddaja 20.50 Omiš '98 22.20 Pogledi 23.15 Vanessa Mae v Puli 0.15 Poročila 0.25 Oddelek za umore 1.10 Psi factor, serija 1.55 ('ctrti protokol, ameriški film 3.05 Sedmi element 4.50 Planet preteklih, ameriški film Strašno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Sport 20.15 Batman za vse večne čase, ameriški film 22.15 Plen, ameriški film 0.05 Elitna enota, ameriški film 1.30 Peta kolona, ameriški film 3.05 Volkovi Los An-gelesa 4.25 Mesec nad Plymouthom, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 De-seree 10.45 Bogati in lepi 11.20 Zvezna-dežela danes 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.1 ONa domačem igrišču 13.40 Dvorec Hohenstein 14.30 Umor, je napisala 15.15 Bogati in lepi 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s starni 20.15 Derrick 21.15 Žarišče: Neme priče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni čas 23.05 Poletna ljubimkanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Strašno prijazna družina 0.55 Roseanne 1.20 Dobrodošla Avstrija 2.05 Pogledi s strani 2.10 Moje najboljše leto, ameriški film 3.40 Umor, je napisala 4.25 Dobrodošla Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 840 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EP> blok - 2 20.10 Odprti ekran (vodi: Sladžan Umjenovič v živo; pokličite po telefonu: 331 156) 21.10 Poročila Gorenjske 840 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Tedenski izbor 22.10 Strel - ponovitev glasbene oddaje (ponovitev) 23.30 Videospoti 23.45 Poročila Gorenjske 840 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. HTV 2 7.00 Panoramski posnetki 15.15 TV koledar 15.35 Poslednji nepremagljivi, ameriški film 17.00 Savannah, serija 17.50 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Na zdravje, serija 19.00 Panorama županij 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Vprašaj, kviz 20.30 Zakon v L.A., serija 21.15 Poročila 21.30 Nenadoma Susan, serija 22.00 Beg iz Sobibora, ameriški film 0.05 Velike neznanke 20. stoletja, dokumentarna serija 0.35 TV razpored AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 9.15 Korak za korakom 9.35 Superman 10.20 Osvajanje planeta opic, ameriški film 11.45 Mala princesa Sara 12.10 David 12.35 Leksikon živali 12.40 Popaj 13.00 Velika uganka 13.25 Ena, dva ali tri 13.50 Deklica s čarobnimi močmi 14.15 Confetti, novice 14.25 Ace Ventura 14.50 Na jug! 15.40 Vesoljska postaja 16.25 Superman 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Ponedeljek, 21. septembra, pol šesta ura popoldne, Radio Tržič in Tržiški hit! Samo najboljša glasba sedemdesetih lot, samo za vaše uho. Že danes vam ponujamo v glasovanje: 1. Honeymoon in Trinidad - AUDREY LANDERS 2. I think I love you - THE PARTRIDGE FAMILV 3. Vino na usnama - VLADO KALEMBER 4. Save your kisses for me - BROTHERHOOD OF MAN 5. Stai - JULIO IGLESIAS 6. It's only make believe - GLEN CAMPBELL 7. I can help - BILLY SWAN 8. Valovi - VJEKOSLAV JUTT 9. Minnie, minnie - MOUTH & MACNEAL 10. Son of my father - CHICORY TIP 11. Arrivederci Hans - RITA PAVONE 12. Born to be wild - STEPPENVVOLF Kupon pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Lep pozdrav od Vesne in Dušana KUPON RADIA TRŽIČ Nagradno vprašanje: Kdo je sestra MICHAELA JACKSONA? a) LEPA BRENA b) JANET JAC-KSON GLASUJEM ZA melodijo št.: Moj naslov; c) SMRKETA JACKSON LOKA TV ... Videostrani non stop na 51. kanalu oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TV 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Video boom, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Kaj danes za zajtrk? (kontaktna oddaja) 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Gorenjka, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno: Favn 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 17.50 Obrtna zbornica Radovljica 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 20.00 Megafresh 21.00 Večerni glasbeni program RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 18.30 Gorenjec meseca 19.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Turistična oddaja 21.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme, Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon, anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno... 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo zelo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 14.00 Pasji radio 14.45 Skriti mikrofon, anketa 16.00 Črna kronika 16.30 Zmajčkov mozaik 17.30 Hop top 13, glasena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Odprta dlan 23.55 Anketa 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija Verjemite ali ne... 4 TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.20 Presenečenje z Dragom Paplerjem 23.10 Kronika - ponovitev 23.30 Top spot 23.35 Nočne videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia in napovedi sporeda bo sledila obilica uporabnih in zanimivih informacij, od mini črne kronike do pregleda kulturnih dogodkov in vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Oddaja Naša priložnost bo na sporedu ob 11.20. Ob 14:40 glasujemo za Gorenjca meseca. 15.05 je čas, ko pridejo na vrsto informacije za študente, ob 15:30 pa so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche Welle poroča. 16.50 je čas za mrežo presenečenj. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30, uro kasneje pa se bomo spopadli s petkovim nagradnim vprašanjem. TVS 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 8.55 Živahni svet iz zgod Richarda Scarry- ja, risana 9.20 Modor poletje, španska nanizankananizanka 9.55 Petka, ponovitev 11.30 Promenadni koncert 12.00 Tednik, ponovitev 12.50 Dobrodošli doma, ponovitev 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.30 Tedenski izbor 13.30 Milje in vozli, oddaja TV Koper - Capodistria 14.00 Polnočni klub 15.10 Dodge City, ameriški film 16.55 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Oglasi 17.15 19. EBU festival sodobne ljudske glasbe v portorožu, 3. oddaja 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Pustolovščina Okavango, francoska dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.20 Oglasi 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Oglasi 21.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.05 Druženje in praznovanje, amer. dokumentarna oddaja 22.35 Oglasi 22.40 Poročila, Vreme 22.50 Šport 23.10 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 23.55 angleški film 1.25 Na vrtu, ponovitev 1.55 Napovedniki KINO CENTER amer. znan. fant. akcij, spekt. GODZILLA ob 15.30, 18.15 in 21. uri STORŽIČ amer. grozlj. KRIK 2 ob 17. in 21.30 uri, prem. ljub. drame LET BELE GOLOBICE ob 19.15 uri ŽELEZAR amer. ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 16. uri, amer. znan. fant. akcij, spekt. GODZILLA ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA krim. film ELITNI MORILCI ob 20. uri BLED krim. film DEŽ ZA UBIJANJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE 4 ob 18. in 20.30 uri ŽIRI amer. akcij, film ŠEST DNI, SEDEM NOČI ob 18. in 20.30 uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Ciklus "Strip, animacija, film - součinkovanje v umetnosti" ob 18. uo, Sodobni kratki animirani, dokumentarni in igrani "stripovski" filmi slovenskih avtorjev ob 19 uri, slov. film SOCIALIZACIJA BIKA? ob 20.30, Predstavitev nove številke revije Stripburger z dokumentarnim video-filmskim presenečenjem ob 22. uri TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 12.00 Rdeča kapica, risani film 13.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.45 Nocoj, ponovitev oddaje 15.15 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 16.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 16.30 Rafting, posnetek tekmovanja za državno prvenstvo v raftingu 17.10 Avto svet, ponovitev oddaje 18.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 18.30 Videoboom 40, glasbena oddaja 19.30 Risanke 20.10 Veliki diktator, ameriški film 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina i1I (t£ Glavni trg 6 4000 KRANJ VPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1998/1999 NOVI ABONENTI lahko vpišete abonma od 17. do 22. septembra Predstave v abonmaju: 1. Terrence McNally: Škrtanje 2. Fernando Arrabal: Arhitekt in asirski cesar 3. Svetlana Makarovič: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci 4. Marjan Tomšič: Jezus Križani 5. Heiner Muller: Eksplozija spomina 3 in sicer vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). Informacije o vpisu abonmaja lahko dobite vsak delavnik od 10. do 12. ure v upravi gledališča ali po telefonu 064/222 681. Izleti a Planinski izlet na Monte Perablo Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na zanimiv planinski izlet na Monte Perablo. 2693 m visoki vrh v Italiji. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 26. septembra, ob 5. uri izpred hotela Creina. Potrebna je dobra planinska oprema, hoje je približno 9 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. OŠ Orehek vabi na družinski pohod Orehek - OŠ Orehek organizira jutri v soboto, 19. septembra, prvi letošnji družinski pohod. Udeleženci, to so učenci s svojimi starši in delavci šole s svojimi družinami naj se zberejo ob 8. uri zjutraj pred šolo. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen na naslednjo soboto. Družinski pohod v naklansko Dobravo Kranj - TD Kokrica vabi na družinski pohod v nedeljo, 20. septembra, v naklansko Dobravo. Zbirno mesto je ob 14. uri pri brunarici - Čukov bajer in se peš odpravili preko Mlake, Cegelnice, Nakla do lovske koče. Planinski izlet na Češko kočo Škofja Loka - Planinska sekcija pri DU Škofja Loka vabi vse ljubitelje hribov v četrtek, 24. septembra, na planinski izlet na Češko kočo. Zbirno mesto bo ob 6.45 uri pred knjižnico v Šolski ulici. Odhod pa ob 7. uri z osebnimi avtomobili do Jezerskega. Hoje je za 4 do 5 ur. V primeru neugodnih vremenskih razmer ali slabe poti izlet odpade. Prijavite se lahko v Društvu upokojencev ali na tel.: 685-204 (Nežka). Na Slemenovo špico in na Vršič Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira in vodi planinski izlet na Slemenovo špico (1909 m) in na Vršič. Odhod posebnega avtobusa bo 24. septembra 1998 ob 7. uri izpred Creine v Kranju. Skupne hoje bo za okrog 6 ur. Planinci morajo imeti dobro ubutev, toplo obleko, pohodne palice, hrano in pijačo v nahrbtniku in zaščito za primer slabega vremena. Prijave sprejemajo v društvu do zasedbe avtobusa. UBMA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in doore plesalce ^064/415-000 Prireditve Ob rodoslovni razstavi Škofja Loka - Ob rodoslovni razstavi Nismo od včeraj, ki bo v okroglem stolpu Loškega gradu še do konca septembra, je Slovensko rodoslovno društvo pripravilo še več spremljevalnih prireditev. Danes, v petek, ob 18. uri se bodo zbrali vsi, ki jih zanimajo podatki, ki so se pred in med razstavo nabirali v demonstracijski zbirki podatkov. Osnovo te zbirke tvorijo rodovniki, ki sta jih izdelala pokojni prof. France Planina in pokojna Antonija Cegnar