obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
13. november
1978
št. 5
OSNUTKI DOKUMENTOV
ZA JAVNO RAZPRAVO
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na 15. seji, 7. novembra 1978, obravnaval osnutke naslednjih dokumentov:
- analize izvajanja družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978
- resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979
- proračuna občine Kamnik za leto 1979
- samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik
- sklepa o združevanju sredstev za financiranje nalog in programa ljudske obrambe v letu 1979 v občini Kamnik.
Sprejel je sklep, s katerim bo predlagal občinski skupščini, da te dokumente da v javno razpravo in sicer do 10. decembra 1978. Na podlagi razprave v zborih, stališč, predlogov in pripomb iz javne razprave bo izvršni svet pripravil predloge teh dokumentov, katere
naj bi občinska skupščina sprejela v mesecu decembru.
Ob pripravi predlogov teh dokumentov bo izvršni svet predložil občinski skupščini ukrepe za uresničitev ciljev in nalog izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979.
Poleg tega je izvršni svet obravnaval tudi osnutke dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1979 in 1980 in jih skupno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti daje v javno razpravo do 30. novembra 1978.
Izvršni svet poziva občane, organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva, da razpravljajo o predloženih dokumentih ter svoje pripombe in predloge dostavijo izvršnemu svetu v rokih, ki so predvideni za javno razpravo.
ANALIZA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA
RAZVOJA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1976-1980, V LETIH
1976,1977 IN 1978
pla 3 "i" ° temeli'n s'stema družbenega planiranja in o družbenem svo"" goslaviJe je zavezal vse nosilce planiranja, da sprejmejo Kam S!'ednJeročne plane. V skladu z zakonom je skupščina občine obdob Spre'ela meseca julija 1976 družbeni plan občine za je bil JC 1976~1980- Tako pri izdelavi kot pri sprejemanju plana naJvečji možni meri upoštevan samoupravni sistem planira-
nja. Temeljni nosilci planiranja so ob sprejemanju plana podpisali dogovor o temeljih družbenega plana, ki udeležence dogovora zavezuje, da najmanj enkrat letno analizirajo izvajanje temeljnih planskih nalog in uresničevanje ciljev, ki so določeni v planskih dokumentih naše občine. Skupščina občine Kamnik je doslej že obravnavala analize izva-
janja srednjeročnega plana v letih 1976 in 1977, prav tako pa tudi analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije za ti dve leti.
Analiza izvajanja družbenega plana občine v letu 1978 vsebuje predvsem globalno oceno izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine za prva tri leta srednjeročnega obdobja. Osnovni namen te analize je, da informiramo celotno delegatsko bazo, oziroma vse nosilce planiranja, kako poteka izvajanje srednjeročnega plana, ter da delegati ocenijo izvajanje oziroma uresničevanje tega plana in opozorijo na tiste probleme in naloge, ki jih prepočasi rešujemo in ki jim bo potrebno posvetiti večjo pozornost ter zagotoviti širšo akcijo. Ta analiza pa je tudi izhodišče za pripravo osnutka resolucije izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik v letu 1979.
GOSPODARSTVO
Analize in ocene družbenoekonomskih gibanj v prvih treh letih izvajanja družbenega plana občine Kamnik kažejo na to, da nekatere usmeritve uspešno uresničujemo, da pa povsem le ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati.
Dinamika gospodarskega razvoja je v planskem obdobju 1976-1980 zelo neenakomerna. Za leto 1976, kot prvo leto izvajanja srednjeročnega družbenega plana, je bila značilna predvsem nizka gospodarska rast kot posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja in nekonjukturnih tržnih pogojev. Na manjšo rast industrijske proizvodnje, s tem pa na manjšo rast družbenega proizvoda so posebno vplivale omejitve pri uvozu. Se težji položaj, kot je bil v industriji, je bil v gradbeništvu, ki je druga najpomembnejša dejavnost v naši občini. V teh pogojih je v letu 1976 družbeni proizvod porasel za 3%.
V prvem polletju 1977 je industrijska proizvodnja močno porasla, proti koncu leta 1977 pa je pričela upadati. V občini Kamnik je dinamika industrijske proizvodnje že tudi kazalec realne rasti družbenega proizvoda, ki je v letu 1977 porasel za 8%. Upadanje gospodarske rasti proti koncu leta 1977 se je nadaljevalo vse do sredine leta 1978. Proti koncu leta 1978 pa narašča industrijska proizvodnja, prav tako pa tudi dinamika izvoza, kar bo ugodno vplivalo tudi na poslovni uspeh OZD ob koncu leta 1978 v primerjavi z uspehom, ki je bil dosežen v prvi polovici leta 1978.
Analize zaključnih in periodičnih obračunov v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana 1976-1980 kažejo na to, da nekatere delovne organizacije poslujejo že dlje časa na meji rentabilnosti ali pa z izgubo. Zaradi tega so bili potrebni v nekaterih gospodarskih organizacijah posebni ukrepi družbenopolitične skupnosti za odpravo slabih poslovnih rezultatov. Te delovne organizacije povzročajo nestabilne gospodarske razmere v našem prostoru in ne morejo zagotavljati trajne stabilne gospodarske rasti. Tovarna usnja je npr. v tem planskem obdobju celo znižala obseg proizvodnje ter v zvezi s tem tudi raven zaposlenih.
Dinamika industrijske proizvodnje se je v letih 1976 in 1977 odrazila tudi na področju gradbeništva. Stagnaciji v gradbeništvu v letu 1976 je sledila v letu 1977 visoka rast zaradi pospešene investicijske dejavnosti posebno na področju stanovanjske izgradnje pa tudi na drugih področjih družbenega standarda. Za razliko od industrije, ki v letu 1978 beleži nizko rast proizvodnje, pa se visoka aktivnost na področju gradbeništva nadaljuje, k čemur v veliki meri prispevajo tudi višja investicijska vlaganja v občini. Druge dejavnosti, kot so kmetijstvo.^trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, so imele v teh treh letih nižjo gospodarsko rast v primerjavi z industrijo in gradbeništvom, ker na tem področju niso bile realizirane neke večje investicije. Zaposlenost se je na področju gospodarstva prilagajala nekonjukturnim pogojem gospodarjenja, rasla pa je le na področju zasebnega sektorja gospodarstva in na področju negospodarstva.
Povprečno število zaposlenih po letih
1975 1976
1977 1978 - avgust
občina skupaj gospodarstvo negospodarstvo zaposleni v zasebnem sek.
9694 9690 9895 10156
8720 8575 8697 8923
756 869 923 903
218 245 275 330
Investicije
Ustvarjene investicije v letih 1976, 1977 in 1978 so prikazane v tabeli 1. Investicije v letih 1976 in 1977 so povzete po statističnih obrazcih 1NV-01 in zajemajo delovne organizacije s sedežem v naši občini. Vrednost ustvarjenih investicij v letu 1978 pa je prikazana na osnovi ocen delovnih organizacij. V prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana znaša vrednost ustvarjenih investicij kamniškega gospodarstva 599.458.000 din. Za plansko obdobje 1976-1980 smo predvidevali vrednost ustvarjenih investicij V višini 1.430,111.000 din po cenah iz 1976. leta. Na osnovi te primerjave je razvidno, da se plan investicij ne realizira v takšnem obsegu, kot so ga predvidevale organizacije združenega dela.
Najvišje ustvarjene investicije je dosegla tovarna Titan, in sicer v višini 134,679.000 din za modernizacijo proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah. Sledi Industrija pohištva Stol z ustvarjenimi investicijami v višini 96,033,000 din za izgradnjo upravne zgradbe, gradnje Interiera Sarajevo, rekonstrukcije proizvodnih prostorov v TOZD sedežno pohištvo, ploskovno in kosovno pohištvo ter nabavo opreme. Na tretjem mestu je po ustvarjenih investicijah Kemijska industrija v vrednosti 86.892.000 din.
Uvoz in izvoz
Izvoz in uvoz močno vplivata na gospodarsko aktivnost kamniške industrije, tako glede deleža vrednosti izvoza v ustvarjeni realizaciji kot glede zagotavljanja repromateriala in opreme za proizvodnjo.
Dolgoletno povprečje rasti izvoza je bilo v naši občini 16% letno, kar smo ugotovili že s srednjeročnim družbenim planom občine. V letu 1976 je bil porast izvoza glede na preteklo leto 15%, v letu 1977 je izvoz porasel le za 5,8%, v letu 1978 pa ocenjujemo, da bo ostal na ravni iz leta 1977.
Takšna gibanja so imela za posledico, da je po letu 1976 delež uvoza v izvozu stalno naraščal. V letu 1976 je znašal delež uvoza v izvozu 50%, leta 1977 je ta delež znašal 63%, ob polletju leta
1978 pa že 75 . Vrednost izvoza v letu 1978 bo znašala predvidoma 15,210.000 $, vrednost uvoza pa 11,224.000 $.
Med poglavitnimi vzroki za premajhno prisotnost trajne orientacije OZD v mednarodni menjavi sta zmanjšana konkurenčna sposobnost kot odraz zaostajanja produktivnosti dela z ravnijo, doseženo v svetovnem gospodarstvu, ter prepočasno uveljavljanje novih odnosov na področju ekonomskih odnosov s tujino. Ekonomska politika pa tudi ne zagotavlja ustreznih ukrepov za večjo stimulacijo izvoza.
Industrija
RUDNIK KAOLINA ČRNA
V obravnavanem obdobju je proizvodnja plavljenega kaolina padla od 22.000 ton v letu 1976 na 19.000 ton v letu 1978. čeprav se je količina nakopane rude v istem obdobju zvišala od 59.000 ton na 66.000 ton. Tako se niso uresničila predvidevanja o realizaciji 30.000 ton plavljenega kaolina v letu 1978. Razlog za manjšo proizvodnjo je tudi manjše povpraševanje po kaolinu znamke Črna zaradi neustrezne kvalitete (prevelika abrazija) kakor tudi v neprimerni obliki (prevelika stopnja vlage). Zadnje raziskave s težnjo izboljšati kvaliteto pa za 1979. leto napovedujejo pričetek nove rasti proizvodnje, čeprav za to leto v še vedno skromni količini 20.000 ton.
Proizvodnja in predelava kalcitne kamenine kaže v tem obdobju pozitivne tendence. To dokazujejo podatki o. doseženi proizvodnji, ki se je od 40.167 ton, realizirane v letu 1976 letu, dvignila na 52.000 ton v tem letu. Vzpon proizvodnje naj bi se nadaljeval tudi v bodoče, in sicer po dinamiki, ki obeta v letu 1979 60.000 ton, v letu 1980 pa že 75.000 ton proizvodnje. Ta nivo dosežene proizvodnje pa pomeni istočasno tudi realiziranje zastavljenega srednjeročnega programa.
Število zaposlenih se je od leta 1976 do sedaj povišalo le za 13 delavcev.
V prvih treh letih srednjeročnega programa se kaže padec produktivnosti dela pri kaolinu, to pa predvsem zaradi zmanjševanja vsebnosti kaolina v rudi, medtem ko narašča ves čas produktivnost pri proizvodnji kalcita.
DONIT-TOZD KERAMIKA »SVIT«
Ustvarjen količinski obseg plana je daleč pod srednjeročnim planom. Dosegli so samo 54% realizacije plana. Vzrok za neizpolnitev plana je menjava asortimenta (uvajanje DO sistema), k temu pa so pripomogle tudi težave z orodji in maso.
Opaziti je zmanjšanje števila zaposlenih. Delavci, posebno kovinarji, zapuščajo TOZD zaradi večjega OD v sosednjih DO v Kamniku. Število zaposlenih je za 19% manjše od planiranega.
Planirane investicije so dosegli v višini 98%. Investirali so v modernizacijo montaže, nakupa »EIRICHA«, prenosnega traka do peči in lastno izdelavo stiskalnih avtomatov. \
V izvozu za konvertibilno področje so dosegli lepe rezultate. Po manjšem stagniranju v letu 1976 se kaže v letu 1977 povečanje za 32%. V prvi polovici tekočega leta pa je porast za 29%. V celoti je izvoz za 15% večji od planiranega.
DONIT-TOZD KEMOSTIK
TOZD Kcmostik je pričel poslovanje kot samostojna temeljna organizacija v okviru DO Donit 1.1. 1976, torej v obdobju, ko smo sprejemali srednjeročni plan razvoja do leta 1980. Srednjeročni plan je imel za cilj združitev proizvodnje lepil in tekoče plastike iz TOZD Tesnilka v Kamniku. S tem planom so si zadali nalogo, občutno povečati fizični obseg proizvodnje in ustvariti čim večji dohodek. V letu 1977 so uresničili združevanje dela in sredstev ter sklenili samoupravni sporazum, s katerim so uskladili vse medsebojne odnose pri pridobivanju skupnega dohodka v skladu z zakonom o združenem delu med TOZD Kemostik in TOZD Fenolit. V letu 1978 jih čaka tudi pomembna naloga samoupravnega združevanja na podlagi pridobivanja skupnega prihodka s TOZD Fenolit in TOZD Laminati.
Ob tem pa morajo v letu 1978 še dokončno urediti odnose z DSSS glede pridobivanja dohodka skupnih služb s svobodno menjavo dela. To bo ena najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju, s katero bodo lahko rešili vse medsebojne odnose, ki trenutno še niso taki, kot jih določa Zakon o združenem delu.
V srednjeročnem planu 1976-1980 so si zadali kot glavno nalogo združitev kapacitet za proizvodnjo lepil in tekoče plastike. To nalogo so uresničili v letu 1977 in s tem zaključili planirano investicijo v osnovna in obratna sredstva. Do leta 1980 bodo v glavnem izboljševali proizvodnjo z nabavo manjše investicijske opreme, ki jo bodo plačevali iz minimalne amortizacije.
DONIT-TOZD TRI VAL
S srednjeročnim planom 1976-1980 so bile za leto 1978 določene za TOZD Trival Kamnik visoke gospodarstvenc zadolžitve, ki so bile preračunane na izvajanje investicij že takoj po začetku srednjeročnega obdobja. Ker zaradi raznih vzrokov niso bili pravočasno izdelani investicijski programi, kar je imelo za posledico vrzeli v izpolnjevanju nekaterih planskih nalog, so pretežni del ciljev kljub temu dosegli.
Pri fizičnem obsegu proizvodnje dosegajo pri oljnih trakovih 90% predvidenih količin, pri oljnem papirju 85%, pri tehnični plastiki 77% ter pri gumi 86%. Pri oljnih trakovih ter papirju gre za odmiranje potreb, novih substituiranih proizvodov še niso osvojili. Pri tehnični plastiki je pomembna investicija sicer opravljena, vendar traja reklamacija elektronskega dela že vse leto 1978. Pri gumbih je izvedba investicije pravkar v zaključni fazi, in še ni mogel priti učinek do izraza. Ostale skupine izdelkov proizvajajo v planiranih količinah.
Tudi uvoz je za celotno preteklo plansko obdobje pa 2% pod planom. Dohodek in čisti dohodek sta presežena s 14 in 33%, vendar pa sta OD in skupna poraba v še večjem presežku (38%). kar je tudi v vzročni zvezi z zaostajanjem investicij.
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA »TITAN«
Delovna organizacija ni izpolnila planiranih proizvodnih zadolžitev v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana, saj je bil plan proizvodnje izpolnjen le v višini 95%. Leta rast industrijske
proizvodnje je v letih 1976, 1977 in 1978 znašala 3,9% pri letni rasti zaposlenosti za 1%. Vzroke za neizpolnjevanje plana je potrebno iskati v nerealiziranih investicijah pri posodabljanju proizvodne opreme. Analiza ustvarjenih investicij kaže na to. da so bile predvidene investicije v osnovna sredstva realizirane le v višini 62%.
Za neizpolnjevanje investicijskega plana pa je potrebno iskati vzroke pri togih administrativnih predpisih glede uvoza prepo-trebne sodobne proizvodne opreme.
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«
Fizični obseg industrijske proizvodnje se od leta 1976 dalje giblje v okviru planskih predvidevanj. Stopnja rasti znaša 6,5%. Dinamika proizvodnje je bila v I. polletju 1978 nizka, v drugem polletju pa že kaže planirano povečanje. Kljub temu pa poslovni uspeh konec leta 1978 ne bo v celoti dosegel planskih predvidevanj, na kar je predvsem vplivalo nepredvideno povečanje nabavnih cen osnovnih materialov.
INDUSTRIJA POHIŠTVA »STOL«
Delovna organizacija je v prvih treh letih srednjeročnega plana presegla izpolnitev planiranih nalog na področju dosežene investicijske proizvodnje, ki je naraščala z letno stopnjo 8,3%. Stopnja zaposlenosti je pri tem letno naraščala z 2,3% produktivnost dela pa s stopnjo 6%.
Delovna organizacija je v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega družbenega plana realizirala naslednje investicije:
V TOZD Sedežno pohištvo je bil zgrajen parkirni prostor. Dinamika izgradnje skladišča v TOZD »Sloga« Moste je potekala po načrtu.
Investicija INTERIER Beograd v TOZD Prodaja je bila zaključena. Izgradnja razstavno prodajnega prostora Interier Sarajevo, ki je bila planirana v dveh fazah, je potekala po načrtu in je bila zaključena v letu 1977.
Tudi izgradnja poslovnih prostorov (I. stolpič) s telefonsko centralo, ki je bila planirana v dveh stopnjah (v letu 1976 jn 1977) je bila zaključena v letu 1977.
Realizacija investicij v letu 1977 je potekala po sprejetem planu z manjšo prerazdelitvijo sredstev pri nekaterih investicijah. Rekonstrukcija strojne stolarne v TOZD Sedežno pohištvo je potekala po načrtu, vendar so bila za to potrebna večja sredstva od planiranih.
Dinamika izgradnje kotlovnice v TOZD »Sloga« Moste je potekala po predvidenem planu.
Zaključeno je bilo tudi investiranje v družbeni standard (stanovanjski blok). V letu 1978 bo dokončana investicija v TOZD »Sloga« Moste - rekonstrukcija delovnih prostorov.
Izgradnja 11. faze kovinsko tapetniške proizvodnje, ki je bila planirana za leto 1978, je prenesena v leto 1979 in bo še v istem letu dokončana skupaj z II. faza, ta je bila planirana za leto 1980.
Izgradnja ograje, vratarnice in ureditev okolice v TOZD Ploskovno pohištvo bo predvidoma končana konec leta 1978 oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta. Finančna sredstva so zagotovljena že v letu 1978.
Izgradnja skladišča v Sarajevu je v začetni fazi in bo končana v prihodnjem letu.
Do konca letošnjega leta bo dokončana tudi investicija v drugi del poslovnih prostorov (II. stolpič) skupaj z delavsko restavracijo.
TOVARNA POGREBNE OPREME »MENINA«
Delovna organizacija je dosegla v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana letno 2,5% rast proizvodnje. Z isto stopnjo rasti je naraščala tudi zaposlenost.
Na področju izvoza se je delovna organizacija pojavila leta 1977 in 1978, in sicer v manjšem obsegu.
V teh treh letih se je tudi posodobila in razširile zmogljivosti v proizvodnji, tako da delovna organizacija posluje z najsodobnejšo opremo.
TEKSTILNA TOVARNA »SVILANIT«
Na osnovi gibanja fizičnega obsega proizvodnje v letih 1976, 1977 in 1978 ugotovljena 8% letna rast industrijske proizvodnje v TOZD Svila ter 7% rast v TOZD Frotir. Povečana proizvodnja je bila dosežena na osnovi boljše organizacije dela, ki je prispevala tudi k višji produktivnosti dela. Stopnja zaposlenosti je bila v vsem obdobju na isti ravni v obeh temeljnih organizacijah.
TOVARNA USNJA
TOZD Usnjarna kaže v zadnjih letih stalno padanje fizičnega obsega proizvodnje. Tako je bilo v letu 1976 proizvedenega 1,558.040 m2 govejega usnja, v letu 1977 je padla proizvodnja že na 1,377.092 nr. V letu 1978 pa na podlagi 9-mesečnih podatkov ocenjujemo, da bo proizvedla okrog 1,350.000 nr usnja, kar je za 2% manj kot v preteklem letu. Vzrok vedno manjši proizvodnji je poleg nerešenega investiranja v zamenjavo nekaterih dotrajanih strojev tudi, stalno zmanjševanje števila zaposlenih.
Le-to se je od decembra 1977 (433) do septembra 1978 (360) zmanjšalo za 13%. Z večjo fizično produktivnostjo preostalih delavcev (indeks produktivnosti januar-september 1978/77 je 115) skušajo ohranjati obseg proizvodnje na približno lanski ravni.
Predvidevajo, da bo prodaja v letu 1978 znašala ca. 185-190 milijonov dinarjev, kar pomeni ohranjevanje ravni iz leta 1977. V skupni prodaji naj bi izvoz predstavljal ca. 20%. in to v celoti na konvertibilno področje.
Tudi v TOZD Konfekcija obseg proizvodnje stalno pada, saj se podobno kot v Usnjarni število delavcev zaradi neurejene gospodarske situacije in nizkih osebnih dohodkov stalno zmanjšuje (indeks september 1978) december 1977 = 79).
Tako načrtujejo, da bodo do konca letošnjega leta proizvedli okrog 45.000 kosov usnjene konfekcije. To je v primerjavi z letom 1977 zmanjšanje za 10% (50.041 kosov), glede na leto 1976 pa za 9% (49.179 kosov).
Po predvidevanjih bo celotni vrednostni obseg proizvodnje v letu 1978 znašal 92 milijonov din. od česar naj bi izvoz znašal 25 milijonov dinarjev. Celotna prodajna vrednost pomeni glede na lansko leto povečanje za 40%.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA »ETA«
Fizični obseg proizvodnje se približuje planirani količini v srednjeročnem planu: v letu 1976 so plan realizirali 99%, v letu 1977 zaradi neugodne letine 90%, letos pričakujejo 88% relizacijo srednjeročnega plana oziroma 90% realizacijo letnega plana Vzrok odstopanj je v spremenjeni strukturi proizvodnje, ker se morajo prilagajati letini in stanju na tržišču. Na zadovoljivo realizacijo plana proizvodnje so v znatni meri pripomogli nova oprema, dvig produktivnosti in boljši delovni pogoji.
Izvoz se giblje v skladu s predvidevanji, uvoz pa so uspeli skrčiti, tako da pričakujejo tudi konec leta 1978 pozitivno izvozno-uvozno bilanco.
Število zaposlenih je pod pričakovano rastjo (indeks 107) in tudi letos ne bodo presegli 10% stopnje načrtovane rasti zaposlovanja.
Investicije so bile usmerjene v modernizacijo in rekonstrukcijo linij; izgradili so I. del regalnega skladišča. Še vedno pa potekajo gradbena dela (rekonstrukcija) v obratu Mengeš.
V sodelovanju s Svilanitom bodo še letos postavili čistilno napravo za odpadne vode.
Izgradnjo II. dela regalnega skladišča so preložili zaradi pomanjkanja obratnih sredstev.
PODJETJE »MESO«
Proizvodnja je v prvih treh letih izvajanja plana naraščala letno za 12%, s tem da je zaposlenost celo padala. Investicijska vlaganja so bila namenjena predvsem posodabljanju opreme.
Gradbeništvo
GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«
Fizični obseg proizvodnje bo v letu 1978 v primerjavi s postavljenim planom presežen za 10-15% nasproti lanski proizvodnji pa se bo povečal za 40%. Ti rezultati so posledica ugodnega stanja na gradbenem tržišču ter predvsem oživljene investicijske gradnje v Kamniku. Celotni prihodek bo sicer zaostajal za temi kazalci, kef bo ob koncu precejšen del proizvodnje ostal nedovršen.
V letu 1978 niso pričeli s predvidenimi investicijami razen vlaganj v obnovo kapacitet strojnega in avto parka. Izgradnja usedalnih bazenov, skladišča goriv in lesnega obrata je zaradi neizdelane tehnične dokumentacije in zasedenih kapacitet za izgradnjo preložena v leto 1979.
Glede na celotno obdobje pretečenega dela srednjeročnega plana prehitevajo programe v višini proizvodnje, zaostajajo pa v vlaganjih, kar bo potrebno nadomestiti v letih 1979 in 1980.
GRADBENO PODJETJE »GRADBINEC«
V letih 1976 in 1977 so vlagali sredstva v lahko gradbeno mehanizacijo. V ta namen so uporabili sredstva, ki so bila predvidena s planom. V teh dveh letih so poslovali še kot SGP Projekt Kranj, kajti nove TOZD v okviru delovne organizacije SGP Gradbinec so bile konstituirane šele v letu 1978.
INDUSTRIJSKO PODJETJE »ALPREM«
Delovna organizacija je v prvih treh letih srednjeročnega plana dosegla visoko dinamiko razvoja. Poseben uspeh za delovno organizacijo je odkup objekta IPOK, s katerim je bilo mogoče doseči ustrezno organiziranost proizvodnje, optimalno zaposlitev ter uvedbo novih izdelkov protipožarne stene. V tem obdobju se kaže visoka dinamika osnovnih kazalcev uspešnosti gospodarjenja.
OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE »ZARJA«
Leta 1976. ko so izdelovali srednjeročni plan delovne organizacije Zarja, so imeli v načrtu preselitev prostorov delovne organizacije na novi prostor. Ker do realizacije omenjenega načrta ni prišlo, na sedanjem prostoru pa zaradi varnostnega pasu ni bilo moč izvajati gradbenih del, niso izkoristili planiranih sredstev za investicijsko izgradnjo, pač pa so del sredstev izrabili za nabavo strojev.
Trgovina
ABC Pomurka - Trgovsko podjetje »Kocna«
V letu 1976. 1977, 1978 so bile z resolucijo začrtane naloge na področju trgovine izpolnjene v veliki meri. Zgrajeni sta bili sodobna samopostrežna trgovina in bife na Bakovniku, ki sta začela poslovati v mesecu aprilu 1977, in trgovina na Lazah v Tuhinju-Trgovsko podjetje Kočna je v tem obdobju dokončalo gradnjo sodobne hladilnice, s katero si je pridobilo 1800m 1 hladilnih in zmrzovalnih komor za skladiščenje sadja in zelenjave ter globoko zmrzovanje prehrambenih proizvodov. Ravno tako je podjetje v letu 1976 organiziralo Kamniški sejem, ki je doživel velik poslovni uspeh. V letu 1977 sejem ni bil organiziran. Kot delno nadomestilo za sejem je bil v mesecu septembru teden pohištva in opreme.
TP Kočna je v svojih prodajalnah dopolnilo in nadomestilo dotrajano opremo, nabavljena je bila pisarniška oprema za TOZD in DSSS, obnovljenih je bilo nekaj fasad.
Izgradnjo veleblagovnice v Kamniku in SP trgovine na Kregar-jevem niso pričeli.
Ob koncu 1. 1978 in na začetku 1. 1979 bodo odkupili poslovne prostore in nabavili sodobno opremo za novo samopostrežno trgovino in bife v Komendi. Celotna investicija bo znašala 860.000 din. Povečala so se osnovna sredstva v sadni drevesnici in avto-parku zaradi nakupa kmetijskih strojev, dveh tovornih avtomobilov in nakladalca za razkladanje premoga.
Za obratovanje distribucijskega centra je bila nabavljena najnujnejša oprema.
V 1. 1978 je bila organizirana prodaja rezervnih delov za določene vrste motornih vozil, izboljšala se je tudi ponudba kmetijskih strojev in orodij, barv, lakov in kemikalij, sanitarnih proizvodov ter galanterija.
^1
Trgovske delovne organizacije s sedežem zunaj občine Kamnik s° v tem obdobju ustanovile nove poslovalnice: »Medeks« v Maistrovi ulici. Trgovsko poslovalnico z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Komendi, ki jo je ustanovilo gostinsko podjetje Domžale. »Elita« Kranj in Marketing Ljubljana.
Večja ponudba je bila tudi sadja in zelenjave zaradi urejenih ohodkovnih odnosov s proizvajalci in grosisti.
V letu 1978 je bila zadovoljivo organizirana prodaja ozimnice, ■'bor blaga v podeželskih prodajalnah se je v 1. 1978 bistveno ''boljšal.
Obrt, gostinstvo in turizem
- Sprejet je bil zazidalni načrt obrtne cone Kamnik. Pristojni upravni organ SOb Kamnik vodi postopek za pridobitev zemljišča 'a potrebe obrtne cone. Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik mora predhodno zemljišče komunalno urediti in opremiti, na kar bo opravljena javna licitacija za prodajo zemljišč za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov v skladu z zazidalnim načrtom.
- Pri Združenju samostojnih obrtnikov Kamnik je bila ustanovljena poslovna enota obrtne nabavno prodajne zadruge »Brana«, v katero je vključeno IS obrtnikov. V tem letu enota še ni začela poslovati v polnem obsegu in zato še ni zaželenih poslovnih uspehov.
- Krajevne skupnosti so bile zadolžene, da na svojih območjih postanejo pobudnik za ustanavljanje obrtnih servisov in drugih delavnic. Te pomembne naloge pa KS še niso opravile.
- Na območju občine ni bilo zainteresiranih samostojnih obrtnikov, ki bi nameravali skupno z delavci ustanavljati pogodbene organizacije združenega dela.
