GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN PODELITEV SINDIKALNIH PLAKET IN PRIZNANJ Sindikalna priznanja je podelil Srečko Mlinaric # Krepitev delegatskega sistema Proti delegatom na papirju Predsedstvo občinske skupščine je po preučitvi aktivnosti delegatov na sejah zborov občinske skupščine (v novem mandatnem obdobju je bilo 5 sej) ugotovilo, da delavnost nekaterih delegacij in delegatov ni taka, kot hi morala biti. Nekatere delegacije se sestajajo v okrnjeni sestavi, ne preučijo dovolj zavzeto gradiva za seje in ne sprejemajo stališč, pripomb in predlogov k predla- Na predlog republiških odborov Sindikata delavcev s področja industrije in rudarstva Slovenije je Zvezni odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije na svoji septembrski seji sprejel odločitev o podelitvi plaket in pri/nanj nekaterim najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom in sindikalnim organizacijam, ki so v dolgoletnem boju za pravice delavcev in njihove boljše življenjske pogoje prispevali velik delež k uresničevanju delavskega samoupravljanja. Pokrovitelj svečanosti oh podelitvi plaket in priznanj, ki je bila 3. novembra v dvorani kina na Duplici, je bila sindikalna organizacija tovarne Stol. Da je bil ta veliki in pomemben družbenopolitični dogodek ravno na Duplici, ni zgolj naključje, temveč priznanje številnim medvojnim in povojnim aktivistom iz tega kraja in te tovarne. Po uvodnem in pozdravnem govoru Franca Sikoška. predsednika sindikalne organizacije iz. Stola, je 100 plaket in priznanj podelil Srečko Mlinaric, predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Med drugimi so podelili plaketo tudi Antonu Sturmu. nekdanjemu zaslužnemu delavcu tovarne Titan iz Kamnika ter aktivistu in revolucionarju med NOB na Kamniškem. Priznanje pa je prejela tudi konferenca osnovne organizacije sindikata Kemične industrije Kamnik. Osnovna organizacija sindikata tovarne Stol je za svoje goste pripravila tudi skromno pogostitev. M. Jančar Novi sekretar OK SZDL Na novembrski seji občinske konference SZDL Kamnik je bil za sekretarja OK SZDL izvoljen Jože Zapore. Več let je deloval v športnih organizacijah in je sekretar občinske telesno kulturne skupnosti. Dolgo časa je deloval v organizaciji ZSMS. kjer je bil član predsedstva in sekretariata OK ZSMS. Več let je član kadrovske komisije pri občinski konferenci ZKS. Jože Zagorc je bil rojen leta /š>-/š> in je absolvent na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. ganim rešitvam. Zato se na sejah zborov na eni strani srečujemo z izostajanjem posameznih delegatov, na drugi pa s pasivnim opazovanjem na sejah navzočih delegatov. Prav gotovo ne more biti vse v redu, če ob tako pomembni točki, kot je gospodarski položaj občine v prvem polletju, vsi delegati v zboru združenega dela molčijo. IZ KAMNIKA NAJ BI KRENILA TITOVA ŠTAFETA Občinska konferenca ZSMS je predlagala, da naj bi prihodnje leto štafeta mladosti krenila na svojo pot P<> Jugoslaviji prav iz Kamnika, ki bo naslednje leto praznoval svojo 750-letnlco. Mladi so svoj predlog utemeljili predvsem iz treh pomembnih razlogov, ki bodo pri izbiri starta Titove štafete gotovo odločujoči. Prihodnje leto slavimo 40-letn/co pete državne konference SKOJ. ki je bila 6. avgusta h)M) na Mali planini v k°či pod Črnuškim planinskim domom. Na tej konferenci je sodeloval tudi Ivo '•o/a-Ribar in bil izvoljen za sekretarja centralnega komiteja SKOJ. V kamniškem Titanu je v '"'h h)11 in 1912 kot kovi-nar delal tovariš