in so v marsičem dopolnjeni s podatki, ki so jih posredovali številni obiskovalci razstave. V ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri bo Xavier Guyot predaval (v angleškem jeziku) o rodoslovju v Franciji. Do konca septembra bodo še tri predavanja o rodoslovju. Razstava je odprta vsak dan reazen ponedeljka od 9. do 18. ure. Pot k soncu Pirniče - V okviru 2. Poletnega lutkovnega pristana v Medvodah bo društvo Ciciglej iz Medvod danes (petek) ob 10. uri v dvorani v Pirničah predstavilo ekološko pravljico in petje z Janezom Bitencem. To bo tudi zaključna slovesnost, na kateri bodo podelili Ciciglejčka najboljši predstavi. V nedeljo na Ermanovec Sovodenj - Planinsko društvo Sovodenj in Gobarska družina Škofja Loka vas vabita v nedeljo, 20. septembra, na Ermanovec, kjer so za vas pripravili razstavo gob in tudi pokušino pripravljenih posameznih primerkov. Od 9. do 14. ure bo vse v znamenju gob - pa naj bo lepo ali slabo vreme. Popoldanske ure pa bo s plesno glasbo zapolnil ansambel Vižarji. Literarni večer v knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič - Danes v petek, 18. septembra, bo ob 19. uri v knjižnici dr. T. Pretnarja predstavitev monodrame dr. Zdravka Kaltnekarja "Ja, gospod sodnik". Vabljeni na prireditev Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Bučka na Dolenjskem - V petek, 25. septembra, ob 11. uri bo v Kulturnem domu na Bučki prireditev Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Prireditev je organizirana v počastitev razvitja prapora Krajevne organizacije DIS - Bučka. Pomoč v duševni stiski Ljubljana - Slovensko društvo za vzajemno pomoč v duševni stiski Paradoks vabi v torek, 22. septembra, ob 19. uri na predavanje klinične psihologinje dr. Patricie Welsh o opoložaju uporabnikov psihiatrije v ZDA in njenih izkušnjah pri delu z uporabniki. Predavanje bo v angleščini, za prevod je poskrbljeno. Obletnica folklorne skupine Javornik - Na svoj nastop vas vabi folkorna skupina DU Javornik -Koroška Bela, ob praznovanju 20-letnice delovanja, ki bo jutri v soboto, 19. septembra, ob 18. uri v Domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku. Na praznovanju se jim bodo pridružili tudi: citrarka Danica Butinar s pevko Melito Jelen, šaljive predice iz Bohinja, FS Triglav in FS Julijana. Slomšek med nami Ljubljana - Televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic bo orisal življenje in delo velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. Predstavil bo tudi kaseto recitala, ki je izšla kot uspešnica leta pri Založbi kaset in plošč Radiotelevizije Slovenija in jo bo mogoče tudi kupiti. Recital bo jutri, v soboto, 19. septembra, ob 19.45 uri v župnijski cerkvi Dravlje v Ljubljani. Svečanost na Turjaku Ob kapitulaciji Italije se je belo-gardistična brigada Krim, ki ji je poveljeval kaplan Malovrh, zatekla in utrdila v gradu Turjak. Po petdnevnem obleganju in napadanju je Gorenjska brigada, po Turjaku poimenovana v 7. SNOUB Franceta Prešerna, 19. septembra 1943 zavzela grad ter zajela 695 belogardistov in rešila nekaj v gradu zaprtih partizanov. Ob 55. obletnici tega dogodka bo jutri, v soboto, 19. septembra, ob 11. uri v prostorih na dvorišču Lovske družine Turjak ob gradu Turjak, proslava in srečanje. Po pozdravni besedi Milana Tekavca, župana občine Velike Lašče, slavnostnemu govoru Dušana Švare - Duleta, poveljnika Gorenjske brigade, bodo v kulturnem programu nastopili: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Turjaški oktet, gledališki igralec Saša Mik-lavc in učenci podružnične šole Turjak. Razstave Barvne fotografije Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo barvnih fotografij Zapis svetlobe Franca Ferjana, člana FD Radovljica. Ob stalni še dve razstavi Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine sta poleg stalne razstave Slovenci v XX. stoletju, na ogled do konca septembra še razstavi Slovenska državnost - ob 150-letnici zedinjene Slovenije in Nasvidenje prihodnjo sredo - ob 55-letnici ženskih demonstracij v Ljubljani. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob ponedeljskih in praznikih je zaprt. Razstava izdelkov počitniških delavnic Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja je na ogled razstava izdelkov počitniških delavnic in zaključek slovenskega knjižnega kviza. Razstava bo odprta od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Ob ponedeljkih Ob zaključku razstave MED ŽELJAMI IN MOŽNOSTJO "MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV VOJN GORENJSKE KRANJ, prisrčna lwala vsem, ki so jo kakorkoli omogočili. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV VOJN GORENJSKE KRANJ ROS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure je razstavišče zaprto, razen za vnaprej dogovorjene oglede. Razstava vide Pfeifer - Sajko Brežice - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bo do 18. oktobra na ogled slikarska razstava slikarke Vide Pfeifer - Sajko. Svoboda prostora Ljubljana - Predstavitev pohištvenega oblikovanja slovenskih avtorjev bo na ogled od ponedeljka, 21. septembra, od 17. ure do petka, 25. septembra, v ljubljanskih galerijah: Silos Consultlight, Boutique Cliche, Atelje Galerija, cvetličarna Lovšin, Galerija Dessa in drugih. Obvestila Pevske vaje in ročna dela Kranj - Ženski pevski zbor Lipa pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse pevke k začetku pevskih vaj, ki bo 21. septembra, ob 16. uri. Vabljene tudi nove pevke, saj je sedaj pravi čas za vključitev v zbor. Sekcija za ročna dela pri DU Kranj pa obvešča svoje člane, da začnejo z ročnimi deli oz. srečanji v torek, 22. septembra, ob 16. uri na sedežu društva, na Tomšičevi 4. Na torkova srečanja vabijo tudi upokojenke, ki se jim do sedaj še niso priključile. Edini pogoj je, da imate plačano članarino. Predavanja 3 Otrok z vedenjskimi težavami v osnovnošolskem obdobju Kranj - Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije - Gorenjska regija, vas vabijo na predavanje dr. Janeza Bečaja s temo: Otrok z vedenjskimi težavami v osnovnošolskem obdobju. Tema je zanimiva predvsem za socialne delavce, zaposlene na centrih za socialno delo in za vse druge socialne delavce, ki delajo z mladimi. Predavanje bo v sejni sobi številka 16. Mestne občine Kranj in sicer v torek, 22. septembra ob 19. uri. Koncerti a Mladi glasbeniki na obisku Ljubljana - V ponedeljek, 2jr septembra, ob 19. uri bo v Galeriji Tivoli v Tivoli nastopil Borut Zagor-anski, harmonikar, finalist evrovi-zijskega tekmovanja '98. Program obsega dela Moszkovvskega, Scar-lattija, Zolotarjeva, Ganzerja 'n drugih. TfrcW< NOVO NOVO NOVO Čestitamo ob krstu, prvem obhajilu, birmi, maturi, diplomi, poroki, prazniku, življenjskem jubileju... Pokličite telefon 223-444 DOM NEPREMIČNINE KRANJ 22 33 00. 0609 d50 123 hitro in poceni STROJNI TLAK informacije: Tel.:061/841-846, Mob,:0609/629-514 Prodam LEPE BUKOVE DESKE 30 in 50 mm. ©460-036 19760 Prodam suhe GREDE in ŠPIROVCE za ostrešje. ©428-200 19771 IZOBRAŽEVANJE Diplomirani fizik že deseto leto luspeš-no instruira matematiko, fiziko in kemijo. Možno delo v skupini do štiri osebe. ©227-024 19308 Prodam Regionalna geografija sveta (2. letnik, organska kemija I in II, slovenski jezik 1, učbenik in DZ, biologija genska kontinuiteta, biologija življenjski pro-cei:asimilacija, disimilacija, Legiša kotne funkcije, trigometrija + zbirka M, Legiša Vektorji, potence in koreni, kvadartna funkcija, zbirka M Polinomi, Racionalna funkcija, Krivulje II. reda. »310-745 19424 Prodam večjo količino UČBENIKOV za srednjo šolo. ©691 -924, Urša 19446 Prodam UČBENIKE za IV. letnik Zdravstveni tehnik. ©561 -019 19448 Iščem inštruktorja za stohastične procese. Priprava za izpit za FOV. ■ 221 -756, 0609/620-606 19454 Instruiram matematiko za srednje šole in fakultete. ©332-613 19459 MALI OGLASI garaže * 223-444 C2S APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, nove, A test, dostava na dom in komplet montaža z gorilcem. ©061/641-232, 0609/649- 975 17595 RADIATOR Jugoterm 90x80 in omarico za gradbeno elektriko, ugodno prodam. ©332-790 19323 Prodam SILOKOMBAJN SIP 80 S in BALIRANO SENO in OTAVO. ©421-041 19433 Prodam LESENI SILOS, dobro ohranjen, 3 m šir. 7 m viš., plug dvobrazdni obračalnik in silokombajn S80. ©421- 004 19441 B.A.V. d.o.o. H ti fcl jTESL tel.fax:064 52 233 Wfc k Koroška cesta 5 4290 Tržič Ugodno prodam termoakumulacijsko PEC in PRALNI STROJ. »228-373 19443 Prodam PEČ brez bojlerja Ferotherm, moč 30 KW, 30 % ceneje. ©310-600 19456 PISALNI STROJ OLVMPIA električni ter navadni, ugodno prodma. ©632-779 zvečer 19484 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO znamke Jonsered. ©423-094 19497 Prodam GLASBENI STOLP Samsung Max 630, 2x100 W, 3 CD-eji, dvojni kasetofon, oba avtoreverz, star eno leto, ugodno. Cena po dogovoru. ©451-797, Po 15. uri 19519 Prodam 55 litersko namizno ZAMRZOVALNO OMARO. ©622-998 19546 I i«t»14k a 4>« t ba NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE Prodam PLETILNI STROJ Brother pVOREDNI. ©310-366_19552 ^Prodam dobro ohranjeno TRAČNO £AGO za razrez hlodovine in pokončno 0, 165-361 AGENCIJA z, najnižjimi stroški našega posreoU.wmija GARAŽE KRANJ Zlato polje zidano garažo ob robu naselja, 1,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,22-16-73 19343 RADOVLJICA prodamo ali damo v najem garažo in garažne bokse. ALP-DOM 715-662 19605 Oddam GARAŽO na Zlatem polju. ©632-134 popoldan 19750 GLASBILA Akustična KITARA Ibanez, stara eno leto, cena 60.000 SIT, nujno prodam. ©806-235 19461 Sinkopa, d.o.o. TRGOMNAZ GLASBILI IN AUDIO OPREMO ŽIROVNICA 87 YAMAHA ■ PLANINI, FLA VTE, KITARE ROLAND - KLAVLAIVRE HOHNER - HARMONIKE in drugi glasbeni inštrumenti mrnasmrn pi m u muni n m mul Telefon: 064/805010 SYNTHESEISER KAVVAI X 50 D, možnost snemanja vsakega instrumenta posebej, cena 80.000 SIT, nujno. ©806-235 19462 GR. MATERIAL KAMEN Pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin. Nudimo polaganje kamna in prevoz. Tel., fax: 063/ 754-003 ali GSM 041/621-478 18743 LES stenski opaž, brune, ostrešja, late, talni pod, rezan les. Nudimo prevoz. Tel., fax 063/754-003 ali GSM 041/621-478 18745 Prodam večjo količino DRV - bukovih in mešanih (trdih) z dostavo. Bukova 5000 SIT, mešana 4000 SIT. Dostavimo tudi razrezana. ©562-215 18969 SKODLE prodam. ©718-340 18988 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc, kljuke za žlebove in žlebove, cevi in obrobe za streho. ©403-132 19324 Prodam 2 m3 MECESNOVIH PLOHOV. ©223-031 19421 Prodam 7 m dolgo konzolo za hlevski gnoj. ©491-172 19432 Prodam STENSKE PANOJE od montažne hiše 10 kosov. ©331-821 19476 Ugodno prodam rabljena vratna KRILA (notranja, svetli furnir) širine 70 in 80 cm s podboji (bele barve), okrasnimi letvami in kljukami. Cena za en komplet je 4000 SIT. ©558-743 19480 Prodam 1,5 m3 česnovih colarih. ©431-390 19516 Prodam kamen za zidavo škarp in avto prikolico. ©245-063 19537 Prodam železniške TRAMOVE "šve-lerje" 48 kosov. ©311-711 19541 Prodam suhe plohe: 3 m3 javorjevih, 2 m3 brestovih. ©633-187 19562 SALONITKA nova 