- Investicije na področju obrti in gostinstva so bile v precejšnji meri pogojene z odobravanjem kreditov, tako v osnovna kot obratna sredstva. Koprska in Ljubljanska banka sta kreditirali z dokaj ugodnimi pogoji nosilce teh dejavnosti, s čimer je bila omogočena hitrejša gradnja poslovnih objektov, nabava novih strojev in opreme, bili pa so tudi izboljšani pogoji poslovanja in kritje finančnih obveznosti obstoječih poslovalnic in ustanovljenih novih obrtnih in gostinskih obratov.
Tako je v letu 1976 Koprska banka odobrila 2.600.000 din posojila za obratna sredstva. Ljubljanska banka 1.024.378 din za obratna sredstva in 5 prosilcem investicijska posojila v skupnem znesku 304.000 din. V I. 1977 je LB. poslovna enota Kamnik, odobrila posojila za osnovna sredstva v višini 100.000 din na podlagi vezave iri šest posojil v znesku 465.000 din za obratna sredstva. Koprska banka je odobrila 39 posojil za obratna sredstva v znesku 3.740.000 din.
- V letu 1978 je LB gospodarska banka - poslovna enota Kamnik (do 30. 9 1978) odobrila samostojnim obrtnikom kredite za investicije v osnovna sredstva v višini 320.000 din in kratkoročne kredite za obratna sredstva v višini 1.328.000 din. Prav tako so bili odobreni krediti na podlagi namenske vezave domače in tuje valute za ureditev poslovnih prostorov in nabavo osnovnih sredstev v skupni višini 465.000 din.
- V zasebnem sektorju gostinstva zasledimo napredek. V tem obdobju je bilo na novo ustanovljenih sedem gostinskih obratov, več pa jih je bilo prenovljenih in opremljenih s sobodno gostinsko opremo.
- V družbenem sektorju ni bilo večjih investicijskih vlaganj.
- Organizacija ZD Viator - TOZD Hoteli in žičnice Kamnik je v tem obdobju pričela z elektrifikacijo počitniškega rekreacijskega centra Velika planina. Dela so bila opravljena do I. faze. na električno omrežje je bilo priključenih 14 počitniških hišic.
Opravljena so bila tudi večja remontna dela na žičnici.
V navedenem obdobju je bilo zgrajenih okrog 17 km gozdnih cest v vrednosti 2.300.000 din. vzdrževanih pa okrog 80 km gozdnih cest.
UREJANJE PROSTORA
Na področju urejanja prostora so bile v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega družbenega plana realizirane naslednje naloge:
- po vsestranski razpravi v letih 1976 in 1977 so bili v začetku leta 1978 sprejeti novelirani urbanistični program in red ureditvenega območja občine Kamnik (prostorski plan občine Kamnik), novelirani urbanistični načrt ureditvenega območja Kamnika, novelirani urbanistični načrt ureditvenega območja Most in Komende ter prostorski načrt za potrebe kmetijstva občine Kamnik;
- sprejel je bil zazidalni načrt dela območja BS-fi Kamnik (južni del Bakovnika).
Kmetijstvo
Kmetijstvo v občini Kamnik se je v obdobju 1976-1978 razvijalo v skladu s smernicami družbenega plana razvoja občine. Vsakoletne naloge so bile opredeljene z delovnimi programi Kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijske pospeševalne službe. Med pomembne dosežke v tem obdobju uvrščamo naslednje opravljene naloge:
'■VI. 11)77 je bil izdelan prostorski plan občine za potrebe kmetijstva, ki je vsa kmetijska zemljišča razdelil v 3 skupine glede na njihovo pomembnost za kmetijsko dejavnost. S prostorskim Planom in ustreznim odlokom občinske skupščine je bil storjen Pomemben korak v zaščiti najpomembnejših kmetijskih površin in usklajevanju interesov vseh. ki so zainteresirani za zemljo.
- V obdobju 1976-1978 so bili doseženi ugodni rezultati v Prizadevanju za posodobitev kmetijske proizvodnje. Zgrajenih in ■ aptiranih je bilo 35 hlevov s skupno 535 stojišči in postavljenih 7 4,Slt'osov- V istem obdobju je bilo zasebnim kmetom odobrenih
4i.400 din kreditov za nabavo kmetijske mehanizacije in za gradnjo kmetijskih objektov. Odkup tržnih viškov mleka je koli-finsko naraščal hitreje, kot je bilo predvideno v družbenem planu oja občine, zaostajala pa je prireja mesa. Pomembno je. da se ^ * lern obdobju okrepila skupinska nabava in raba kmetijske mehanizacije v strojnih skupnostih.
mcV nov° za dvig produktivnosti kmetijstva predstavlja v veliki Zai! 'hd'.posrcu"vanje sodobne kmetijske tehnologije kmetom, so k ° razcvanJc kmetov je s vsakoletnimi predavanji o temah, ki v   • e,e naJbolj zanimale, skrbela pospeševalna služba v sodelo-
^u s Kmetijskim zavodom Ljubljana, 'a n hmcl,c so v navedenem obdobju pokazali veliko zanimanja ft Plemenskih telic čiste simentalskc pasme. Kmetijska
Pome skuPn°st je regresirala nabavo preko 200 telic. kar \incCn' P°membcn prispevek k izboljšanju genetske osnove ži-
družbG0ZdarMV° se 'e v Prc,cklem obdobju razvijalo v skladu z skega oh" P'anom razvoja občine in načrtom gozdnogospodar-zriasal e rn°tT' LJubljana. Letni posek v zasebnem sektorju je bilo v |e, J*" "(,() m' bruto lesne mase. v družbenem sektorju pa je
CiščeCU   |l,76-|97s posekanega skupaj 32.800 m' lesa. ha. poo"'^    vzdrzcvanjc gozda je bilo opravljeno letno na 200 del je j*,    'h Pa Je bilo vsako leto 8 ha površin. Za izvedbo teh am.^.:_     Porabljenih letno 400.000 din sredstev iz biološke
KOMUNALNA DEJAVNOST
Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik je v letu 1977 in 1978 izvajala naloge, ki so bile prioritetne za občino Kamnik. V tem obdobju je bilo dokončano vodovodno zajetje Ivcrje ter položen cevovod do Kamnika. Opravljena je bila tudi povezava z Duplico, ki omogoča zadostno preskrbo z vodo. poleg tega pa je bil zgrajen še cevovod do Šmarcc.
Na področju izgradnje občinskega kolektorja so se ta dela nadaljevala tudi v letu 1977 in 1978. Kolektor je zgrajen od Titana do občinske meje v Šmarci ter povezan z medobčinskim kolektor-jem. V letu 1978 se je pričela gradnja druge faze čistilne naprave za mehansko in biološko čiščenje ter priključek na obstoječo kanalizacijo.
Po programu ter sklenjenem dogovoru med občino in Republiško skupnostjo za ceste so pričela teči pripravljalna dela. to je odkupi zemljišč in objektov ter pridobitev nadomestnih stavbnih zemljišč in nakup nadomestnih stanovanj za izgradnjo obvozne ceste.
Na podlagi spiska objektov, ki se rušijo, so bili vsi objekti ocenjeni (20). ocenjeno pa je bilo tudi zemljišče ob celotni trasi. Do sedaj je sklenjenih 5 pogodb o odkupu stavb in bila kupljena 4 nadomestna stanovanja. Prav tako pa je v Novem trgu zagotovljenih 14 nadomestnih stavbnih parcel, ki so bile že razdeljene med interesente.
Za nadomestne parcele je izdelana skupinska lokacijska dokumentacija, naročena pa je tudi izdelava projektov za individualne stanovanjske hiše. Kolikor bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo nadomestne parcele komunalno opremljene še v letu 1978. V letu 1978 je bila pridobljena investicijskotehnična dokumentacija za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Kamnik-Tunjice. Izbran je bil najugodnejši izvajalec, ki bo pričel z zemeljskimi deli že v letu 1978. Rekonstrukcijo ceste bodo izvajali ob sodelovanju Komunalne skupnosti, občanov Tunjic ter krajevnih skupnosti Tunjice in Kamnik.
V letu 1977 in 1978 so na področjih, kjer je predvidena družbeno usmerjena stanovanjska izgradnja BS-2 Perovo in BS-6 Bakovnik. nadaljevali s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč.
Na zazidalnem področju Komenda, kjer je predvidena individualna stanovanjska izgradnja, je bila izvedena komunalna opremljenost za 36 individualnih hiš. in sicer: zgrajena je makadamska cesta, vodovod, elektrika in regulacija potoka Reke. v tej zvezi pa tudi izgradnja dveh novih mostov.
Na področju Komende je prav tako pridobljena investicijsko tehnična dokumentacija za kanal »S« in čistilno napravo. Izvedba kanala »S« in čistilne naprave bo realizirana še v letu 1978.
Na področju obrtne cone je v teku postopek za odkup zemljišč, prav tako pa so naročeni projekti za vodovod in kanalizacijo.
VODNO GOSPODARSTVO
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava je v letu 1978 opravljala dela po programu.
- Nadaljevali so z izgradnjo betonskega - kamenitega opornega zidu od podjetja Meso do srednješolskega centra na levi strani struge Kamniške Bistrice.
- Opravili so tudi večja popravila jezov in pod slapovi na strugi reke Kamniška Bistrica.
- Zgradili so nov železobetonski most na občinski cesti Komen-da-Brnik v novem naselju Komende.
- Urejajo tudi regulacijo potoka Reke v Komendi proti naselju Nasovče.
- Opravili so tudi manjša popravila na bregovih reke Nevljice.
CESTE
amortiz
acije.
Cestno podjetje Ljubljana je v letu 1978 /gradilo odsek regionalne ceste in asfaltiralo odsek od pod Kozjaka-Spitaliča do Motnika. Nadaljujejo zemeljska dela od Motnika proti Ločici: če bodo vremenske razmere ugodne, bo še v letošnjem letu položen asfalt do občinske meje.
Zgradili in asfaltirali so tudi cesto v naselju Črna in naselju Smrečje, če bodo urejene zemljiško knjižne zadeve, bodo še v letošnjem letu rekonstruirali regionalno cesto pri separaciji Črna in pri spomeniku NOV v Črni.
Na obeh cestah Kamnik-Motnik-Ločica in Kamnik-Crnivec pa so bila opravljena tudi vzdrževalna dela.
Asfaltiral se je tudi odsek ceste Mostc-Vodice.
STANOVANJSKA DEJAVNOST
Skupščina občine Kamnik je na področju stanovanjske izgradnje sprejela srednjeročni program za obdobje 1976-1980, ki določa v tem planskem obdobju izgradnjo 1202 stanovanj, od tega 922 družbenih stanovanj (76%) in 280 individualnih stanovanj. Struktura stanovanjske izgradnje je bila s planom 1976-1980 postavljena v razmerju 80:20 v korist družbeno usmerjene gradnje. Dejansko stanje kaže, da je to razmerje 50:50.
Za plansko obdobje 1976. 1977 in 1978 je bilo iz sredstev družbene pomoči zgrajenih 278 stanovanj, kar predstavlja po posameznih letih 77% realizacijo srednjeročnega programa. Glede na podatke OZD in TOZD ocenjujemo, da je bila njihova realizacija srednjeročnega programa za navedena planska leta realizirana v približno istem odstotku.
Ce upoštevamo sredstva, ki se zbirajo po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj pri LB - enota Kamnik in se uporabljajo kot krediti za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, za individualno gradnjo in za adaptacijo, lahko računamo, da bodo planska predvidevanja izgradnje stanovanj v glavnem realizirana.
Samoupravna stanovanjska skupnost gospodari s 180 stanovanjskimi zgradbami, v katerih je organiziranih 170 hišnih svetov. Od tega pa jih dejansko dela okoli 0. Pri organiziranju in aktivnejšem delovanju hišnih svetov in zborov stanovalcev bo potrebno še večje sodelovanje stanovanjske skupnosti, krajevne skupnosti in SZDL
Hišni sveti in zbori stanovalcev predstavljajo del samoupravne osnove za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Ustrezen družbenoekonomski položaj hišnih svetov in zborov stanovalcev pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih objektov in v Samoupravni stanovanjski skupnosti se prepočasi uveljavlja, ker ni ekonomske osnove za razvoj samouprave. Da bi uveljavili samoupravno vlogo stanovalcev v hišnem svetu in v zboru stanovalcev v hišah in krajevnih skupnostih, moramo v bodoče zagotoviti njihov večji vpliv, tako na oblikovanje stanarin kot tudi za njihovo delitev in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v najširšem pomenu besede.
PTT
1. Končana so pripravljalna dela za izgradnjo stavbe PTT Komenda.
2. Za stavbo PTT Bakovnik (Kamnik II) je v izdelavi projekt.
3. Za montažo telefonske centrale v Kamniku je v pripravi pogodba (oprema je dobavljena).
4. Oprema za povečavo ATC Laze in za izgradnjo nove ATC v Komendi (s kapaciteto 600 naroč. priključkov) je rezervirana z možnostjo dobave 1. 1979.
5. V pripravi je izgradnja kabelske kanalizacije in kabelske telef. mreže na območju Kamnik-Bakovnik.
6. Oprema za zagotovitev dodatnih zvez med glavno centralo v Ljubljani in med vozliščno ATC Kamnik—Laze in Komenda je rezervirana (dobava 1979). Prečna zveza Kamnik-Domžale je realizirana.
7. Od načrtovanih telefonskih govorilnic je aktivirana ena medkrajevna.
Vsi navedeni investicijski objekti so v planu investicij 1978 79 s skupno predračunsko vrednostjo pribl. 60 mio din.
8. Na tem območju je bilo v letih 1976-1977 investirano pribl. 7.4 mio din za pripravo dokumentacije, nabavo poštne in telekomunikacijske opreme.
VARSTVO OKOLJA
V smislu sprejetih usmeritev srednjeročnega plana, določil zakona o varstvu zraka, odloka o varstvu zraka in zakona o preprečevanju hrupa so v letu 1976 pričeli razreševati problematiko varstva okolja, zlasti v prizadevanju, da bi odpravili prekomerno onesnaževanje zraka.
Republiški zakon o varstvu zraka inOdloka o varstvu zraka, ki ga je sprejel" skupščina občine Kamnik, zavezujeta organizacije združenega dela. druge pravne in fizične osebe, ki prekomerno onesnažujejo zrak. da izdelajo sanacijske programe predvsem za objekte, obrate in naprave, ki i/puščajo v zrak škodljive snovi preko dovoljene mere. Sprejetje planske usmeritve in zakonska določila se vse prepočasi uveljavljajo. Varstvo okolja bi moralo biti nujna skrb vseh delovnih ljudi in občanov kakor tudi stanovanjske in komunalne skupnosti ter skupnosti za varstvo zraka občine Kamnik.
V tem obdobju so bile izvedene razne očiščevalne akcije. Na tem področju pa je bil dosežen tudi pomemben uspeh z izgradnjo medobčinske čistilne naprave Domžale-Kamnik.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Na področju družbenih dejavnosti se v času srednjeročnega družbenega plana uveljavljajo novi družbenoekonomski odnosi. Cilji in naloge bodočega razvoja izhajajo iz interesov delavcev in občanov, to pa terja bolj razvito samoupravno organiziranost.
Pomembno vlogo pri uveljavljanju novih odnosov imajo poleg uporabnikov tudi izvajalci programov posameznih družbenih dejavnosti glede na to. kako oblikujejo programe, prednostne naloge in cene posameznih storitev ter kako se oblikujejo načela solidarnosti in vzajemnosti.
Stanje odnosov med samoupravnimi skupnostmi različnih ravni še ni najustreznejše. Na področju zdravstvene skupnosti se občinska samoupravna interesna skupnost še ni dovolj uveljavila kot temeljna skupnost v odnosu do regionalne skupnosti. Tudi odnosi v SIS za kulturo med občino in republiko še niso povsem urejeni. Na področju raziskovalne skupnosti so premalo opredeljene pristojnosti občinske skupnosti, isto velja za področje invalidskega in
pokojninskega zavarovanja. Pri skupnosti za vzgojo in izobraževanje bi moralo dogovarjanje in usklajevanje interesov zajemati celotno področje vzgoje in izobraževanja, to je poleg osnovnega šolstva tudi področje usmerjenega izobraževanja.
Za uspešno delo pa imajo pomembno vlogo tudi strokovne službe teh skupnosti. Uspešnost delovanja teh služb pa je seveda pogojena z urejenimi kadrovskimi, prostorskimi in materialnimi vprašanji, za kar smo v občini Kamnik našli ustrezne rešitve. Zaenkrat pa je problematično le. če so te strokovne službe organizirane racionalno. V prihodnje bomo morali prav gotovo stremeti, da bi pocenili storitve strokovnih služb zaradi večje racionalnosti in uspešnosti njihovega delovanja.
Otroško varstvo
Skupnost otroškega varstva je svoje naloge izvajala v okviru enotnega, dodatnega ter skupnega programa. Enotni program je obsegal;
- vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke v vzgojno-varstvenih organizacijah.
- SO-urni vzgojni program za petletne otroke. Dodatni program je obsegal:
- investicije v otroške vrtce in igrišča
- subvencioniranje cen v otroških vrtcih
- letovanje otrok in druge naloge, ki jih izvaja skupnost otroškega varstva.
Skupni program je obsegal:
- varstvo matere in novorojenčka
- denarne pomoči družinam in
- pospeševanje razvoja vzgojnovarstvenc dejavnosti.
V letu 1978 je bil prvič izpolnjen tudi 80-urni program za predšolske otroke, ki niso bili vključeni v nobeno izmed dejavnosti družbene vzgoje. V ta program je bilo vključenih 221 otrok (plan 200 otrok).
Iz dopolnilnega programa je najpomembnejša izgradnja otroškega vrtca v Komendi za 100 otrok. Gradnja se je zakasnila zaradi problemov ob izvedbi kanalizacije.
Redna Oblika pomoči družinam z nizkimi osebnimi dohodki je tudi regresiranje cen v otroškem vrtcu. Te oblike pomoči je deležnih vsako leto več otrok. Tako je skupnost otroškega varstva regresirala cene za 105 otrok, v letu 1977 za poprečno 130 otrok in leta 1978 za 200 otrok.
Delež regresa v skupni ceni oskrbnih stroškov za otroka znaša v letu 1978:
- za 68 otrok - 20%
- za 63 otrok - 40%
- za 41 otrok - 55%
- za 16 otrok - 70%
- za 12 otrok - 80%
Skupaj 200 otrok, deležnih regresa.
Skupnost otroškega varstva sofinancira letovanje otrok, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V letu 1976 je letovalo 288 otrok, v letu 1977 286 otrok in v letu 1978 251 otrok.
Sredstva za skupne naloge družbenega varstva otrok zagotavljajo delovni ljudje z združevanjem sredstev pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osebnih dohodkov, ki velja za vso republiko. Iz analize prihodkov in odhodkov Zveze skupnosti otroškega varstva, izdelane za leto 1977, je razvidno, da prispevki delovnih ljudi občine Kamnik ne pokrivajo odhodkov. Po oceni je bilo zbranih na področju naše občine 18.792 tisoč din. nadomestila osebnih dohodkov v podaljšanem porodniškem dopustu in pomoč za opremo novorojenčkov je znašala 5249 tisoč din, denarne pomoči družinam (otroški dodatek) 21.189 tisoč din ter drugi odhodki 455 tisoč din, skupaj torej 26.893 tisoč din odhodkov za našo občino.
Izobraževanje
Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti se je v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega družbenega plana odvijala v okviru dogovorjenih programov. Enotni program je zagotavljal enak obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev tako kot v SR Sloveniji. družbeno-vzgojnih izobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja. Z dopolnilnim programom pa so se financirale dejavnosti:
- sofinanciranje: glasbene šole, delavske .univerze, prehrane učencev v osnovnih šolah, šolskih učbenikov in potrebščin, šolskih ekskurzij za 4. in 8. razrede, anuitete in druge obveznosti:
- sredstva za zagotovitev pogojev za prehod na COS oz. podaljšano bivanje (odkupi zemljišč in ureditev igrišč). Odkupi zemljišč so bili opravljeni pri Osnovni šoli Komenda in Moste ter pri OŠ Frana Albrehta, dogovori za odkupe zemljišč potekajo za OŠ Šmartno in Stranje.
Posebni program za investicije pa je obsegal izgradnjo centra za usmerjeno izobraževanje, kjer so se dela pričela 25. maja 1977. Gradbena dela bi morala biti zaključena do 31. 8. 1978. Prišlo pa je do zakasnitve izgradnje, ker niso znani detaljni projekti za opremo. Ti so vezani na program usmerjenega izobraževanja, ki se bo izvajal v tem centru in še ni dokončno znan. V letu 1978 pa so bila tudi zagotovljena sredstva za izgradnjo osmih učilnic osnovne šole na Duplici, zbirajo pa se tudi sredstva za izgradnjo telovadnice pri OŠ Frana Albrehta.
Kultura
Kulturna skupnost je svoje naloge izvajala po programu tako za arhivsko, spominskovarstveno. muzejsko ter knjižnično dejavnost. V obdobju 1976-1978 je arhiv ustvaril osnovni pregled nad ohranjenim gradivom zgodovinske vrednosti, ne glede na to, kje in kdo ga je hranil ter začel z urejevalnimi deli glede na njihovo pomembnost in uporabnost. Spomeniško varstvo je v tem obdobju opravilo veliko dela za revitalizacijo starega mestnega jedra Kamnika. Zelo živahna je bila gledališka in koncertna dejavnost, saj je v tem obdobju gostovala v Kamniku vrsta gledaliških hiš. Zelo dejavna so bila tudi društva, ki so nastopala tudi izven občine in celo izven meja naše domovine.
V mesecu januarju 1978 sta sc združila Kamniški muzej in Ljudska knjižnica v enovito delovno organizacijo Kulturni center Kamnik. V okviru sredstev Občinske kulturne skupnosti pa gre 60% zbranih sredstev za financiranje skupnega prograjna kulturne skupnosti Slovenije.
Telesna kultura
V prvih treh letih izvajanja programa dela so naloge potekale v skladu s predvidevanji. Na področju množičnosti je bila posvečena pozornost delu šolskih športnih društev. Zaživele so selekcije v tekmovalnem športu, začelo pa se je tudi povezovanje in sodelovanje z Domžalami na tem področju.
Zdravstveno varstvo
V srednjeročnem obdobju je osnovna usmeritev zdravstvene politike v občinski zdravstveni skupnosti vsestransko izboljševanje osnovnega zdravstvenega varstva.
Ker je v zdravstvu že dolgo očiten razkorak med potrebami in zahtevami prebivalstva po zdravstvenih storitvah ter možnostmi zdravstvenih skupnosti, so se delovni ljudje in občani že ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o temeljili plana za obdobje 1976-1980 sporazumeli, naj se pravice do raznih oblik zdravstvenega varstva uskladijo z dohodkovnimi možnostmi. Tako je občinska zdravstvena skupnost po javni razpravi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela sklenila samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Ta dva sporazuma, ki sta stopila v veljavo I. maja 1978. sta pomembna za nadaljni skladnejši razvoj zdravstvenega varstva. V omenjenih sporazumih so se delovni ljudje in občani dogovorili tudi za doplačilo k stroškom zdravstvenih storitev (participacija) in določili vrste storitev, za katere bodo plačevali prispevek.
Zdravstveno varstvo se v občini Kamnik deloma financira tudi iz regijske solidarnosti, kar znaša 8% vseh porabljenih sredstev.
Socialno skrbstvo
Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik si je v srednjeročnem programu zadala naloge glede reševanja problema družbenih denarnih pomoči, strokovnega reševanja rejništva, zavodske oskrbe starejšega prebivalstva, varstva in usposabljanja ter zaposlovanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, mladoletniškega prestopništva in urejanja drugih zadev občanov, kadar zaidejo v osebne stiske.
Novi zakon o družinski zakonodaji pa je poleg že navedenih nalog dal občinskim skupnostim socialnega skrbstva še nove naloge v zvezi z ustanavljanjem predzakonskih svetovalnic, valorizacijo preživnin in odločanjem o zakonskih zadržkih.
V tem obdobju je občinska skupnost redno usklajevala družbene denarne pomoči s porastom življenjskih stroškov. V zavodsko oskrbo so bili vključeni starejši občani, za katere v domači oskrbi niso mogli v zadostni meri poskrbeti. V vzgojno izobraževalni proces je bilo vključenih maksimalno število otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, čeprav je morala oobčinska skupnost od 1.8. 1977 dalje prevzeti celotne stroške nastanitve v zavodu za te otroke. Opravljene so bile analize o življenju starejšega prebivalstva v občini Kamnik. Poleg navedenega je občinska skupnost reševala vsakodnevne tekoče zadeve. V letu 1977 je strokovna služba dobila ustreznejše prostore za delo.
Izvajanje programa socialnega skrbstva je v veliki meri odvisno od finančnih sredstev, zato so vsako leto opravili le toliko nalog, za katero je bilo finančno kritje. V letu 1978 so začeli z intenzivno pripravo za ustanovitev delavnic za delo pod posebnimi pogoji, za katere pa v tem letu še ne zagotavljajo finančnih sredstev.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je bila do 30. 3. 1978 organizirana kot skupnost za območje republike s posebnimi konferencami delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oblikovanimi v vsaki občini.
SPIZ bo še naprej organizirana kot enotna samoupravna interesna skupnost na ravni republike, v skladu z 68. členom republiške ustave pa naj sc v vsaki občini oblikujejo skupnosti kot deli skupnosti, ki bodo imeli v skladu z dogovorjeno politiko na ravni republike nekatere izvirne pristojnosti. To posebej velja za področje uresničevanja pravice do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, za izvajanje ukrepov za zmanjšanje invalidnosti, za reševanje stanovanjske problematike upokojencev in invalidov itd.
Skupnost je v prvih treh letih planskega obdobja dosledno izpolnjevala dogovorjeno politiko o gibanju pokojnin, saj so bile pokojnine redno valorizirane v skladu s povečanjem nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v preteklem letu. Tako so se pokojnine praktično povečale za toliko, za kolikor so se dvignili redni osebni dohodki zaposlenih. S tem je skupnost dosegla, da je realna vrednost pokojnin rasla skladno z rastjo realnih osebnih dohodkov.
Zaposlovanje
Med nalogami, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, je tudi poklicno usmerjanje, ki ga med ostalimi udeleženci izvaja strokovna služba. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje. Najvažnejše naloge v preteklih letih so bile;
- poklicna vzgoja in informiranje preko predavanj, filmov, ekskurzij v delovne organizacije
- poklicno svetovanje posameznikom in interesnim skupinam pri izbiri poklica
- spremljanje učencev pri nadaljnem šolanju ali na delovnem mestu ob premagovanju težav vraščanju v poklic.
V š. 1. 1975 76 in 1976/77 je bilo v Kamniku 333 oziroma 367 absolventov osnovne šole. Ob spremljanju učencev pri nadaljnjem šolanju ugotavljamo, da prevladuje težnja učencev za vpis na 4-letne srednje šole: 169 oz. 188 učencev. Od teh se je največ učencev: 51 oz. 70 vključilo v gimnazijo s splošno usmeritvijo, 39 oz. 20 učencev pa v gimnazijo s pedagoško usmeritvijo. Velik del absolventov: 22 oz. 27 je sprejela Ekonomska šola v Domžalah.
Vpis v poklicne oz. 3-letne srednje šole je kljub kadrovskim potrebam bistveno manjši. 121 oz. 142 učencev in še ti se odločajo predvsem za prodajalce: 38. oz. 58 učencev. Kovinarski in gradbeni poklici dobivajo vedno manj mladih delavcev in postajajo vedno bolj deficitarni. -
Ob letošnjih podatkih skupnosti se izrazito kaže opredelite' mladine na t. i. »moške« in »ženske« poklice, saj se učenke odločajo na 4-letnih šolah za gimnazijo, pedagoške, medicinske, ekonomske in administrativne šole. na 3-lctnih šolah pa za prodajalke. Vse druge dejavnosti ostajajo za dekleta »nezanimive«, saj delovne organizacije z razpisi za učna mesta še vedno iščejo učenec moškega spola, čeprav bi na marsikaterem mestu (npr. kovinarsk poklici) lahko vključili tudi žensko mladino, ki ima dosti man) možnosti vključevanja.
Štipendiranje se pri delu z mladino tesno povezuje in prepletaš poklicnim usmerjanjem. Pomanjkljivost pri tem delu pa je povezava štipendijske in kadrovske politike, saj v občini večina temeljnih organizacij združenega dela nima izdelanih načrtov za štipendiranje, oziroma dolgoročne potrebe po kadrih. Zato je zelo pomembna novost v predlogu za nov družbeni dogovor o štipendiranju, ki poudarja kadrovsko opredeljenost celotnega sistem) štipendiranja, oz. upoštevanje potreb združenega dela po določenih poklicih. Pri tem naj bi vse večji obseg zavzemale kadrovske štipendije, kar bi razbremenilo združena sredstva in bi se lahki sčasoma prispevna stopnja (0.5% od bruto osebnega dohodka zmanjšala.