Tito. V to-v»rni se jc aktivno vključil v <'e/o sindikalne organizacije in hkrati sodeloval pri telovadnem društvu Sokol ter pel v pevskem zboru. Zato tovariša Tita na Kamnik vežejo nepozabni spomini, kar je ob obiskih pri nas večkrat poudari jal. Kamniški okrožni vojni komite KPS je 25. julija sprejel sklep o pričetku vstaje v kamniškem okrožju. Dva dni kasneje so bile že izvedene akcije oboroženih sil na pomembne objekte, ki so služili okupatorju. Tega dne sta pod streli Gestapa padli tudi prvi žrtvi v boju proti okupatorju. To sta bila skojevca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar. Predlog občinske konference ZSMS. da bi Titova štafeta prihodnje leto krenila na svojo pot iz Kamnika, so podprle tudi ostale kamniške družbeni >/)( )litične < >rganiza -cije in Občinska skupščina. Zato je predsedstvo sklenilo konec oktobra sklicati posvete vodij delegacij za zbor združenega dela in posebej vodij delegacij za zbor krajevnih skupnosti. Na obeh posvetih so vodje delegacij ugotavljali, da so delegacije še vedno preveč ločene od delavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti in od družbenopolitičnih organizacij. Marsikje so prepuščeni sami sebi. Nihče jim ne pomaga, nihče ne spremlja njihovega dela in problemov. Tudi strokovne službe v organizacijah združenega dela. ki v večini primerov zelo skrbijo za to. da bo delavski svet čimbolje obveščen o položaju podjetja, na delegacije kratkomalo pozabijo. Res pa je tudi. da v nekaterih delagaci-jah nikogar ne povabijo na svoje seje. Na posvetih so se zato dogovorili, da bodo v prihodnje poskrbeli za tesnejšo povezanost delegacij s samoupravnimi in družbenopolitičnimi organi v TOZD in KS. Podprli so tudi predlog, da bi Obvestila za delegate izhajala v Kamniškem občanu na 14 dni in da bi bila pisana v čimbolj razumljivem jeziku. Delegacije bodo ob obravnavi važnejših vprašanj na seje povabile tudi predlagatelja gradiva (izvršni svet. izvršne organe SIS. strokovne službe itd). Posebej bodo poskrbeli, da bo delagaeija sprejela stališča do vseh važnejših problemov, ki jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine in da bo ta stališča delegat tudi posredoval na seji. Oil delegata pa bodo zahtevali, da poroča o svojem delu na seji zbora. Menijo tudi. da bi kazalo neaktivne delegate odpoklican, čeprav je postopek za odpoklic precej zahteven. K. S. • S seje občinske konference SZDL Volitve v SZDL Jesenska seja občinske konference SZDL je začrtala potek priprav na volitve in volitve same Najpomembnejša naloga te seje občinske konference SZDL je bila analiza vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegatov v krajevne in kasneje občinsko konferenco SZDL. Poudarjeno je bilo. da zahtevajo aktivnosti v zvezi z volitvami temeljit in poglobljen pristop. Problematiko aktivnosti v zvezi z volitvami je konferenca obdelala široko in vsestransko. Aktivnost mora zajeti najširši krog delovnih ljudi in občanov in jih mobilizirati za intenzivnejše razreševanje aktualnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih problemov v naši občini. Učinkovitost delovanja vseh oblik organiziranosti SZDL bomo dosegli z možnostjo množičnega vključevanja vseh občanov in zadovoljevanja njihovih interesov in potreb. Zagotoviti moramo, kot je med drugim dejal tovariš Frane Molan. predsednik medobčinskega sveta SZDL. da bo vsak občan v organiziranosti SZDL našel priložnost za svoje aktivno sodelovanje. S tem bomo odprli možnosti za najširše vključevanje