60x40, reklamna cena 320/kos, prodam. ©221-872 19687 Prodam 200 m2 rabljene Rajgelj strešne OPEKE, ravni zarezniki za 30.000 SIT. ©242 086 po 20. uri 19703 Prodam suhe smrekove DESKE 80 mm. ©691-676 19733 UK INE1bL06l/811-579 *MoL*0609/619«15 I - zeml ^*w^ - več —s DIJAKI in ŠTUDENTJE, POZOR! Gorenjski glas vam v mesecu septembru nudi možnost brezplačnega oglaševanja za PRODAJO ALI NAKUP ŠOLSKIH UČBENIKOV. Svoj oglas nam lahko sporočite po telefonu 064/223-444 ali ga napišete na dopisnico in pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, Kranj. IZKORISTITE PRILOŽNOST/ Uspešno instruiram matematiko za OŠ. ©226-222 19530 Kupim angleško-slovenski slovar. ©691-572 19539 Prodam KNJIGE Višja matematika l(Vidov), Fizika I., II. (Strnad), Fizikalni problemi z rešitvami I., II., (Kladnik), Splošna in anorganska kemija za gimnazije in SŠ, Psihologija srednje izobraževanje (Musek, Pečjak). ©860-339 Prodam novo knjigo in delovni zvezek za angleščino za 1. letnik Headvvav Pre Intermediate. ©491-298 19564 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11,4260 Bled, tel./fax:064i741 780M I/pauje t/ ~tečafe>: augleUcega,, tvemlkega, (tatifaMkega, fiuuucoikega tu ipouajcegajezika, Vsakdan od 9. do 16. ure. Inf. in prijave na: tel./fax: 741-780 Prodam nekaj KNJIG za OŠ od 4-8. razreda in za Srednjo ekon. od 1. -4.letnika. ©622-420 19619 Uspešno in poceni instruiramo matematiko, fiziko, kemijo in angleščino za OŠ in SŠ. Pridemo tudi na dom. ©326-199 Prodam KNJIGE: Splošna in anorganska kemija za gimnazije, Psihologija za SŠ. Za študente naravoslovja: Višja matematika l(Vidav), Fizika I, II (Strnad), Fizikalni problemi z rešitvami I., II (Kladnik). ©860-339 19646 Kupim LABORATORIJSKA HEMATOLOGIJA (Miha Žemva I. izdaje 68). ©451-005 19734 Prodam knjige za II., III., in 4. letnik Ekonomske šole. ©411-524 19780 Prodam KNJIGE za 7. in 8. razred OŠ, po polovični ceni. ©403-201 19815 KUPIM LOKALI V STIUZISCI prodamo -manjši in večje poslovne prostore zemljišč« primerno za avtopralnico ali gostinstvo manjših stanovanj od 000 - 1100 DEM/m2 0609/626-810, 064/311-4 IZ Oddamo v bližini Kranja bistro 65 m2 z novo opremo za 35.000 SIT/mes, ima teraso z 20 sedeži,najem za 5 let, odkup inventarja, 3,3 mio SIT. K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566, fax221-785 17944 V Kranju Primskovo oddam 62 m2, nov, kompletno opremljen FRIZERKI SALON. ©324-304 19557 Prodamo Kranj v bližini železniške postaje poslovno stavbo površine 150 m2 + klet + podstreha , parcela ima 200 m2, cena 33 mio SIT (350.000 DEM). K3 KERN d.o.o 221-353, 222-566 fax 221- 785 17947 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ okolica 400 m2 skladiščnih ali proizvodnih površin, 565 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18727 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ mestno jedro prodamo večjo meščansko vilo s parkirišči primerno ža poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokaciji prodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18728 V bližini Goric dam v najem skladiščni prostor 100 m2 ali tudi za delavnico, zelo ugodno. ©461-039 19582 Oddamo TRGOVINO v okolici Tržiča samostojni objekt s parkirišči ob glavni cesti, cena po dogovoru. PIANOVA Kranj, 315-600 19595 RADOVLJICA prodamo poslovni prostor velikosti 38 m2. ALPDOM 715-662 19606 ODDAJAMO in PRODAJAMO različne poslovne objekte oz. prostore v Kranju in okolici. Mike & Com., d.o.o., Bleivvei-sova 6/I (nebotičnik), ©226-503 19720 Prodam PREHODNE JAKNE LAPA-GAYO. ©326-267 19693 OTR. OPREMA Prodam ohranjen kombiniran otroški voziček PEG PEREGO. ©310-745 19551 Prodam otroški POGRAD z jogijem. ©563-591 19597 Prodam kombiniran OTORŠKI VOZIČEK. ©861-373 19666 Prodam STOLČEK za v avto 0-9 kg, gugalni stolček in komb. otroški VOZIČEK Peg, cena 15.000 SIT. ©310-238 19680 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA.d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, ©731-615i8709 ODKUPUJEMO SMREKOV CELULOZNI LES. Cena 3.500 SIT/m3. mob.: 0609/652-061. 064/324-484 Starejše slovenske knjige odkupujemo. Anitkvariat, Linhartov trg 21, Radovljica, 712-217, petek 18825 Kupim HLODOVINO javorja, oreha, bukve, češnje, kostanja, lipe, jelše in bresta. ©562-215 ib970 Kupim hruške tepke. ©731-144 19494 BUKOVA DRVA debelo klana, suha, 10 m3, kupim. ©738-028 19500 Kupim MLIN za sadje. ©688-120 19575 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in CISTERNO za gnojevko, kupim. ©330-765 19697 KINOPODJETJE KRANJ, d.o.o., Stritarjeva l odda v najem 60 ml poslovnega prostora v stavbi KINA CENTER, prostor je primeren za odvetniSko ali pisarniško dejavnost. Informacije na upravi podjetja ali po telefonu 221 691 - g. TR1EAR IVO. GORENJSKA kupimo manjši vikend za znanega nđročnika, mirna lokacija. Plačilo v gotovini. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 19767 Prodamo v Kranju 50 m2 poslovnega prostora v pritličju, primerno za trgovino, pisarno, obrt ali drugo. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19772 ODDAMO 300 m2 skladiščnih PROSTOROV v bližini Tržiča. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19773 KOLESA Zelo ugodno prodam GORSKO KOLO Univega aluminium 804, star eno leto, kot nov, cena 80.000, nujno. ©806-235 19459 NAJDENO Izgubljeno, najdeno in vrnjeno zdravniško izkaznico dne 8.9.98! Hvala! Osterman 19542 OBLAČILA Ženske BARETE in otroške KAPE dobite ©715-050 19643 FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU DNEVNI BAR v Radovljici dajemo v najem. ©041/671-499 19550 SLI D TNZ e noge, HI-LOf ► fitme ► fit KID'S (otroška aerobika) ► TELOVADBA ZA NOSEČNICE IMASAŽA IM ► SOLARIJ ERG0LINE Del. čas od pon. do petka od 9.-22,30 sob., ned. in praznik od 15.-22. (delovni čas začne veljati 14.9.) OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, 061/611-078 18906 Prodam okovane GAJBICE in 100 I PLASTIČNE SODE. ©461-858 19032 Anonimna intimna masaža za ženske. ©451-397 19451 AVSTRALSKI OPAL (obesek) ugodno prodam. ©311-369, zvečer 19544 Prodam GAJBICE za jabolka. ©731- 549 19624 Prodam VOLNO. ©876-171 19664 Prdaom GAJBE. ©326-357 19753 PRIDELKI POSESTI ZASEBNA GRADBENA ŠOLA Rakovica 15, 4201 Zg. Besnica Tel.: 064/40 60 40, 0609/649 787 objavla VPIS 98/99IV. stopnja - slikopleskar - pečar - tesar - zidar - delovodja (V. stopnja, ta program je v povezavi s SGEŠ Ljubljana) Vsak dan SVEŽE JAGODE na Planjavi pri Šenčurju. ©411-026 18290 Nudim PREŠANJE SADJA in prodajo MOŠTA! ©411-808 18561 GROZDJE - belo. PINOT in REBULA, prodam. ©041/671-881 19009 .Prodam GROZDJE. ©067/78-171 Štrancar 19079 Prodam JABOLKA primerna za mošt in žganje. Šuštaršič, ©411 026, PO 14. URI 19360 Prodam MOŠT iz neškropljenih hrušk in jabolk 70 SIT. ©451-331 19355 Ugodno prodam RDEČE VINO Bizelj-čan. ©223-031 19420 Prodam REPO za kisanje. Zupane, Voklo 13, Šenčur 19423 Prodam domača neškropljena JABOLKA in PAPIGO NIMFO. Retljeva 31, 327-011 19457 Prodam OTAVO iz kozolca in TROSILEC hlevskega gnoja. ©731-261 19466 Prodam neškropljena JA-BOLKA.Q451-2 1 6 19489 Nudimo jesenska iz zimska JABOLKA jonatan, jonagold, rdeči boskop in druge. Strahinj 10, 471-103 19513 Prodam LAGUSTER sadike žive meje. ©311-474 19515 Prodam večjo količino baliranega sena in otave. Dolar, Želeška 4, 743-64419520 Prodam HRUŠKE tepke, pobrane ali na drevesu. Hrovat, Gorica 6, 714-864 VARAŽDINSKO in HOLANDSKO ZELJE tudi naribamo krompir za ozimnico, prodam. ©311-811 19535 JABOLKA neškropljena za ozimnico nudimo po ugodni ceni. ©713-298 Prodamo drobni krmilni KROMPI8R. ©401-423 19558 Prodam HRUŠKE tepke. ©738-446 Ugodno prodam KROMPIR za krmo. ©451-433 19576 Prodam HRUŠKE TEPKE, nabrane v suhem vremenu, debele, za žganjekuho. ©061/811-838 19628 Prodam KROMPIR za krmo. Žabnica 30, 312-022 19629 Prodam DOMAČE SLIVE. ©403-220 19633 KROMPIR neprebran, sorta sante prodam za krmo in seme. ©310-268 Prodam HRUŠKE tepke in moštarice. ©718-512 19663 Prodam HRUŠKE tepke. ©620-500 19692 ** Poceni prodam GNOJ. ©460-22619694 Prodam neprebran krompir ter kupim teličko simentalko staro do 14 dni. ©634-812 19701 Prodam domača neškropljena JABOLKA, oddamo lokal 20 m2 na Bledu. ©740-095 19759 Prodam MOŠT iz neškropljenih jabolk. Kalan, Zg. Besnica 74, 403-167 19779 Prodam PŠENICO. ©401-507 19811 Spodnje Duplje, prodamo novo vseljivo hišo grajeno 1996 leta, dimenzij 10 x 14 in 550 m2 zemljišča, cela podkletena, prva etaža komplet izdelana, mansarda neizdelana, cena 28.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO, V CELOTI PRENOVLJENO, POVRŠINE 210 m2, PARCELA JE VELI KA 200 m2, cena 33 mio SIT (350.000 DEM). VVILFAN Nepremičnine 360-270 Golnik - Senično, prodamo bivalni vikend dimenzij 7 x 7 m, uporabne površine 140 m2, na 881 m2 urejenega zemljišča, z-vsemi priključki, Spodnja etaža zidana, zgornja etaža in mansarda brunarica. Ob brunarici tudi garažni objekt dimenzij 5 x 3 m. Možnost prevzema takoj, cena po dogo voru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Mače pri Preddvoru, prodamo bivalni vikend dimenzije 8 x 7 m, celotno podkleten, na 1000 m2 lepo urejenega zemljišča, na katerem je postavljena še vrtna uta. Možnost prevzema takoj, cena 16.048.OOD SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Inepremičnine] 064/226-50 V okolici Kranja kupimo vseljivo hišo na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju -Primskovo prodamo starejšo popolnoma adaptirano poslovno-stano-vanjsko hišo, dimenzij 18 x 6,5m na 300 m zemljišča, z vsemi priključki. V pritličju možnost poslovnih prostorov, v 1. nadstropju in mansardi stanovanjski prostori. Prevzem po dogovoru, cena 31.850.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja kupimo manjšo samostojno hišo z nekaj zemljišča za že znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Od Kranja do Žirovnice kupimo vseljivo hišo ne veliko, z razgibanimi notranjimi prostori, po možnosti visokopritlično, obvezno podkleteno, z pogledom na gore do 28. MIL. tolarjev. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Zg. Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 848 m2 lepa mirna okolica, parcela komplet ograjena z živo mejo možnost prevzema takoj, voda elektrika na parceli, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več zazidljivih parcel v okolici Kranja različnih dimenzij iščemo za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ KUPIMO, KRANJ, OKOLICA, MANJŠO HIŠO Z NEKAJ VRTA, MOŽNA MENJAVA ZA STANOVANJE, CENA DO 25 MIO SIT (260.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. TV-VIDEO-AUDIO-HI-R ZASTOPSTVO IM PRODAJA Ofi PtoNetET* QSherwx>d V okolici Kranja kupimo starejšo kmetijo na vsaj 1 hektarju zemljišča na sončni legi, za že znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki prodamo 1/ 2 hiše stare 19 let, cca. 100 m2 stanovanjske površine v 1. nadstropju, z vsemi priključki in lastnim vhodom. K hiši pripada 500 m2 zemljišča, garaža in klet. Možnost menjave za bivalni vikend v smeri proti Ljubljani. Vseljivo po dogovoru, cena 17.800.