Varstvo pred požarom
Od načrtovanih nalog v srednjeročnem programu požarne skup nosti se je uresničil tisti del programa, ki zadeva nabavo planirane opreme, vzdrževanje in adaptacije obstoječih gasilskih domov obnovo strojnega parka ter urjenje in vzgojo članov gasilskih društev. SIS za varstvo pred požarom je tudi v letu 1978 izločila predvideni del sredstev za izgradnjo doma obrambe, za katerega je tudi iskala potrebno projektno dokumentacijo.
Stanje na področju požarne varnosti je bilo v letu 1978 več ko zadovoljivo, saj nismo zabeležili nobenega večjega požara, k če mur so pripomogli tudi preventivni pregledi požarne inšpekcije.
Tehnična kultura 1
V ZOTK Kamnik so bili vključeni v omenjenem obdobju sle deči klubi: radioklub Kamnik, foto-kino klub. modelarski klub inovatorji in avto-moto društvo. V letu 1977 sta bila priključena še novo ustanovljeni radioklub Zgornji Tuhinj ter jamarski klub tako trenutno ZOTK Kamnik združuje sedem klubov, ki s svojim plani dela bolj ali manj izpolnjujejo zadane si naloge. Od skupnil akcij vseh klubov je bila v letošnjem letu lepo organizirana in na zanimiv način prikazana razstava dejavnosti, ki so si jo lahko ogledali občani in se tako seznanili z delomZOTK. Druga taka skupna akcija je bilo republiško tekmovanje mladih tehnikov v Novem mestu, kjer je organizacija, ki ima na voljo skromna sredstva, presenetila in zasedla četrto mesto v Sloveniji ter tako prekosila tekmovalne ekipe mnogih precej bolje opremljenih klubov v republiki.
V lanskem letu je bilo urejeno financiranje vseh klubov, vključenih v ZOTK, prek družbenega dogovora, ki je bil sprejet in je pričel veljati s 1. 7. 1977, s čimer naj bi bil rešen najtežji problem' financiranje organizacij, vključenih v ZOTK. Cas. ki je sledil, je na žalost pokazal, da sta svoje obveznosti izpolnili le dve podjetji, medtem ko so ostala podjetja le obljubila, da bodo obveznosti izpolnila naknadno. Toda leto se nagiba že v zadnjo četrtino in marsikatera akcija klubov bo ostala le na papirju v njihovih planih, ker zaradi minimalnih sredstev, ki so jih sprejeli v preteklem obdobju, marsikje ni bilo mogoče narediti kaj več. Kljub vsem naštetim težavam so vseeno lahko zadovoljni z delom klubov, saj so radioamaterji, jamarji, izumitelji in drugi večkrat opozorili S svojimi akcijami, da delajo ter se trudijo z vsemi močmi.
Krajevne skupnosti
Petletni plan nalaga krajevnim skupnostim pomembne obveznosti na področju komunalnega urejanja naselij, gradnje, modernizacije in vzdrževanja cest, poti in ulic. vodne in elektro oskrbe. SLO. pospeševanja dejavnosti družbenih organizacij in društev ter funkcioniranja krajevnih skupnosti. Za izvedbo sprejetih planskih obveznosti so krajevne skupnosti planirale 56,856.000 din, od katc-. rih je večji del zagotovljen iz krajevnega samoprispevka in prispevka delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju planov in potreb KS, ostalo pa zagotavljajo komunalna skupnost, občinski proračun in samoupravne interesne skupnosti ter posebni prispevki občanov v gradbenem materialu, denarnih prispevkih in prostovoljnem delu.
V dveh letih in pol je bilo s krajevnim samoprispevkom zbrani 19,824.000 din, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 6,390.000 din. SIS skupno 2,481.000 din, občinski proračun 4,671.000 din. posebni prispevki občanov so znašali 2.039.000 din, pri tem pa ni všteto njihovo fizično delo in material, ki so ga prispevali za izvedbo posameznih objektov (težaško delo. les. brezplačen odstop zemljišč).
Iz raznih drugih virov so KS zbrale še 2.187.000 din (odškodnine za prekomerno obrabo cest. prispevki posameznih delovnih organizacij izven samoupravnega sporazuma za gradnjo posebnih skupnih objektov, kot so zbiralnice za mleko, tehtnice, gradnja obrežnih zidov na vodotokih in podobno). Vsega skupaj so krajevne skupnosti v tem dveinpolletnem obdobju izvajanja petletnega plana zbrale 37,592.000 din.
Mnoge KS so v tem obdobju realizirale nad polovico planskih nalog.
Krajevna skupnost Črna je zgradila cesto v naselju Zavrh. vodovod za naselje Praprotno, betonski most na Krivčcvcm. za kaf je vložila 367.000 din. razen tega prispevala še 185,000 din za zboljšanje električnega omrežja.
Krajevna skupnost Duplica jc asfaltirala večino do sedaj neurejenih ulic: zgradila pločnik ob Ljubljanski cesti, znaten prispevek je dala za ureditev igrišča na Duplici in javno razsvetljavo. Skupno je vložila v tem obdobju ca 900.000 din.
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica jc zgradila cesto v Zakal. novi betonski most na Stahovici, asfaltirala cesti na Kregarjevem in Zagorici. razširila pokopališče in dala svoj prispevek za gradnjo TV pretvornika na Veliki planini. Za vse navedene in drugo namene je vložila 2,019.000 din.
Krajevna skupnost Kamnik je v gradnjo vodovodov in kanalizacije vložila 4.653.000 din, od tega za vodovodno zajetje Iverjo
-78.000 din. za ureditev in asfaltiranje cest in mestnih ulic je bilo Porabljenih 3.925.000 din. za električno omrežje, razširitev in vzdrževanje javne razsvetljave 1.161.000 din. za zgradbe, namenjene za pospeševanje kulture in prosvete 583.000 din. za SLO in CZ 152.000 din itd. Vsega skupaj je KS Kamnik v tem obdobju vložila 12.524.000 din.
Krajevna skupnost Komenda je za urejanje in asfaltiranje cest vložila 1.4X7.000 din. za zboljšanje električne napetosti in javno razsvetljavo 126.000 din, vzdrževanje kulturnega doma 83.000 din itd. Vsega skupaj je vložila 1.815.000 din.
Krajevna skupnost Moste je za gradnjo zbiralnice za mleko in skupne prostore krajevne skupnosti vložila 471.000 din. za asfaltiranje cest in potov 623.000 din. za zboljšanje električne napetosti je soprispevala 92.000 din, javno r^vetijavo 146.000 din itd. Skupno je KS vtožija ', .785.000 din brez vštetih prispevkov obča-
Krajevna skupnost Motnik je zgradila nov železobetonski most v Zajasovniku. uredila pročelje doma krajevne skupnosti ter znatna sredstva namenila tudi za vzdrževanje cest in druge potrebe KS. Vsega skupaj je KS vložila 429.000 din.
Krajevna skupnost Nevlje je vložila velike napore za gradnjo vodovodov v naselju Tučna-Briše. Hrib in Poreber. za kar je namenila 414.000 din. za gradnjo novih elektro objektov je prispevala 281.000 din. za ceste 207.000 din. javno razsvetljavo 76.000 din itd. Vsega skupaj 1.126.000 din.
Krajevna skupnost Podgorje je vse napore vložila v rekonstrukcijo ceste skozi naselje in za to porabila tudi vsa razpoložljiva sredstva v znesku 1.063.000 din.
Krajevna skupnost Pšajnovica je veliko večino sredstev porabila za vzdrževanje rekonstrukcije ceste, med katero sta najpomembnejša odseka Jevnik in Gabrovnica.
Krajevna skupnost Sela je od porabljenih 577.000 din vložila 162.000 za dograjevanje kulturnega doma. 213.000 za vzdrževanje cest in 172.000 din za zboljšanje električne napetosti.
Krajevna skupnost Srednja vas je 275.000 din vložila za gradnjo vodovodov, ki napajajo naselje Pirševo. Vaseno. Potok in Srednja vas. Za zboljšanje nizko napetostnega električnega omrežja in TP je prispevala 186.000 din. pomembni so bili prispevki tudi za SLO. društva in vzdrževanje doma.
Krajevna skupnost Šmarca je 430.000 din namenila za gradnjo nove TP in omrežja v Zg. Logu. pomembna je bila ureditev pločnika skozi naselje, javne razsvetljave, avtobusnega postajališča, igrišča, spomenika itd. Za vso dejavnost je KS porabila 1.059.000 din.
Krajevna skupnost Šmartno je za ureditev ceste in asfaltiranje poti skozi naselje Šmartno porabila 729.000 din. za gradnjo vodovodov v Ravnah pa je prispevala 53.000 din.
Krajevna skupnost Špitalič je 71.000 din namenila za vzdrževanje cest. 28.000 za zboljšanje električne napetosti.
Krajevna skupnost Tuhinj je 292.000 din porabila za gradnjo vodovodov, od tega največ za vodovod Češnjice. 426.000 din za vzdrževanje cest. 200.000 din za TP Zg. Tuhinj, znatna sredstva so porabili tudi za gradnjo mrtvašnice. SLO. pomoč organizacijam, društvom itd. Vsega skupaj je KS porabila 1.118.000 din.
Krajevna skupnost Volčji potok je zgradila novo cesto v Rudnik, za kar je porabila [37.000 din.
Krajevna skupnost Vranja peč je za gradnjo novega daljnovoda in TP prispevala 467.000 din. 132.000 je bilo porabljenih za vzdrževanje cest in 40.000 za gradnjo vodovoda Spodnje Palovče.
Krajevna skupnost Tunjice je v obravnavanem obdobju zbrala sredstva za asfaltiranje ceste Tunjice Kamnik in je le manjša sredstva porabila za druge tekoče potrebe.
Krajevna skupnost Križ. zbira vse dohodke za gradnjo kanalizacije in je v tem obdobju krila le tekoče najnujnejše izdatke.
Krajevna skupnost Godič je porabila 108.000 din za vzdrževanje cest. 47.000 za javno razsvetljavo. 35.000 za vodovode in odvajanje voda itd. Skupno je KS v tem obdobju porabila 262.000 din.
Varnost in družbena samozaščita
Varnostne razmere so bile v letih 1976. 1977. 1978 ugodne. Na področju števila kaznivih dejanj in prekrškov že nekaj let ugotavljamo stagnacijo, na nekaterih področjih pa tudi zmanjšanje števila deliktov. Še vedno pa je zaskrbljujoče stanje na področju varnosti v cestnem prometu.
V letu 1978 se je nadaljevalo s podružbljenjem družbene samozaščite. Še vedno niso v vseh OZD ustanovljene enote narodne zaščite, medlem ko so te enote ustanovljene v vseh KS. Tudi na področju varovanja družbenega premoženja je bil storjen določen korak naprej, saj se vse več OZD poslužuje specializirane OZD »Varnost«.
tudi v program predavanj za nerazporejeno prebivalstvo je bila vključena tema o družbeni samozaščiti, ni pa bila vključena v Programe izobraževanja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Ljudska obramba
Splošna ljudska obramba se v skladu s srednjeročnim načrtom vse bolj razvija in krepi kot sestavina nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravnega sistema in kot neodtujljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delavcev ter delovnih ljudi in občanov. Nadaljnje podružabljanje obrambe in zaščite sloni na celovitem uveljavljanju ustavno opredelic.vlii samoupravnih družbenih odnosov in postajajo ;ako obrambne priprave sestavina redne dejavni družbenih subjektov na vseh ravneh m v VSe« strukturah od organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti do občine in družbenopolitičnih in družbenih organizacij.
Akcijska naravnanost je bila usmerjena predvsem v celovitost in usklajenost razvoja obrambnih priprav, skladno s samoupravnim organiziranjem organov, organizacij in skupnosti v smislu ustave, zakona o združenem delu in zakona o ljudski obrambi.
Obrambne priprave pa bi se morale nenehno dopolnjevati v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih v okviru svoje sedanje dejavnosti. Nenehno je treba usposabljati kadre ter realizirati materialne in druge pogoje z» vlogo v vojni, za oborožen boj in za druge oblike splošnega ljudskega odpora.
V letih iv/6. 1977 in 1978 smo na področju ljudske obrambe vso pozornost posvetili uresničevanju zakona o ljudski obrambi SR Slovenije Ustanovljeni so bili odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih, v OZD pa se je število odborov povečalo od 10 na 30. V navedenem obdobju smo pri mobilizacijsko taktični vaji »Blegoš 1976« izvajali mobilizacijo. OZD. krajevne skupnosti in upravni organi so v letu 1977 sodelovali na vajah »Brana 77« in »Jesen 77«.
Velika aktivnost je bila tudi na področju usposabljanja enot teritorialne obrambe tako glede urjenja enot in materialnega opremljanja.
Tabelo I.
USTVARJENE INVESTICIJE G03PODAP.1TVA V LETIH
1976, 1977 IN 1978 +
v 000 din
	1976	1977	1978	•1976 - 1976
Gospodarstvo skuoaj	9o.3l4	161.002	347.698	599-Ó14
Industrija skupaj	61.696	I04.335	3ol.821	467.852
Rudnik kaolina	8.874	2.457	2.900	14.231
TCZD Doni t - Keramika	1.286	1.162	-	2.448
- Trival	74o	1.399	5.96o	F -o99
- Kenostik	84o	4ol	800	?.o4l
Lončarsko podjetje Komenda	282	75	300	65"
Titan - skupaj	17.979	16.870	99-?3o	134.679
- Livarna z obd. I.	3.07?	366	5°.^37	53-876
- Ključ, in okovja II.	9-978	I2.84o	38.997	61.815
- Vzdrž in energ. III.	-.	-	-	_
- Orodjarna IV.	4.928	3.664	I0.396	18.988'
Kemijska industrija"Kamnik"	9.951	II.005	65.936	86.89?
- "Kamnik"	223	319	18.000	IP.54?
- Namenska proizvod.	-	-	43.562	43-582
- "Kamniktit"	7.874	3.392	_	11.266
- DSSS	1.854	7.294	4.354	13.5o2
Industrija pohištva "Stol"	13-598	35.7o5	46.73o	96.033
- Sedežno pohištvo	5.6o9	16.435	352	22.396
- Tov. plosk, pohištva	2.007	5.462	4.324	11.793
- Kov. in tapec. pohištvo	lo	64	125	199
- Plosk, in kos. pohištvo	769	2.383	12.234	15.386
- Tehn. storitve	.-,	-	499	499
- Restavracija	249	66	I03	418
- Trgovina	4.954	171	5.170	lo.?Q*
- DS za opravlj. del skupnega pomena	-	11.124	23.923	35.o47
Menina	1.876	12.500	2o.48o	34.856
Svilanit	3.4o2	2.758	38.506	44.666
- Frotir	2.476	2.286	29.5o6	34.268
- Svila	214	1*5	9.000	9.319
- DSSS	712	367	-	l.o79
Tovarna usnja	5o8	867	524	1.899
- Usnjarna	160	563	381	l.lo4
- Usnjena konfekcija	348	3o 4	143	795
Eta - Mv. industrija	2.169	18.911	19.7o5	40.785
Podjetje "Meso"	191	225	15o	566
Zavod "Kozorog"	187	1.077	717	1.981
GG - Obrat za kooperac.	- ■	17	1.43o	1.447
Gradb.podjetje "Graditelj"	12.638	4.515	low32o	27.473
TCZD Gradbinec	'	-	752	752.
Alprem	674	34.182	lo.645	45.5ol-s
Zarja	524	1.448	I.800	3.772
ABC TP Kočna	6.54o	8.142	I0.638	25.320
- Maloprodaja	5.455	7.539	8.872	21.866
- Trg. z neživ, proizvodi	-	-	197	197
- Prod. na debelo	l.o24	603	1.569	3.196
- DSSS	61	-	■ _	61
Gost. podjetje "Planinka"	4?	19	loo	161
Golf turist /Viator/				
Hoteli in žičnice	26	51	1.625	1.7o2
Obrt. podjetje Usluga	42	lo	_	5?
Stanov, in kom. gospodarstvo	-	569	-	56c
Komunalno podjetje	7.782	3.422	7.850	l?.oc54
LB - podružnica Kamnik	163	3.l8o	-	3.343
Veterinarski zavod	-	35	-	35
Vir: 1976; 1977 = inv. ol I978 + s ocena
RESOLUCIJA O POLITIKI
IZVAJANJA
DRUŽBENEGA PLANA
OBČINE KAMNIK
ZA OBDOBJE 1976-1980
V LETU 1979
Šc vedno bodo izvažali na konvertibilno področje, izvoz bodo predvidoma povečali za 10%. Predvidevajo tudi izvoz na Madžarsko v vrednosti 1.000.000 din.
Na osnovi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije, dogovorom o osnovah družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980. 81. člena statuta občine Kamnik in ob upoštevanju ugotovitev analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana v letih 1976, 1977 in 1978 je skupščina občine Kamnik sprejela na sejah vseh zborov:
RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA
DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979
Z navedeno resolucijo se delovni ljudje in občani dogovorijo o ukrepih in aktivnostih družbenoekonomskega razvoja v letu 1979. Vsi nosilci planiranja in odločanja pa bodo pri izvajanju svojega in družbenega plana upoštevali ugotovitve in sklepe iz dosedanjih analiz izvajanja srednjeročnega družbenega plana ter sprejemali lastne ukrepe za čimbolj dosledno izvajanje nalog.
V letu 1979 bo družbena akcija usmerjena na dve ključni področji, in sicer na nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter v uresničevanje nalog, ki so ključnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj.
Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov naj nosilci razvoja zagotovijo izvajanje naslednjih usmeritev in nalog:
- Izpopolniti in uveljaviti morajo sistem samoupravnega družbenega planiranja, tako da bodo delavci lahko uveljavili svojo odločilno vlogo in odgovornost pri opredeljevanju svojih potreb in interesov.
- Izostriti bo potrebno odgovornost za dosledno uresničevanje sprejetih nalog in obveznosti, za katere so se delavci samoupravno dogovorili v planih, samoupravnih sporazumih in dogovorih.
- Dosledno je potrebno uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov v skladu z doseženimi uspehi pri delu, da bi dosegli višjo storilnost dela in višjo produktivnost vseh proizvodnih dejavnikov.
- Spodbujati je potrebno svobodno združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih temeljih ter preprečevati monopolizem ter teritorialno zapiranje.
- Dograditi bo potrebno sistem informiranja v smislu kvalitetnejših informacij, kar bo pripomoglo k smotrnim odločitvam sa-moupravljalcev.
- Nadalje je potrebno uveljaviti splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot osnovno sestavino socialističnega samoupravnega razvoja.
Pri intenzivnem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja in stabilizacije pa naj osnovni nosilci razvoja zagotovijo naslednje:
- dinamično rast fizičnega obsega proizvodnje ter višjo produktivnost dela. s tem pa tudi višji dohodek;
- skladne odnose v delitvi dohodka, da bi ustvarili pogoje za višjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva;
- na področju investiranja je potrebno dati prednost kapitalno intenzivnim naložbam, zagotoviti je potrebno izvajanje programa izgradnje objektov iz programa samoprispevka;
- izvajati sanacijske programe in ukrepe za učinkovito odpravljanje negativnih rezultatov poslovanja v tistih organizacijah združenega dela. ki poslujejo z izgubo ali so na robu rentabilnosti.
GOSPODARSTVO
Iz analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v letih 1976, 1977. 1978 je bilo razvidno, da se obdobje rasti in stagnacije gospodarskega razvoja pojavlja vsako drugo leto.
Po zelo uspešnem poslovnem letu 1975 je sledila stagnacija v letu 1976. nato sledi visoka gospodarska rast v letu 1977, v prvem polletju leta 1978 se je gospodarska rast umirila, proti koncu leta 1978 pa naraščata tako dinamika industrijske proizvodnje kot tudi izvoz.
Žc v srednjeročnem družbenem planu smo predvidevali, da bo gospodarska rast v prvi polovici obdobja srednjeročnega plana nižja od planirane povprečne rasti, da pa bo v drugi polovici višja, na kar naj bi predvsem vplivale žc ustvarjene investicije v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana. Tako v letu 1979 planiramo-9-10% rast družbenega proizvoda ob 3% povečanju zaposlenosti. Takšno gospodarsko rast predvidevamo na osnovi oživljanja industrijske proizvodnje oz. gospodarske rasti proti koncu leta 1978, na osnovi planiranega izvoza, na osnovi nadaljnje konjuk-ture na področju gradbeništva, za kar so dani vsi pogoji v investicijski gradnji na območju občine Kamnik in na osnovi sanacij organizacij združenega dela, ki so do sedaj poslovale z izgubo ali na robu rentabilnosti.
Pregled osnovnih kazalcev razvoja po letih:
	Realizacija	Ocena	Plan	Plan
Osnovni kazalci	1976 joj?	1978	1979	1976-
				1980
družbeni proizvod	3,0 9.0	3.0	8-9	6.0
produktivnost	3.0 8.0	0.5	5-6	3.8
zaposlenost	0,0 0.0	2.5	3,0	2,2
Investicije
V letu 1979 znašajo predvidene investicije gospodarstva 619.089.000 din. Za graditev novih zmogljivosti je predvideno 302.623.000 din. za rekonstrukcijo, razširitev, modernizacijo pa je predvideno 316,466.000 din. Največjo investicijo predvideva Fructal Alko za proizvodni obrat na Duplici v vrednosti 126.444.000 din. Sledi industrija pohištva »Stol« z vrednostjo investicije v višini 108.940.000 din za gradnjo skladišča vnetljivih snovi, rekonstrukcijo oddelka za potapljanje, rekonstrukcijo sušilnice in oprema v TOZD Sedežno pohištvo, v TOZD Ploskovno pohištvo pa je predvideno povečanje oddelka za kovinsko in tapicirano pohištvo je predvidena izgradnja novih proizvodnih prostorov z opreme. Za temi sledi Kemijska industrija Kamnik z vrednostjo investicije v višini 89.676.000 din. Predvidene investicije za leto 1979 so prikazane v tabeli II. (glej stran 9.)
Uvoz in izvoz
Na področju ekonomskih odnosov s tujino moramo v letu 1979 doseči ugodnejše rezultate kot leto poprej, preseči je potrebno tudi povprečno rast izvoza v SRS. kjer je predvidena 8% rast. To je potrebno predvsem zaradi tega. ker je bil izvoz v letu 1978 nekje na ravni leta 1977.
Za uresničitev nove vsebine in sistema ekonomskih odnosov s tujino bodo temeljne organizacije združenega dela v okviru Juj j-slavije opredelile in uveljavile s samoupravnimi sporazumi skup.io planiranje ter skupno odgovornost za poslovanje s tujino.
Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino na ravni Jugoslavije si bo prizadevala, da bodo v sporazumu te skupnosti med republikami vgrajeni predvsem naslednji ukrepi:
- da se politiki pospeševanja izvoza prilagodi tudi drugi zunanjetrgovinski inštrumentarij (stimulacija izvoznikov z večjim razpolaganjem z devizami, poenostavitve in bistvene korekture v blagovnih režimih, carinska politika, politika tečaja dinarja);
- da imajo pri uvozu opreme prioriteto dejavnosti, ki bodo trajneje prispevale k povečanju izvoza in racionalnem nadomeščanju uvoza:
- pospeševala se bo blagovna menjava z višjo stopnjo predelave ter z večjimi deviznimi učinki.
Industrija
RUDNIK KAOLINA ČRNA
Obseg proizvodnje se bo v letu 1979 zvišal pri kaolinu za 5%. za kar bo potrebno nakopati ca. 10% več jamske rude. Pri kaolinu pa se bo proizvodnja dvignila za 8%. V letu 1979 ne predvidevajo bistvenega povečanja števila zaposlenih.
Nerazščiščena perspektiva pri pridobivanju kaolina je povzročila tudi zastoj v investicijski dejavnosti.
Tako so bila večja vlaganja v letu 1976 v izgradnjo avtomatske filtrirnice, medtem ko v 1977. ter 1978. letu ni bilo pričetih novih investicij ter je bila večina razpoložljive amortizacije angažirana za odplačilo najetih posojil.
Predvideni znesek 10,500.000 din v 1979 letu pa zopet nakazuje oživljanje investicijske dejavnosti. Predvidevajo izgradnjo mostu čez Bistrico, ureditev odpraševalnih naprav na obratu Kalcit, pospešitev odpiralnih del v jami Črni ter pričetek adaptacije tehnološke linije pri predelavi kaolina. Zadnji dve nalogi spadata že v okvir ponovnega oživljanja proizvodnje kaolina.
Del navedenih investicij ima tudi namen izboljšati delovne pogoje delavcev ter namen varovanja okolja.
DONIT-TOZD KERAMIKA »SVIT«
Za leto 1979 predvidevajo pri 2% povečanju zaposlenosti 5% povečanje proizvodnje. Obstoječi asortiment bodo v glavnem obdržali, razvili bodo več vrst grl. ki naj bi bila prilagojena potrebam industrije.
Na področju zaposlovanja je glavna naloga povečati število delavcev v kovinski stroki.
Za izboljševanje kvalitete orodij je nujno potrebno obnoviti strojno opremo v orodjarni. Investicija naj bi znašala ca. 2.754.000 din.
DONIT - TOZD KEMOSTIK i
Analiza izpolnjevanja srednjeročnega plana v letih 1976-1980 kaže. da se sprejeti plan uresničuje.
Zaključena investicija v letu 1979 za proizvodnjo sintetičnih1 lepil bo omogočila porast dohodka in porast produktivnosti dela.' V letu 1979 je predvidela količinsko povečanje proizvodnje za 15%. predvsem na področju kavčukovih lepil. Z realizacijo tet prodaje pa bi že prcsegi! planska predvidevanja.
Razvojne naloge narekujejo pričeH-k proizvodnje prašnatih lepil, za katere bodo uporabljali v glavnem domače surovine. Tc je^ za TOZD zelo pomembno, saj za ostale vrste lepil surovine uvažajo. S tem programom se bo delež uvoza zmanjšal.
Sredstva za osebne dohodke bodo naraščala v skladu z rastjo | dohodka in čistega dohodka. V letu 1979 načrtujejo porast zapo- , slcnih za 6%. in sicer v proizvodnji, tako da bo mogoče uresničiti , fizični plan proizvodnje. |
DONIT-TOZD TRIVAL ■
i«
V letu 1979 bo za TOZD Velikega pomena združevanje dela in sredstev z Avtotchno in Intertrade pri uvajanju nove proizvodnje -bouqier cevi. Glede na aktivirane investicije pričakujejo, da se bo . proizvodnja povečala ob enakem številu zaposlenih. V letu 1979 se bo izvoz predvidoma zvišal za 78% glede na preteklo leto.
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA »TITAN«
Program predvidenih nalog za leto 1979 predstavlja sestavni del uresničevanja smernic planiranega razvoja DC Titan, ki sloni na:
- samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja TO in DO Titan za obdobje 1976-1980.
- razvojno sanacijskem programu DO Titan, izdelanem v drugem polletju 1976 za obdobje 1977-1980.
- raziskavi trga, izdelani v zadnjem četrtletju 1976 (z dopolnitvami),
- optimizaciji proizvodnega programa, izdelani v drugem polletju 1978.
Intenzivnost stanovanjske izgradnje na domačem trgu. ki je neposredni porabnik proizvodov DO Titan, kaže še nadaljnje naraščanje povpraševanja po večjih količinah fitingov kot ključavnic. Vzporedno s povečanimi potrebami domačega tržišča je DO v svojo plansko zadolžitev za leto 1979 vključila tudi sorazmerno povečanje dela izvoza. Naraščajoče tržne potrebe so narekovale, da je DO Titan v svojih planskih zadolžitvah za leto 1979 programirala povečanje proizvodnje v TO-1 (Livarna) s 3%p, v TO-2 (Ključavnice in okovje) za 10%. v TO-3 (Vzdrževanje) za 8% ter v TO-4 (Orodjarna) za 7%. Predvideno povečanje sloni na analizi obstoječega stanja v proizvodnji, ki predvideva povečanje produktivnosti za 1% v TO-1 4% v TO-2. 3% v TO-3 v TO-4 ter povečanje zaposlenosti v TO-1 za 2%, 6% v TO-2. 5% v TO-3 in 4% v TO-4.
V okviru proizvodnih zadolžitev bo DO v letu 1979 v obstoječi klasični program vključila še nove artikle za prehrambeno dejavnost, fitingov, ključavnic.
Za realizacijo opisanih planskih zadolžitev bo DO Titan investirala v letu 1979 (po programu srednjeročnega razvoja 1976-1980) v modernizacijo proizvodne opreme za potrebe obstoječega proizvodnega programa kot tudi za potrebe novo uvedenega proizvodnega programa v posamezna področja proizvodne dejavnosti.
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«
Načrtovana proizvodnja v letu 1979 predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 7%. kar je v skladu s stopnjo rasti srednjeročnega plana delovne organizacije.
Število zaposlenih pa naj bi bilo v letu 1979 višje za 2%.
INDUSTRIJA POHIŠTVA »STOL«
Ena glavnih nalog v prihodnjem letu bo nadaljevanje razvijanje dohodkovnih odnosov. Pri tem bo temeljna naloga strokovnih služb, da objektivno ugotovijo osnove in merila, na katerih bo mogoč medsebojni obračun proizvodov in storitev med TOZD ter med TOZD in Skupnimi službami (svobodna menjava dela).