družbenih dejavnosti in občanov ter obenem ob dobri koordinaciji ustvarili močno orožje proti forumskemu delu. Svoje osnovne, življenjske interese uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, zato je potrebno doseči, da se tudi vse osnovne organizacije sindikata tvorno in odgovorno vključijo v dejavnost SZDL kot organizirana politična sila in ne le skozi delegatski odnos v krajevni skupnosti. V pripravah na volitve je potrebno na osnovi ocene stanja dosedanje aktivnosti SZDL in vseh v njej združenih organiziranih socialističnih, sil ugotoviti dosedanje slabosti, težave in pomanjkljivosti, jih analizirati, in na osnovi tega poiskati ustrezne rešitve in konkretno opredeliti naloge za prihodnje obdobje. V ospredje moramo poleg nalog, ki jih nalagajo voli- seje občinske konference [ve in organiziranost SZDL postaviti predvsem naloge, ki izhajajo iz planiranja srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, razvijanja in krepitev odnosov v svobodni menjavi dela. organiziranosti in delovanju gospodarskih SIS in druge tekoče in aktualne naloge. V organizacijske in kadrovske priprave volitev se morajo vključiti vse družbenopolitične organizacije izhajajoč iz svoje vloge v SZDL. Program kadrovskih priprav mora ob upoštevanju znanih kadrovskih usmeritev izhajati iz ocene vloge SZDL v prihodnjih nalogah na vseh nivojih. V volilno aktivnost se vključuje Zveza komunistov kot soodgovorna za kadrovske rešitve v SZDL na vseh nivojih. Ob upoštevanju kriterijev kadrovanja je primerna fleksibilnost potrebna za zagotovitev ustrezne kadrovske strukture, na katero preradi pozabljamo. V vse faze kadrovskega postopka se mora aktivno vključiti koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. Na seji je konferenca sprejela tudi rokovnik, ki s konkretnimi zadolžitvami in roki ureja in časovno opredeljuje ves potek volitev od krajevnih do občinskih organov SZDL. Tako so vsi dokumenti za izvedbo volilnih opravil sprejeti, moramo se še organizirati tako. da ho delo teklo usklajeno in pravočasno. Konferenca je razrešila dolžnosti tudi dosedanjega sekretarja OK SZDL Kamnik tov. Kladnik Franca in na mesto sekretarja soglasno izvolila tov. Zagorc Jožeta. Obenem je konferenca izvolila tudi novega predsednika nadzornega odbora in dva člana finančno administrativne komisije. Povečana predelava paprike v ETI Slaba letina kumaric V ETI so sklenili letošnjo sezono predelave svežih vrtnin, ki jo navadno zaključijo s proizvodnjo mešane solate. Letošnjo slabo in hladno vreme v pomladanskih mesecih je vplivalo tudi na pridelovanje vrtnin pri etinih kooperantih, zato so prve kumarice vložili šele v sredini julija. Tudi ostale vrtnine so kasneje dozorele, kar je močno skrajšalo sezono vlaganja. Zamudo pa je bilo zelo težko nadoknaditi. Čeprav so letos pričakovali rekordno proizvodnjo vloženih' kumaric, so uspeli vložiti le dobrih 1000 ton te izredno cenjene vrtnine, po kateri kamniška tovarna slavi. Zato pa je bilo letos sorazmerno veliko manjših kumaric, ker so kmetje še bolj pridno po- birali skromnejši pridelek. Prav kooperantsko sodelovanje s slovenskimi kmetijskimi zadrugami, ki so ga začeli pred petimi leti. je zagotovilo dober pridelek, ki je bil večji kot v Vojvodini. Izpad pri predelavi kumaric pa so morali nadoknaditi s proizvodnjo vložene paprike. Skupaj so predelali več kot 2200 ton paprike in vse kaže. da paprikovih izdelkov prihodnjo pomlad ne bo primanjkovalo. K povečani proizvodnji je prav gotovo pripomogla proizvodna