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 990 SIT ^ ISKRA EKRAN 55 cm UGODEN NAKUP NA 10 ČEKOV BREJ OBRESTI OO RAZPRODAJE ZALOG Ul CANKARJEVA S, KRANJ TEL.:064/222-055 PRŠ NAS JE D\ VEDNO VEi IZPOSOJA SONY VtOEO KAMERE V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: ' NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (stenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, strešna okna VELUX Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 K KERN ] .11 .o EEBEffig *el*:|iJ"tS Maistrov trg i: lax:22i:785 <*<"><> KRANJ - prodamo novejšo, komfortno opremljeno visokopritlično hišo, na prometni lokaciji, z možnostjo ureditve poslovnih prostorov (pisarne, trgovina, storitvena dejavnost). Hiša ima 250 m2 uporabne površine in stoji ob glavni cesti, na parceli veliki 670 m2. Cena: 56 mil SIT (595.000 DEM), SVET NEPREMIČNINE 330 112.. KRANJ - 180 m2, visokopritlična stanovanjska hiša, stara 35 let, v neposredni bližini centra, na parceli, veliki 706 m2 je naprodaj za 23 mio SIT (245.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Primskovo - prodamo lepo urejeno enonadstropno hišo dvojček, na 442 m2 parcele. Hiša ima 190 m2 uporabnih površin in vse priključke. Cena je 26 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE 330-112. * KRANJ, 170 m2, pet minut od centra prodamo dvostanovanjsko, 50 let staro hišo. Parcela velikosti 550 m2 je v hribu. Hiša je takoj vseljiva in ima telefon. Cena hiše: 13.2 mio SIT (140.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. NUJNO KUPIMO, KRANJ, OKOLICA, DO 30 LET STARO HIŠO, RAJE MANJŠO, CENOVNI RAZRED 19 MIO SIT (200.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRVAVEC, "APNO - prodamo dve obnovljeni hiši, 75 in 80 m2 stanovanjske površine, velikost zemljišča 472 m2. Cena obeh objektov skupaj je 28,5 mio SIT (280.000 DEM) SVET NFPREMIČ-NINE330 112. NEPREMIČNINE posing I POSLOVNI v«/ INŽENIRING d.o.o. Kranj. Pofttnaa, fr«I.:ft2A 310 TRŽIČ, okolica - prodamo 16 let staro visokopritlično hišo s 300 m2 uporabnih površin. Parcela je velika 1431 m2. Kletni prostori so primerni tudi za poslovno dejavnost Cena: 31,3 mio SIT (330.000 DEM). SVET NEPREMIČ-NINE 330 112._ NAKLO, Duplje - 5 km od avtoceste prodamo novo, še nedokončano visokopritlično hišo. V pritličju je izdelano veliko petsobno stanovanje. Hiša ima preko 300 m2 uporabnih površin, ieži pa na končni in mirni parceli s 550 m2 površine. Cena je 27,2 mio SIT (290.000 DEM) SVET NEPREMIČNINE 330-112. CERKLJE, Poženik 100 m nad zadnjo hišo v vasi leži edini vikend brunarica 6 x 5 m, s prekrasnim razgledom. Dovoljenje za proizvodnjo medu in občasno bivanje. Kopalnica s tušem, kuhinjska niša, delno podkleteno, zgoraj skupna ležišča. Poleg je še čebelnjak 3 x 8 m. Vse skupaj na parceli 520 M2. Okrog vikenda je gozd in travnik. Cena: 4 mil SIT. (42.500 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330-112. RADOVLJICA - v neposredni bližini centra prodamo 913 m2 ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA. Parcela je ravna, prepis možen takoj. Cena je 9.450 sit/ m2 (100 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330-112. NA GORENJSKEM KUPIMO ENODRUŽINSKO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE ALI NADOMESTNO GRADNJO. TEL.: 064 863 150 RADOVLJICA, BLED, TRŽIČ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTO-VINO. TEL.: 064 863 977_ GORENJA VAS prodamo enodružinsko hišo, 110 m2 stanovanjske površine, 29 m2 poslovnih prostorov, 800 m2 parcele, za 14.175.000 SIT (150.000 DEM) oz. 11.340.000 SIT (120.000 DEM) brez poslovnih prostorov. POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA SV. DUH prodamo zgornjo etažo novejše hiše, 130 m2 stanovanjske površine, 400 m2 parcele, dve garaži, TAKOJ VSELJIVO, cena po dogovoru. POSING 064 222 076_ KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE ZA GOTOVINO. TEL.: 064 22 72 02_ KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA TAKOJ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 pa NEPREMIČNINE 1 'ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel. :064 863 312 tel. in fax:064 863 292 BLED-ALPSKI BLOKI: Prodamo izredno lepo enosobno stanovanje v pritličju, v izmeri 32,45 m2, z vsemi priključki. Cena 7.100.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/ 715-009 KRANJ-PLANINA II.: Prodamo enosobno stanovanje v izmeri 49,50 m2, v VI. Nadstropju, CK, KTV. Cena 8.200.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tol./fax: 064/715-009 NEPREMIČNINE g713-1 1 I. BLKI) PRHŠKRIN0VA 50 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo enosobno stanovanje v bloku v pritličju, v izmeri 37,10 m2, CK, KTV, telefon, balkon. Cena 7.000.000 00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 JESENICE-BOKALOVA: Prodamo izredno lepo in prenovljeno dvosobno stanovanje, v skupni izmeri 60,22 m2, v IV. Nadstropju. Z vsemi priključki. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 RADOVLJICA-GRADNIKOVA: Prodamo takoj vseljivo, opremljeno dvosobno stanovanje v IV. Nadstropju, CK. KTV na izredno lepi lokaciji. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 RADOVLJICA-PREŠERNOVA: Na eni lepših lokacij v Radovljici prodamo izredno lepo, popolnomaopremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2, v I. nadstropju, balkon, CK, KTV. Cena 10.500.000,00 SIT ali po dogovoru. GS b STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 LJUBLJANA-MOSTE: Prodamo izredno lepo dvoinpolsobno stanovanje, v II. nadstropje, mansarda, v izmeri cca 80 m2, z vsemi priključki. Cena po dogovoru- GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/ 715-009 ŠKOFJA LOKA: Prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku, II. nadstropje, v izmeri 58 m2, balkon, CK, KTV. Cena 9.200.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 BLED: Prodamo izredno lepo štirisobno stanovanje v I. nadstropju, v izmeri cca 85 m2, vsi priključki, dva balkona. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./tax: 064/715-009 KRANJ-CENTER: Prodamo trisobno stanovanje v stanovanjski hiši v izmeri 100 m2, garaža. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 ŠKOFJA LOKA: Prodamo takoj vseljivo, izredno lepo in dobro vzdrževano trisobno stanovanje v izmeri 76 m2 z balkonom. SATTV, KTV, CK. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/ 715-009_ KRANJ: Prodamo prenovljeno, takoj vseljivo meščansko trisobno stanovanje v izmeri 90 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715^009 TRŽIČ-PRISTAVA: Prodamo meščansko trisobno stanovanje v I. nadstropju, v izmeri 84 m2. Cena 8.200.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 NAKLO prodamo obnovljeno starejšo hišo brez parcele. Nadstropje izdelano, možnost izdelave mansarde, 2 balkona, garaža, cena 12.2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16338 KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL VELIKOST 1000-4000 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16339 ODDAMO CERKLJE - popolnoma adaptirano HIŠO, parcela 4000 m2, komfortna, mirna lokacija, cena 94.000 SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 0360-270 AGENCIJA ZA PROMET 2 NEPREMIČNINAMI Trg Svobode 6 tel.:564-550, 06O9,/041/646-902 M A KLER BLED d.o.o. ?F*ODA^^tEPREMlCNIN I 4260 Bled, Ljubljanska cesta J> teLK)64/742-535, 742-^34, _742-???_ Prodamo Kranj (Stražišče)- 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem 80 m2 v nadstropju 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajočim vrtom za 13,6 mio (145.000 DEM) K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566, fax 221- 785 17950 Prodamo na Bledu - visokopritlično podkletno hišo do 3 gr. faze, preela 1.200 m2, za 23,5 mio SIT (250.000 DEM), Koritno.pri Bledu stanovanjsko hišo, pacela 976 m2. K3 KERN ©221-353, 222-566, fax221-785 17965 Prodamo Kranj - v bližini starejšo hišo, potrebno prenove na parceli 800 m2 za 20,60mio SIT (220.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax221-785 17966 Prodamo Kranj - v bližini starejšo hišo z delavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 31,0 mio SIT (330.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 17967 Prodamo RIBNO pri BLEDU visokopritlično podkletno hišo 9 x 11,5 m, z delavnico 6 x 8m, parcela 1.150 m2 za 18,0 mio SIT (190.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566, fax 221-785 17968 Prodamo Kranj - v smeri Pungarta pritličje hiše 118 m2, mansarda 95 m2 in kletni prostor 50 m2, primerno za poslovno dejavnost za 24 mio SIT (260.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221 -353, 222-566, fax221 -785 17970 Prodamo Radovljica - na odlični lokaciji hišo na parceli 1.100 m2, cena 26 mio (280.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax 221-785_17971 Oddamo novejšo HIŠO z vso opremo, ograjeno, vrt 1000 m2,v Radovljici. Možen najem za več let, starejšo hišo v Kranju za 85.000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 17998 Prodamo KRANJ - na Primskovem, starejšo kmečko hišo s hlevom na odlični lokaciji, na parceli 1230 m2, za 23,5 mio SIT (250.000 DEM). K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax 221-785 18090 Zalog pri Cerkljah, prodamo starejšo kmečko hišo, 130 m2 bivalne površine + klet in podstreha. Pritličje obnovljeno, možnost bivanja, CK na plin, velikost parcele 632 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 18518 HIŠE PRODAMO: PREDDVOR novejšo, nedokončano dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ Hotemaže novejšo dvostanovanjsko hišo z vrtom, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 187?o RElIČNiNE KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. VILO z garažami in parkirišči, 93 mio SIT, KRANJ Stražišče dvostanovanjsko hišo na parceli cca 400 m2, 23 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenem pasu (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine primerne za turizem, 31,6 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokon-čana)10x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostnaovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 16721 RADOVLJICA dvojček na parceli cca 600 m2, VODICE dvostanovanjska hiša-f 2 garaži na parceli cca 900 m2, 39,9 mio SIT, SRGorje pri Bledu starejšo hišo na parceli 946 m2 ob gozdu, cca 8,5 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 800 m2, 20,9 mio SIT, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij, BOHINJ vikend na parceli 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18/22 HIŠE KUPIMO KRANJA z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, kupimo KRANJ s širšo okolico manjšo KMETIJO ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 18/23 PARCELE PRODAMO GRADBENE: RADOVLJICA ugodno 3 zaz. parcele po 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BLED okolica večjo zazidlj. parcelo na lepi lokaciji, cca 1000 m2, KRANJ Stražišče nadomestno gradnjo na parceli cca 1200 m2 ob cesti za poslovni objekt, GORICE pri Golniku zazidljivo parcelo za gradnjo manjše hiše, 7500 SIT/m2, CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/m2, KOVOR pri Tržiču 1700 m2 zaz. parcela+ 1800 m2 gozda, 8,5 mio SIT, KRIŽE okolica (proti Tržiču) sončno zazd. parcelo -sadovnjak 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18724 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša. Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117 064/622-318 PIZZERIJA KAVALIR (MMMJJgmiGLAS NAGRAJUJETA: 50*tojlir=NiuPII2fll(Il 30iyir=rlI21ferilii) GS 5 CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica td./T»:715-009,736-325 mob.:0609/653-790 PREDDVOR okolica na robu vasi prodamo 1000 m2 ali več zazidljive parcele, BREZOVICA pri Kropi, zazidljivo parcelo 1200 m2, 4700 SIT/m2, KRANJ Naklo zazidljivo komunalno urejeno zemljišče za poslovno gradnjo, 22.000 m2, BLED ŽELEČE kmetijsko zemljišče ob cesti 11.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 18725 PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18726 POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO prodamo starejšo dobro ohranjeno samostojno hišo, 168 m2 stan. površine, parcele 787 m2, sončna lega. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 19192 PRODAMO PODJELJE, sončno zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, 740 m2, razgled na Bohinj, DUPLJE, zazidljiva parcela, sončna lega, 622 m2, KOČNA pri Bledu, zazidljiva parcela, 764 m2, sončna lega, Hotemaže, 7500 m2 parcela 1500 zazidljive, mirna lokacija. VVILFAN Nepremičnine, 360-270, 041/630-945 19311 BLED - NASIP: r«wno. ZAZIDLJIVO PARCELO, 600 m2, z lokacijskim dovoljenjem, v urbanem naselju novih hiš, prodam. © 0609/63-11-55 19336 ŠKOFJA LOKA: vrstno, pritlično, montažno hišo na parceli cca 500 m2, 21,1 mio SIT, MOSTE starejšo priti, hišo ob cesti na parceli cca 550 m2, 16,4 mio SIT, KRANJ Stražišče 1/2 samostojne hiše in malo vrta, možna izdelava mansarde, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12319341 BREZJE hiša obnovljena do IV. faze, več gospod, objektov, veliko dvorišče, primerno za vse obrtne dejavnosti, gostinstvo-turizem, 5 ha zemljišča, oddam v najem ali prodam. ©710-552 Ugodno prodam GOZD v okolici Škofje Loke. ©634-547 19503 Prodam zazidljivo parcelo 580 m2, široko 9 m, 4 km iz Škofje Loke, na relaciji Škofja Loka, Medvode, Ljubljana. ©634-665 19511 Prodam HIŠO z nadgradnjo in zemljiš čem 2.038 m2, v Gorenji vasi. ©323- 763 195R8 Kupimo hiše v okolici Kranja za znane kupce do 24.000.000 SIT. PIANOVA KRANJ, 315-600 19594 BREG pri Žirovnici prodamo zazidljive parcele. ALPDOM 715-662 19608 Zgoša prodamo zazidljivo parcelo 626 m2. ALPDOM 715-662 19609 KOČNA pri Gorjah prodamo zazidljivo parcelo velikost 764 m2 z možnostjo dokupa gozda. ALPDOM 715-662 19610 Za naše stranke na območju Gorenjske iščemo zazidljive parcele 500-1000 m2. ALPDOM 715-662 19611 DOSLOVCE pri Zabreznici prodamo starejšo stanovanjsko HIŠO potrebno obnove na parceli velikost 800 m2. ALPDOM 715-662 19612 HRAŠE pri Lescah prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo z neizdelano mansardo, centralna kurjava na trda goriva, telefon. ALPDOM 715-662 19613 SPODNJA UPNICA prodamo večjo stanovanjsko hišo z dvemi ločenimi stanovanji 150 m2 in 80 m2. ALPDOM 715-662 19614 PIRAN center, staro vzdrževano hišo prodam za 11.750.000 SIT (125.000 DEM). B061/123-24-65 od 16. do 19. ure SUET NLPItl MIČNINI I«Al ISIAll Na Gorenjskem prodamo več stanovanjskih hiš in parcel, različnih cenovnih razredov. Mike & comp., Bleiwwisova 6/ l(nebotičnik). ©226-503 19719 ŠKOFJA LOKA prodamo VRSTNO HIŠO, 190 m2 površine, 336 m2 zemljišča, CK, vsi priključki, cena 21.800.000 sit. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623- 1 17 19727 GOZD Martuljek prodamo apartma 49 m2, v apartmajskem naselju. Cena 9.500.000 SIT. PIA 041/674-083 19728 KRANJSKA GORA naselje Log prodamo novejšo HIŠO 220 m2 površine, velikost parcele 480 2m. PIA 041/674- 083 19729 TRŽIČ okolica.prodamo tri leta staro hišo 215 m2 površine, 450 m2 zemljišča, z vsemi priključki. PIA 041/753-128 19730 TRŽIČ OKOLICA prodamo na izredno lepi lokaciji več zazidljivih parcel. PIA 041/753-128 19731 TRŽIČ okolica, prodamo (vikend) manjšo stanovanjsko hišo v izredno mirnem okolju. Cena ugodna. PIA 041/ 753-128 19732 Jesenice, prodamo dvostanovanjsko hišo na odlični lokaciji, 830 m2 parcele, vsi priključki. Hiša spada v vrh ponudbe hiš na Gorenjskem. TI.G 863-145, 0417722-632 19738 MOJSTRANA ter Planina pod Golico prodamo hiši na lepi lokaciji, parceli 350 in 610 m2. T.I.G. 863-145, 041/722-632 19740 PRIMSKOVO prodamo hišo 180 m2 st. površine s parcelo 702 m2. Cena 22.500.000 SIT. T.I.G. 212-719, 0609/ 635-477 19741 CERKLJE na Gorenjskem, 270 m2, st. površine in parcele 620 m2, stara 10 let, okusno opremljena, vsa oprema ostane. Cena ugodna po dogovoru. T.I.G. 212-719, 0609/635-477_19745 PREDDVOR vikend 5x6 m tlorisa, v dveh etažah, popolnoma opremljen, na terasasti parceli 400 m2 in drvarnico, prodamo. Cena 12.350.000 SIT. T.I.G. 212-719,0609/635-477 19746 VRBA na Gorenjskem, prodamo HIŠO na parceli 1000 m2, zelo lepa lokacija, opremljena, vseljiva takoj. Cena 25.000.000 SIT. T.I.G. 714-363, 712-340 1974/ Zazidljiva parcela na Gorenjskem naprodaj, 1100 m2, sončna lega. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 630- 945 19/66 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421- 498 966 Narodno-zabavni duo ali trio s pevko igra kvalitetno na porokah, obletnicah in veselicah s harmoniko (diatonična, klavirska in svthesizerjem). Za humor, igrice, povezava programa poskrbljeno. Garancija-ugodno. ©061/1883-453 do 16. ure, 061/654-868 1&402 NARODNO-ZABAVNI TRIO vam igra in poje ob vaših SREČNIH TRENUTKIH. ©312-327 18351 Narodno zabavni TRIO vam popestri vesele trenutke z dobro glasbo in petjem. ©312-327 1881/ DUO 99 igra narodno in zabavno glasbo za vse prireditve. ©422-667 19445 Narodno zabavni duo ali trio igra na porokah, obletnicah, piknikih, izletih, po želji spremljam poroko, s harmoniko. ©731-015 19495 Narodnozabavni trio vas zabava na veselicah, ohcetih in drugih prireditvah. ©246-527 19509 DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in v lokalih. ©712-212 19565 DUO KARINA glasba za ohceti, zabave, v lokalih. ©225-724 19696 POSLOVNI STIKI Takojšnje gotovinsko posojilo na podlagi zastavitve vaših borznih in izvenborz-nih delnic (Lek, Krka, Telekom). ©655-142,0609/611-454 1/858 Odkupujem delnice Telekoma B, C in D, takojšnje plačilo. ©0609/611-454 1/859 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Iščem KOZMETIČARKO -partnerico v novem salonu. ©0609/619-893 19163 Odkupujemo delnice Telekom, Certius, Triglav, Aktiva, Atena, NFD, Kmečka družba ter ostale delnice po vaši odločitvi pridemo na dom. Denar takoj na roke. ©041/699-240, 063/413-945 19322 Kupim delnice GG in vseh Pidov. Pridem na dom. Gotovinal ©041/65- 10-30 19551 Delnice PID-ov Krona in Senior ter maksimo. ©242-289 19566 POZNANSTVA POMLADNI VETER si starejši nevezan in želiš spoznati novo prijateljico? Psor-im pokliči 090-43-01, agencija Stik ali piši na STIK p.p. 4210, 1001 Ljubljana. Morda jo že imamo za tebe! 19568 Sem vdova, stara 64 let, želim spoznati vdovca mirnega značaja in vernega, da ima hišo in vrt na podeželju, in da ni alkoholik. Šifra: ŠE GORI LJUBEZEN 19665 RAZNO PRODAM VRTNE KLOPI in MIZE iz masivnega lesa izdelujemo. ©451-209 18424 SMUČARSKI PRTLJAŽNIK, lesen športni volan, zimske gume za GOLF II, več parov smuči z vezmi. ©224-594 popoldan 19422 Prodam dve POSTELJI 190x80 cm in 12 m2 TALNE PLUTE. ©327-862 19425 Poceni prodam večjo količino bukovih DRV, cvetlični in kostanjev med ter dva mlada KOZLIČKA za pleme ali zakol. Pustavrh Niko, Draga 20, Šk. Loka, ©631-967 19474 Prodam sobno PEČ kuppersbusch in avtoprikolico. ©725-386 19486 Prodam dvojne neonske LUČI dolžine 120 cm. ©325-543 19528 Prodam GUMI VOZ, 2 KADI 400 I in 200 I. ©718-767_19536 ODDAM 100 kubikov SMREKOVEGA LESA za poseko, lahko pa ga prodam tudi na panju. ©697-067 19548 Prodam DESKE 25 mm in ŽAGAN LES za ostrešje ter 1 ha silažne KORUZE. ©401-527 19549 Prodam KOTEL za žganjekuho in mlin za sadje. ©403-611, zvečer 19648 BETONSKI MEŠALEC večji, trofazni in prikolico za avto prodam. ©646-788 Prodam bukova in hrastova DRVA, razžagana z dostavo. ©682-366 19656 Prodam različne železne okenske mreže od kamnitih oken in starinsko bakreno in železno posodo. ©471-583 Suha bukova DRVA, prodam. 755 1730- 19691 Prodam 30 kubikov suhih BUKOVIH DRV in KOBILO brejo 6 mesecev. ©742-532, 743-623 19755 Odkupujemo meterska cepljena bukova ali hrastova drva. ©646-490 19812 Prodam hrastova in bukova drva po potrebi razžagam in dostavim. ©061/ 627-485 19813 RAČUNALNIŠTVO Prodam GAME BOY z igricami m RAČUNALNIK Amiga 2000 z opremo. ©326-736_19282 Prodam RAČUNALNIK 486, 80 Mhz, CD rom, SB, tiskalnik, ugodno. ©401- 334 19626 STAN. OPREMA Novo KUHINJO zelo ugodno prodam «431-673 19063 Ugodno prodam USNJENO sedežno garnituro. ©041/710-753 i93_to MERINO posteljni vložek in ortopedsko blazino, ugodno prodam. ©332-450, zvečer 19468 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 Ugodno prodam omaro za otroško aH dnevno sobo ter bide, WC in lijak s podstavkom. ©491-318_194J3 Prodam sedežno GARNITURO raztegl-jivo, 25.000 SIT. ©225-783_^ Prodam GARDEROBNO OMARO-©646-574 19647 Sedežno garnituro skoraj novo, pr°' dam. ©242-771 19676 ŠPORT Prodam ČOLN GUMENJAK za 6 oseb, leseno dno, 2 šotora Elan s po 4-spalnicami, cena po dogovoru. ©742-215, 863-055 i^43! STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 __J, TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SA ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZOR^ GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH ' brezplačna dostava in priklop. ©73°' 333 ali 041/628-616_ J*g SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ| Popravila pralnih, pomivalnih, s0^^f /768 strojev, štedilnikov, bojlerjev. in 041/691-221 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PUSi ZAVESE, HARMONIKA VRATA. 'Ua KABINE - lahko naročite na ©211-41° ali 714-519___9S IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNA STENE, STROPOVE in celotne MAr* SARDE po sistemu knauf ter MONTA^? SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJE^ STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRAi? Šuštar Roman S.P. ©064/227-0^-G5M 041/721-570 ,w ' ELEKTRONIK d.o.o. 4 2«0 KRANJSKA GOI E o, LU O rr m O LU m o o D CO O * CO 3 Z LU rr o o > LU -J § I < LU O Z p CC co O o m o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 tel. POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 < KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43 a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609-648-963, 041-648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609-648-963 041-648-963 041-686-808 N > O 03 c_ O O CO 2 3J H Z O m > x § r m < O O 30 m z C co 7Š m O co C o o E H m O CD 30 O m TJ 5 m z o m N< C 3J Z x co r-c N< > X PUNTO 60 SX, I. 97, moder, 14.000 km, reg. 2/99, CZ, ES, TS, 1. last., 1.368.000 SIT ali 14.500 DEM. AVTO LESCE 719- 118 19713 SVVIFT 1.3 GL limuzina, I. 90, bel, ALU, reg. 5/99, 708.000 SIT ali 7500 DEM. AVTO LESCE 719-118 19714 TVVINGO PACK, I. 98, met vijola, 5000 km, reg. 1/99, 1.283,000 SIT ali 13.