Glede združevanja sredstev za skupne naložbe bodo dograjevali take ekonomske odnose med TOZD. ki bodo temeljili predvsem na skupnem dohodku in manj na kreditnih odnosih.
Razvijali bodo boljši, hitrejši in učinkovitejši sistem informiranja, ki bo zagotovil večje vključevanje delavcev v neposredno odločanje.
Posebno pozornost bodo namenili zniževanju poslovnih stroškov.
Planirajo 3.8% povečanje produktivnosti dela.
V zvezi z zaposlovanjem bo glavna naloga izvajati sprejeto politiko zaposlovanja in omejevati prekomerno zaposlovanje na režijskih delovnih mestih. Predvidevajo 1-2% povečanje zaposlenosti.
Zaradi spremenjenih tržnih razmer na področju izvoza v letu
1978 DO ne dosega predvidenega cilja, ki so si ga zadali s srednjeročnim in letnim planom. Zato bo ena glavnih nalog v letu
1979 tudi povečati prodajo na tujih trgih in s tem izpolniti naloge srednjeročnega plana.
Plan investicij za leto 1979 po TOZD pa je naslednji: TOZD sedežno pohištvo bo imelo investicije v vrednosti 14,900.000 din, TOZD ploskovno pohištvo 21,040.000 din, TOZD kovinsko in tapecirano pohištvo pa investicij v vrednosti 73,000.000 din. Skupaj bo vrednost vseh investicij znašala v letu 1979- 108,940.000 din.
Zaradi neugodnih tržnih razmer na področju izvoza v letih 1977 in 1978 ni bil dosežen predviden plan izvoza v tem planskem obdobju. Zaradi tega bo ena glavnih nalog v letu 1979 povečati izvoz in s tem izpolniti naloge srednjeročnega plana.
- J
loTOVARNA POGREBNE OPREME »MENINA«
r-|
Obseg proizvodnje se v letu 1979 ne bo bistveno povečal, 'zboljšal se bo le proizvodni asortiment. Prav tako se ne bo bistveno povečalo število zaposlenih. Izvoz naj bi se glede na 1978. leto povečal za 20.
0   Investicijska dejavnost bo v letu 1979 usmerjena v izgradnjo kotlovnice in kompresorske postaje. S tem bo v celoti zaključena h Vgradnja novih energetskih objektov, če upoštevamo, da je bila J trafo postaja izgotovljena v letu 1977.
a Za nadaljnji razvoj Menine je potreben tudi uvoz opreme. To je e tudi vzrok, da del proizvodnje izvažajo, čeprav izvoz ni rentabilen.
^TEKSTILNA TOVARNA »SVILANIT«
Obseg proizvodnje se v letu 1979 ne bo povečal tako v TOZD 3 Frotir kot v TOZD Svila. Spremenil pa se bo asortiment proizvod-| nje. kar bo vplivalo na višjo vrednost proizvodnje. Glede na to se 'tudi število zaposlenih ne bo zvišalo. V TOZD Frotir bo izvoz v letu 1979 za 5% višji, kot je bil preteklo leto.
Realizacija investicijskih programov, ki so bili začrtani s srednjeročnim planom razvoja, poteka v skladu s predvidevanji. Odstopanja so le v prioritetnem redu posameznih vrst investicij. I Najpomembnejši del srednjeročnega investicijskega programa v : TOZD Svila je izgradnja novega proizvodnega obrata, ki se rcali-j žira že v letu 1978. Zaključek te investicije je predviden za leto 11979. S tem bo omogočen nadaljnji razvoj te TOZD.
Leto 1978 predstavlja začetek vlaganj v obrat oplemenitilnice metražnega blaga in začetek gradnje združene investicije v upravno zgradbo z družbeno prehrano.
TOVARNA USNJA
Osnovna naloga v letu 1979 je izboljšati tehnologijo predelave usnja s prehodom na določene nove proizvode, od katerih je pralni velur velika novost. Tudi z drugimi novostmi (npr. napa anilin) se bodo še bolj približali zahtevam domačega in svetovnega tržišča.
Poseben poudarek bo potrebno v prihodnjem letu dati nabavi itiste nove strojne opreme, ki je že zapisana v sanacijskem programu in s katero bi nadomestili nekatere iztrošene stroje. S tem bi povečali produktivnost ter zmanjšali proizvodne stroške.
Proizvodnja v TOZD Konfekcija se bo v letu 1979 prilagodila novim artiklom iz TOZD Usnjarne. Tako bo večji del proizvodnje konfekcije že temeljil na pralnem velurju. ki ga bodo edini proizvajali v Jugoslaviji, ter na anilinskih napah. Obseg proizvodnje naj I bi ostal približno na letošnji ravni. Nadaljevalo in poglobilo pa naj bi se sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami glede programov oblazinjenih sedežnih garnitur in usnjenih senčnikov.
Osnovne smernice dela oziroma naloge za obe TOZD so podane s sanacijskim programom. To pomeni, naj bi se fizični obseg proizvodnje in prodaje gibal v že določenih okvirih.
Vrednostni obseg prodaje bo v letu 1979 ravno tako temeljil na sanacijskem programu, seveda valoriziran z odstotkom inflacije. Izpolnjevanje vsega tega pa bo odvisno od ureditve statusa delovne organizacije ter izvršitve sanacijskih ukrepov, predvsem v zvezi z nabavo najpotrebnejše strojne opreme.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA »ETA«
Glede na investicije v preteklih letih ima delovna organizacija primdrno tehnično opremo in kapacitete za nadaljnjo rast proizvodnje. Predvidevajo 5% rast fizičnega obsega proizvodnje, kar bo predstavljalo 80% realizacijo srednjeročnega plana za to obdobje. Pri realizaciji proizvodnje pričakujejo glede na spremenjeno strukturo proizvodnje povečanje (indeks 120%).
V letu 1979 želijo dati večji poudarek izvozu svojih proizvodov, da bi dosegli srednjeročni cilj - 10% vrednost proizvodnje. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v zmanjševanje vrednosti uvoza.
Pri zaposlovanju pričakujejo 5% stopnjo rasli, kar pa bo še vedno pod srednjeročnim planom.
Investirali bodo v gradnjo II. dela regalnega skladišča, v opremo za modernizacijo tehnoloških linij in nakup zemljišča ter elaboratov za gradnjo obrata družbene prehrane.
Večjo skrb predvidevajo za dvig osebnega in družbenega standarda zaposlenih.
V letu 1979 pričakujejo tudi intenzivnejše povezovanje s kmetijskimi in trgovskimi delovnimi organizacijami na podlagi dohodkovnih odnosov.
PODJETJE »MESO«
S 1. januarjem 1979 bo prišlo do združitve delovne organizacije z ABC Pomurka-Deiikatesa Ljubljana. V tem letu predvidevajo tudi večje investicije v posodobitev predelave mesnih izdelkov in izdelavo domačih specialitet ter pakiranje mesa.
Proizvodnja bo v teh novih pogojih večja, prišlo pa bo tudi do spremenjenega asortimenta proizvodnje. Ti rezultati bodo doseženi pri enakem številu zaposlenih.
Gradbeništvo
GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«
. Glede na analizo stanja v letih 1976-1978 bodo s predvidenimi 'nvestlcijami izgradnje vsedalnih bazenov, skladišča goriv, lesnega °Wata in graditve separacije pričeli v letu 1978 in jih usposobili v lc,u 1980. Proizvodnja bo v letu 1979 višja za 20% glede na Pfetekjp leU) ob 5% povečanju števila zaposlenih. Glede na obveznosti v letu 1079. ki jih imajo na:,proti investitorjem ter glede na j"'dc*,lc'isko aktivnost na področju, kjer delajo, ocenjujejo, da o ta obseg proizvodnje realizirali.
GRADBENO PODJETJE »GRADBINEC«
no«      1979 Predvidevajo predvsem živahno investicijsko dejav-2gradili bodo novo betonarno, preuredili poslovne prostore
ter nadzidli samski dom. Stremeli bodo tudi za tem, da bi z uvedbo montažnih elementov v največji meri zamenjali fizično delo s strojnim.
INDUSTRIJSKO PODJETJE »ALPREM«
V delovni organizaciji so se z odkupom IPOK in dodatnimi vlaganji v opremo začasno investicijsko izčrpali. Letne obveznosti iz naslova posojil so tolikšne, da so nova vlaganja vprašljiva. Amortizacija ni visoka glede na organski sestav osnovnih sredstev (pretežno zidovi) in ne predstavlja možnosti za večja sredstva, sama delitev dohodka pa ne daje možnosti, da bi občutno rastel poslovni sklad. Zaradi tega so za leto 1979 predvideli porabiti minimalna sredstva v te namene, in sicer 1.688.000.00 din, kolikor ocenjujejo, da je maksimalno možno.
ohranitev kmetij pomembna zlasti z vidika SLO in kmečkega turizma.
V letu 1979 bo na območju občine Kamnik predvidoma zgrajenih okrog 9 km gozdnih cest, če bodo pravočasno zagotovljena finančna sredstva. Vsi ostali posegi v gozd se bodo odvijali v enakem obsegu kot prejšnje leto, kot je predvideno z gozdnogospodarskim načrtom.
UREJANJE PROSTORA
V letu 1979 je predvidena izdelava urbanističnega načrta območja Vaseno, naloge, ki bodo detaljneje opredelile rabo in namere urbanega prostora, se bodo izvajale po programu komunalne skupnosti.
OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE »ZARJA«        KOMUNALNA DEJAVNOST
Za leto 1979 predvideva Zarja razširitev poslovnih prostorov na zemljišču ob sedanji lokaciji. Za prihodnje leto je predvideno 6% jiovečanje zaposlenih.
Trgovina
ABC Pomurka - Trgovsko podjetje »Kočna«
Zaradi velikih obveznosti do anuitet predvidevajo v letu 1979 skupno s SOZD ABC Pomurka iz Murske Sobote predvsem odkup zemljišča za veleblagovnico ter izdelavo potrebne dokumentacije. Poleg tega pa predvidevajo še:
- nabavo dodatne opreme za nemoten razvoj distribucijskega, centra za preskrbo mesnih in mlečnih proizvodov SOZD ABC -Pomurka. Preko distribucijskega centra bo DO Kočna postopno oskrbovala celotno maloprodajno mrežo SOZD ABC Pomurka z navedenimi izdelki v vseh ljubljanskih občinah, občinah Grosuplje, Domžale, Škofja Loka in Jesenice. Ob realizaciji celotnega programa bo DO Kočna pridobila iz naslova delovanja distribucijskega centra ca. 100 milj. dinarjev prometa;
- v obratu sadne drevesnice bodo vzgojili sadne sadike za nov sodoben 6 ha velik sadovnjak v Godiču;
- v začetku leta 1979 bo dokončana in odprta nova samopostrežna trgovina z bifejem v Komendi. Predvidevajo, da se bo zaposlenost v letu 1979 zvišala za 2,3% ter, da se bo zvišala tudi produktivnost dela. Kot trgovski delovni organizaciji je zaupana pomembna družbena naloga - preskrba potrošnika. Njegovi zadovoljitvi bo potrebno prilagoditi vsa dejanja. Okrepljeni stiki s potrošniškimi sveti bodo organizacijo seznanjali s kupčevimi že-i ami, potrebami in pripombami.
Obrt, gostinstvo in turizem
Glavne naloge za nadaljnji razvoj obrtne in gostinske dejavnosti ter turizma v I. 1979 naj bi bile sledeče:
- sprejeti posebni program razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik;
- razvoj zasebne obrti in gostinstva še naprej stimulirati z • ustrezno davčno politiko in možnostjo kreditiranja izgradnje poslovnih prostorov ter nabavo osnovnih sredstev. Prav tako pa še nadalje kreditirati osnovna in obratna sredstva pod čimbolj ugodnimi kreditnimi pogoji;
- še posebej se je zavzeti za ustanavljanje obratovalnic storitvenih in servisnih dejavnosti;
- rešiti problem poslovnih prostorov še zlasti za storitvene in servisne dejavnosti;
- stimulirati razvoj deficitarnih dejavnosti;
- zagotoviti tesnejše sodelovanje malega gospodarstva,in industrije;
- stremeti še za boljšo povezanost med Združenjem obrtnikov, LB in upravnimi organi SOb Kamnik;
- zainteresirati učence za vključevanje v deficitarne poklice. S tem v zvezi je potrebno večje sodelovanje med OZD. Združenjem samostojnih obrtnikov. Gospodarsko zbornico in Skupnostjo za zaposlovanje, osnovnimi in poklicnimi šolami;
- zainteresirati obrtnike za sprejem učencev v učna razmerja:
- vzbuditi zanimanje delavcev za izobraževanje ob delu, skrbeti za tesnejše sodelovanje med Združevanjem samostojnih obrtnikov in DU:
- poostriti je treba nadzor nad izvrševanjem obrtnih dejavnosti brez predpisanega dovoljenja, obenem pa tem občanom nuditi možnost, da svojo dejavnost legalizirajo;
- še nadalje omogočati zdomcem ustanavljanje samostojnih obrtnih delavnic;
- pospeševati ustanavljanje POZD;
- na področju obrti, gostinstva in turizma je stremeti za tem. da bodo realizirane zastavljene naloge, določene z resolucijo za leto 1977-1978, ki pa iz kakršnihkoli razlogov niso bile realizirane.
Kmetijstvo
Za leto 1979 ima komunalna skupnost v programu gradnjo obvozne ceste na odseku Duplica-Železni most, dokončanje rekonstrukcije in asfaltiranje Tunjiške ceste, na medobčinskem ko-Icktorju pa priključitev posameznih kanalskih sistemov, ki so sestavljeni iz glavnega primarnega kanala ter izgradnja razbremc-nilnikov (4), ki jih je možno v prvi fazi uporabiti kot mehanske čistilne naprave.
V letu 1979 bo izdelana novelacija zazidalnega načrta Novi trg na osnovi katerega bo izveden odkup zemljišč in pričetek del za komunalno opremljenost tega področja.
Na Jeranovem bodo pričeli skupaj z občani tega območja in krajevno skupnostjo Kamnik z izgradnjo kanalskega sistema ter njegovo priključitvijo na kolektor.
Na področju stanovanjske izgradnje bodo nadaljevali z opremljanjem stavbnih zemljišč, predvsem na območjih družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje BS-6 Bakovnik, BS-2, Perovo in na zazidalnem območju za individualno gradnjo v Komendi.
V letu 1979 se bo komunalno urejala obrtna in industrijska cona, in sicer predvsem kanalizacija in vodovod.
Samoupravna komunalna skupnost je za izvedbo programa v letu 1979 podala ustrezne zahtevke po kreditih pri Stanovanjsko komunalni banki v Ljubljani.
Komunalna skupnost bo razen zgoraj navedenih del tudi izvajala vzdrževalna dela na kolektivnih komunalnih napravah v občini Kamnik, v okviru razpoložljivih sredstev in programa za leto 1979.
VODNO GOSPODARSTVO
V letu 1979 je nujno sanirati jez in podslapje na strugi Kamniške Bistrice pri Mehanični delavnici Viatorja, koder bodo po načrtu gradili nov železobetonski most za mestno obvoznico Kamnika.
- Nadaljevati je treba z regulacijo struge Reke do naselja Nasovčc:
- regulacija Nevljice v naselju Vaseno;
- Nivo Celja bo urejevalo obrežje potoka Motnišnice.
Na področju kmetijstva bodo v I. 1979 nadaljevali z izvajanjem nalog, ki jih nalaga družbeni plan razvoja občine za obdobje 1976-1980. Najpomembnejša novost je nov način zagotavljanja sredstev za pospeševanje kmetijstva. V pripravi je samoupravni sporazum, ki podpisnikom nalaga prispevek v višini 0,20% od doseženih osebnih dohodkov. Predvidena je tudi reorganizacija Kmetijske zemljiške skupnosti in razširitev kroga podpisnikov družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju te skupnosti, kot je nakazano v osnutku zakona o kmetijskih zemljiščih.
Naloge na področju pospeševanja kmetijstva bodo predvsem: nadaljevati z izboljšanjem genetske osnove živine, izobraževanje kmetov, skrb za planinske pašnike in druge akcije. Pri tem bo posebna pozornost posvečena hribovitim predelom občine, kjer je
V skladu z srednjeročnim planom je Republiška skupnost za ceste naročila študij oz. načrt za dokončno ureditev klanca Koz-jaka v dolžini ca. 2000 m.
Nadaljevali bodo tudi dela na regionalnih cestah na območju naše občine po odobrenem srednjeročnem planu.
STANOVANJSKA DEJAVNOST
Da bi čimprej in čimbolj dosledno uresničili sklepe VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ je potrebno, da bi uresničevali družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu uvesti ekonomske stanarine
Ekonomska stanarina bo pomenila večjo materialno osnovo za samoupravljanja, s tem pa pogoj i la tudi neposredni vpliv stanovalcev na vzdrževanje in obnavljanje družbenega stanovanjskega sklada.
Samoupravna stanovanjska skupnost je za izvedbo programa za leto 1979 na področju investicijskega vzdrževanja in revitalizacije stanovanjskega fonda podala ustrezne zahtevke za evidentiranje potreb po kreditih pri Stanovanjsko komunalni banki v Ljubljani. Te potrebe so še zlasti pereče v zvezi z 750-letnico obstoja mesta Kamnik.
Za leto 1979 načrtujejo nakup 60 stanovanj iz sredstev družbene pomoči in prav toliko tudi s strani OZD oz. TOZD. Z upoštevanjem sredstev 13. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj računajo, da bo dinamika izgradnje stanovanj najmanj taka, kot je bila v letu 1978, s čemer bodo planska predvidevanja na področju stanovanjske izgradnje v glavnem realizirana.
PTT
V smernicah za sestavo gospodarskega plana za leto 1979 je na območju občine Kamnik predvidena izgradnja naslednjih objektov:
- dokončanje objektov, katerih izgradnja se je pričela v letu 1978;
- stavba za PTT Komenda;
- montaža opreme na ATC Kamnik;
- pričetek izgradnje novih objektov v letu 1979:
- izgradnja stavbe za PTT Kamnik II;
- krajevno kabelsko omrežje Kamnik, Laze in Komenda,;
- zvezni kabel Kamnik-Bakovnik;
- nabava in montaža opreme za KATC Komenda;
- nabava montažne opreme za KATC Laze:
- nabava in montaža opreme za VF Kamnik-Lazc in nabava in montaža opreme za VF Kamnik-Komenda;
- izgradnja omrežno skupinskega kabla Kamnik-Stranjc;
- dokumentacija za izgradnjo PTT Stranje.
VARSTVO OKOLJA
Da bi varovali okolje, so v tem srednjeročnem obdobju že sprejeti določeni predpisi in ukrepi, ki naj bi preprečili razne škodljive posege v okolje zaradi nestrokovne in neodgovorne rabe čistilnih in varnostnih naprav, raznih kemičnih snovi ter nestrokovnega ravnanja z odpadki. Zato bo potrebno sprejeti konkreten program ukrepov z neposrednimi zadolžitvami: kaj. kdaj. kako. s kakšnimi sredstvi in kdo bo te naloge opravil, ter kdo bo ta dela nadzoroval.
Vsekakor pa bo potrebno z najširšo družbeno akcijo ob sodelovanju krajevnih konferenc SZDL doseči večjo osveščenost delovnih ljudi in občanov ter doseči, da bo tudi varstvo okolja samozaščitna naloga nas vseh.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Z dogovorom o temeljih družbenega plana in družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1976-1980 ter samoupravnimi sporazumi o temeljnih planov SIS družbenih dejavnosti so se globalno opredelili glede razvoja posameznih dejavnosti v tem obdobju. Z ustanovitvijo SIS na področju družbenih dejavnosti in samoupravnimi sporazumi se uveljavlja ustavno načelo o svobodni menjavi dela. s tem pa se uveljavljajo tudi novi družbenoekonomski odnosi. Vključevanje skupščin SIS v skupščinski sistem je velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in njegovo celovito delovanje. Pri tem pa imajo pomembno vlogo družbenopolitične organizacije, saj nosijo odgovornost za uveljavljanje delegatskih odnosov. Predvsem je potrebno stalno preverjati pobude, usmeritve in odločitve delegacij, če so dejansko odraz potreb in teženj delovnih ljudi in občanov.
V skladu z zakonom o sistemu planiranja se z letnimi dopolnili samoupravnih sporazumov opredeljujejo naloge in aktivnosti za naslednje leto. V letošnjem letu bomo z občinsko resolucijo sprejeli tudi programe SIS za leto 1979 in 1980.
Otroško varstvo
Enotni program vzgojnovarstvenc dejavnosti je večji od planiranega obsega, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980. V otroškem vrtcu je večje število otrok, zaradi pritiska staršev tudi nad normativi. Predvideno je tudi povečanje te dejavnosti, ko bodo pričeli z gradnjo novega vrtca v Komendi.
Na novo bodo skušali organizirati vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v otroškem vrtcu Kamnik.
Prispevek skupnosti za otroško varstvo na otroka v vrtcu je planiran le v lanskoletni višini, s tem da se bo nominalni znesek za leto 1979 povečal za 11%.
Investicijska sredstva so v letu 1979 planirana le za izplačilo anuitet za vrtec v Komendi, medtem ko se v letu 1980 načrtuje izgradnja novega vrtca na Duplici oziroma v Šmarci. Za pripravljalna dela naj bi določen znesek namenila tudi zainteresirana krajevna skupnost.
Izobraževanje
Osnovno izobraževanje bo izhajalo iz zakonskih obveznosti in dogovorjene dejavnosti v obsegu, ki ga predpisujejo učni načrt in drugi za šolo obvezni predpisi.
Solidarnostni sistem za leto 1979-1980 temelji na tako imenovanem zajamčenem programu, ki obsega:
pouk po predmetniku za: osnovno šolo. celodnevno osnovno šolo. osnovno šolo organizacije za usposabljanje, delovno usposabljanje v organizacijah za usposabljanje, osnovno izobraževanje odraslih, prevoze in vzdrževalnine za učence, ki so.do tega upravičeni po zakonu.
Tako dogovorjeni program je osnova za solidarnostno prelivanje sredstev.
Vzgojno izobraževalna dejavnost se bo v letu 1979 povečala za 1 oddelek redne osnovne šole in 2 oddelka podaljšanega bivanja pri osnovnih šolah; v letu 1980 pa še za 1 oddelek redne osnovne šole. Z zgraditvijo Centra za usmerjeno izobraževanje in pa športne dvorane pri osnovni šoli Frana Albrehta bodo na osnovnih šolah Frana Albrehta in Toma Brejca prišli na podaljšano bivanje oz. celodnevno osnovno šolo.
Enotni program za leto 1979 bo vključeval:
- dejavnost osnovnih šol s 117 oddelki in 3090 učenci (v letu 1980 pa 118 oddelkov)
- dejavnost 8 oddelkov osnovne šole za organizacijo in usposabljanje (POŠ)
- dejavnost 6 oddelkov osnovne šole za odrasle (polletni program)
- prevoze in vzdrževalnine za učence, ki bodo do tega upravičeni po zakonu.
Dopolnilni program bo v letu 1979 in 1980 obsegal tiste dejavnosti, ki jih ne vključuje enotni (zajamčeni) program:
- podaljšano bivanje učencev v osnovnih šolah in v Dijaškem domu
- malo šolo s 120 - urnim programom za otroke, ki ne bodo redno vključeni v vzgojnovarstvenih zavodih
- sofinanciranje: - glasbene šole,
- delavske univerze.
- prehrane učencev v osnovnih šolah,
- šolskih učbenikov in potrebščin.
- šolskih ekskurzij za učence 4. in 8. razredov.
- anuitete idr..
- zagotovitev sredstev za nadaljnje priprave osnovnih šol za prehod na podaljšano bivanje oz. COŠ.
Posebni program za investicije obsega:
- Center za usmerjeno izobraževanje - Iz sredstev za investicije, ki se bodo zbirala iz 1% krajevnega samoprispevka in iz 0.80% redne prispevne stopnje, bodo v letu 1979 opremili I. fazo Centra za usmerjeno izobraževanje: z drugimi sredstvi pa bodo pokrivali kredite za Center za usmerjeno izobraževanje. Z gradnjo II. faze (telovadnica in bazen) pa bodo lahko nadaljevali le v primeru, če bodo uspeli dobiti nepovratna sredstva pri republiški izobraževalni skupnosti iz naslova investicij za usmerjeno izobraževanje.
- Telovadnica oz. športna dvorana pri osnovni šoli Frana Albrehta. Občinska izobraževalna skupnost ima za ta namen že zbranih 3.000.000 din sredstev, v letu 1979 pa planirajo ostala sredstva v višini 11.715.000 din za izgradnjo telovadnice oz. hale. -Telovadnica osnovne šole Duplica - V letu 1979 in 1980 so planirali sredstva za izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Duplica, kar je pogoj za celodnevno osnovno šolo. V ta namen je predvidenih v letu 1979 6.400.000 din. v letu 1980 pa 9,000.000 din.
Kultura
Leto 1979 je jubilejno leto Kamnika, ko bo mesto proslavljalo 750-letnico prve ohranjene omembe mesta v arhivskih virih.
Nosilci in izvajalci kulturnega programa so se že v letu 1978 pripravljali na jubilejno leto. Program kulturnih prireditev v letu 1979 temelji na sledečih izhodiščih:
- proslavljanje bo teklo skozi vse leto. Prireditve (povprečno 2 na mesec) bodo enakomerno porazdeljene.
- višek proslavljanja bo jeseni 1979 z otvoritvijo Maleševe galerije v Kamniku, z zgodovinskim simpozijem in izidom jubilejnega zbornika.
Poleg redne dejavnosti je kulturna skupnost glede na 750-letnico pripravila še: razstave, koncerte, revije pevskih društev, zgodovinski simpozij, izid jubilejnega zbornika, razglednice.
Z otvoritvijo Maleševe galerije bo končana dveletna adaptacija hiše na Titovem trgu 20 v Kamniku. Redno bo tekel gledališki abonma s 6 predstavami v sezoni ter prireditve, ki so že tradicionalne: Proslava Prešernovega dne, letni koncert društev, vsakoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik itd.
Telesna kultura
Program telesne kulture se bo v letu 1979 odvijal v skladu s srednjeročnim programom. Z izgradnjo športne dvorane v Kamniku pa bo omogočen še večji razmah telesne kulture in športa v občini.
Zdravstveno varstvo
V letih 1979 bodo potrebni odločnejši in učinkovitejši ukrepi zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela za izboljšanje zdravstvene službe ter za nadaljnje zboljšanje odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1979 bo poudarek na:
- vsestranskih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z. dela, pri čemer je potrebno dosledno in sistematično izvajati preventivne preglede delavcev skladno s predpisi; zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela; v teh letih povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnostih, medicine dela. najmanj do dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu; spodbujati odpiranje obratnih ambulant v TOZD materialne proizvodnje zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva v okviru neposredne menjave dela:
- ustanoviti službe dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev, kjer bo v letu 1979 organizirana posebna ambulanta v okviru tovrstnega dispanzerja pri področnem zdravstvenem domu;
- izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle, da bi skrajšali čakalno dobo, s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med ujiorabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike);
- sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- postopnemu ustanavljanju ambulant za starostnike kot nadaljnji razvojni obliki ambulant in dispanzerjev za borce ter izpopolnitvi dejavnosti nege bolnika na domu;
- izdelavi konkretnega programa za zdravstveno vzgojo v organizacijah združenega dela. katerih nosilec je TOZD zdravstva v občini.
Na področju zdravstvenega varstva bodo v letu 1979 v naši občini razširili zdravstvene zmogljivosti še za eno zdravstveno skupirto ter pediatrično zdravstveno varstvo v vzgojnovarstvenih zavodih.
Socialno skrbstvo
Socialno skrbstvena dejavnost bo v letih 1979 in 1980 usmerjena na izvrševanje nalog, ki jih pred to skupnost postavljajo zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, kazenski zakon in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, statut in drugi predpisi na tem področju. V tem letu bo dan velik poudarek na ustanavljanju centra za usposabljanje invalidnih oseb Domžale-Kamnik, kjer naj bi bile delavnice za delo pod posebnimi pogoji, oddelek za dnevno varstvo, invalidske delavnice in oddelek za usposabljanje težje zaposlivih oseb. Za odkup prostorov in zakon-
ska sredstva mora skupnost socialnega skrbstva Kamnik v letu 1979 zagotoviti 1,520.000 din in v letu 1980 še nadaljnjih 828.000 din. Te naloge v srednjeročnem planu niso bile finančno ovrednotene in se zato vrednost občinskega programa poveča in odstopa od v nominali planiranih sredstev po samoupravnem sporazumu.
Poleg navedenega bodo v letu 1979 opravljene valorizacije preživnin in družbenih denarnih pomoči intenzivna priprava in usposabljanje delavcev za delo v predzakonski svetovalnici, ki mora pričeti z delom s 1. I. 1980. in na usposabljenje delavcev za izvrševanje nalog, ki jih postavlja pred občinske skupnosti zakon o izvrševanju kazenskih sankcij.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Glede na novo organiziranost skupnosti, uveljavljeno v letu 1978. bo samoupravna dejavnost v letu 1979 usmerjena v uveljavljanje občinskih enot skupnosti ter v uveljavljanje zborov delegatov in njihovih izvršilnih organov. Prek občinskih enot skupnosti se bo skupnost povezovala v OZD, s skupnostmi ter družbenopolitičnimi dejavniki v občini in krajevni skupnosti.