linija za vlaganje solat in okroglih plodov, ki so jo delno kupili v tujini, dela pa je izdelala domača vzdrževalna skupina. Povečali so tudi zmogljivosti za proizvodnjo ajvarja. Ob dnevu republike in tovar- niškem prazniku bodo v obratu v Mengšu otvorili preurejene in povečane prostore za predelovanje rdeče pese. Mengeški obrat je delal v starih in dokaj neurejenih prostorih, zato bo dozidava in preureditev zagotavljala boljše delovne pogoje zaposlenim ter omogočila večjo proizvodnjo rdeče pese v solati. V Mengšu bo tako zaokrožena proizvodnja, saj so letos pomladi z novo linijo za polnenje kislega zelja v plastične vrečke posodobili tudi kisarno zelja. Polnjenje kislega zelja v vrečke v tovarni je za potrošnike mnogo bolj higiensko, kot pa star način prodaje v maloprodajnih trgovinah iz če-bric. T. Jančar BOGATA IZBIRA V okviru SOZD ABC Pomur-ka, v katerega sklop sodi tudi kamniško trgovsko podjetje Kočna, so se dogovorili o delitvi dela med trgovskimi delovnimi organizacijami. Tako bodo v ka-mniku odprli center za oskrbo mesnih in mlečnih izdelkov, iz katerega bodo oskrbovali maloprodajne trgovine s temi živili. V začetku so začeli voziti mesne in mlečne izdelke v svoje maloprodajne trgovine in v nekatere maloprodajne trgovine trgovskega podjetja Loka iz Škofje Loke. V bodoče pa bodo iz kamniškega centra oskrbovali vse maloprodajne trgovine SOZD ABC Pomurka na širšem ljubljanskem območju. Od take specializacije si v SOZD veliko obetajo, saj bodo tako lahko znižali poslovne stroške. Se več pa bodo imeli od tega potrošniki, ki bodo lahko v maloprodajnih trgovinah izbirali med živilskimi izdelki številnejših proizvajalcev mesnih in mlečnih izdelkov. V Kočni tudi pričakujejo, da se bodo izognili nepotrebnim posrednikom, kar pomeni, da bodo nekatere mesnine in siri nekoliko cenejši. Tako bodo tudi lažje uveljavili nekatere izdelke, ki jih izdelujejo proizvodne organizacije v okviru SOZD ABC Pomurka. zlasti pa mesna industrija iz Murske Sobote. Jančar Letos bo Društvo vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (DVLTS) Kamnik ponovno organiziralo odprti smučarski tečaj za pridobivanje naziva VADITELJ SMUČANJA. Kandidati morajo biti stari nad šestnajst let, rok prijav pa je do 5. decembra 1978. Tečaj bo sestavljen iz. dveh delov, teoretičnega in praktičnega, potekal pa bo konec decembra 1978 in v začetku januarja 1979. Vsi, ki jih tečaj zanima, se lahko prijavijo ali dobijo natančnejše informacije o poteku tečaja pri Marjanu SCHNABLU (Ljubljanska 1, tel. 831-200). DVUTS KAMNIK Delavke v belih haljah so imele obilo dela • O osnutku zakona o svobodni menjavi dela Pomembne razprave Odslej bo tudi v kamniških trgovinah večja izbira mesnih in mlečnih izdelkov Osnutek zakona o svobodni menjavi dela predstavlja vsa področja, na katerih bomo uresničevali svobodno menjavo dela. Vendar je v nekaterih bistveno značilnih poglavjih premalo konkreten in to nalogo prepušča posebnim zakonom. Torej je osnutek zakona dovolj širok, vendar tudi preveč splošen. Zakon določa načela za pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela, načela za urejanje medsebojnih razmerij in načela za samoupravno organiziranje o svobodni menjavi dela, ki pravi, da uresničevanje svobodne menjave dela mora sloneti na temelju samoupravno ugotovljenih osebnih in skupnih potreb in interesov ter dohodkovnih možnosti porabnikov in izvajalcev. Zakon v 4. členu podrobno opredeljuje in našteva, kdo vse pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela. katere