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 19715 LAGUNA 1.8 RT, I. 94, met. modra, 36.000 km, reg. 3/99, oprema, kot nova, 1.972.000 SIT ali 20.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 19716 RADIO OGNJIŠČE Večer (spektakel) narodnozabavne glasbe "200 glasbenikov v pozdrav 200. radijski oddaji Prijatelji Radia Ognjišče" V nedeljo, 27. septembra, ob 18.30 v dvorani Tivoli v Ljubljani V družbi radijskih voditeljev bodo nastopili: ansambel Nagelj, ansambel Bratov Poljanšek, ansambel Grega Avsenika, Šaleški fantje, Štirje kovači, ansambel Vrhovec, Alfi Nipič, Joži Kališnik & Miha Dovlan, ansambel F. Miheliča, Igor in Zlati zvoki, ansambel B. Klavzarja, ansambel P. Finka, ansambel T. Verderberja, ansambel Zarja, Braco Koren & Kraški kvintet, F. S. Cirles - Preddvor, ansambel Gašperji, ansambel Svetlin, Bobri, Trio Storžič, Mesečniki, Ivan Rudnik, ansambel Vesna, Godba Domžale. Predprodaja vstopnic: Radio Ognjišče, Štula 23 (Škofovi zavodi), Lj. - Šentvid in na tel.: 061-152-11-26 ali 061-152-16-71. Z Vami vse dni v tednu pijaca tedna... super cena Kranj, Partizanska 43/a (za stadionom) Opravljam meritve škodljivih sevanj v stanovanjih m hišah z bioenergijo. Odpravljam vaše zdravstvene težave. BOJAN, tel. 064/471-293 ŠKODO FAVORIT 135 GLX, I. 93/7, modre barve, 60000 km, prodam. ©806-724 19718 Prodam ASTRO 1.6 CLUB KARAVAN, I. 92, bela, reg. do 12/98, garažiran, mnogo opreme, zelo lepo ohranjen. Cena 1.150.000 SIT. 3422-212 19751 Prodam R 5 FIVE PLUS, I. 95, 29.000 km, 3 v, bele barve, servisna knjižica, prva lastnica, 800.000 SIT. ©742-495 19762 ALFA 33 1.5 IE, I. 91, reg. do 4/99, prva lastnica, kot nova, ugodno. Možna menjava. ©451-170, 041/714-778 19764 Prodam HROŠČ 1300 I. 67, reg.do jan. 1999 in original platneno streho. ©422-750 in 422-776 19770 SUBARU REX SDX, I. 87, reg. do 4/99, rdeče barve, šibedah, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. ©411- 553 19785 OPEL KADETT 1.4 S, I. 90, 93000 km, redno servisiran, rdeče barve, avtora-*" dio, originalno strešno okno, nova lita platišča z novimi gumami, blokada motorja, zelo lepo ohranjen, prodamo. HYUNDAI JESENICE 863-430 19786 JUGO 55 A I. 87, sivo zelene barve, registriran do 6/99. HYUDNAI JESENICE, 863-430 19787 RENAULT R 4 GTL I. 89, sivo modre barve, tehnično brezhiben, registriran do 9/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19788 OPEL KADETT 1.6 i I. 90, mineralna temno modra barva, originalno strešno okno, lita platišča, spojler, športni sedeži. HYUNDAI JESENICE 863-430 19789 RENAULT R 21 TL motor 1.8 I. 87, bele barve, v odličnem stanju, tehnično brezhiben, registriran do 3/99. HYUN-DAI JESENICE 863-430 ' 19790 Prodam Z SKALA 55, letnik 1989, reg. do 3/99, 92.000 km. ©562-401 10819 SUZUKI BALENO 1.6 GLX, ABS, I. 95, limuzina, reg. do 5/99, maksimalna oprema, možen nakup na kredit ali menjava. ©652-200 19821 FORED ESCORT 1.4 CL, I. 87, 5 v, strešno okno, radio, cena 410.000. ©652-200 19822 ŠKODA FAVORITA 135 LX, I. 93, rdeča, kat., prvi lastnik, cena 520.000 SIT. 652 200 19823 Prodam OPEL ASTRO 1.6 16 V, diamont, 3 v, bele barve, I. 96/97, vsa oprema. 0545-446, 041/651-737 19824 TVVINGO EASY, črne barve, I. 96, prevoženo 20.000 km, dodatna oprema, prodam za 1100.000 SIT. ©328-861 ali 041/689-548 19825 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1989. ©451-532 19826 Prodam R 4 GTL in VVV GOLF I. 90 bencinar, 5 v. ©422-175 19827 SUZUKI SVVIFT 1.3 I. 92, 4 v, bele barve, ugodno prodam. ©310-728 ali 212-637 19828 FORD ESCORT CARAVAN, 1.6 GHIA z bogato dodatno opremo, 140000 km, skrbno vzdrževan in dibro ohranjen prodam. Tel.: 064/461-414 po 19. uri OPEL CORSA 1.0 I. ©242-277 3/98, 3 vrata. 19808 ŠKODA 105 L, I. 86, registriran april 99, 40.000 km. ©245-134 19814 Prodam LADO NIVO 1600, reg. do konca leta . 60.000 km, modre barve, redno vzdrževana, obnovljena v celoti prebarvana. ©800-452 itei7 R 19 1.4 RN, I.95, 4V, bele barve, 60.000 km, radio, kta. meglenke, cena 1.199.000 SIT. ©652-200 19BI8 M AKRIS d.o.o. KO UGASNE ZTvJJENfE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI \in\Ifi OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, i\l/Vl/ ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 1 7, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOR Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657 17930 VW POLO 55 I. 95, črne barve, v odličnem stanju, 38000 km. HYUNDAI Jesenice, 863-430 19791 OPEL ASCONA 1.6 I.76, svetlo modre barve, odlično ohranjen, registriran do 5/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19792 LADA SAMARA 1300 I. 94, 3 vrata, bele barve, registriran do 12/98. HYUNDAI JESENICE, 863-430 19794 ZASTAVA 101 GTL 55 I. 87, rdeče barve, v odličnem stanju, registriran do 5/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19795 FIAT CROMA 2.0 CHT I. 92, modre barve, električni paket, avtoradio, registriran do 2/99, lepo ohranjen. HYUN-DAI JESENICE 863-430 19796 TOYOTA STARLET 1.3 I. 90, kovinsko sive barve, originalno električno strešno okno, registriran do 6/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19797 VW GOLF JGL I. 82, zelene barve, lepo ohranjen, registriran do 12/98. HYUN-DAI JESENICE 863-430 19798 RENAULT R 5 CAMPUS, . 92, rdeče barve, registriran do 8/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19799 TOYOTA HIACE 2.4 diesel 9 sedežev, I. 95. HYUNDAI Jesenice, 863-430 19800 RENAULT R 19 GTS I. 91, bele barve, zelo lepo ohranjen. HYUNDAI JESENICE 863-430 19801 OPEL KADETT GTE 1.8 I. 83, bele barve, športna izvedba, v odličnem stanju, registriran do 7/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 19802 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE I. 97, rumene barve, nov, 3 leta garancije, cena 2.450.000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAI JESENICE 863-430 19803 Prodam R 4 GTL, I. 88. ©431-462 19604 HYUNDAI COUPE 2.0 FX, I. 97, rdeče barve, vsa oprema, nov, 3 leta garancije, cena 2.750.000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAJ JESENICE 863-430 19805 NISSAN MICRA 1.0 LX, I. 91, 3 v, prodam. ©242-277 198O6 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX I. 95, klima, ABS, AIRBAG. ©242-277 .9807 Za čiščenje lokala in pomoč v kuhinji zaposlimo urejeno, vestno in pridno žensko. Delovni čas od 8. do 15. ure. Možnost redne zaposlitve. Tel.: Bled, 741-458, od 9. do 13. ure Za obisk že znanih strank in dostave kupljenega blaga, nudimo redno zaposlitev, pripravništvo in stimulativno plačilo. ©742-558. 041/669-785, od 17h- 20h 17934 Z PRODAJO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV SI LAHKO ZAGOTOVITE OSEBNI DOHODEK OD 150.000 DO 200.000 SIT MESEČNO. VSE, KI VAS ZANIMA KAKO Z DELOM TO DOSEČI, NAS POKLIČITE NA ©634-064, 041/ 637-492 IN DOGOVORILI SE BOMO ZA OSEBNI RAZGOVOR. 18115 ZAPOSLITVE Ali vas zanima zaslužek 200 000 SIT mesečno? Pokličite Q315-380 od 9 -13. ure Zaposlimo već VOZNIKOV -PRODAJALCEV. Zahtevana najmanj IV. st. izobrazbe. Zaželen vozniški izpit C kare^orije. Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: VIPI, d.0.0., Brezje 76/d, 4243 Brezje OSMRTNICA Umrla je gospa VERONIKA KAMENŠEK strokovna sodelavka Glasbene šole Škofja Loka Ohranili jo bomo v trajnem in spoštljivem spominu. ZAHVALA V 42. letu nas je zapustil DARIO KLARI Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Kokrica, 11. septembra 1998 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Profilov in cevi MARJANA KIMOVEC rojena 1910 Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v ponedeljek, 14. septembra 1998, ob 14.30 uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA Končal je svojo življenjsko pot naš dragi mož, očka in deda MARJAN BRILLY dipl. ing. gr. Od njega se bomo poslovili danes, 18. septembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Ica, hčerka Marjana z možem, sin Janez z ženo, vnukinji Irena in Saša z družinama ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Beograd, Kranj OSMRTNICA V 91. letu nas jc zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA DOBRE roj. Rakovec Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 19. septembra 1998, ob 16. uri v Kri/ah. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJENI ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša draga mama in babica ANKA CANKAR roj. Verbič Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku v Naklem za lepo opravljen obred, kvintetu Gorenjci za lepe pesmi, podjetju Navček, Društvu upokojencev ter gospe Sonji in g. Polču za njuno vsestransko pomoč. VSI NJENI * 15. septembra 1998 V SPOMIN Oj, kje ste mati zlata, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz. Jutri, 19. septembra, bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta MARIJA KALINŠEK iz Gorenj Vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste ob smrti moža, očeta, ata, brata, strica, bratranca, tasta in svaka IVANA ZUPANA - HANZIJA bili z nami in na zadnji poti počastili njegov spomin. Prisrčna hvala za dobra dela, cvetje, sveče in izraze sožalja sorodnikom, sostanovalcem, podjetjema Gorenjski glas in Tiskarna, prijateljem in znancem. Še posebej pa iskrena hvala dr. Koselju in dr. Teranovi, patronažni sestri, sostanovalki gospe Talarjevi za nesebično pomoč ob bolezni. Hvaležni smo tudi Maji. Zahvaljujemo se tudi g. župnikoma za lep obred z zaigrano Tišino ter pogrebni službi Navček. VSI NJEGOVI Kranj, Stražišče, Šenčur, 15. septembra 1998 ZAHVALA Ljubil si svojo družino, ljubil si zemljo in dom, ostali smo z bolečino, ti odšel si v večni dom. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JANKA URBANČKA iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Barbari Vavken, g. župniku, podjetju IB1, gasilcem, združenju borcev NOV, govornikoma, pevcem, praporščakom, sodelavcem pošte in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, 13. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene mami ALBINCE GLOBOČNIK -FERBEŽAR roj. Jakopina se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in izkazali sočutje z izrečenim ustnim in pisnim sožaljem. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Slavko, mama, hčerke: Darja ter Mija in Mateja z družino, sestre, nečaki in ostalo sorodstvo Dvorje, 10. septembra 1998 V SPOMIN NAŠI DRAGI TINI Minilo je leto, odkar si se poslovila od vsega posvetnega in od nas. Spomini in ljubezen živijo dalje. Vedno boš naša najdražja! Mož Franci, mama Tina, oče Jože, sestra Joži z družino ZAHVALA V 84. letu nas je tiho zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA ŠINK rojena Jenko, Andrejčkova mama s Suhe pri Predosljah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskra ERO, Iskra TEL za ustno in pisno izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Javorniku. dr. Udirju in zdravstvenemu osebju za skrb in pomoč pri zdravljenju, gospodu župniku iz Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete pesmi, Polovčevi mami za pomoč ter podjetju Navček za skrbno opravljene storitve. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Jože, Jaka, Franci, hčere Mici, Nežka, Ivka, Anica z družinami Suha, Kranj, Milje, Strahinj, Voglje, 14. septembra 1998 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE LUŽAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč pri pripravi pogrebnega obreda. Iskrena hvala pevcem, g. župniku in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Pavla in hči Jožica z družino Knape, 10. septembra 1998 ZAHVALA ] Ob smrti naše drage VERONIKE MOHORIČ iz Ševelj 6, p. Selca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram, ki ste ji pomagali med boleznijo. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred in pevkam Dekleta iz Bukovice za lepe poslovilne pesmi. Hvala vsem. VSI NJENI Selca, 15. septembra 1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega DANCIJA KRASOVCA arhitekta v pokoju se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala vsem za ustna in pisna sožalja, za cvetje in sveče. Še posebej hvala dr. Tatjani Primožič iz ZD Kranj za dolgoletno zdravljenje in skrb, prav tako dr. Ani Veternik in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik, oddelku 500. Hvala vsem za spoštovanje ob slovesu. Žena Ivica, sinova Sašo in Gregor Založba OZIRIS ZASLUŽITE 30 % OD PRODANE KNJIGE IN POSTANITE KOMERCIALIST ZA PRODAJO KNJIG - DVAJSET NASLOVOV POSLOVNIH USPEŠNIC DELO POTEKA PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INSTITUCIJAH ZAGOTAVLJAMO: - STALNE NOVE NASLOVE KNJIG - REDNA IZPLAČILA - NAJBOLJŠIM REDNO ZAPOSLITEV Kandidati pokličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu št. 061/125 81 40, 061/125 80 43. SMO DZS DELNIŠKA DRUŽBA, KER IMAMO CILJ VEDNO IZBOLJŠEVATI POSLOVNE REZULTATE NA PODROČJU ZASTOPNIŠTVA, VABIMO PERSPEKTIVNE OSEBE, KATERIM DELO NA TERENU POMENI IZZIV! ©0609/ 627-641, 064/563-434 18180 Gostilna v okolici Tržiča zaposli za delo v strežbi dekle ali fanta. ©558-909 18835 Iščemo ustvarjalne SODELAVCE, ki bi želeli delati kot prodajni tehniki (inženirji) na programih: TRIBO - TECH; mazalni sistemi, LIOUI - TECH 1; prečrpavanje in doziranje, LIOUI - TECH 2; razprše-vanje in armature. Vabimo kemijske tehnologe, kemike, strojnike in druge tehnično izobražene kandidate z osnovnim znanjem tujega jezika, da se javijo s kratkim življenjepisom do 18.9. na naslov: HENNLICH d.o.o., P.P. 124, 4240 Radovljica 18934 Iščemo ustvarjalne SODELAVCE, ki bi želeli delati kot tehniki (inženirji) na programih montaže, servisa, izdelave strojev in naprav. Vabimo strojnike in druge tehnično izobražene kandidate z osnovnim znanjem tujega jezika, da se javijo s kratkim življenjepisom do 18.9. na naslov: HENNLICH d.o.o., P.P. 124, 4240 Radovljica 18935 IŠČEM MLADO DEKLE ZA DELO V STREŽBI. ©555-111 ali 041/68-22-19 19154 Zaposlimo žensko za delo v strežbi. ©221-914, 0609/619-893 19162 Komunikativnim osebam nudimo redno ali honorarno zaposlitev v telefonski prodaji v Kranju. ©226-186 19174 Delo nudimo manjšim podjtejem, samostojnim podjetnikom ali d.o.o. (montaža, sestavljanje). LE-TEHNIKA, Sučeva 27, 4000 Kranj 19253 ENKRATNA PRILOŽNOST - DELO NA DOMU. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko: Rodvajn Maks, Trstenik 30, 4204 Golnik Zaposlimo dva MIZARJA in dva SKLADIŠČNA DELAVCA. Restavratorst-vo Ferjan, 471-739 19321 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku. ©331-320 19325 KAVA BAR v Lescah išče dekle za redno ali honorarno delo v šanku. ©0609/622-526 19327 V industrijski coni TRATA v Škofji Loki prodamo (oddamo) 250 m2, 130 m2 ali 350 m2 posl. prostorov, primernih za pisarne, lažjo proizvodnjo ali razstavno prodajni salon v 1. nadstropju. Na voljo je tovorno dvigalo do 1500 kg. ©634-500 vsak delavnik 10-14. ure 19331 Dekle za delo v strežbi dobi redno ali pogodbeno delo. ©041/665-741 19333 Iščemo NATAKARICO v gostilni TAVČAR, Begunje 73. ©733-815 19357 PEKA z izkušnjami zaposlimo (zaželjeno znanje bureka) ter žensko za pomožno delo v pekarni in čiščenje. Pekarna Zevnik, ©355-150, od 11. do 17. ure V Bifeju redno zaposlim dekle za strežbo. ©312-422 po 16. uri 19395 Iščem pripravniško delo kot trgovka. Maja, 471-084 19419 Zaposlimo ŠOFERJA za razvoz pizz po Kranju. ©041/642-682 19426 CVETLIČARKA - prodajalka dobi delo v cvetličarni RESA Naklo. ©472-11119428 Iščem delo na domu. Nudim prostor in skladišče. ©730-517 19492 V kamnoseški delavnici zaposlimo DELAVCE za priučitev in strojne ključavničarje za vzdrževanje strojev. ©471-845,211-836 19514 PREŠIVALKA s prakso dobi honorarno ali redno zaposlitev. ©401-504 od 16. - 20. ure 19543 Zaposlim NATAKARICO in prodam AVTO VW HROŠČA. ©731-379 19553 Iščem PEVKO od 20 let dalje za resno delo. ©327-452 19595 Kitajska restavracija išče kvalificiranega NATAKARJA ali NATAKARICO za delo strežbi. ©227-261, od 11. ure dalje TEČAJI NEMŠČINE IPS - EKAR - osnovni splošni tečaji (5 stopenj) - tečaj poslovne nemščine (2 stopnji) - priprava za mednarodni izpit iz nemškega jezika - zahtevnejša konverzacija - majhne skupine ali individualno Prijave sprejemamo do 28. septembra. Informacije: 064 211 430, vsak dan od pon. - petka Cenjene stranke obveščamo, da bo OTROŠKI BUTIK MONl ZLATI OTROCI na Deteljici pri Tržiču ^a vas ponovno ODPRT že od ponedeljka, 21. 9. dalje. V dobro založeni trgovini Vas pričakujemo, kjer vas bomo prijazno postregli. Za obisk se priporočamo! IŠČEMO STROKOVNEGA SODELAVCA NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA. OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO: - VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO - DOBRO POZNAVANJE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME - KAKOVOSTNO ZNANJE EX-CELLA IN ACCESSA Prošnje pošljite v 8 dneh na naslov: OPUS, d.o.o., Planina 39, 4000 Kranj. Mlad kolektiv informatikov išče pripravnike, sodelavce za izgradnjo informacijskih sistemov. Zaželjeno poznavanje GUI ORODIJ in relacijskih baz. Informacije iPLUS družba za informatiko,d.o.o,Kidričeva 92, Škofja Loka, ©654-430 19455 Redno zaposlimo KV KLEPARJA in KROVCA. ©311-452 19471 Zaposlim VOZNIKA C, E kategorije z izkušnjami za prevoz v zahodno Evropo. ©061/812-959, 041/678-273 19475 Iščem delo v gostinstvu! Sem izučen gostinski delavec. ©718-568 19490 Zaposlim KV samostojnega MIZARJA. ©241-281 19599 SERPICO - varnostana služba d.o.o., Stegne 21, Ljubljana, objavlja prosta dela on naloge VARNOSTNIK. PogojkV stopnja šolske izobrazbe, državljanstvo R Slovenije, zaželjen opravljen izpit za varnostnika. Prošnjo z dokazili o končani ustrezni izobrazbi in kratkim opisom dosedanjega dela, pošljite na zgornji naslov. 19621 Z zaslužkom 10.000 SIT/dan se pridružite znani in uspešni slovenski firmi. GSM ©041/734-045 19527 Takoj zaposlimo ZIDARJE in TESARJE državljane republike Slovenije za delo v Nemčiji. ©719-028, od 8. do 13. ure 19632 Na delovno mesto sprejmemo VOZNIKA kamiona s prikolico za mednarodni prevoz blaga. ©472-275 19635 Zaposlim MONTERJA vodovodnih centralnih napeljav oz. fanta za priučitev. ©041/691-266 19677 Iščem osebo za likanje 1x tedensko 2 uri. Šifra: DRULOVKA 19579 V Kranju iščem ŠIVILJO za občasna popravila ženske konfekcije. Šifra: VEDNO NA RAZPOLAGO 19685 Če potrebujete redno zaposlitev, pa bi radi preizkusili svoje sposobnosti z nečem novim, pokličite na ©315-431 19735 Zaposlimo carinskega deklaranta v poslovalnici na Jesenicah. Pogoji: V. stopnja izobrazbe, in dveletne delovne izkušnje. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED.d.o.o. Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj, najkasneje do 30.10.1998 19757 Zaposlim SKLADIŠČNIKA ŠOFERJA TAKOJ. ©741-532, 743-623 19774 Ob vikendih honorarno zaposlimo dekle v strežbi. ©620-040 19775 Iščem priučene MESARJE (delo v predelavi). ©247-102 19783 V Pekarni Ostržek na Bledu zaposlimo VOZNIKA. ©742-484, 041/624-433 19784 Zaposlim potnike za terensko prodajo. ©226-394 po 20. uri 19618 V KROVSKI EKIPI takoj zaposlimo STAVBNEGA KLEPARJA. Pogoj: ustrezna poklicna izobrazba ter 5 let delovnih izkušenj. Interesenti naj pošljejo pismeno vlogo na naslov PINALUX,d.o.o., Dolenčeva pot 6, Kranj, 246-765 19810 ŽIVALI Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. ©460-024 18919 RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti, bele piščance za dopitanje in grahaste JARKICE prodajamo VSAK DAN od 8-17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNI-NARSTVO Moste pri Komendi, ©061/ 841-471 Prodam teden starega BIKCA križanca. Jelar, Zadraga 15, Duplje 19427 Prodam TELIČKO simentalko težko cca 130 kg. Dorfarje 31, Žabnica 19430 Prodam ali menjam TELIČKO simentalko težko 150 kg za bikca. ©460-023 Prodam TELIČKO okrog 105 kg in TELICO brejo 8 mesecev, obe simen-talki. ©421-678 19481 Prodam PRAŠIČA težkega 150-180 kg. ©874-364 19482 Prodam OVCE za pleme ali za-kol.S725-223 19483 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Odar, 721-194 19491 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca. ©211-071 19505 Prodam 10 dni starega BIKCA črnobel in drobni krompir. ©411 -813 19521 Prodam več brejih OVC. Zg. Lipnica 1, Kamna gorica 19524 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. ©431-436 19526 Prodam KRAVO črnobelo v 6. mesecu brejosti. ©874-424 19533 Prodam dve KRAVI simentalki s teletoma po prvi telitvi. ©736-287 19545 JARKICE tik pred nesnostjo, PRAŠIČE ter KROMPIR, prodam. Hraše 5, Smlednik ©061/627-029 19577 Rjave JARKICE pred nesnostjo in domača JABOLKA, prodam.Stanovnik ©685-546 19578 TELIČKO rjavo, staro 3 mesece, prodam. ©802-706 19580 BIKCA črno belega, starega 1 teden, prodam. ©733-316 19581 Prodam BIKCA simentalca.težkega 110 kg. ©421-464 19583 Prodam 3 TELICE, težke od 160 do 220 kg. ©736-387 19587 Prodam OVCE breje in JAGNJETA. Papež Slavka 1, Podnart 19592 Dva PRAŠIČA po 110 kg, domača krma, prodam. ©422-673 19615 Prodam 14 dni starega BIKCA sivca. ©422-816 19617 Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni. ©731-664 19625 Prodam 3 mesece starega BIKA simentalca in papriko. ©242-135 19630 Prodam enoletne kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo. ©471-866 19631 Prodam več BIKCEV simentalcev, težkih do 150 kg. ©738-876 19636 Prodam BIKCA črnobelega, starega en teden. Rahne, Koseze 25, Vodice, 061/ 824-352 19639 UDSKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in doDre plesalce 064/415-000 Prodam plemenskega KOZLA in KOZICO staro 3 mesece. ©736-540 19649 TELIČKA simentalca 130 kg, prodam. ©641-018 19655 Prodam plemenskega OVNA jezersko -solčavske pasme. ©742-725 19657 Prodam PRAŠIČE težke od 30-70 kg, domača reja. ©557-959 19681 Prodam BIKCA simentalca 8 tednov starega. Gorenjesavska 19, Kranj 19683 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. ©422-631 19739 Prodam mlado KOZO, dobro mlekarico ter KOZLICO, staro 10 mesecev. ©564- 476 19765 Prodam črnobelega teleta za zakol. ©491-323 19778 MUCKE stare 3 mesece ODDAM DOBRIM LJUDEM. ©741-710 19793 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simnetalcka težkega okoli 70 kg. ©738-155 19498 Kupim TELETA simentalca starega do 10 dni. ©558-353 19507 Kupim do 10 dni starega TELIČKA simentalca ali križanca. ©401-156 19529 Kupim BIKCE simentalce od 300-400 kg. ©730-119 19555 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni in prodam jedilni KROMPIR. ©491- 541 19571 Brejo TELICO ali kravo ali s teletom in bika do 450 kg kupim. ©323-551 19616 Kupim bikce simentalce stare do 10 dni. ©738-876 19637 Kupim do 14 dni starega bikca simentalca. ©451-207 19717 Kupim TELIČKO simentalko do 10 dni. ©431-243 19752 Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. ©422-750 19769 Kupim KRAVO dobro mlekarico pred ali po telitvi. ©557-717 19781 LESTVICA RADIA KRANJ PO NOVEM • VSAK PETEK OB 16,20 UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 C3AI1J 913 PETEK 18.9.1998 5.30 Začetek programa, Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo -GBD 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Oddaja o nogometu 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Novinarski prispevek 15.20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Lestvica Radia Kranj 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia SOBOTA 19.