Skupnost se bo že takoj v začetku leta 1979 aktivno vključila v pripravo srednjeročnega plana razvoja SPIZ za obdobje 1981-1985, da bi ga sprejeli pred začetkom novega srednjeročnega obdobja, to je do konca leta 1980.
Skupnost bo še nadalje delovala pri izpolnjevanju sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja, tako da bodo pravice, pridobljene iz tega zavarovanja, povsem temeljile na minulem delu. vzajemnosti in solidarnosti.
Skupnost bo tudi v naslednjih dveh letih skrbela za to, da bo gmotni položaj upokojencev rasel skladno z rastjo gmotnega položaja delavcev v združenem delu.
Zaposlovanje
Samoupravna skupnost za zaposlovanje je v letošnjem letu v procesu reorganizacije, ki bo zaključena z 31. 12. 1978. Do tega datuma bo delovala še po starem principu, z novim letom pa bo delovala samostojno na,občinskem nivoju. Ustanovna skupščina občinske skupnosti je bila 3. 10. 1978. vendar mora do konca leta sprejeti še nekatere samoupravne akte. Z novo organiziranostjo se reševanje problematike na področju zaposlovanja prenaša v občinske okvire, kar pomeni, da se je samouprava na tem področju še bolj približala delovnim ljudem in občanom Kamnika. S tem pase število delavcev strokovne službe v Kamniku ne bo povečalo, ker bodo naloge skupnega pomena (analitske, računovodske, splošne naloge) še vedno opravljali delavci strokovne službe v Ljubljani za vseh 18 občin ljubljanske regije. To ne pomeni slabitve samoupravnih pravic na območju posameznih občin, ampak le racionalno organizacijo strokovne službe.
Med nalogami, ki jim bo tudi v bodočem letu treba posvetiti šc večjo pozornost na področju zaposlovanja, je potrebno prvenstveno omeniti usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. kajti prijavljanje oseb za zaposlitev z zmanjšanimi psihofizičnimi spV sohnostmi je v stalnem porastu. Tako se število kandidatov, ki iščejo zaposlitev in katerih vključitev v proizvodni proces je samo zaradi pomanjkanja teh sposobnosti iz dneva v dan težja, vedno bolj povečuje, tako. da je med iskalci zaposlitve ca. 50% takih oseb.
Ker predstavljajo iskalci zaposlitve s težjimi kroničnimi boleznimi ali fizičnimi okvarami ca. 25% obravnavanih in ker bi v okviru zakona dali možnost zdravljenja in prilagajanja na delo nadaljnjim 25% alkoholikov, bomo tudi v bodočem letu skušali nadaljevati že začrtane smernice ob pomoči in razumevanju organizacij združenega dela in poiskali res vse možnosti za vračanje teh kategorij ljudi v delovno okolje.
Tudi v letu 1979 bomo šc bolj kot dosedaj vztrajali pri opravljanju posredovalne funkcije med kandidati, ki iščejo zaposlitev ali se žele premestiti, ter OZD, ki iščejo ustrezne delavce. Seveda pa moramo kljub vsemu opozoriti na določene probleme, ki sicer niso novi, so pa samo v letošnjem letu izstopali še z večjo ostrino. Predvsem bi radi opozorili na povečano število nezaposlenih kadrov s strokovno izobrazbo, saj predstavljajo v celotnem številu nezaposlenih (ca. 95 kandidatov) 38%. obenem pa se povečuje tudi odstotek nezaposlenih, ki iščejo prvo zaposlitev. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo je predvsem v neskladju v smeri izobrazbe in v šc vedno neenakih možnostih zaposlovanja žensk pri določenih delih in nalogah. .
Torej bosta tudi v letu 1979 ključni nalogi zaposlovanja, zaposlovanja mladih delavcev, ki iščejo prvo zaposlitev, in ljudi z zmanjšanimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki jim zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb daje vse možnosti za ponovno vključitev v delo.
V š. I. 1978'79 imamo v Kamniku 257 štipendistov na združenih sredstvih. Od tega je na poklicnih šolah 19 učencev, na srednjih šolah 186 učencev ter na višjih in.visokih šolah 52 učencev. Število kadrovskih štipendij sc iz leta v leto zmanjšuje. Delovne organizacije v svojih letnih planih večina ne izkazujejo realnih potreb po novih štipendistih in razpisujejo štipendije največkrat na podlagi trenutnih potreb.
Predlog novega družbenega dogovora, kljub svojim pomanjkljivostim, ko premalo upošteva nastajajoče spremembe (usmerjeno izobraževanje), pomeni bistven premik k urejenosti štipendiranja v naši republiki.
Vsebina dela tako na področju zaposlovanja kot poklicnega usmerjanja, se v letu 1979 ne bo bistveno menjala, pač pa bodo prizadevanja usmerjena v poglobljeno prilagajanje in vplivanje na reševanje problematike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja v občini Kamnik.
Raziskovalna dejavnost
Razdrobljenost raziskovalnih procesov in zaostajanje direktnih vlaganj v raziskovalno dejavnost, namenjeno hitrejšemu razvoju in posodobitvi neposredne proizvodnje, bodo v naslednjem obdobju poskušali odpraviti predvsem z uveljavitvijo tistih oblik in metod dela. ki jih opredeljujejo skupščinska stališča o raziskovalni
J
dejavnosti kot sestavini združenega dela. Neposredne naloge na tem področju so:
- ustanovitev temeljnih raziskovalnih skupnosti tam. kjer te lahko zagotove dolgoročne povezave in posredno svobodno menjavo dela med delavci v raziskovalnih organizacijah in uporabniki raziskovalnih rezultatov ter s tem ustvarijo pogoje za hitrejši razvoj in uveljavljanje raziskovalne dejavnosti;
- oblikovanje širših, dolgoročno usmerjenih raziskovalnih programov tam. kjer je potrebno predvsem zagotoviti razvoj raziskovalnega potenciala:
- postavitev konkretnih skupnih projektov na tistih področjih, kjer je potrebno in mogoče raziskovalne procese neposredno usmeriti v razreševanje razvojnih problemov naše družbe.
Povezovanje raziskovalnih procesov zahteva hitrejši razvoj raziskovalnih kapacitet v delovnih organizacijah in večjo uveljavitev lastne inovativne dejavnosti kot pogoja za neodvisen tehnološki "s razvoj, zagotovitev možnosti za dolgoročnejšo usmeritev raziskovalnih skupin v samostojnih raziskovalnih organizacijah, uveljavitev občinskih in temeljnih raziskovalnih skupnosti, jasnejšo opredelitev vseh programov v raziskovalnih skupnostih ter uveljavitev tistih instrumentov v raziskovalni sferi, ki bodo pospeševali neposredno menjavo dela.
Varstvo pred požarom
SIS za varstvo pred požarom so tudi v letu 1979 pridobivala sredstva po samoupravnem sporazumu oz. občinskem odloku (0.40% iz dohodka DO - osnova je bruto osebni dohodek) in iz požarnih premij (6%) s strani zavarovalnice Triglav. Predvideni del sredstev bo izločen namensko za izgradnjo obrambnega doma. za katerega je potrebno pridobiti lokacijsko dokumentacijo in zagotoviti finančna sredstva s strani ostalih uporabnikov (PM.TO. CZ).
Požarna skupnost bo v skladu s srednjeročnim programom izvajala politiko na področju požarnega varstva in preko občinske gasilske zveze skrbela za nabavo opreme, vzdrževanje gasilskih domov, vzgojo in izobraževanje članov gasilskih društev ter pridobivanje novih kadrov.
V sodelovanju z ONZ in požarno inšpekcijo bo nadaljevana akcija požarnih pregledov in odprave pomanjkljivosti. V letu 1979 bo potrebno ustvariti evidenco naprav za shranjevanje kurilnega olja in drugih vnetljivih tekočin ter zagotoviti kontrolo ustrezne hrambe.
Tehnična kultura
Še vedno obstajajo pred upravnimi odbori klubov in ZOTK pereči problemi, kot so primerni prostori, nabava prepotrebne opreme in ostalega drobnega materiala, kajti le s tem bomo lahko dostojno upravičili obstoj, ki bo širšega družbenega pomena in nudili naši mladini možnost, da se razvije tudi v tehnični kulturi, ki je vedno bolj pomemben faktor v izgradnji in duševnosti mladega človeka - bodočega delavca, tehnika, inženirja. Zavedati se moramo, da je prišel čas, ko se vsakodnevno srečujemo s tehniko in to v vedno večji meri, ki se vključuje v naše življenje. ZOTK je taka organizacija, ki občanom nudi možnosti širše razgledanosti, mladim pa lažje odločitve, kaj naj bi bil njihov življenjski cilj.
Krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti za leto 1979 planirajo znatne naložbe predvsem v najbolj potrebne komunalne objekte in ostale objekte družbenega standarda ter za druge potrebe, ki so začrtane v srednjeročnem planu KS.
Za financiranje nalog bodo krajevne skupnosti potrebovale 23.928.500 din. ki jih bodo zbrale iz naslednjih virov:
- krajevni samoprispevek 9.605.900 din
- prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 3.460.000 din
- prispevek občanov 3,553.500 din
- sklad za uporabo mestnega zemljišča 1,270.000 din
- dotacija samoupravne komunalne skupnosti
za vzdrževanje občinskih cest II. reda 795.600 din
- dotacija občinskega proračuna za funkcionalne izdatke, skupno računovodsko službo, načrtovanje SLO, CZ 965.000 din
- ostalo dohodki, odškod.. obresti 4.278.500 din Od navedenih sredstev bodo krajevne skupnosti porabile za
gradnjo vodovodov in kanalizacij 1.804.750 din
za vzdrževanje in asfaltiranje cest in pločnikov 12.402.000 din soudeležbo pri gradnji TP in elektroomrežja 1.205.000 din
vzdrževanje in razširitev javne razsvetljave 2.440.000 din
gradnjo igrišč, vzdrževanje kulturnih domov 1,616.000 din
urejanje naselij in pokopališč 648.000 din
SLO in CZ 393.000 din
Prispevek organizacij in društvom <»1 mm clin
funkcionalne izdatke, skupne službe 1,348.050 din
ostale izdatke in rezerve 1.077.700 din
Najpomembnejši objekti, ki jih bodo krajevne skupnosti v Prihodnjem letu investirale so:
KS Črna - gradnja TP Gozd in gradnja ceste Žaga-Podstude-ncc.
KS Duplica - gradnja železniškega postajališča, razširitev javne razsvetljave in gradnja otroškega igrišča.
KS Godič - asfaltiranje vaških potov in ureditev prostorov za krajevne skupnosti.
KS Kamnik - nadaljevanje gradnje kanalizacije, razširitev javne razsvetljave, obnova pločnikov, asfaltiranje ulic in urejanje starega ustnega jedra.
KS Kamniška Bistrica - asfaltiranje ceste Kregarjevo-Bistričica gradnja vodovoda Zakal. S Komenda - asfaltiranje ceste v naselju Breg. dokončna
K<siT'-CCS,c Komcnda-Klanec. » Križ ho financirala samo tekoče potrebe, ostala sredstva pa
KSM8radnJ° kanalizacije, križiš'     lL ~ asfa,,iranic vaških potov, gradnja pločnika, ureditev dolah*8 * Suhadolah- rekonstrukcija električnega omrežja v Suha-
KS Motnik - gradnja novega vodobrana.
KS Nevljc - gradnja pločnika na Vrhpolju. igrišča, rekonstrukcija električnega omrežja.
KS Podgorje - odplačilo obveznosti za asfaltirano cesto.
KS Pšajnoviea - večina sredstev bo porabljenih za vzdrževanje cestnega omrežja.
KS Scla - gradnja TP Studenca, gradnja mrliške veže.
KS Srednja vas - nadaljevanje urejanja ceste Potok-Zaraspokc, začetek urejanja kanalizacije v Srednji vasi, vzdrževanje cest in potov.
KS Šmarca - asfaltiranje vaških potov, gradnja železniškega postajališča.
KS Šmartno - začetek obnove kulturnega doma. gradnja športnega igrišča, rekonstrukcija električnega omrežja v Sidolu.
KS Špitalič - gradnja vodovoda Zg. Okrog, asfaltiranje vaške poti.
KS Tuhinj - asfaltiranje ceste v Tuhinj, razširitev vodovodnega omrežja,
KS Tunjice - prispevek za asfaltiranje ceste Tunjice-Kamnik. napeljava vodovoda na Zadnji rob,
KS Volčji potok - prispevek za gradnjo TP in daljnovoda Rudnik in vzdrževanje cest,
KS Vranja peč - gradnja novega zajetja Velika Lasna, razširitev ceste Velika Lašna-Potok.
Razen navedenih investicij bodo vse krajevne skupnosti namenile znatna sredstva za vzdrževanje kategoriziranih cest in vaških potov.
Delovne organizacije bodo v letu 1979 združevale po samoupravnem sporazumu po 600 din na zaposlenega delavca.
Varnost in družbena samozaščita
V letu 1979 bo potrebno zagotoviti konkretizacijo načrtov samozaščitnih ukrepov in varnostnih načrtov. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti usposabljanju pripadnikov enot narodne zaščite tako v OZD kot v KS.
Organi za notranje zadeve bodo ob sodelovanju delovnih ljudi in občanov okrepili preventivno delovanje na področju zaščite javnega reda in miru, zaščite družbenega in zasebnega premoženja, skratka za varno počutje občanov in delovnih ljudi. Posebno skrb bo potrebno posvetiti za izboljšanje prometne varnosti in
zagotoviti izvajanje odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik, za kar so zadolženi poleg organov za notranje zadeve še Svet za preventivo in vzgojo v CP, AMD. Komunalno podjetje. Komunalna skupnost in drugi organi ter organizacije.
Ljudska obramba
Naloge ljudske obrambe in samozaščite v letu 1979 izhajajo iz osnov, začrtanih v družbenem planu razvoja občine Kamnik v obdobju 1976-1980.
Dosežena stopnja razvoja narekuje v letu 1979 predvsem intenzivno delo na nadaljnjem podružabljanju ljudske obrambe v celotnem družbenogospodarskem sistemu. Zlasti je potrebno prenašati naloge z nivoja delovne organizacije na temeljne organizacije združenega dela. Vsekakor bo potrebno več storiti v obrambnih pripravah v temeljnih organizacijah združenega dela na materiali-zaciji proizvodnih načrtov v izrednih razmerah, materializaciji obrambnih načrtov zdravstva in lekarne, v okviru krajevnih skupnosti na krepitvi partizanske baze in ustvarjanju pogojev za realizacijo obrambnih načrtov zlasti s področja kmetijstva.
Zagotoviti bi bilo potrebno, da vse temeljne in druge organizacije združenega dela. samoupravne interesne in druge skupnosti ter družbenopolitične organizacije predvidijo v letnih finančnih načrtih sredstva za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe. Nadaljnja prizadevanja bodo potekala v smeri večjega vključevanja mladine in žensk v vse elemente splošnega ljudskega odpora predvsem v enote in štabe civilne zaščite in teritorialne obrambe ter odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Seznanjenost z nalogami, pravicami in dolžnostmi vseh občanov tako tistih, vključenih v posamezne strukture splošnega ljudskega odpora, kot nerazporejenih, je poglavitna naloga !'i jo bo treba realizirati preko koordiniranega usposabljanja in urjenja.
Za materialno-tehnično opremljanje in modernizacijo službe OJOA (sistema obveščanja in alarmiranja), občinskega centra zvez. enot in štabov CZ ter za nadaljnje oblikovanje občinskih blagovnih fondov za preskrbo prebivalstva in vseh struktur SLO bo potrebno tudi v tem letu samoupravno združevati finančna sredstva.
V letu 1979 bomo po predlogu občinskega štaba civilne zaščite pričeli z gradnjo dveh zaklonišč s kapaciteto 100 ljudi na zaklonišče, na predvideni lokaciji avtobusne postaje.
PREDVIDENE INVESTICIJE GOSPODARSTVA V LETI) 1979
Tabela II.
v 000 din
Graditev novih
HglLLi
Rekonstrukc., razširitev, modernizac.
Skupaj
Opie investicije
-u-
Gospodarstvo - skupaj
Industrija
Rudnik kaolina
T0ZD Donit - Keramiko - Triv.l
Titan - skupaj
- Livarna z obdel. I.
- Ključavn. in okov. II.
- Vzdrz. in energ. III.
- Orodjarna IV. Kemijska ind. "Kamnik"
- "Kamnik"
- Namenska proizvod.
- "Kamniktit"
- DSSS
Industrija pohištva "Stol"
- Sedež. poh.
- Tovarna plosk. poh.
- Kovin.in tapec. poh. Menina
Svilanit
- Frotir
- Svila
Tovarna uanja
- Usnjarna
- VJsnjann konfekcija
3o2.623
272,953 2.000
30.000
83.7?o 2.52o
316. i»66
267.288 8.500
2.75o 21.500 t.o.ot.3
16.6U0 <t.l36 . 9.727 89.676 7.000 19.729 57.8o7 5.1tto 25.22o 12.380
619.089
51.0.241 10.500
2.75o 51.5oo l»o.o!*3
9.5*«
16.61(0 U.136 9.727
89.676 7.000
19.729
57.8o7 S.l^o loR.g^o
lU.900
Eta
Živilska industrija
Podjetje "Meso"
Fruchtal "Alko" Ajdovščina
Lončarsko podjetje Komenda
Zavod "Kozorog"
GG- obrat za kooperae.
Gradb.podjetje "Graditelj"
T0ZD Gradbinec
Alprem Zarja
ABC TP Kocna
- vsi TOZD-i skupaj
Gost.podjetje "Planinka" /Central - Kranj/ Golf turist /Viator/ Hoteli in žičnice
Obrtno podj.Usluga Stanov, in kom.gospod. Komunalno podjetje
11.2oo	9.Si»o	?l.oUo
7o.ooo	3.000	73.000
-	It..000	l^.ooo
15.537	38.1.81.	51».021
12.28o	19.9o2	32.182
3.257	18.582	21.839
	5-115	5.U5
_	. 4.139	'..139
	976	976
15.25o	12.000	27.25o
	8.000	8.000
126.1.1.6	-	126.M.6
_	2.000	2.000
3.17o	-	3.17o
1.5oo	-	1.5oo
I.600	29.2oo	30.800
-	4.850	l».85o
	1.688	1.688
-	6.500	6.500
3.t.oo	1.75o	5.15P
15.ooo	-	15.000
-	2.000	2.000
	2oo	2oo
5.000	-	5.000
-	2.99o	2.99o
centrifug, in sušenje kaolina most v Stahovici stroji za orodjarno
oprema za livarno za obdel.litine oprema in sklad, surovin za ključavnice oprema za vzdrŽ.obrata in energ.objek. oprema za orodjarno
gradnja sklad, vnetij, snovi rekonstrukc. odd. za potapljanje rekonstrukc. sušilnice razno oprema
povečanje odd. za povrŽ.obdelavo
izgrad.sklsd. gotovih izdelkar
nabava bočnega viličarja
izgrad. novih prost.za kov.tapet.proizv.
razna oprema
zamenj. dotraj• koti. z opremo strojna oprema
moder, stroj.opr. v tkal. in konfekc.
■ združ. sred. za upr.zgr.  in menzo
■ nabava razne opreme,združ.sredstva za upr^zgradbo in menzo
■ zamenjava iztrošene strojne opreme
- adapt.posl.prost, za namen sklad, gotovih izdelkov
■ i zgrad. 2, dela sklad. za pol izdel. in gotove izdelke
- oprema, odkup zemljišča,elaborati
- rekonstrukc.obj.za pred.mesa in mesne izd.
- grad.proizv.obrata na Duplici
- rekonstr.starih zmogljivosti
- gradnja fazaner. obrata
- grad.ceat v Tuh.dolini in Kranjski Rak
- grad.sklad.gori v,benc.črpalka
- nabava kamionov,zemelj.strojev in razne opreme
- modernizacija separacije
- preured.posl.prost..sklad., nadzid. sam. doma
- izgradnja betonarne.ured.ceste v Rakovniku
- nabava strojev in opreme
- razširi t.proizv.prost.:elektrodelav., lakir. in skladišča
- nabava opreme za distribuc.center
- vzgoja sadnih sadik za nov aadovnj. v Godiču
- odkup zemljišča za samopostr.trg. v Stranjah i.. Vrhpolju
- odkup zemlj.za veleblag.in izael. potrebne dokumentacije
- gradnja novih gost. kapacitet
adapt.hotela Malogr. dvor
zamenj.dotraj.tlef.centrale
garaža za mehanizac.Žičnice
nabava dost.vozila in opreme
obnova elektr.napelj.-neposred. iz TP
gradb.poslovne, zgradbe
garaža za stroj, opremo,
rekonstrukc. kanalizac.
modernizac• vodovoda
nabava oprane
DOPOLNILA
K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANOV RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KAMNIK
ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 IN 1980
Na osnovi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja dajejo skupščine SIS družbenih dejavnosti v javno razpravo dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS za obdobje 1976-1980 za leto 1979 in 1980.
Področje družbenih dejavnosti oz. skupno porabo, ne obravnavamo ločeno samo za občino Kamnik, temveč v okviru regije in republike. Zaradi tega naj delovni ljudje obravnavajo poleg posredovanih dopolnil samoupravnih sporazumov tudi še dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, ki sta bila objavljena 3. novembra 1978 v prilogi »Dela«.
Delovni ljudje in občani se samoupravno sporazumevajo v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela o razvoju in uresničevanju-nalog ter pogojih za njihovo uresničevanje na področju družbenih dejavnosti. Svobodno menjavo dela uresničujejo na tem področju med
seboj porabniki (delavci v gospodarstvu in drugih dejavnostih) in izvajalci (delavci v družbenih dejavnostih).
Na osnovi predlaganih dopolnil in samoupravnih sporazumov ugotavljamo, da se bo skupna prispevna stopnja iz osebnega dohodka v letu 1979 znižala za 0,30 glede na prispevno stopnjo, ki je veljala v drugem polletju 1978 in bo znašala 30,19%. V primerjavi z drugim polletjem 1978 pa se v letu 1979 zviša prispevna stopnja iz dohodka (osnova OD) od dosedanje 2.63% na 2,88%. V letu 1979 pa se zelo zniža prispevna stopnja iz korigirane davčne osnove in sicer od dosedanje 11,65% na 8,90%. Prispevne stopnje iz poslovnega sklada in iz dohodka za družbene dejavnosti pa ostanejo nespremenjene.
Ker so za republiške interesne skupnosti znane samo prispevne stopnje, ne pa tudi zneski sredstev po občinah, v tabeli ni prikazan seštevek planiranih sredstev.
1. Vzgojnovarstvcna dejavnost:
1) vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah za pred šolske otroke
v letu 1979 za 68()'otrok in v letu 1980 za 680 otrok
kar je skupaj za 140 otrok več od števila otrok po samouprav
nem sporazumu; b) vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju v vzgojnovarstvenih organizacijah v letu 1979 za 8 otrok in v letu 1980 za 8 otrok kar je za 8 otrok več od planiranega števila otrok po samouprav
nem sporazumu:
2. 80 urni vzgojni program
v letu 1979 za 250 otrok in v le tu 1980 za 250 otrok ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, kar je za 100 otrok več od planiranega števila otrok po samoupravnem sporazumu.
3. člen
Za izvedbo enotnega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za; predšolske otroke bodo potrebna v letu 1979 in 1980 naslednja sredstva:
vsi zneski v 000 din
	Sredstva po cenah		Nominalni
Naloga	1978 za	znesek	
	1979	1980	1979
Vzgojnovarstvena  dejavnost v			
VVO in 80-urni vzgojni program			
skupaj		7.595	7.595
II. Dopolnilni program otroškega varstva v letu 1979 in 1980
4. člen
Udeleženci tega aneksa bomo zagotovili izvajanje dopolnilnega programa skupnosti otroškega varstva občine Kamnik, ki bo obsegal:
1. izgradnjo novih mest v vzgojnovarstvenih organizacijah v letu 1979 - plačilo anuitet za vrtec Komenda v letu 1980-gradnja novega vrtca na Duplici oziroma v Šmarci.
2. diferencirano subvencioniranje cene za dnevno varstvo in vzgojo otrok v vzgojnovrastvenih organizacijah na osnovi dogovorjenih kriterijev v skupnosti otroškega varstva
3. subvencioniranje stroškov letovanja otrok
4. sofinanciranje ureditve otroških igrišč v naseljih
5. sofinanciranje skupne strokovne službe SIS in
6. druge naloge.
5. člen
Za izvedbo dopolnilnega programa iz 4. člena bodo potrehna
naslednja sredstva:
Sredstva po cenah 1978 za 1979 1980
Nominalni znesek 1979
3.397
11.325
3.771
SREDSTVA IN PRISPEVNE STOPNJE SIS DHUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1979
	SIS	Plan sredstev v letu	Plan sredstev v letu	Indeks 2 : 1	Združ. sredstva v letu	Indeks 4 : 1	Prisp. stop. iz BOD	Prisp. stop. iz BOD	Prisp. stop. osn.BOD	Prisp. stop. osn.BOD	Prisp.stop. korig.davčne osnove	Prisp.stop. posi.sklada		Prisp. osnova doh.za	stopnja BOD iz družb.dej.
		1978	1979		1979		za SIS VII-XII/78	za SIS 1979	i z doh. VII-XII/78	iz doh. 1979	1978 1979	1978 1979		1978	1979
		1	2	3	a	5	6	7	9	»	10 11	12 13		14	15
1.	Zveza ek. otr.varstva						2.71*	2,2o							
2.	Obe.ek.otroš.varstaa	8.892	12.2o2	137,2	11.533	129,7	o,44	0,86							
3.	Izobraž. skupnost	75.o23	87.980	117,3	82.999	llo,6	7,6o	6,19							
4.	Kulturna skupnost	II.067	16.148	l-t5,9	15-M.o	139,5	1,09	1,16							
5.	Telesnokulturna skup.	<..o73	4.642	ll4,o	■¿•»57	I09,1*	0,36	0,33							
6.	Skup.soc.skrbstva	6.260	8.749	139,8	8.381	133,9	0,44	0,63							
7.	Skup.zdr.var. iz B0D	75.58o	83.881	111,3	83.881	118,3	7,22	7,92	1,67	1,78	-	1,27 oz. 1 0,27 0	27 27	oz. -	-
8.	Tnv. in pokoj. zav.	-	-	-	-	-	lo,6o	lo,9o	0,80	0,80					
9. Skup. za zaposl. lo.Star. zav. kmetov 11.Raziskovalna skupnost 12.Izobraževalna skupnost
0,16
0,30
o,46 1,72 9,^7
o,5o l,4o 7,oo
0,26
0,26
1127 oz. 1,27 oz.
11,65     8,90    0,27      0,27     . 0,26 0,26
SKUPAJ:
3o,49 3o,19
2,63
2,?
OTROŠKO VARSTVO
Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976 in 1980 sklepamo temeljne in druge OZD ter delovne skupnosti v občini Kamnik
Dopolnilo
k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letu 1979 in 1980
1. člen
S tem aneksom določamo program družbenega varstva otrok, ki ga bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980 izvajali v letu 1979 in 1980.
1. Enotni program vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke
2. člen
Udeleženci tega aneksa bomo na podlagi menjave dela zagotovili v letu 1979 in 1980 družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok:
III  Izvajanje programov v letu 1979 in 1980
6. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980 je bilo za izvedbo dogovorjenega programa 2. in 4. člena tega aneksa doslej združeno:
leta 1976 2.554.323 din oz. po c. 1978 3.502 leta 1977 5,827.278 din oz. po c. 1978 7.989 leta 1978 pa bo predvidoma združeno 9.561 skupno torej v letih 1976-1978 21.052
Predvideni presežek za leto 1978 v znesku 669 tisoč din je poračunan v izračunu prispevne stopnje za leto 1979.
Ker je vrednost celotnega programa povečana za večji obseg nalog opredeljenih v 2. in 4. členu tega aneksa preračunana na osnovi uradnih statističnih podaktov v cene 1978, kar znaša skupno 50.295 tisoč din. ostane za združitev (v cenah 1978)
- v letu 1979 10.992 din
- v letu 1980 18.920 din
Zneski izraženi v cenah 1978 se za leto 1979 valorizirajo s koeficientom 1.11, to je za uradno ugotovljen količnik rasti cen.
Tako znaša nominalna vrednost občinskih programov otroškega varstva 12.202 tisoč din za leto 1979. z odbitkom presežka za leto 19?8 v znesku 669 din ostane za združitev 11.533 tisoč din.
7. člen
Delavci bodo združevali sredstva za izvedbo enotnega in dopolnilnega programa od bruto osebnih dohodkov.