storitve oz. dela ali dejavnosti opravljajo, ki ' je kot neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev in predmet svobodne menjave dela. Zakon opredeljuje, da mora svobodna menjava dela temeljiti na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti, kar mora biti povezano z realnim ustvarjanjem dohodka za pokrivanje obveznosti, ki so jih uporabniki in izvajalci prevzeli na podlagi samoupravnega sporazumevanja. Ker še ni republiškega zakona o planiranju, so se morali avtorji tega osnutka zakona nasloniti na zvezni zakon o planiranju, tako da lahko računamo, da bo po sprejetju republiškega zakona o planiranju prišlo do nekaterih dopolnitev v tem zakonu. Od 12. do 26. člena osnutek razčlenjuje odnose med uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela. Osnutek poudarja načelo o enakem družbenoekonomskem položaju, ki temelji na enakih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri delu s sredstvi v družbeni lasti. Zakon tudi določa, da mora vsak udeležence nuditi drugim udeležencem vse potrebne realne podatke, ki so pomembni za urejanje medsebojnih odnosov. Zakon tudi opredeljuje postavke, po katerih izvajalci vrednotijo svoje delo. razvoj in produktivnost, dogovorjeno ceno posameznih storitev. Udeleženci morajo pri tem upoštevati utemeljene pogoje za pridobivanje dohodka, tržne zakonitosti, potrebe in interese ter materialne možnosti uporabnikov, kakor tudi strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti izvajalcev. Zakon v 24. in 25. členu posebej poudarja solidarnost, ki naj bi se uveljavila predvsem v temeljni sredini, se razširjala v okviru občine, medobčinskem prostoru in v izjemnih primerih na republiški ravni. S samoupravnimi sporazumi bo potrebno opredeliti normative.v kakšnih primerih naj gre za solidarnostno prelivanje sredstev, kdo naj dobi in kdo naj zagotovi sredstva. To naj bi bila v bodoče prvenstvena vloga temeljnih sredin in občine, saj bi jih na ta način spodbujali k večji samostojnosti in odgovornosti. To pa zaradi tega. ker se je v preteklosti nenehno širil krog občin, ki so si po sedanjih nd strežnih kriterijih pridobivale s( hdarnostna sredstva, čeravno J imele nekatere, ki so prejemal solidarnostna sredstva, ugodnef položaj od tistih, ki so ta sredstv združevale. V poglavju, kjer se obravnav« jo odnosi, je posvečena velik" pozornost pravni razčlenitvi pc sameznih SIS. ki pridobivaj1 sredstva na podlagi svobodo menjave dela. medtem ko so neposredni odnosi, ki temeljijo 0 podlagi samoupravnih sporazf mov, med uporabniki in izvajale samo omenjeni. Tudi nekatere druge določbe ki jih prinaša osnutek zakona niso povsem usklajene z zakO' nom o združenem delu oz. dovci razčlenjene in konkretiziran?. Zato je potrebno, da v času javit razprave o osnutku zakona dartl. velik poudarek dosedanjim i« kušnjam pri finansiranju SIS i družbenopolitičnih skupnost i stališča odnosov, ki jih udeležen ci v sedanjih oblikah uresničujl jo. S tem hi veliko prispevali, a bo zakon o svobodni menjavi di la resnično odraz potreb in moli nosti oh realnem planiranju i. sodelovanju vseh uporabnikov |( izvajalcev. Te spremembe bodo imel' vsekakor velik vpliv na sredstvi skupne in splošne porabe. Zave dati se moramo, da novi sistefl1 svobodne menjave dela ne W mogel zaživeti, če ga ne bom« zavestno in samoupravno sprejel' v sleherni samoupravni skupnost' in se odločno borili za njegov"' uresničevanje. S. ŠUŠTAR • Popisali bomo vse črne gradnje v občini In črno