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Srečanje WW polo v Lescah - gost v studiu 9.50 EPP 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Večno mladi in Stojan Lavtar 24.00 Zaključek programa Radia Kranj NEDELJA 20.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi: gost Marjan Mencinger 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj PONEDELJEK 21.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.05 Prodaja, kupovanje, menjava učbenikov 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Točki, metri, sekunde 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije 17.00 Srečanje posvojiteljskih družin v Preddvoru 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 Lestvica JAM 20.00 Pometamo doma 21.00 Večer evergreenov 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TOREK 22.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema 10.50 EPP 11.10 Informacije o zaposlovanju 11,30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - Borzna hiša Ilirika 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.00 Mladinska knjiga - predstavitev 17.50 EPP 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa SREDA 23.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: 50-letnica doma starejših občanov Preddvor 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na Radiu Kranj 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi RS 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Moda in ... 24.00 Zaključek programa ČETRTEK 24.9.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 TPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7,20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.20 Tema: Trgovanje z vrednostnimi papirji - izobraževalno svetovalna oddaja 9.50 EPP 10.10 Seklarna Hrastnik, d.d., se predstavlja v radijski mreži oddaja v živo iz studia Radia Trbovlje 10.20 Prešernovo gledališče 10.40 Zaposlovanj 10.50 EPP 11.0 Prešernovo gledlaišče 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.00 Pogovor s pred. vlase dr. Janezom Drnovškom (IV. radijska mreža - iz studia Radio Murski val) 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Music machine 20.00 Večerni program: Parnas 24.00 Zaključek programa V nedeljo, 20. septembra, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. Gost v oddaji bo Leščan Marjan Mencinger, strojni projektant v pokoju, sicer pa znan modelar; iz njegove delavnice je tudi model letala DC-P Super 80, ki smo ga pred tremi leti predstavili v Gorenjskem glasu. Njegova misel: "Mladih modelarjev ni veliko. Več mladostnikov bi preživelo, če bi delalo modele, namesto da se vozijo z mopedi." TRGOVINSKO PODJETJE d.o.o. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA -/DRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta: Moje ime in naslov: (Izpolnjenega prosimo pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, za "Nedeljski klepet ob kavi"). WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si VEČNO MLADI Pripravlja in vodi STOJAN LAVTAR. Oddaja bo na programu RADIA KRANJ jutri, v soboto, 19. septembra, od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA 1. Super Trouper (Abba) 2. Massachusetts (Bee Gees) 3. Release Me (Engelbert Humperdinck) 4. Crving (Don McLean) 5. Call Me (Blondie) 6. Crocodile Ročk (Elton John) ,.,_,.■„. . _ 7. My Love (Paui McCartney & vvings) Založba Mladinska knjiga 8. Tie A Yellow Ribbon .. (Dawn) Lep pozdrav in lepo povabljeni k poslušanju jutrišnje oddaje, ki jo spet pripravljamo skupaj z ZALOŽBO MLADINSKA KNJIGA. Naš gost, odgovorni urednik Enciklopedije Slovenije MARTIN IVANIČ nam bo tokrat predstavil Prvo desetletje, že drugo knjigo iz serije Kronika XX. stoletja. Nato pa se bomo skupaj z EDVINOM FLISERJEM preselili v leto 1975. Vaše kupone bomo sprejemali do petka, 9. oktobra, na naš naslov Radio Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, s pripisom VEČNO MLADI. KUPON - VEČNA LESTVICA GLASUJEM ZA SKLADBO ŠT: MOJ NASLOV: ---.-------------„ ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... Uredili parkirišče pod gaštejskim klancem Kranj. 18. septembra - Je že tako. da vozniki "zlepa ali zgrda" najdejo prostor za svoje vozilo in prav pride vsak, še tako neugleden, koscek zemlje. Najprej poskusita eden ali dva. nedolgo zatem, dobimo novo "parkirišče". Podobno preteklost ima ludi parkirišče pod gaštejskim klancem, kjer so vozniki svoja vozila parkirali na prostoru pod stopnicami, bližnjico za pešce v Stražišče. Niti blato jih ni odvrnilo od njihove namere. In ne zgodi se ravno vsak dan, da bi tako "divje" parkirišče uredili. No, omenjeno je vsekakor izjema, saj so ga pred časom za nekaj dni zaprli, /ravnali zemljišče, ga strojno utrdili in nasuli s peskom. Ob tem je razveseljivo tudi to, da so ga precej povečali, predvsem pa voznikom ne bo treba več parkirati na neurejenem in blatnem prostoru. Parkirišče pa je zanimivo še po nečem. Ko so ga delavci strojno urejali, smo ga nameravali fotografirati. Že smo veselo pritiskali na sprožilec, koje proti nam z vso ihto in jezo hitel možakar ter nam zagrozil, da "bog ne daj", da bi se fotografija z njegovim obličjem /našla v časopisu. "Samo poskusite! Če se to zgodi, vas bom tožil!" je, kdo ve zakaj, jezen in vidno vznemirjen ponavljal eden od delavcev na parkirišču. Ja, včasih je pa res težko razumeti ljudi. Morda je imel slab dan ali pa mu preprosto naraste pritisk, ko zagleda novinarja? Tudi, če bi ga ta rad "ovekovečil" za vse večne čase, pri družbeno koristnem delu. • r. Š., foto: T. D. Urejeno in povečano parkirišče pod Gaštejem. ODIVO SERVIS AVTOGUM ŠENČUR SAVA • G00DYEAR • SEMPERIT • MICHELIN • DUNLOP • NOKIAN ■ FULDA • OEBICA • BANOAG • 15 % POPUST ZA VSE VRSTE AVTOPLAŠČEV 4P: M+S DO 16. 10. 1998 TUDI NA OBROČNO ODPLAČILO BREZPLAČNA MONTAŽA HITRE IN STROKOVNE VULKANIZERSKE STORITVE ZA OSEBNA, TOVORNA, KMETIJSKA IN DRUGA VOZILA TEL: (064) 411-952 DEL. CAS: OD 7. SOBOTA: OD 7. __studio vizua I • MEUAMUSMEBJEVAUH MOeUftVALMiTAKf • ZUNANJE M NOTRANJE OZNAČITVE POSL PROSTOROV • SAMOLEPILNI NAPISI IN j GRAfklNA OPREMA VOZIL | oblikovanje in izdelava vizualnih sporočil j Virmase 2o4 - ŠK.LoKA - tel.: o64/632 7o9 NAREDI SAM MIRKA VADNOVA 14 IND. CONA PRIMSKOVO 4000 KRANJ, SLOVENIJA Tel.: (++386) 64 241 048 Fax: (++386) 64 241 476 lip bled UP lesna industrija BLED d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.: 064/7950 PROIZVODNO-PRODAJNI PROGRAM - NOTRANJA IN VHODNA VRATA - POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA - OPAZNE PLOŠČE ZA GRADBENIŠTVO NOV PRODAJNI SALONI V KRANJU NAD TRGOVINO OBL'Č TEL. :064/340-090 Sejmi in renaulti Prebivalci države na sončni strani Alp imamo grdo navadi), da smo do svojih dosežkov običajno (preveč) kritični ter kritizerski, in sami sebe velikokrat podcenjujemo, pri sosedih je pa kar vse boljše. Primer: za sejme in razstave, ki jih organizira PPC Gorenjski sejem, skoraj vsakdo najde kakšno bolj ali manj zlobno pripombo. Le stežka bo kdo pohvalil, da je dobro, ker smo na Gorenjskem obdržali sejemsko tradicijo in odmevne med narodne sejemske prireditve, na katerih vsakdo lahko najde kaj zelo dobrega, zanimivega, ugodnega. Primerjava: za obiskovalce letošnjega 48, Mednarodnega Gorenjskega sejma, ki je bil prejšnji mesec, je sejem pripravil super nagrado - osebni avto renau/t t\vingo. V sosednji državi na 74. jesenskem mednarodnem zagrebškem ve lesej-mu, ki se je začel v ponedeljek in pojutrišnjem zapira vrata ter se pohvali z več kot 2500 razstavljavci iz 40 držav, je prireditelj Zagrebški velesejem tudi pripravil nagradno žrebanje za obiskovalec. Na velcscjmu bi -če je na Gorenjskem sejmu prva nagrada R-t\vingo - pričakovali mega avto. Nak, 'zgolj' renault clio je glavna velesejemska nagrada. In še ena primerjavica: velesejem je vsak dan odprt le od 9. do 18. ure. Gorenjski sejem v avgustu pa od 9. do 19. ttte, zatem pa je do enih zjutraj zabavni vecer z odličnimi glasbeniki, pa brez vstopnine ... Gorenjska borzno posredniška družba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z 03RE&TMI V 3ANKAH? &l RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMl- kor&k naprej KoroSka Vi, Kranj tcL 064/380 l00,fax:064/}80 10 12 KDO PRIHAJA Na Gorenjsko cesto v Radovljici prihajamo z največjo ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo ter domače mojstre. 3.10. '98 bomo pristali v novem, modernem trgovskem centru. Smo ljudje v zelenem, vendar nismo z Marsa. Uganite, kdo prihaja na Gorenjsko cesto? Z malo sreče boste postali dobitnik ene izmed nagrad, ki jih bomo izžrebali 3. 10. '98 . KDO PRIHAJA? Odgovore pošljite na dopisnicah do 28. septembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Ne pozabite pripisati svojega imena in točnega naslova NAGRADE: dvovratm hladilnik, glasbeni stolp, llkainik, 3 akumulatorski sesalniki, 2 krat po 10 menjalnih stikal, 2 krat 20-de!m Kavni servis. 2 teflonski ponvi s pokrovom in Še 12 Glasovih izletov za eno osebo po lastni izbiri. Majhna pozornost - veliko presenečenje - spomnite se vaših najbližnjih, znancev ali poslovnih partnerjev - ob obletnicah, jubilejih ali pa kar tako - pošljite jim telegram z luksuznim dodatkom - pokličite po tel. 96 in ostalo bomo mi uredili za vas - pričakujemo vas Vaša Pošta www.posta.si ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo delno jasno, predvsem v vzhodnem delu Gorenjske občasno tudi pretežno oblačno, vendar povečini suho. Zjutraj bo ponekod megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, najvišje dnevne od 14 do 18 stopinj C. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME T min / T max 4/15 5/ 17 6/18 KOŠARKA Ccbota, 19.3.1998 cb 18. ari KAVAsSA Sobota, 19.9.1998 ob 20. uri HALA PODEti ŠKOFJA LOKA Vabljeni! 5EZ0M5KE VSTOPNICE V PRODAJI V BIFEJU 5P0RTME DV0RAME ODEJA MABMOB HOIAVUH ROKOMET MOŠKI I .DRL RD TERMO Škofja Loka: RK RADEČE Danes, v petek, 18.9.1998 ob 20. uri £ PIA v dvorani Poden nepremičnine