IV. Program skupnih niiog dmžbenga varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1979 in 1980
8. člen
Delavci in drugi delovni ljudje organizirani v skupnostih otroškega varstva bomo vzajemno in solidarno zagotovili v letu i 979 in . 1980 v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije izvajanje Programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, kot so določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980.
a) Varstva matere in novorojenčka:
nadomestilo osebnega dohodka delavcem v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka po poteku 105 dni porodniškega dopusta, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu;
- nadomestilo osebnega dohodka delavcem za daljši podaljšan porodniški dopust v trajanju do enega leta otrokove starosti oz. skrajšan delovni čas do sedemnajstega meseca otrokove starosti po poteku 105 dni porodniškega dopusta za nego dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok ter težje telesno ali duševno prizadetega
I otroka;
- pomoč za opremo novorojenega otroka.
b) Denarne pomoči družinam:
- otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke na podlagi enotnih meril v SR Sloveniji in v višini, ki bo letno usklajena z rastjo življenjskih stroškov po merilih, ki jih bodo določile skupnosti otroškega varstva v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
c) Pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti po osnovah in merilih dogovorjenih v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
4) Dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe. 9. člen
Za izvedbo programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po 8. členu tega aneksa bodo v letu 1 ¿79 in 1980 delavci in drugi delovni ljudje v SR Sloveniji zagotovili sredstva (v 000 din)
Naloga
Sredstva po SS po cenah 1975 1979 1980
Potrebna sredstva po cenah 1978 1979 1980
1. Varstvo matere in novorojenčka
2. Denarne pomoči družinam
3. Pospeševanje razvoja O V
4. druge naloge
306.100 329.400 419.632 451.575 .017.200 1.047.700 1.394.480 1,436.292
51.335 6.700
55.520 7.100
70.375 9.185
76.112
9.733
SKUPAJ:
1,381.335 1.439.720 1,893.672 1,973.712
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v letu 1979 in 1980 v občini Kamnik združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji 2,20% od skupnih dohodkov v predvideni višini 27.770 tisoč din (nominalno) za leto 1979 in 27.573 tisoč din (cene 1978) za leto 1980.
Valorizacijska določba
10. člen
Prispevki iz 7. člena tega aneksa se plačujejo kot akontacije.
Zneske za leto 1980 po tem aneksu bo skupščina SIS valorizirala pred iztekom leta 1979 na podlagi ocene o gibanju cen, ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS ter ob upoštevanju Prognoze rasti družbenega proizvoda za leto 1980, ki jo bo dal izvršni svet skupščine občine Kamnik.
Presežek sredstev iz prispevkov preteklega leta se poračuna pri obveznostih za naslednje leto.
11. člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dve tretjini udeleženk sporazumevanja, ker ugotovi skupščine skupnosti otroškega varstva. _ . ilri. Kamnik, november 1978 Podp.sn.k..
IZOBRAŽEVANJE
De'avci in drugi delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinska izobraževalne skupnosti Ka-mn'k za obdobje 1976-1980 sprejemamo
Dopolnilo
k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinske izobra-zevalne skupnosti Kamnik za obdobje 1976-1980
1. člen
S tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1976-1980 udeleženci podrobneje določamo obseg planskih nalog za leto 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja sredstev za njihovo uresničitev ter sistem solidarnosti.
PROGRAM OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI. 2. člen
V letu 1979 in 1980 bo program občinske izobraževalne skupnosti Kamnik obsegal:
1. Obvezna šolska dejavnost bo vključevala:
- 15 osnovnih šol s 117 oddelki in 3064 učenci
- 8 oddelkov osnoven šole s ca. 80 učenci organizacije za usposabljanje (POŠ)
- 6 oddelkov osnovne šole za odrasle (polletni program)
- prevoze ir. vzdrževalnine za učence, ki bodo do tega upravičeni po zakonu
2. Neobvezna šolska dejavnost - dopolni!;:: nrui-^n: bo v letu 1979 in 1980 obsegal tiste dejavnosti, ki niso vključene v obvezno šolsko dejavnost. Ta program obsega:
- 15 oddelkov podaljšanega bivanja učencev v osnovnih šolah in dijaškem domu
- 20 oddelkov male šole s 120-urnim programom za otroke, ki ne bodo redno vključeni v vzgojnovarstvenih zavodih
- sofinanciranje:
- glasbene šole
- delavske univerze
- prehrane učencev v osnovnih šolah
- šolskih učbenikov in potrebščin
- šolskih ekskurzij za učence 4. in 8. razredov
- anuitete idr.
- sredstva za priprave na prehod na celodnevno osnovno šolo oz. podaljšano bivanje
- sofinanciranje skupnih služb SIS.
3. Posebni program za investicije - center za usmerjeno izobraževanje
- telovadnica oz. športna hala pri osnovni šoli Frana Albrehta
- F-faza (telovadnica) pri OS Duplica
4. Dejavnosti iz skupnega programa v letu 1979 in 1980 obsegajo:
- osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v zavodih, katerih ustanovitelj je Izvršni svet SR Slovenije
- šolstvo narodnosti in etničnih skupin, dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so na začasnem delu.
3. člen
Program občinske izobraževalne skupnosti vrednotimo po standardih in normativih sprejetih v skupščini občinske izobraževalne skupnosti.
Cene enot storitev in dejavnosti iz programa so:	
Oddelek osnovne šole:	
- oddelek	317.809
- učenec	186
- kombinacija iz 2 razr.	20.938
- kombinacija iz 3 razr.	27.917
- težko delovno mesto	27.917
Oddelek organizacije za usposabljanje	339.195
Oddelek delovnega usposabljanja	334.026
Oddelek za odrasle pri OŠ	78.870
Oddelek podaljšanega bivanja	169.708
Oddelek podaljšanega bivanja - dijaški dom	178.086
Oddelek male šole	22.494
Oddelek celodnevne osnovne šole:	
- oddelek	422.106
- učenec	279
Vrednost celotnega programa, izračunana po cenah 1978 znaša	
- v letu 1979	79.261
- v letu 1980	75.267
4. člen	
Izvedba programa skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in program vzajemnega zagotavljanja sredstev za naložbe v osnovnošolski prostor ter njihove cene in vrednosti so opredeljene s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
5. člen
Vrednosti programov vzgoje in osnovnega izobraževanja po planskih cenah za 1978 bodo znašale:
v letu 1979
- enotni program
- dopolnilni program
- investicije: Center za usmerjeno izobra zevanje
šola Duplica športna hala
- solidarnost
- vzajemnost
- skupne naloge
SKUPAJ
v letu	
1980	
37.838	39.868
14.019	12.000
8.380	8.380
5.766	9.000
10.433	3.000
948	1.008
1.877	2.011
79.261	75.267
Zneski v cenah 1978 se za leto 1979 valorizirajo s koeficientom 1,11 tj. za uradno ugotovljen količnik rasti cen. Tako znaša nominalna vrednost celotnega programa za leto 1979:
enotni program dopolnilni program investicije:
Center za usmerjeno izobraževanje
šola Duplica
športna hala
solidarnost
vzajemnost
skupne naloge
42.000 15.476
9.302 6.400 11.581
1.081 2.140
SKUPAJ	87.980
6. člen	
Na podlagi obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom o	
osnovah plana, samo za uresničevanje dogovorjenih programov	
združili:	
	v 000 din
v letu 1976 40.917 oz. po cenah 1978	51.227 din
v ieiu 19'77 50,847 cz. po cenah 1978	56.186 din
v letu 1978 bo predvidoma zdiuženo	76.903 din
skupaj združeno od 1976 do 1978	184.3 i 6 din
manj presežek 1978	-4.981 din
Skupaj združeno	179.335 din
Predvideni presežek za leto 1978 v znesku 4.981 tisoč din je poračunan v izračunu prispevne stopnje za leto 1979.
Ker znaša vrednost celotnega programa preračunana na osnovi uradnih statističnih podatkov v cene 1978 skupno 333.863 din. ostane za združitev v cenah 1978:
- v letu 1979 79.261 din
- v letu 1980 75.267 din
Nominalna vrednost vseh programov občinske izobraževalne skupnosti za leto 1979 znaša 87.980 din. z odbitkom presežka za leto 1978 v znesku 4981 din. ostane za združitev 82.999 din.
. 7. člen
Zneske za leto 1980 po tem aneksu bo skupščina SIS valorizirala pred iztekom leta 1979 na podlagi ocene o gibanju cen, ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS ter ob upoštevanju prognoze rasti družbenga proizvoda za leto 1980, ki jo bo dal izvršni svet skupščine občine Kamnik.
Stopnja prispevka, s katerim zagotavljamo sredstva za uresničitev programov v višni iz 5. člena tega dodotka. bo ugotovila skupščina občinske izobraževalne skupnosti za vsako leto posebej v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o osnovah plana in tega dodatka.
8. člen \
Ta dodatek sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi.
Ta dodatek je sklenjen, ko ga sprejemamo pooblaščeni organi dveh tretjin dalavcev, udeleženih v sporazumevanju. Kamnik, novembra 1978. Podpisniki:
KULTURA
V skladu s 17. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-80
SKLENEJO
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost.
Dopolnilo
k samoupravnemu,sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-80 za leti 1979-80
PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI KAMNIK IN KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1979-80
S tem aneksom se spreminja obseg sredstev za program Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1976-80 za:
v tisoč din
- notranjo ureditev Malešcvc galerije in postavitev razstave (1000 originalnih del) 800
- program v proslavo 750-letnice Kamnika z izdajo jubilejnega zbornika 1.935
- razširjena dejavnost glede na novo prevzete obveznosti v Malešcvi galeriji, v letu 1980 300
Skupaj:
3.035
a) Vrednost celotnega programa 1976-80 z aneksom, preračunano v cene 1978 znaša:
za program    za program KS Kamnik KS Slovenije Skupaj 25.749 28.316 54.065
b) Vrednost celotnega programa 1976-80 po metodologiji Zavoda za plan. preračunano v cene 1978 znaša:
	za program	za program	
	KS Kamnik	KS Slovenije	Skupaj
	22.714	28.316	51.030
c) Razlika (a-b)	3.035	-	3.035
V skladu z me	todologijo. ki jo je pripravil Zavod SRS za		
družbeno planiranje, je bilo na temelj		u samoupravnega sporazuma	
doslej združeno:	za program	za program	
	KS Kamnik	KS Slovenije	Skupaj
- leta 1976 po			
cenah 1978	3.498	4.129	7.627
- leta 1977 po			
cenah 1978	3.895	4.734	8.629
- leta 1978 po			
cenah 1978	5.255	5.812	11.067
13.641
6.633 7.008
26.742
14.401 12.341
Skupaj
Ostane za združitev v letu
1979-80 (cene 78) 13.101 od tega:
- v letu 1979 7.76H
- v letu i »HO 5.333 Nominalna vrednost programa za leto 1979 predstavlja realno
vrednost istega programa, preračunano v cene 1979. manj planirani presežki za 1978.
Zavezanci bodo združevali sredstva v letu 1979:
- za program Kulturne skupnosti Kamnik po prispevni stopnji 0,62odBOD 8.145
- za program Kulturne skupnosti Slovenije po prispevni stopnji 0.54 od BOD 7.295 Skupaj 1.16 od BOD 15.550 Znesek za leto 1980 po tem aneksu bo skupščina SIS valorizirala
pred iztekom leta 1979 na podlagi ocene o gibanju cen. ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS ter ob upoštevanju prognoze rasti DP za 1980. ki jo bo dal izvršni svet skupščine občine.
Kamnik, nov. 1978 Podpisniki:
TELESNA
V skladu z 9. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Kamnik z obdobje 1976-80 sklepamo temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Kamnik
Dopolnilo
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1970-80 o izvajanju programa telesne kulture v letih 1979 in 1980
1. člen
S tem aneksom določamo udeležnei naloge na področju telesne kulture, ki jih bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Občine Kamnik za obdobje 1970-80 izvajali v letih 1979 in 1980 in naloge, ki jim bo v tem obdobju dana posebna prednost.
I. OPREDELITEV PROGRAMA
2. člen
Udeleženci tega aneksa bomo na podlagi menjave dela v letih 1979 in 1980 uresničevali naslednje naloge na področju telesne kulture:
1. Zagotavljali bomo objekte za tekmovalni šport in rekreacijo
a) Gradnja telovadnice kot prednostna naloga
b) Vzdrževanje in izpopolnjevanje že obstoječih objektov
c) Pomoč pri gradnji objektov za potrebe telesne kulture v krajevnih skupnostih.
2. Zagotavljali bomo pogoje za dejavnost Zveze telesnokultur-nih organizacij
a) Množičnost: telesnokuiturni minimum, množične akcije, športna rekreacija, množična dejavnost SŠD
b) Kvalitetni šport: povezava v okviru tekmovalne skupnosti, prioriteta panog, strokovno delo s selekcijami v okviru možnosti
c) Strokovno delo: izpopolnjevanje, šolanje in usposabljanje ter nagrajevanje strokovnih delavcev na področju telesne kulture.
3. Delovanje strokovne službe, njeno izboljšanje in dvig kvalitete dela. v
4. Operativna rezerva.
II. FINANČNI OBSEG PROGRAMA
3. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma je bilo doslej združeno:
- leta 1976 po realnih cenah 2.026.086,10 oz. v cenah 1978 2.536.589 din
- leta 1977 po realnih cenah 2.621.000 oz. po cenah 1978 2.896.205 din
- leta 1978 pa bo predvidoma združeno po cenah 1978 4,073.000 din, skupno torej v letih 1976-78 po cenah 1978 9,505.794 din.
Ker znaša vrednost celotnega sporazuma preračunana na osnovi uradnih statističnih podatkov v cene 1978 skupno 18.234.363 din ostane za združitev v letih 1979 in 1980 v cenah 1978:
- v letu 1979 4.182.468 din
- v letu 1980 4.566.101 din
V letu 1979 bomo po cenah 1979 združili za potrebe telesne kulture 4.642.000 din.
Znesek za leto 1980 bo skupščina SITKS valorizirala na ta način, da bo znesek povečala za toliko odstotkov, za kolikor naj bi se v prihodnjem letu povečale cene na drobno po letni resoluciji o izvajanju družbenega plana.
Od tako dobljenega zneska pa bo odštela vsa sredstva združena nad planiranimi, ki se bodo natekla iz prispevkov preteklega leta.
Znesek za leto 1980 po tem aneksu bo skupščina SITKS valorizirala pred iztekom leta 1979 na podlagi ocene o gibanju cen, ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS, ter ob upoštevanju prognoze rasti družbenega proizvoda za 1980, ki jo bo dal izvršni svet skupščine občine.
4. člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeleženk sporazuma, kar ugotovi skupščina samoupravne interesne skupnosti Kamnik na svoji seji. Kamnik, novembra 1978 Podpisniki:
DRAVSTVO
Na podlagi 24. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SIRI št. 53 70) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1976 1980. ter na predlog skupščine občinske zdravstvene skupnosti, sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih prek svojih delegatov v samoupravnem organu delovne organizacije ali na zboru delavcev
Dopolnilo
K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KAMNIK V OBDOBJU 1976-198(1 (SPREMEMBE IN DOPOLNITVE) ZA LETI 1970 iN 1980
I. člen
S leni aneksom določamo delavci način in obseg združevanja sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za leti 1979 in 1980 ter dodatne ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1976-1980. ki ostaja osnova /a načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v letih 1979 in 1980.
Enako delavci s tem aneksom načrtujemo uresničevanje nalog, ki smo jih sprejeli v letu I97S s sprejetjem samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samouprav nega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
člen
V letih 1979 in I9S0 so potrebni odločnejši in učinkovitejši ukrepi zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela s ciljem izboljšanja dostopnosti zdrav stv ene službe ter za nadaljnje zboljševanje odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letih 1979-1980 ho posebna prednost dana:
1. vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela. pri čemer je potrebno dosledno in sistematično izvajati preventivne preglede delavcev, skladno s predpisi: zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela: v teh letih povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnosti medicine dela najmanj do dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu: spodbujati odpiranje obratnih ambulant v TOZD materialne proizvodnje zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva v okviru neposredne menjave dela:
2. ustanoviti službe dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev, kjer bo v letu 1979 organizirana posebna ambulanta v okviru tovrstnega dispanzerja pri področnem zdravstvenem domu:
3. izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle s ciljem skrajševanja čakalne dobe s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med uporabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike):
4. sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite:
5. postopnemu ustanavljanju ambulant za starostnike kot nadaljnji razvojni obliki ambulant in dispanzerjev za borce ter izpo-polnitvi dejavnosti nege bolnika na domu:
6. izdelavi konkretnega, programa /a zdravstveno vzgojo v organizacijah združenega dela. katerih nosilec je TOZD zdravstva v občini.
3. člen
Delavci s tem aneksom prav tako zagotavljamo sredstva za uresničevanje izvajanja tistega dela programa zdravstvenega varstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti (6. člen sporazuma), ki zadeva naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v -osnovnem zdravstvenem varstvu. Ob tem ponovno ugotavljamo, da se tako združena sredstva lahko opredelijo v te namene le ob zagotovitvi sredstev iz, samoprispevka in iz drugih občinskih virov vsaj do 50",. vrednosti posamezne naložbe. Hkrati zagotavljamo tudi sredstva za naložbe, izkazane v aneksu za leto 1978 z valorizacijo teh sredstev od leta 1975. od nosno 1976 dalje, kakor se sicer valorizirajo sredstva za zdravstveno varstvo.
4. člen
Po obračunu, ki ga je predložila skupščina občinske zdravstvene skupnosti, delavci ugotavljamo, da so bila na podlagi samouprav-
nega spora/uma o temeljih plana občinske zdravstvene skuprMj za čas 1976-198(1 in aneksa k temu sporazumu /a leto 1971] občinski zdravstveni skupnosti doslej združena iz družbenega si torja. po dogovorjeni prispevni stopnji:
- 1976 leta po dejanski realizaciji preračunano na cene 1978
- 1977 leta po dejanski realizaciji preračunano na cene 1978
- 1978 leta po sprejetem finančnem programu
- skupaj 1976-1978 preračunano na cene 1978
- v letu 1979. preračunano na cene 1978
- v letu 1980. preračunano na cene 1978
51.208.000 dinal 64. 112.000 dinarji 64.796.IM«) dinarji 7 1.600.000 dinarji!
75.3NO.OOO dinarjf
211.092.000 dinarji:
80.352.000 dinarj
83.566.000 dinar!1
5. člen
Delavci soglašamo, da se potrebna sredstva za nadomesl osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela. za pogrebnin«.' posmrtnine obračunavajo po dejanskih izplačilih.
Po obračunu, ki ga je predložila skupščina občinske zdravstvi' skupnosti, delavci ugotavljamo, da so bila doslej združena izplačana za začasno odsotnoost z dela. za pogrebnine in posili nine tale sredstva:
- leta 1976
- leta 1977
- leni 1978 - planirana sredstva skupaj
11.787.000 dinarj 14.307.000 dinarj 17.539.000 dinarj 43.633.000 dinarji
Delavci soglašamo, da se za naslednji dve leti srednjeročni.' obdobja za nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotno* dela. za pogrebnine in posmrtnine predvidijo tale sredstva II osnovah iz leta 1978):
leta 1979 leta 1980
18.398.000 dinarj 19.336.0110 dinarji
6. člen
Delavci soglašamo s predlogom skupščine občinske zdravstvi skupnosti, da združimo sredstva za naloge ljudske obrambe družbene samozaščite:
leta 1979 leta 1980
296.(MM) dinarji 307.000 dinarji
B5_
7. člen
Delavci so bili seznanjeni z ugotovitvijo skupščine občiif* zdravstvene skupnosti, da sredstva, ki so za leti 1979 in predvidena v 4. in 5. členu tega Aneksa ne bodo zadoščala i uresničevanje programa zdravstvenega varstva.
Celotna predvidena razlika znaša:
v letu 1979 v letu 1980
1.085.00(1 d 1.224.000 d
Razlogi za navedeno predvideno razliko so v razširitvi zdrti stvenega varstva zaradi
- novih zdravstvenih zmogljivosti
- pediatričnega zdravstvenega varstva v vzgojno varstvenih Z vodih , 1
- zdravstveno varstvo v domovih starejših občanov
- nabava najnujnejše opreme v ZD Kamnik (laboratorij. fizi" terapija, dispanzer za medicino dela
Skupščina predlaga v tem Aneksu v okviru prispevne stopil 9.70 - 0.04 in ustrezno odgovarjajočo valorizacijo v letu I9| izključno za namembnost priprav (urbanistične dokumentacij1 doma.
8. člen
Delavci smo bili seznanjeni z ugotovitvijo skupščine občins* zdravstvene skupnosti, da sredstva, ki so za leti 1979 in 14 predvidena v 4. členu tega Aneksa, ne bodo zadoščala za celov''1 uresničevanje programa zdravstvenega varstva. Predvidena razli' (v cenah leta 1978) znaša:
v letu 1979 in
v letu 1980
2.148.000.1 10.072.000 d'
člen
Delavci soglašamo s predlogom skupščine občinske zdravstvo' skupnosti, da se /a potrebna dodatna sredstva iz 6.. 7. in 8. čjl povečajo zneski iz 4. člena tega aneksa, tako. da skupaj znašaj1
v letu 1979 v letu 198(1
83.881.00(1 dinarj" 95.169.000 dinarji
10. člen
Zneske za leto 1979 in 1980. ki so v tem aneksu določen" cenah iz leta 1978. bo na tekoče cene valorizirala skupšči občinske zdravstvene skupnosti.
Pri tem bo upoštevala predvidevanja letne resolucije skupšči SR Slovenije, in sicer:
- za zneske iz 4.. 5.. 7. in 8. člena tega aneksa predvideni p"r' cen na drobno.
- za zneske iz 5. člena tega aneksa predvideni porast osebi dohodkov.
■m*   Od valoriziranih zneskov i/ prvega odstavku tega člena bo i7IJskiipščina občinske zdravstvene skupnosti odštela vsa sredstva nad 4f Planiranimi, ki bodo /brana i/ prispevkov preteklega leta fpre-sežki).
irf II. člen
rji
rj?   Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo /a združevanje J sredstev i/ t), člena lega aneksa določila skupno prispevno stopnjo v "" od osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev:
rji
M'
v letu 1070 * kitu 1980
0.70" 10.45"
Prav tako bo določila ustrezne osnove in merila za prispevek za zdravstveno varstvo drugih delovnih ljudi in občanov.
12. člen
Delavci bomo z odločitvami v skupščini občinske zdravstvene pkupnosti združevali ustrezen del sredstev za solidarnost in skupne naloge v regiji in v republiki po osnovah in merilih i/ samoupravnih sporazumov na ravni regije in republike.
Občinska zdravstvena skupnosl predvidi /. letnim finančnim načrtom vse vrste prihodkov, sredstva iz solidarnosti na regionalni in republiški ravni in vse vrste odhodkov, vključno s prispevki za solidarnost in skupni program v regiji in republiki.
Načrtovani odhodki, predvideni z letnim finančnim načrtom ne morejo presegati načrtovanih prihodkov.
Prispevek občanov k stroškom zdravstvenih storitev zdravstvena skupnosl posebej prikaže v letnem finančnem programu
|3. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi ali so aneks sprejeli v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in obenem predlaga skupščini občine potrebne ukrepe za liste organizacije in skupnosti, ki aneksa niso sprejeli.
la aneks velja od dneva, ko skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejme ugotovitveni sklep, da je bil aneks sprejel v večini organizacij združenega dela in delovnih skupnostih.
PRILOGA I
I I•'INANCNOOVRliDNOTKNJF. ANKKSA K .j SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O 11 Ml I.IIH PLANA OBČINSKI-: ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KAMNIK V OBDOBJU 1076 DO |080( spremembe in dopolnitve) ZA II. I i j, I 970 in I "Ml
■ -v tisoč din
I OPIS i
107 S
1070
I OSI)
\ PRIHODKI
I. 1. Prihodki od prisp. iz dohodka in oseb. dohodka delavcev
Prispevna stopnja i Drugi prispevki in prihodki X Prihodki i/ solidarnosti
- iz SRS za enotni program _ med občinami in regijami
II. Nove. dodatne obveznosti za leti 1070 in losi) Prispevne stopnje SKUPAJ l. + II.
B ODHODKI
1. I. Nadomestila OD in povračila
2. Zdravstveno varstvo
3. Materialni drugi odhodki
4. Združevanje za določene in posebne namene od tega-.
- solidar. združevanje /a enotni program v SRS
- za regijsko solidarnost II. Dodatne obveznosti;
a) stroški za LO in DS
b) zdravstveno varstvo;
- nove zdrav, zmogljivosti
- pediatrična služba v VVZ
- v domovih starejših občanov
- nabava najnujnejš opreme v ZD Kamnik (lahorat.. fiziot. disp. med. dela)
c) za pripravo gradnje ZD (dokumentacija) SKUPAJ 1. IN II. RAZLIKA Ml.D PRIHODKI IN ODHODKI PRISPEVNA STOPNJA ZA KRITJE RAZLIKE V ODHODKIH SKUPNA PRISPEVNA STOPNJA
Kamnik, dne h". 11. 1978 _
Občinska zdravstvena skupnost prosi, da obravnavate .n se odločite:
- »aneksu k samoupravnemu sporazumu j* ^^'K «**»kc zdravstvene skupnosti Kamnik v obdobju l"7o do I (spremembe in dopolnitve za leti 1970 in 1980. . - » revalorizaciji sredstev doseženih po finančnem načrtu Črnske zdravstvene skupnosti Kamnik. ......rilcev
°shutek aneksa sta sprejela zbor uporabnikov m zbor i/ -Vb" "a *® skupščine SIS zdravstveno varstvo Kamnik dne„6. l 1,1 !?•' kot predlog dajeta v javno razpravo.
75.3X0	80.352	83.566
8,86	9.29	9. IS
I7.S6I	1 S.334	18.890
9 471	12.434	12.919
9.471	12.434	12.919
_	1.3X1	1.551
	0.16	0.17 .
102.712	1 13.5IKI	1 16.906
I7.5.V)	IS.39S	19.336
77.324	S7.29II	9S.703
524	31 1	323
7.325	7.269	7.085
-	1,381	1.551
	296	307
	741	X5X
	344	366
102.712	1 14.649	1 26.978
2.148   - 10.07;
0.25
9.70
10.45
197S
PREDI OG;
Občinska zdravstvena skupnost predlaga združenemu delu. da razpravlja in sklepa tudi o valorizaciji sredstev doseženih po finančnem načrtu občinske zdravstvene skupnosti za leto I97S oh nespremenjeni prispevni stopnji.
Občinska zdravstvena skupnost predlaga valorizacijo zaradi izpada solidarnostnih sredstev v okviru regije, ki je postala kot posledica zmanjšanja prispevnih stopenj občinske zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane
Upoštevajte sedanje problematično stanje osnovnega zdravstvenega varstva v Kamniku, da se boste lažje odločili.
Predlog za dopolnitev aneksov št. 2 i besedilom za SINI O I
Delegat XVII, enote SISEOT predlaga vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, da v svoje anekse za leti 1979 in 1980 vnesejo določbe o zagotovitvi potrebnih deviznih sredstev za uresničevanje programov zdravstvenega varstva.
Zagotavljanje oventuelnih deviznih sredstev namenjenih potrebam zdravstvenega varstva ne bo mogoče, če lo ne bo del v združenem delu sprejetih sporazumov.
Delegat predlaga naslednje besedilo dopolnitve aneksa:
»Za zagotovitev uresničevanja programov zdravstvenega varstva se delavci v združeneni delu sporazumemn. da bomo v okviru devizne bilance SR Slovenije namenili potrebna devizna sredstva v letih 1979 in 19X0 za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala, zdravil in drugih sredstev, ki so potrebna za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva.
Obrazložitev. Zdravstveno varstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki v veliki meri vpliva na delovno sposobnost delovnih ljudi in s tem posredno vpliva na družbeno produktivnost. Redna preskrba zdravstva z najnujnejšimi reprodukcijskimi materiali, opremo, zdravili in drugimi sredstvi, ki se uvažajo za potrebe zdravstvenega varstva iz uvoza je eden od pogojev normalnega delovanja zdravstvenega varstva, zato je v interesu vseh delovnih ljudi, da si zagotovimo potrebna devizna sredstva«
Kamnik, novembra 197S
Podpisniki:
SOCIALNO SKRBSTVO
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja. 24. člena zakona o združenem delu ter 19. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
Dopolnilo
k samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 v letu 1979 in 1980
Udeleženci s tem aneksom skladno s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 natančneje opredeljujejo program skupnosti, potrebna sredstva za izvedbo enotnega programa, programa solidarnosti, programa skupnih nalog in občinskega programa, ter način in obseg združevanja sredstev, ki še niso bila realizirana v letih 1976 do 1980 za leto 1979 in 1980.
A. PROGRAM NALOG ZA LETO 1979 in 1980 I. Enotni program:
2. člen
Skupnosti socialnega skrbstva bodo v letu 1979 in 1980 zagotavljale pogoje za izvajanje enotnega programa kot so se zavezale s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva za obdobje 1976-1980. ■
Enotni program obsega naloge:
- zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot edini vir
- zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kol dopolnilni vir
- zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo prejemnikom družbeno denarnih pomoči
- zagotavljanje sredstev za BOD strokovnim delavcem po kadrovskem normativu en strokovni delavec na 4500 prebivalcev.