belo bo postalo Komisija za urbanizem je obravnavala napotilo Republiškega sekretariata za Urbanizem v zvezi s »črnimi« gradnjami, ki zahteva, da se uredi pravno stanje obstoječih nedovoljenih gradenj. Zato bodo po sklepu izvršnega sveta ustanovili posebno komisijo, ki bo izvršila pregled nedovoljenih gradenj. Posebna komisija bo nato pripravila predlog, kaj naj bi s črnimi gradnjami storili. Nekatere bo v skladu z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti možno do- voliti. Seveda bo moral investitor pridobiti ustrezno dokumentacijo in zaprositi za dovoljenje. Nekatere črne gradnje pa bo treba porušiti, kar velja zlasti za tiste. RENAULT 10. letnik 1970, garažiran in registriran do februarja 1979, ugodno prodam. Najboljšemu ponudniku nudim tudi ugodno posojilo. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega ki grobo posegajo v okolje in niso v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. Komisijo, ki bo imela na skrbi pregled črnih gradenj, bodo sestavljali referent za urbanizem, predstavniki LUZ, sanitarne inšpekcije, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, zastopnik krajevne skupnosti SZDL. spomeniškega varstva in interesne skupnosti za gozdarstvo. občana, Japljeva 6. T- L Ena od črnih gradenj v Potoku • Koncertna turneja Lire Koroška pesem v Porurju in Vestfaliji M is » s iE» A Ti I ifE*} AkftJ RAZLIKE? Jugoslovanski šopek pesmi ob jubileju. Pesem ne po/na meja, "redna obogatitev koncertnega Programa ob jubileju. Ovacije za LIRO, taki in podobni so bili naslovi člankov » nemških časopisih, ki so spremljali nedavno turnejo Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika Po Zahodni Nemčiji od Giessna prek Essna do Dtilmena. Pevci LIRE so se odzvali povabilu pevskega zhora iz starega univerzitetnega mesta Gicssen v pokrajini Hessen. naj ob letošnjem praznovanju stoletnice giesscnskcga zbora sodelujejo na jubilejnem koncertu. Pevci se namreč poznajo med seboj že od leta 1971. ko je giessenski zbor nastopil v Kamniku. Obenem pa so bili naši pevci povabljeni v Essen. naj s celovečernim koncertom slovenske pesmi sodelujejo v programu prireditev, ki jih našim delavcem, začasno zaposlenim v Zah. Nemčiji, pripravlja slovensko-nemško društvo Ljubljana. V drugem delu turneje pa je bila LIRA gost pevskega zbora iz Diilmcna \ Vestfaliji. ob nemškoholandski meji LIRA je šla na pot s koncertnim programom, ki ga je neposredno pred odhodom I 1. oktobra predstavila Kamničanom. Program je v prvem delu zajel prerez jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti od Gallusa. Mo-kranjca. Dcvčiča. Lajovica do sodobnega Šluheea. Drugi del koncerta pa je bil v celoti namenjen koroški narodni pesmi. Z njim so naši pevci želeli predsta- viti čudovito pesem naših rojakov na Koroškem, ki žive zunaj matične domovine, pesem ljudstva, ki se tudi z njo bori za svoj narodnostni obstoj. Povsod, kjer so zapeli, so pevci LIRE doživljali navdušeno odobravanje publike, med katero je bilo. zlasti v Essnu. tudi mnogo naših rojakov. Ob pesmih Nmav čez izaro. Kje so tiste stezice in drugih je bilo rojakom, ki že leta žive na tujem, težko zadržati solze. Na koncertu v Essnu so bili tudi naši diplomatski predstavniki, med njimi: Franc Pristovšek. jugoslovanski konzul v Bonnu, jugoslovanski konzul v Dort-mundu. prišla je tudi županja tega središča Porurja. ki šteje 750.000 prebivalcev. Seveda smo tu srečali tudi Kamničanko. novinarko Mojco Drčarjevo. ki je dopisnica Dela v Bonnu. Povsod, kjer je