II. Program skupnih nalog:
3. člen
Udeleženci aneksa organizirani v skupnosti socialnega skrbstva bodo zagotovili sredstva, ki so predvidena s programom skupnih nalog in opredeljena v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih plana za obdobje 1976-1980, ki so namenjena za realizacijo nalog v SR Sloveniji, splošnega pomena za vso Slovenijo.
a) Vrednost posameznih nalog v letu 1979 v cenah 1978 znaša:
Celotna
združena Prispevek
sredstva obč. skupn.
Namen                                                  din din
- sofinanciranje tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje težje duš. prizadetih otrok v Ljubljani
investiranje gradnje zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov . 5,490.000 80.154 oskrba oseb neznanega bivališča v
zavodu Hrastovec-Tratc 474.000 6.920
sofinanciranje programa Skupnosti socialnega varstva Slovenije 150.000 2.190 sofinanciranje programov republ.
humanitarnih organizacij 297.000 4.366
sofinanciranje    programov za
izboljšanje razmer Romov 683.000 9.972
pomoč in oskrba begavcem in re-patriirancem. osebam nezn. bivališča 550.000 8.030 financiranje programa predzakonskega svetovanja                            683.000 9.972 financiranje programov raziskav
na področju soeial. skrbstva 683.000 9.972
sofinanciranje  republiškega IN-
DOK Centra 100.000 2.044
SLO in družbena samozaščita 40.000 650
financiranje samoupravnih organov skupnosti socialnega skrbstva
Slovenije •      830.000 12.118
financiranje strokovne službe delovne     skupnosti socialnega
skrbstva Slovenije 2,976.000 43.450
sredstva rezerve za nepredvidene
rizike 352.000 6.437
Skupaj:
din 33 .934.000
499.090
b) Vrednost posameznih nalog v letu
- sofinanciranje tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje težje duš. prizadetih otrok v Ljubljani
- investiranje gradnje zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov
- oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu Hrastovec-Trate
- sofinanciranje programa Skupnosti socialnega varstva Slovenije
- sofinanciranje programov republ. humanitarnih organizacij
- sofinanciranje programov za izboljšanje živi j. razmer Romov
- pomoč in oskrba begavcem in re-patriirancem, osebam neznanega bivališča
- financiranje programa predzakonskega svetovanja
- financiranje programov raziskav na področju socialnega skrbstva
centra
- SLO in družbena samozaščita
- financiranje samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
- financiranje strokovne službe delovne     skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
- sredstva rezerve za nepredvidene rizike
1980 v cenah 1978 znaša:
20,300.000
10.800.000 468.000 150.000 312.000 690.000
550.000
690.000
690.000 100.000
40.000
910.000
3.498.000 352.000
298.380
157.680 7.096 2.190 4.555 10.074
8.030
10.074
10.074 2.044
756
13.286
51.071 6.646
Skupaj:
111. Občinski program:
39.568.000
581.956
4. člen
V občinskem programu udeleženci zagotavljajo sredstva za:
- enkratne denarne pomoči, kadar družina ali občan zaide v predhodno ali trenutno stisko,
- zavodsko varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih za odrasle občane,
- zavodsko varstvo otrok v vzgojnih zavodih in otrokom na osnovnem in poklicnem usposabljanju,
- rejništvo za otroke,
- izpeljavo postopka za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
- pogrebne stroške za socialne podpirance.
- letovanje zdravstveno in socialno ogrožene otroke,
- dejavnost samoupravnih organov občinske skupnosti,
- brutto OD administrativnim, tehničnim in finančnim delavcem (skupne službe SIS),
- obvezno rezervo v višini 1% od skupnih dohodkov,
- bančne stroške, provizijo davčni upravi SOb, sofinanciranje mladinskega sprejemališča, druge nepredvidene stroške,
- sofinanciranje programov socialno humanitarnim organizacijam,
- sofinanciranje programov občinske skupnosti socialnega varstva,
- sofinanciranje delavnic za delo pod posebnimi pogoji,
- financiranje programa predzakonske svetovalnice.
B. SREDSTVA ZA IZVEDBO PROGRAMOV: 5. člen
I. Celotni program za katerega se združujejo sredstva pri občinski skupnosti za leto 1979 v cenah 1978 znaša:
1,61 1.000 din
20,626.000
302.845
- enotni program
- za solidarnost
- za program skupnih nalog
- občinski program
- investicije
Skupaj:
524.000 din 499.000 din 3.728.000 din 1,520.000 din
7,882.000 din
II. Celotni program za katerega se združujejo sredstva pri občinski skupnosti socialnega skrbstva za leto 1980 v cenah 1978 znaša:
- enotni program 1.872.000 din
- za solidarnost 525.000 din
- za program skupnih nalog 582.000 din
- investicije
- občinski program
Skupaj:
828.000 din 4.167.000 din
7.974.000 din
6. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma je bilo za izvedbo dogovorjenih programov dosedaj združeno:
- leta 1976 po realnih cenah (1975) 4.119 din oziroma po cenah 1978 5.411 din
- leta 1977 po realnih cenah (1975) 4.43.8'din oZiroma po cenah 1978 6.481 din
- 1978 pa bo predvidoma združeno 6.628 din Skupno torej v letih 1976-1978                               18.520 din
Ker je vrednost celotnega sporazuma, preračunana na osnovi uradnih statističnih podatkov v cene 1978. sicer povečana za večji obseg nalog, skupno 34.376 din ostane za združitev (cene 1978)
- v letu 1979 7.882 din
- 1980 leta 7.974 din
7. člen
Zneski izraženi v nominalnih cenah 1978 se za leto 1979 valorizirajo s koeficientom 1.11 to je z uradno ugotovljenim količnikom rasti cen.
8. člen
Nominalna vrednost celotnega programa občinske skupnosti socialnega skrbstva v letu 1979 znaša:
- enotni pVogram 1.678.000 din
- za solidarnost 524.000 din
- za program skupnih nalog 544.000 din
- občinski program 4.483.000 din
- investicije 1,520.000 din
Skupaj:
8,749.000 din
Ta znesek se zmanjša za predvideni presežek v letu 1978 din 368.000 tako ostane za združitev v letu 1979 din 8.381.000.
C. VALOR1ZACIJSKA DOLOČBA
9. člen
Znesek za leto 1980 po tem aneksu bo skupščina občinske skupnosti valorizirala pred iztekom leta 1979 na podlagi ocene o gibanju cen. ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS. ter ob upoštevanju prognoze rasti DP za leto 1980. ki jo bo dal izvršni svet skupščine občine Kamnik.
D. OSTALE DOLOČBE
10. člen
V ostalih določbah se neposredno uporablja samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980.
11. člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik ugotovi s posebnim sklepom, da so k njemu pristopile najmanj dve tretjine upravičenih udeležencev.
Kamnik, novembra 1978. Podpisniki:
ZAPOSLOVANJE
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Kamnik za obdobje 1976-1980. skleneta naslednje
Dopolnilo
k samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979-1980
1.
Skupnost za zaposlovanje Kamnik bo na območju občine Kamnik v letu 1979/80 izvajala naloge iz samoupravnega sporazuma o obsegu enotnih minimalnih standardov dejavnosti zaposlovanja, opredeljenih v sporazumu.
Varianta za skupnosti, ki bodo izvajale dodstni program v občini:
Poleg izvajanja enotnih minimalnih standardov bo Skupnost za zaposlovanje Kamnik v letu 1979/80 izvedla še naslednje naloge:
Letne zneske bo skupščina skupnosti za zaposlovanje vsako leto sproti valorizirala na ta način, rja bo znesek za prihodnje leto povečala za toliko odstotkov, za kolikor naj bi se v prihodnjem letu povečale cene na drobno po letni resoluciji o izvajanju družbenega plana.
Od tako dobljenega zneska pa bo skupnost odštela morebitni presežek sredstev, ki se bo natekel iz prispevkov preteklega leta.
3.
Za izvajanje enotnih minimalnih standardov oziroma enotno dogovorjenega minimalnega programa Skupnosti za zaposlovanje Kamnik na območju občine Kamnik bomo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih združevali v skladu s preračunom iz zgornje točke tega dodatka.
Program:
1. Zaposlovanje in posredovanje din 526.000
2. Poklicno usmerjanje din 460.000
3. Strokovno usposabljanje din 243.000
4. Analitika in statistika -din 175.000
5. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb      din 709.000
6. Štipendiranje din 165.000
7. Zavarovanje za primer brezposelnosti din 697.000
8. Skupne naloge din 347.000 Vrednost programa skupaj                               din 3,322.000
Varianta za občine, ki prejemajo sredstva iz solidarnosti
din 3.322.000
priliv iz solidarnosti v letu 1979/80 din 517.000
v občini bo združeno v letu 1979/80 din 2.805.000
Zavezanci po tem dodatku bomo za izvedbo enotno dogovorjenega minimalnega programa združevali sredstva po enotni prispevni stopnji in sicer: 1. v obdobju januar-december 1979 po prispevni stopnji
od BOD din 1.093.885.0000,25% din 2.805.000
Za izvedbo dodatnih nalog pa bomo zavezanci dodatno združevali za izgradnjo Centra za varstvo in usposabljanje invalidov v Mengšu za občini Domžale in Kamnik. 1. v obdobju januar-december 1979 po
prispevni stopnji
od BOD din 1.093.885.0000.05% din 500.000
Ta dodatek k samoupravnemu sporazumu se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Dodatek je sklenjen, ko k temu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje s posebnim sklepom.
Ko je dodatek sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine, na območju katere deluje skupnost za zaposlovanje.
Skupaj znaša prispevna stopnja za leto 1979 0,30%.
Kamnik, novembra 1978 Podpisniki:
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu ter 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani in upokojenci združeni v društvu upokojencev ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
Dopolnilo
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 za leti 1979 in 1980
1. člen
Udeleženci s tem aneksom natančneje opredeljujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 program skupnosti, potrebna sredstva za izvedbo programa, način in obseg združevanja sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti v letih 1979 in 1980.
2. člen
Program skupnosti v letih 1979 in 1980 vsebuje predvsem sledeče temeljne naloge:
- dograjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in nadaljnji razvoj delegatskega sistema v skupnosti z. uveljavljanjem enot skupnosti v občinah in njihovim povezovanjem s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja ter družbenopolitičnimi dejavniki v občinah:
- tekoče in ažurno izvajanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter tekoče izplačevanje pokojnin in drugih denarnih dajatev upokojencem in aktivnim zavarovancem;
- povečana aktivnost pri izgradnji osnov novega pokojninskega sistema;
- sprejetje in uveljavitev novega samoupravnega postopka za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
- krepitev in razvijanje sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v skupnosti;
- širitev in vsebinska obogatitev informativne dejavnosti ' skupnosti;
- priprava in sprejem srednjeročnega programa skupnosti Z obdobje 1981-1985:
- sprejem in uveljavitev družbenega dogovora o izvajanju prt ventivnih akcij in ukrepov pri odpravljanju vzrokov in posledi nesreče pri delu. poklicnih obolenj in nastajanja invalidnosti;
- priprava gradiva za revizijo delovnih mest. na katerih s zavarovalna doba šteje s povečanjem;
- dokončanje že začete izgradnje novih domov za upokojence pravočasni pričetek gradnje oziroma sanacije domov, ki so začf tani s srednjeročnim programom in sprejem usmeritev reševanj stanovanjskih potreb upokojencev v naslednjem obdobju;
- proučevanje vprašanj borcev NOV in vojaških invalidov ii stalna skrb za izboljšanje in uveljavljanje njihovih pravic iz pokoj ninskega in invalidskega zavarovanja;
- uveljavljanje svobodne menjave dela med skupnostjo in stro kovno službo ter nadaljevanje modernizacije in racionalizacij poslovanja strokovne službe.
3. člen
Dogovorjeni obseg programa skupnosti in njegovo vrednost letih 1979 in 1980 opredeljujejo sledeča izhodišča:
- enak obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarova nja kot v letu 1978:
- nekoliko hitrejša rast uživalcev pokojnin in sicer po stopnj 3.1% v letu 1979 (starostne pokojnine 3,0'/«,. invalidske 2,5% družinske 3,8%) ter po stopnji 3.2% v letu 1980 (starostne pokojnine 3,2%, invalidske 2.5%, družinske 3,8%);
- nekoliko nižja stopnja rasti življenjskih stroškov in osebnit dohodkov v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja, kot je bili dosežena v prvih treh letih;
- enaki viri in osnove za združevanje sredstev, kot so veljali1 prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja;
- povračila obveznosti federacije in republike na ravni letnil obveznosti;
- letne valorizacije pokojnin in varstvenega dodatka po porast* osebnega dohodka na zaposlenega v preteklem letu;
- letne valorizacije drugih denarnih dajatev (invalidnine do datka za pomoč in postrežbo) v skladu s povečanjem življenjski stroškov v preteklem letu;
- povečanje prispevkov za zdravstveno varstvo upokojencev,
- otroško varstvo otrok upokojencev (otroški dodatki, pomoi za opremo novorojenčka itd.) ter prispevkov za neposredno o tre ško varstvo (otroški vrtci itd.) v skladu s samoupravnimi sporazumi med skupnostmi;
- sofinanciranje razširitev kapacitet za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov;
- sofinanciranje dograditve zdravstveno-rekreacijskega centri za borce NOV in vojaške invalide v Strunjanu;
- povečanje prispevka za reševanje stanovanjskih potreb upo kojencev v skladu s povečanjem denarnih dajatev za pokojnine.
- povečanje realne višine zneska za rekreacijo upokojencev;
- zagotovitev likvidnega finančnega poslovanja skupnosti s povečanjem rezervnih in obratnih sredstev.
4. člen
Skupna vrednost dogovorjenega programa skupnosti znaša:
- za leto 1979 13.941.0 mio din.
- za leto 1980 17.042.0 mio din. Z upoštevanjem planiranih prihodkov skupnosti od povračil
družbenopolitičnih skupnosti (republike in federacije) in drugih prihodkov skupnosti bodo združena naslednja sredstva:
- v letu 1979 12.060,0 mio din.
- v letu 1980 15.020,0 mio din
Z razliko med prihodki in odhodki skupnosti za leto 1980 v višini 170,0 mio din, se bodo povečala rezervna in obratna sredstva skupnosti, za zagotovitev likvidnosti v finančnem poslovanju skupnosti.
Združena sredstva bodo zbrana v letu 1979 z naslednjimi viri:
a) rednim prispevkom iz osebnih dohodkov delavcev po stopnji 10.9% od osnove bruto osebnih dohodkov;
b) prispevkom iz dohodka za nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80% od osnove bruto osebnih dohodkov:
c) %prispevkom iz dohodka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem:
- po stopnji 3.5% za povečanje od 12 na 14 mesecev.
- po stopnji 5,2% za povečanje od 12 na 15 mesecev,
- po stopnji 7,0% za povečanje od 12 na 16 mesecev,
- po stopnji 10,5% za povečanje od 12 na 18 mesecev
od osnove bruto osebnih dohodkov delavcev, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem;
d) posebnim prispevkom iz dohodka:
- po stopnji l,277o od osnove poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah it1 dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko premalo razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12-73);
- po stopnji 0.27% od osnove poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9. a člena omenjenega zakona:
c) prispevki za posebne vrste zavarovanja, ki jih določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
5. člen
Skupščina skupnosti bo v posameznem letu, v primeru, da bodo gibanja življenjskih stroškov oziroma osebnih dohodkov odstopala od tistih, opredeljenih v izhodiščih za oblikovanje vrednosti dogovorjenega programa, med letom zagotovila uskladitev pokojnin kakor tudi dogovorjenega obsega sredstev.
6. člen
Ta aneks k samoupravnemu sporazumu je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je aneks sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Kamnik, nov. 1978 Podpisniki1
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 24. člena zakona o združenem delu in 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih Plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah, delavci v delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov in drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delegacije kmetov v občinah ter skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
Dopolnilo
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 za leti 1979 in 1980
Udeleženci s tem aneksom skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 natančneje opredeljujejo program skupnosti, potrebna sredstva za izvedbo programa, način in obseg združevanja sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti v letih 1979 in 1980.
2.
Program skupnosti v letih 1979 in 1980 teme.ji predvsem na naslednjih nalogah:
- zagotovitev osnovne dejavnosti v skupnosti, to je zagotovitev sredstev za tekoče izplačevanje kmečkih pokojnin in drugih denarnih dajatev;
- dograjevanju samoupravne organiziranosti skupnosti in delovanju delegatskega sistema v skupnosti;
- uresničevanje stališč o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti kmetov-borcev NOV;
- določitvi in izvedbi novega samoupravnega postopka za pridobivanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov;
- pripravi predloga razširitve obsega pravic in kroga zavarovancev starostnega zavarovanja kmetov v naslednjem srednjeročnem obdobju;
- izpopolnitvi kriterijev in meril za zmanjšanje obremenitev socialno ogroženih kmetov zavezancev za prispevek;
- proučitvi ustreznosti osnov in virov financiranja solidarnostne udeležbe delavcev;
- razširitvi obsega informativne dejavnosti v skupnosti;
- nadaljni modernizaciji strokovne službe s potrebno kadrovsko zasedbo.
3.
Dogovorjeni obseg programa skupnosti in njegovo vrednost v letih 1979 in 1980 opredeljujejo sledeča izhodišča:
- enak obseg pravic iz starostnega zavarovanja kmetov kot v 1978;
- počasnejša rast uživalcev pokojnin v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja in sicer po stopnji 1,0% v letu 1979kter po stopnji 0,6% v letu 1980;
- enaki viri in osnove za združevanje sredstev kot so veljali v prvih treh letih srednjeročnega obdobja;
- povračila republike za predčasne pokojnine kmetom - borcem in za varstveni dodatek kmetom - borcem na nivoju letnih obveznosti;
- letna valorizacija pokojnin glede na povečan znesek najnižjih pokojninskih prejemkov po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v preteklem letu;
- povečanje realne višine kmečkih pokojnin v letih 1979 in 1980;
- povečanje solidarnostne udeležbe delavcev v financiranju starostnega zavarovanja kmetov zaradi odprave posledic elementarnih nesreč v letu 1978;
- zagotovitev likvidnega finančnega poslovanja skupnosti s povečanjem rezervnih in obratnih sredstev.
Za izboljšanje socialne varnosti kmetov bo starostna oziroma družinska pokojnina v letu 1979 znašala 840 din, to je 35% mejnega zneska najnižjih prejemkov iz preteklega leta, v letu 1980 pa bo starostna pokojnina kmetov znašala 1160 din, kar znaša 40% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev.
Skupna vrednost dogovorjenega programa skupnosti za leto 1979 znaša 503,4k mio din. Od tega zneska bodo delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostno udeležbo združevali 339,5 mio din. Razliko pa predstavljajo povračila republike in prispevki kmetov -zavezancev.
V letu 1980 pa znaša skupna vrednost dogovorjenega programa 683,4 mio din. Od tega zneska bodo delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostno udeležbo združevali 399,4 mio din, razliko pa predstavljajo povračila republike in prispevki kmetov zavezancev.
Glede na to bodo delavci v letu 1979 združevali sredstva v višini 339,5 mio din z naslednjimi viri:
- TOZD s področja gospodarstva in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, bodo prispevali 212,7 mio din s prispevkom iz dohodka po stopnji 0,50% od . oziroma za občane od osnove od katere plačujejo davek iz dejavnosti;
- TOZD s področja negospodarstva in delovne skupnosti, ki ne plačujejo prispevka po prejšnji alinei, bodo prispevale 66,4 mio din s prispevkom iz dohodka po stopnji 0,26% od osnove osebnih dohodkov;
- s prenosom ocenjenega presežka planiranih prihodkov skupnosti v letu 1978 v višini 60,4 mio din v prihodke skupnosti za leto 1979.
Ta aneks k samoupravnemu sporazumu je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je aneks sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Kamnik, novembra 1978 Podpisniki:
PRORAČUN OBČINE KAMNIK ZA LETO 1979
Z občinskim proračunom za leto 1978. katerega so zbori skupščine sprejeli v mesecu decembru 1977. se je načrtovalo, da bodo dohodki in poraba napram preteklem letu večji za poprečno 10%. Glede na ugotovljena gibanja pa se ocenjuje, da bodo izvirni dohodki višji za 20.5%. skupni proračun vključno s prenesenimi sredstvi pa bo dosegel povečanje za 21.7%.
Za leto 1979 se v osnutku proračuna predvideva poprečno 19.1% povečanje izvirnih dohodkov, vsled nizkih prenesenih sredstev, pa bo skupna masa proračunskih sredstev napram letu 1978 v'šja le za 16.3%.
Gibanje po posameznih vrstah prihodkov ter predlogi po name-n'h porabe za leto 1978 in 1979 so razvidni iz priloženega pregleda.
Spremembe občinskega proračuna za leto 1978
Že iz uvodnih navedb se lahko povzame, da so dohodki natekah P^ko načrtovanih meja ter ocena za leto 1978. katera je izhajala « Predvidenega umirjanja splošne rasti porabe, ni bila uresničena. Na taka gibanja so predvsem vplivali večja potrošnja, povišanja ncki»erih dajatev, kot npr. takse, povečanje obsega zasebne dejavnosti ter skrbnejše in ažurnejše zajemanje vseh vrst dohodkov.
Kot nadomestilo za dopolnilna sredstva, katera je občina še v letu 1977 dobila iz republiškega proračuna, je bil v letu 1978 uveden 0,57o davek iz osebnega dohodka delavcev. Tudi ta dohodek je glede na rast osebnih dohodkov presegal načrtovano višino.
Tako se upoštevajoč navedeno oceno dohodkov za leto 1978 ugotavlja, da so napram letu 1977 davki iz osebnega dohodka višji za 22,8%, vse vrste prometnih davkov poprečno za 21,8%, takse za preko 60%, nižji pa so dohodki po posebnih predpisih (kazni), ter dohodki upravnih organov in to za 1/3 doseženih dohodkov v letu 1977.
Na skupno višino proračuna so izdatno vplivala sredstva presežka proračuna preteklega leta ter prenesena sredstva za vzdrževanje zgradb v skupnem znesku 1,266.643 din.
Navedene ugotovitve imajo tudi odraz v spremembah razporeditve prihodkov. Pri stroških skupščine in Izvršnega sveta so izvršene vskladitve med posameznimi postavkami ter v predlogu ni sprememb napram sprejetemu proračunu.
Za redno dejavnost delovne skupnosti in to za voljene organe in strokovne delavce je bilo predvideno globalno povečanje sredstev za 15% in v tem tudi za osebne dohodke za isti odstotek. Povečanje sredstev za 6.7% pokriva spremembe nastale s sprejetjem sindikalne liste in tozadevnih samoupravnih aktov ter aneksa k družbenemu dogovoru za oblikovanje sredstev za delo državnih organov, kateri dopušča povečanje osebnih dohodkov do 17,7%. Če se še upošteva, da se iz kvote uprave pokriva tudi informativna služba, za katero so znižana sredstva pri SZDL, znaša skupno
povečanje za redno dejavnost 5,7%. Sredstva za posebne namene upravnega organa so napram višini proračuna za leto 1978 znižana (indeks 65,6) tako, da predstavlja skupno povečanje sredstev za delovno skupnost le 4,9%.
Sprememba proračuna za leto 1978 ni predvidena pri financiranju občinskega sodišča, sodnika za prekrške kot pri pokrivanju stroškov drugih upravnih služb (milica, javno pravobranilstvo in tožilstvo, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja in medobčinska inšpekcija).
Tudi pri dejavnosti ljudske obrambe ni sprememb, pri dejavnostih družbenopolitičnih organizacij in društev pa je povečana udeležba ZRVS ter izvršen prenos sredstev za informativno dejavnost na upravni organ.
Na drugi skupni seji v mesecu maju 1978 so zbori skupščine ob sprejemanju zaključenega računa proračuna za leto 1977 razporedili presežek proračuna v znesku 733.664 din za razširitev in ureditev prostorov občinskega sodišča. Na tretji seji v mesecu juniju pa je bil sprejet dogovor o zagotavljanju pogojev in dogovor o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva. Da bi se lahko uredili prostori sodišča in s tem izpolnile prevzete obveznosti, so že razporejena namenska sredstva povečana na 1,140,000 din. *
Za rešitev perečega problema ogrevanja v zgradbi uprave, se je pristopilo k obnovi centralne kurjave, na katero bo navezana še Milica in sodišče. Za kritje stroškov, ko bodo v letu 1978 1,400.000 din, so se rebalansirala prenesena sredstva za vzdrževanje upravne zgradbe, tekoča proračunska rezerva (nerazporejeni dohodki) ter del sredstev iz namena komunalne dejavnosti.
Med ostalimi negospodarskimi investicijami je občina udeležena pri zagotavljanju sredstev za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani z ocenjeno celotno vrednostjo 15,000.000 din. Udeležba občine Kamnik znaša 668.000 din oziroma 4,455% od celotnega zneska s tem, da v letu 1978 zagotovi 1 /3 lastne udeležbe, za 2/3 pa prevzame vračanje posojila v prihodnjih letih. Lastna udeležba je predvidena v znesku 222.700 din.
Za obnovo kulturnega doma v Komendi je bil sklenjen poseben sporazum po katerem občina zagotovi 1/4 udeležbe od skupnih vlaganj. Udeležba 60.000 din je vnesena v spremembo proračuna, z zneskom 300.000 din pa je zagotovljeno tudi sofinanciranje počitniškega doma ZB v Banjolah.
V namenu socialnega skrbstva so v predlogu sprememb povečane kadrovske podpore glede na število upravičencev in to za 10.000 din, ter priznavalnine borcev NOV za 319.000 din, kar se nanaša na primanjkljaj za realizacijo družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin v SR Sloveniji in povišanja cenzusov.
Med izdatki zdravstvenega varstva ni predvidenih sprememb, skupni znesek pa je nekoliko nižji, ker stroški fluorografske akcije niso dosegli planirane višine.
Pri komunalni dejavnosti ne bodo porabljena vsa sredstva za urbanistično dokumentacijo ter za komunalno dejavnost splošnega namena. Kot je bilo že omenjeno se je del sredstev prenesel za kritje stroškov centralne kurjave, v skupino pa je vnesena nova postavka in to prispevek v višini 150.000 din za ureditev spominskega obeležja v vasi Rudnik.
Za potrebe krajevnih skupnosti je v predlogu spremembe proračuna dodatni prispevek 1,000.000 din. Ta prispevek je namenjen kot pomoč za izvedbo načrtovanih programov prvenstveno manj razvitim krajevnim skupnostim.
Med intervencijami v gospodarstvu so sredstva za Kmetijsko zemljiško skupnost nespremenjena. Povečani pa so izdatki za zatiranje živalskih kužnih bolezni in to na višino dohodkov iz naslova taks na promet parklarjev in kopitarjev, katere se izločajo na posebni račun.
Tekoča proračunska rezerva je razporejena za kritje stroškov centralne kurjave. Za iste potrebe so še namenjena od upravnega organa prenesena sredstva za vzdrževanje upravne zgradbe.
Obvezni 1% rezervni sklad je obračunan na novo višino proračunskih dohodkov za leto 1978. povečan pa še za vračilo v letu 1977 izposojenih sredstev za uravnovešenje proračuna, ker so dopolnilna sredstva republike dospevala z zamudo.
Upoštevajoč navedeno bo zborom skupščine občine Kamnik v mesecu decembru 1978 predložen predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1978 s tem, da se skupni dohodki občinskega proračuna spremene:
- lastni dohodki od 34.755.000 din na 39,785.000 din
- dopolnilna sredstva od O din na 15.000 din ter dohodki razporede:
- za občinske potrebe od 34,408.000 din na 39.800.000 din
- za tekočo prorač. rezervo od 347.000 din na O din.
Osnutek občinskega proračuna za leto 1979
Ocena dohodkov temelji na pričakovanih gibanjih v prihodnjem letu s tem. da znaša poprečna rast vseh oblik približno 19%. Med posameznimi vrstami dohodkov nastopajo gotove posebnosti, ki so vezane na nove predpise (prerazporeditev dohodkov) in predvideno večjo gospodarsko moč občinskega gospodarstva, kot je to načrtovano z resolucijo za leto 1979. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da z občinskimi predpisi ne bodo uvedene nove ali višje davščine.
Pri davku iz osebnega dohodka je predvideno povečanje OD za 20% ter število zaposlenih za 3%. Davek od obrti oz. v zasebnem sektorju naj bi se poprečno povečal za 20%. Vsled nižje rasti pri kmetijski dejavnosti ter izpada pri davku od skupnega dohodka občanov, znaša rast vseh oblik davka iz osebnega dohodka 19.5%.
Kot je iz pregleda razvidno se giblje rast prometnih davkov med 15. in 24%. poprečno povečanje pa znaša 18,7%. Izpad dohodkov se beleži pri davku od premoženja, vsled predvidene odprave davka na posest cestnih motornih vozil.