zbor gostoval, je bil tudi gost v mestnih hišah, povsod topli sprejemi županov v teh mestih, povsod so bili deležni priznanj in pohvale za res odlično izvedbo koncertnega programa. Povsod, kjer so nastopili tudi domači zbori, so morali priznati, da je kljub številnejši zasedbi njihov ih zborov (štejejo od 50-.S0 članov), vrh koncertnega večera predstavljala pesem tridesetih pevcev LIRE s svojo ubranostjo in energijo. Saj na 2500 km dolgi utrujajoči poti v desetih dneh imeti pet koncertov. Dulmenčani so poleg osrednjega koncerta v univerzitetni dvorani organizirali še koncert v Borken-VVirthe in v Koncert LIRE v dvorani univerze v Giessnu Stadtlohnu. v neposredni bližini holandske meje, res ni preprosto in je treba imeti precej moči. Na koncerte v Dulmcnu in njegovih sosednjih mestih so prišli tudi mnogi stari znanci -pevci iz pobratenega Gendririgc-na v Holandiji. ki bi najraje videli, da bi tak koncert slišali tudi doma. vendar zaradi izredno obsežnega programa turneje to ni bilo mogoče. Lahko rečemo, da so naši pevci dostojno predstavili slovensko pevsko kulturo tudi nemškemu prebivalstvu in da so našim rojakom s to turnejo spet dali košček domovine. Težko je v tem sestavku zapisati številne lepe in obenem tudi pretresljive trenutke, ki so jih doživljali pevci na svoji poti. Treba je doživeti trenutek, ko je v nabito polni veliki dvorani uni-verze v Giessnu zadonela partizanska Mitraljeza. ko je ta večer solznih oči odhajala s koncerta naša rojakinja. Mengšanka. ki že sedamnajst let živi v Nemčiji, ali ko so pevci v Essnu po navdušenem aplavzu morali ponoviti in dodati nekaj koroških pesmi, ko se je predsednica društva Ljubljana ginjena zahvaljevala za čudovit večer, ali pa ko so v Diil-menu na koncu koncerta vsi trije zbori, prišli so tudi pevci iz Gies-sna, skupaj zapeli makedonsko .olen mi leži... Na tej poti smo ponovno vidc-I'. kako velik ugled uživata danrs tudi med nemškim ljudstvom Jugoslavija in naš predsednik Tito. Liraši so lahko ponosni, da so majhen delček h krepitvi tega ugleda prispev ali tudi s svojo pesmijo. Na koncu je prav. da posebej omenimo ljudi, ki jim je treba dati še posebno priznanje za uspelo pevsko turnejo, to so zlasti častni predsednik dr. Albert Čebulj. predsednik LIRE ing. Edi Perne. zborovodja prof. Samo Vremšak. povezovalka programa prof. lina Romšak. svoj delež pa je seveda prispeval sleherni pevec tega zbora, na katerega je Kamnik lahko ponosen, kot so nam dejali številni javni in kulturni delavci v mestih, ki smo jih obiskali. F. S. Dan mrtvih je za nami. Spomin na preminule svojce in padle /a svobodo smo počastili tako ali drugače. Nehote se nam je morda oh pogledu na nekatere grobove, ki so bili dobesedno zasuti z dragocenim cvetjem ter svečami najrazličnejših oblik in velikosti, utrnila tudi kakšna misel. Vse lepo in prav. ko bi imeli nekateri občutek za pravo mero in. ko vsaj med mrtvimi ne bi bilo čutiti tolikšnih razlik. Največkrat se dan mrtvih namesto sA.ro- IMMIM O varstvu okolja mnega in iskrenega spomina na naše najdražje in zaslužne pokojnike spremeni v lepotno tekmovanje grobov, kar je zgolj odraz domišljavosti in malomeščanstva. Sorodniki prihajajo na grobove svojcev iz vseh strani in samo opazujejo, kdo je prinesel več in večje, pri tem pa se najbrž nikoli niso vprašali, kako so za pokojnika skrbeli in mu pomagali, ko je Se živel. Puhla je tista glava, ki misli, da se lahko pokojniku oddolži z razkošno košaro največjih in najdražjih kri- zantem in še iz Italije p