Takse so poprečno 15% višje, razen sodnih taks. katerih indeks znaša 177% in to iz razloga, ker bo občinam odstopljen še preo-
stali del taks, katere so bile dosedaj dohodek republiškega proračuna. Ta dodatna sredstva pa so namenjena za financiranje temeljnih sodišč in temeljnih javnih tožilstev.
Za iste namene kot sodne takse, se odstopajo občinam dohodki o denarnih kaznih za prekrške, gospodarske prestopke in kazniva dejanja ter bodo napram letu 1978 višji za 775.000 din.
Manjši dohodki upravnih organov (odpravljena provizija na zbrane dohodke), nižje ocenjena sredstva proračuna za leto 1978 ter enkratni dohodek v letu 1978 od prenesenih sredstev za vzdrževanje upravne zgradbe, vplivajo na višino skupnih sredstev proračuna za leto 1979, katera je vsled tega napram preteklemu letu višja le za 16,3%.
V osnutku razporeditve dohodkov so sredstva za redno dejavnost skupščine, izvršnega sveta in delovne skupnosti povečana poprečno za 20%. Pri sredstvih za posebne namene skupščine je zagotovljeno za 500.000 din več sredstev predvidenih za potrebe izvedbe praznovanja 750-letnicc Kamnika. Pri delovni skupnosti presegajo poprečje 20% rezervirana sredstva za nezasedena delovna mesta (2 delavca) in celotna višina potrebnih sredstev za sklad porabe, katera je bila v letu 1978 nižja od obračunane, vsled prenesenih sredstev iz prejšnjega leta. Večji so tudi izdatki za posebne namene (stroški premož. pravne službe, odstranitev črnih gradenj, stroški prometne vzgoje in varnosti, veterinarsko-higien-,ska služba itd.).
Prevzeta obveznost po dogovoru o zagotavljanju sredstev za delo temeljnih sodišč in temeljnih javnih tožilstev se odraža pri zagotavljanju sredstev za občinsko sodišče v Kamniku. Za povečani obseg dela (prenos zadev od Okrožnih in Okrožnih gospodarskih sodišč), je v osnutek proračuna vneseno 40% povečanje sredstev.
Po programu dela sodnika za prekrške, kateri zajema tudi ažuriranje zaostankov, se za leto 1979 načrtuje za 22% višja sredstva.
V skupini sofinanciranja upravnih služb velja za Javno tožilstvo ista ugotovitev kot za sodišče. Po predloženem izračunu bo potrebno zagotoviti 605.000 din. Za ostale upravne službe pa se v osnutku zagotavlja: za UJV za postajo milice 591.000 din, za gozdarsko inšpekcijo SO Kranj 42.000 din, javno pravobranilstvo Ljubljana 175.000 din, Sodišče združenega dela Ljubljana 260.000 din in za Družbenega pravobranilca samoupravljanja 316.000 din.
Iz pregleda je razvidna razporeditev sredstev za delovanje ljudske obrambe, za katero so sredstva v skupnem povečana za 25,6%.
Med dejavnostmi družbenopolitičnih organizacij in društev je vnesena nova postavka v znesku 400.000 din za izvedbo zbora Gorenjskih aktivistov in borcev NOV. Organizacija zbora bo v letu 1979 pripadala občini Kamnik.
Za ostale uporabnike pa je v osnutku predvideno 40% povečanje sredstev in to: za SZDL 1,168.000 din, za večkratno izdajo Kamniškega občana 550.000 din, za ZSMS 510.000 din, za ZZB NOV 360.000 din, za Občinski sindikalni svet 100.000 din, za ZRVS 150.000 din, Zvezo prijateljev mladine 75.000 din, Ljudsko tehniko 70.000 din, Gorsko reševalno službo 55.000 din, za civilne pogrebe 30.000 din in za Izseljeniško matico, Odbor Kam. zasavskega odreda ter druge enkratne prispevke 68.000 din.
V skupino negospodarskih investicij so vnesena še predvidoma potrebna sredstva za ureditev občinskega sodišča v znesku 200.000 din ter sredstva za dokončanje obnove centralne kurjave oz. priključkov na Milico in sodišče, katera znašajo po predračunih 410.000 din. Med drugimi izdatki so zagotovljena sredstva za odplačilo anuitet v višini 127.500 din.
Višina potrebnih sredstev socialnega skrbstva je ugotovljena za priznavalnine po kriterijih tozadevnega družbenega dogovora ter za kadrovske podpore in preživninsko varstvo kmetov glede na število upravičencev. Z osnutkom je predvideno za stalne priznavalnine 2,520.000 din, za kadrovske podpore 210.000 din, preživninsko varstvo kmetov 90.000 din ter za zdravljenje borcev in vzdrževanje grobišč ter spomenikov 180.000 din.
Skupna sredstva za zdravstveno varstvo so znižana za postavko fluorografske akcije, katera se je izvajala v letu 1978. Ostali izdatki pa pokrivajo mrliško ogledno službo, pogrebne stroške nepremožnih, sanitarne preglede ter stroške drugih komisij zdravstvenega varstva.
Izdatki za komunalno dejavnost so napram letu 1978 nižji za skoraj 10%. Sredstva so namenjena za financiranje geodetske in prostorske dokumentacije ter za vzdrževanje katastra z 160.000 din, za urbanistično dokumentacijo občine in medobčinsko prostorsko sodelovanje, katero so zbori skupščine potrdili na 5. seji v mesecu septembru 270.000 din, ter za drugo komunalno dejavnost splošnega namena 180.000 din.
Višina in razdelitev predvidenih sredstev za krajevne skupnosti je razvidna iz pregleda. Poprečno povečanje za vse namene porabe znaša 20,7%.
Vkljub predvidevanju, da se v proračunu ne bo več zagotavljalo sredstev za kmetijsko pospeševalne namene, so v osnutku ponovno predvidena ta sredstva in to v višini leta 1978. Za razliko do celotnega programa Kmetijske zemljiške skupnosti pa naj bi se sredstva združevala s posebnim samoupravnim sporazumom. S tem samoupravnim sporazumom, kateri predvideva, da se bodo sredstva združevala po stopnji 0,10%, udeleženci ne bodo dodatno obremenjeni, ker se stopnja pri združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe zniža od 0,25% v letu 1978 na 0,10% v letu 1979.
V zadnjih dveh postavkah izdatkov proračuna je obračunana 0,7% tekoča proračunska rezerva ter obvezen 1% rezervni sklad.
Osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979. kateri se predlaga v razpravo vsebuje:
- skupnih prihodkov 46,300.000 din kateri se razporede
- za občinske potrebe 45,973.800 din
- za tekočo proračunsko rezervo 326.200 din in to v višinah posameznih vrst prihodkov ter namenov porabe
kot so razvidni iz pregleda.
SPLOŠNA - PRORAČUNSKA PORABA V OBČINI KAMNIK
Zap. št.	VRSTA PRIHODKOV IN NAMENI PORABE	Proračun Sprejeti proračun	za leto 1978 Sprememba proračuna	Osnutek proračuna za leto 1979	Indeks 5:4	
1	2	3	■t	5	6	
	PRIHODKI					
	Vrsta 1. Davek iz osebnega dohodka					
1.	Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev	H,000,000	4,550.000	5,600.000'	123,1	
2.	Davek iz osebnega dohodka od Kmetijske dejavnosti	l.loo.ooo	l,olo.ooo	1,12o.ooo	llo,9	
3.	Davek iz osebnega dohodka iz sam. opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti	6,505.000	7,l64.ooo	8,650.000	12o,7	
4.	Davek iz osebnega dohodka iz sam. opravljanja intelek.storitev	1,230.000	1,983.000	2,399.ooo	121,0	
5.	Davek od skupnega dohodka občanov	70.000	37o.000	260.000	7o,3	
6.	Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic,paterntov in tehničnih izboljšav	450.000	USo.ooo	570.000	118,7	
				l8,599.ooo	119,5	
	Vrsta.2.Prometni davek,davek na premoženje in na dohodke od premoženja					
l.	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic	85.000	365.000	415.000	113,7	
2.	Davek na dediščine in darila	loo.ooo	160.000	190.000	118,7	
3.	Davek od premoženja strojev,mot. vozil,gozd.zemljišč in na posest stavb	1,466.000	1,600.000	1,190.000	74,7	
4.	Davek na dobitke	60.000	35.ooo	4l.ooo	117,1	
5.	Davek od prometa z alkoholnimi pijačami	5,600.000	6,75°.000	8,33o.ooo	123,4	
6.	Davek od prometa z mot. vozili	1,800.000	I.800.000	2,15o.ooo	119,5	
7.	Davek od ostalega prometa s proizvodi	6,098.000	6,190.000	7,690.000	124,2	
8. 9.	Davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin	694.000 980.000	6lo.000 l,57o.ooo	72o.000 l,92b.ooo	ll8,o 122,3	
		16,883.000	19,080.000	22,646.ooo	118,7	
	Vrsta 3. Takse					
1.	Takse na promet parkljarjev in kopitarjev,upravne.komunalne in sodne takse Vrsta 5.Dohodki po posebnih predpisih					
		2,127.000	2^65.000	3,485.ooo	141,4	
						
1.	Denarne kazni za prekrške, gospodarske prestopke in kazniva dejanja Vrsta 6. Drugi dohodki		190.000	965.000	5o7,8	
						
1.	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki		1,226.357	187.000	15,2	
Vrsta 7. Prispevki_drugih_DPS
1. Dopolnilna sredstva republike
Vrsta 0.Sredstva prenesena iz pre^šenjega_leta_____________
1. Sredstva presežka proračuna leta 1977 oz. 1978
Druga p'enešena_5I£^5*Y? 1. Sredstva za vzdrževanje upravne zgradbe
15.000 1^.222.
_12o.o_
150.000 883.665__ __|t22i222.
45,3
382.978
SKUPAJ PRIHODKI______ *,^...,i.i]ftiZ2U^..W^
NAMENI PORABE
Dejavnost organov družbenopoliti-
»stroški skupščine - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene	55o.ooo 1,058.000	553.500 974.7oo	661.500 1,396.ooo	119,5 l<+3,2	
			2,o57.5oo	134^6	
Stroški Izvršnega sveta - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene	551.ooo 130.000	551.5oo 169.000	662.600 llo.ooo	12o,l 65,1	
	681.000	72o.5oo	772.600	lo7x2	
Stroški delovne skupnosti. - sre^s^a za re^no dejavnost - sredstva za posebne namene	17,188.000 765.000	l8,34o.ooo 502.000	22,94o.ooo 6°9.2oo	125,1 137,3	
SKUPAJ	17,953,ooo	18,842.000	23,629.200	125,4	1
Delovna skupnost občinskega sodišča - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene	2,525.000 86.000	2,525.000 86.000	3,54o.ooo 12o.ooo	l4o,2 139,5	
	2,611.000	2^11.000	3,660.000	l4o,2	
Delovna skupnost za kaznovanje prekrškov - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene	555.500 26.500	555.5oo 26.500	675.ooo 35.ooo	121,5 132,1	
					
7. 8.
io. ti.
2
13.
Sofinanciranje upravnih služb
- sredstva za redno dejavnost drugih upravnih služb
SKUPAJ SREDSTVA ZA DEJAVNOSTI ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
Dejavnost ljudske obrambe
- sredstva za SLO in TO
Dejavnost družbenopolitičnih org. in društev
- sredstva za redno dejavnost
Negospodarske investicije -sredstva za nCVe naložbe
- sredstva za odplačilo anuitet
SKUPAJ__ ___________________
Socialno skrbstvo
- priznavalnine borcem NOV, kadrovske podpore in preživninsko varstvo kmetov
Zdravstveno varstvo
- fluorografiranje, mrliški ogledi pogrebni stroški, sanitarni pregledi
Komunalna dejavnost
- geodetska karta vzdr,katastra, urbanistična dokumentacija in kom.dejavnost splošnega namena
Dejavnost krajevnih skupnosti
- sredstva za potrebe SLO in DS
- sk»_Jna računovodska služba
- funkcionalni izdatki KS
- dodatni prispevek KS SKUPAJ
1,687.000       1 »§§Zi222_____ii?§2i222_____117i2_
25.122.000    25-; 970.700    32.818.300 126,4
2,o7o.ooo        2,o7o.ooo____§i§22:;222_____]:§§i6_
14.
Intervencije v gospodarstvu
- kmetijska zemljiška skupnost
- zatiranje živalskih kužbolezni
SKUPAJ__
5. Tekoča proračunska rezerva
- nerazporejeni dohodki za leto 1978 po stopnji 1 % in leto 1979 po stopnji o,7 %
16. Rezervni sklad
- 1 % obvezne prorač.rezerve in obveznosti iz prejšnjih let
2,339.000	2,201.ooo	3,536.000	l6o,6
l4l.ooo	3,122.7oo 113.4oo	610.000 127.5oo	19,5 112,4
__14l.oco__	51236.1oo___	____Z?Zi5oo___	,___22,5_......
	2,o3o.ooo	31ooo.ooo	147,8
77.000	68.fr6o	4o.ooo	58,4
980.000	665.000	610.000	91,7
217-000 4o7.ooo 174.6oo	217.ooo 4o7.ooo 174.6oo	249.500 494.000 28o.5oo	115,o 121,4 126.3
798.600	798.600	964.000	120,7
_	l.ooo.ooo	-	-
798.600	I.798.600	964.ooo	53,6
800*000 33.000	800.000 365.000	800.000 415.000	loo,o 113.7
833.000	l1l65.ooo	li215.ooo	lo4i3
347.000 346.4oo
595.l4o
_32§.2oo_ 463.ooo
SKUPAJ_NAMENI_PORABE _ __ 2!iiZ5.5. ¿000____22j.tfoo.000____46j.2oo.ooo_
.116*2.
Camnik, 31. 10. 1978
KMETIJSTVO
Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Kamnik predvideva v letu 1979 pospešen razvoj kmetijstva, zato pa je potreben drugačen način zagotavljanja sredstev. Edini dosedanji vir sredstev za ta namen je bil občinski proračun, sredstva pa je razporejal izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti. Ta sredstva niso zadoščala za pospeševanje razvoja zasebnega kmetijstva v takšnem obsegu, kot bi bilo potrebno glede na pomen te gospodarske panoge. Zato sta sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL in izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti zavzela stališče, da je potrebno v naslednjem letu pristopiti k drugačnemu načinu zagotavljanja sredstev za pospeševanje kmetijstva. Zato naj bi sprejeli samoupravni sporazum, s katerim naj bi združevali sredstva v višini 0,10% od osnove doseženih osebnih dohodkov.
Združena sredstva se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje izdelave preusmeritvenih in razvojnih programov, izobraževanje kmetov, regresiranje obrestne mere za investicijske kredite v zasebnem kmetijstvu, regresiranje nakupa plemenske živine, sofinanciranje pospeševalne službe, regresiranje repromateriala itd.
Po posameznih letih se bodo te naloge izvajale na podlagi letnih programov, ki jih bo pripravljala in predlagala kmetijska pospeševalna služba in izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti. Nosilec teh nalog pa bo Kmetijska zemljiška skupnost.
Za uresničevanje skupnega programa bo predvidoma potrebno 1,800.000 dinarjev, od katerih bo občinski proračun zagotovil 800.000 dinarjev. Ostanek je potrebno zagotoviti s samoupravnim sporazumbm, katerega besedilo se v celoti glasi:
Skupščina občine Kamnik, Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinski sindikalni svet Kamnik, Občinski komite ZKS Kamnik. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik, organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ter občani, ki opravljajo svobodni poklic v občini Kamnik (v nadaljnjem besedilu: podpisniki tega sporazuma) sklenejo zaradi skladnejšega razvoja zasebnega kmetijstva z razvojem ostalih gospodarskih panog v občini Kamnik
Samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik
odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik v namene, navedene v tem sporazumu, na podlagi letnih akcijskih programov, ki jih izdelata kmetijska pospeševalna služba in izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti.
S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva prevzamejo udeleženci materialne obveznosti in si pridržujejo pravico nadzora nad trošenjem združenih sredstev, medtem ko družbenopolitične organizacije in Kmetijska zemljiška skupnost prevzamejo dolžnost usmerjanja razvoja kmetijstva.
Skupščina občine Kamnik bo z materialno ekonomskimi ukrepi podpirala izvajanje programa razvoja zasebnega kmetijstva v občini.
Osnovne smernice za nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva v občini Kamnik so navedene v Družbenem planu razvoja občine Kamnik 1976-1980.
Prizadevanja za napredek zasebnega kmetijstva narekujejo uvajanje sodobne tehnologije in posodobitev kmetijske proizvodnje. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost hribovitim in gorskim predelom, ki zaostajajo v razvoju zasebnega kmetijstva.
Hriboviti in gorski predeli morajo ostati naseljeni predvsem zaradi interesov splošnega ljudskega odpora. Krepitev ekonomske moči kmečkega prebivalstva je možna le s pomočjo širše družbene skupnosti.
Upoštevajoč naravne pogoje, stanje kmetijstva in potrebe po družbenoekonomskem razvoju, bo skupščina občine Kamnik preko svojih izvršilnih organov, v okviru njenih pristojnosti skrbela, da bodo nosilci nalog za izvršitev programa razvoja kmetijstva izvrševali zlasti naslednje:
1. Pospeševali intenziviranje reje goveda, prašičev in perutnine 'zaradi čimvečje prireje mleka in mesa.
2. Pospeševali večjo proizvodnost osnovne črede s sodobnejšimi postopki prehrane, zdravstvene zaščite in s selekcijo živali.
3. Skrbeli za hitrejše uvajanje ustreznih novih pasem in linij v živinoreji.
4. Skrbeli za povečanje proizvodnje osnovne krme z izkoriščanjem vsega zemljiškega fonda, namenjenega za proizvodnjo krme za živino.
5. Zagotavljali smotrnost investicijskih vlaganj in preprečevali gradnjo neracionalnih hlevskih kapacitet.
6. Skrbeli za seznanjanje kmečkega prebivalstva z dosežki sodobne kmetijske tehnologije.
7. Vzpodbujali razvoj kooperativnih odnosov v kmetijstvu, združevanju kmetov in zagotavljali tesno sodelovanje med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino.
8. S stališča splošnega ljudskega odpora skrbeli, da bo hriboviti in gorski svet naseljen, kjer bodo kmetje sposobni pridelati čimveč hrane tudi v slučaju vojne.
Sredstva, zbrana po tem samoupravnem sporazumu se lahko uporabljajo za:
1. Sofinanciranje izdelave preusmeritvenih in razvojnih programov.
2. Izobraževanje kmetov.
3. Regresiranje nakupa plemenske živine (telic in priznanih plemenjakov).
4. Regresiranje obrestne mere za kredite odobrene za investicije v zasebnem kmetijstvu.
5. Sofinanciranje pospeševalne službe.
6. Regresiranje repromateriala (umetnih gnojil in krmil).
7. Analiza krme in kemijsko pedološke raziskave zemljišč.
8. Sofinanciranje za organizacijo umetnega in naravnega pripu-ščanja govejih plemenic.
9. Pospeševanje in uvajanje popolne selekcije glavnih živalskih vrst v cilju izboljšanja pasem ter večanja staleža živine.
8.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo združevali prispevek, ki ustreza višini 0,10% doseženih osebnih dohodkov.
Prispevek plačujejo udeleženci mesečno ob obračunu oziroma dvigu osebnih dohodkov in ga odvajajo na račun Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik.
KONČNE DOLOČBE
Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev.
S tem
dolžnostiSakn°UpraVnim sporazumorn se določijo načela, pravice in za izvaja        spreJemaJ° podpisniki samoupravnega sporazuma
Podpis11 vPr°8rama razvoJa kmetijstva v občini Kamnik. 0 Pospeše    'ma^° pravico zantevati predložitev letnih programov Va'nem delu in o izvrševanju programa razvoja kmetij-
stva. Nosilec nalog pri razvoju kmetijstva je Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik.
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da združena sredstva za pospeševanje zasebnega kmetijstva razporeja izvršni
10.
Sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Kamnik, novembra 1978.
Podpisniki:
■Mir:vr;hiti1. !;^!jHH^!.iop(iiVii:/:n:i.iiL!r:;i.:ni
LJUDSKA OBRAMBA
Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik so se v letu 1978 združevala sredstva po stopnji 0,25% iz dohodka, kot obračunska osnova pa je služil bruto osebni dohodek. Glede na program za leto 1979 pa so potrebna sredstva v višini 993.582, kar predstavlja združevanje po stopnji 0.10%.
Zato se bodo v letu 1979 združevala sredstva po naslednjem
Sklepu:
i.
Podpisniki sprejemamo program, ki ga predlaga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in se na tej osnovi sporazumemo, da bomo v letu 1979 sofinancirali naslednje naloge ljudske obrambe:
1. Za odplačevanje 6% obrestne mere za najeta posojila pri nabavi občinskih blagovnih rezerv, ki so potrebne za primer vojne in hudih elementarnih nesreč....................164.250,00
2. Obveznosti sofinanciranja nalog in programa Pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo, štaba in njihovih enot teritorialne obrambe ..............-....................458.060,00
3. Za opremljanje in usposabljanje ebči.Uskcga štaba civilne zaščite in njihovih enot ?er Štabov in enot civilne zaščite krajevnih sk.Upr.ostt...................................210.000,00
4. Za plačevanje najemnine skladiščenja in stroškov za obnavljanje občinskih rezerv trgovskemu podjetju »KOČNA« Kamnik.......................................53.272,00
5. Za plačevanje najemnih prostorov oborožitve in materialno-tehničnih sredstev za potrebe občinskih enot teritorialne obrambe KEMIJSKI INDUSTRIJI KAMNIK..............108.000,00
SKUPAJ: 1-5 ......... ...................993.582.00
Podpisniki se sporazumemo, da bomo sredstva iz 2. člena sam| upravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinancirani nalog ljudske obrambe združevali po stopnji 0,10% iz dohodki! kot obračunska osnova pa bo služil bruto osebni dohodek.
III.
Sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe, ki jih potrebno združiti za naloge ljudske obrambe znašajo v letu 1979
993.582.00 d
Podpisniki temeljnih, in drugih organizacij združenega del borno prispevek akontirali iz tekočega dohodka. Med letom f bomo plačevali trimesečno akontacijo v višini ene četrtine obvel nosti. izračunane na osnovi sprejete stopnje in doseženega do hodka v preteklem letu. Sredstva se nakazujejo na tekoči račut gospodarske organizacije 50140-842-6420, negospodarstvo na« koči račun 50140-842-6441, civilno pravne osebe pa na tekd račun 50140-842-64217 - Prispevek za financiranje prograrf splošnih in skupnih nalog ljudske obrambe v občini Kamnik.
Kamnik, novembra 1978
Podpisnit
NOVO IME DIJAŠKEGA
Dijaški dom v Kamniku naj bi po predlogu izvršnega sveta preimenovali v DIJAŠKI DOM 27. JULIJA in ne v Dom 27. julija, kot je to predlagal svet in zbor delavcev Dijaškega doma. Takšen predlog bo posredovan tudi zborom občinske skupščine.
VARSTVO VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV UDELEŽENCEV NOV
Poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV v letih 1974-1978 ima namen ugotoviti, kako se v naši občini uresničujejo stališča republiške konference socialistične zveze in republiške skupščine o izvajanju in nadaljnjem urejanju socialne varnosti borcev NOV in vojaških vojnih invalidov.
Po sprejemu nove ustave je bilo v zvezni skupščini opravljeno usklajevanje temeljne zakonodaje o pravicah borcev in vojaških invalidov, ob tem pa so bile sprejete nekatere dopolnitve, ki so pozitivno vplivale na socialni in ekonomski položaj borcev in vojaških invalidov.
Tudi v Sloveniji so sprejeti dokumenti in stališča začrtali nadaljnjo pot dopolnjevanja sistema socialne varnosti borcev NOV in vojaških invalidov. Poseben poudarek je bil dan delovanju nekaterih SIS s področja socialnega varstva in zdravstva, v katerih se realizira večji del pravic borcev in vojaških invalidov. Sprejet je bil tudi družbeni dogovor o urejanju občinskih borčevskih priznavalnin, izboljšan sistem zdravstvenega varstva, bolj urejen položaj upokojenih borcev itd. Zvišani so bili prejemki vojaških invalidov, izpopolnjen sistem socialne varnosti civilnih invalidov vojne. Povečala pa se je tudi skrb za grobišča in grobove borcev in spominske objekte.
Poročilo, ki ga je na 12. seji obravnaval izvršni svet občinske skupščine, je pripravil oddelek za občo upravo in družbene službe. Razdeljeno je na deset poglavij, prvo govori o varstvu borcev NOV in vojaških invalidov kot trajni obveznosti socialistične družbene skupnosti, drugo o varstvu vojaških invalidov in družin padlih borcev ter o njihovih pravicah. Naslednja poglavja obravnavajo položaj imetnikov »partizanske spomenice 1941« in španskih borcev, položaj borcev za severno mejo, varstvo civilnih invalidov vojne, varstveni dodatek kmetom-borcem itd.
Naša občina je v vsem povojnem obdobju razvijala sistem socialne varnosti borcev NOV in izboljševala njihov materialni položaj. Sredstva za stalne in enkratne priznavalnine zagotavlja občinski proračun. V letih 1975-1977 pa je bilo odobreno zdravljenje 58 borcem, v letu 1978 pa še 18 borcem NOV.
Pri obravnavi poročila so na izvršnem svetu ugotovili, da za uresničevanje družbenega dogovora o priznavalninah manjka v proračunu 300.000 dinarjev, ki pa jih bodo zagotovili ob rebalansu proračuna za leto 1978. Prav tako bodo ugotovili, ali je možno zagotoviti še tri milijone starih dinarjev za zdravljenje borcev NOV. Sredstva za zdravljenje bodo skušali zagotoviti tudi v prihodnjem letu.
m
kemijska industrija KAM 3NT ü HL
•'■vi
n. sol. o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. Konstrukcija zahtevnih strojev, strojnih naprav in izdelkov
2. Konstrukcija strojnih sklopov in naprav
3. Finančno knjigovodstvo
4. Opravljanje nalog s področja nabave in prodaje
5. Vodenje in organizacija del skladiščne službe
6. Knjigovodstvo osnovnih sredstev
7. Delo pri upravljanju z elektroenergetskimi in stikalnimi napravami
S. Kurjenje parnih kotlov v glavni kotlarni
9. Splošna ključavničarska dela
10. Kovinostrugarska dela
I 1. Izdelava in popravilo orodij
12. Rczkalska dela
13. Varjenje konstrukcij in naprav
14. Opravljanje pleskarskih del
15. Čiščenje pisarniških prostorov in garderob.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod točko 1.: En diplomirani strojni inženir in tri leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij. Aktivno znanje enega svetovnega jezika.
pod točko 2.: Dva strojna inženirja - profil inženir. Dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
pod točko 3.: En ekonomist - profil inženir; znanje strojepisja. Tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
pod točko 4.. 5. in 6.: Trije ekonomski tehniki s 3 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Pod točko 4. vozniško dovoljenje »B« kategorije.
pod točko 7.: En elcktromehanik. Zahteva se 0 mesecev delovnih izkušenj kot elcktromehanik.
pod točko 8.: En delavec širokega profila kovinske stroke, izpit za kurjača parnih kotlov z avtomatskim kurjenjem in eno leto delovnih izkušenj kot pomočnik kurjača.
pod točko 9.. III.. II.. 12. in 13.: 5 ključavničarjev. 5 strugarjev. 5 orodjarjev. 3 rezkalci in en varilec z. dvemi leti delovnih izkušenj.
pod točko 14.: Dva pleskarja z. enim letom delovnih izkušenj. '
pod točko 15.: Dve delavki brez poklica in brez delovnih izkušenj.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka.in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje del. način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov.
Ostale pravice in obveznosti pa so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih.
Vsa navedena dela in naloge sklenemo /a nedoločen čas.
Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih v 15 dneh od dneva objave na naslov: KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«. Kamnik.jFužinc 9. n.sol.o. - komisiji za delov na razmerja delovne skupnosti skupnih služb.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
OBVESTILO
- Vabimo vse zdrave občane in delovne ljudi, da darujejo kri v drugem delu krvodajalske akcije občine KAMNIK, ki bo
28. NOVEMBRA
1978
Pojasnila
Kri lahko da vsak zdrav človek od 18. leta naprej. Pred odvzemom krvi pa vsakega pregleda zdravnik.
Kaj morate vedeti
Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Zajtrkujte le čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač.
Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico Z navedbo vaše krvne skupine. Če pa izkaznico že imate, jo imejte s seboj, da vam vpišejo odvzem krvi.
ALI IMATE POMISLEKE?
Da to slabi organizem? Še malo ne!
Dajanje krvi ne terja dodatne hrane. Zredi se le tisti, ki misli, da mora potem več jesti.
Kri smo dali zastonj in jo bodo bolniki tudi zastonj dobili.
Dnevu krvodajalske akcije 28. november, dajemo poseben poudarek, da zberemo zadostno število krvodajalcev, da je krvi dovolj na razpolago tudi v dnevih praznika 29. in 30. november.
Prijave sprejema: Občinski odbor Rdečega križa Kamnik, Kidričeva ul. št. 15, telefon 831-565, v delovnih organizacijah pa aktivisti zadolženi za krvodajalstvo.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK
JI