Leto Vil.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1931.
36. štev.
Otvoritev ljubljanskega velesejma ob navzočnosti Nj. Vel. kraljice
Marije
V soboto dopoldne je bil svečano otvorjen ljubljanski velesejem pod imenom »Ljubljana v jeseni«. Število slavnostnih gostov je bilo letos izredno veliko in gotovo ni bilo nikogar, ki bi vabil k otvoritvi ne izrabil, da pozdravi našo priljubljeno kraljico, ki se je točno ob 10. pripeljala.
Dr. Lenard Boezio
Levo: Predsednik velesejma Ivan Bonač pozdravlja Nj. Vel. kraljico ob njenem prihodu. Desno na sliki Je ban dr. Drago Marušič. — Desno: Nj. Vel. kraljica Marija pri odhodu sejmišča. Levo ban dr. Marušič, desno pa Ivan Bonač, dvorna dama ga. šverljugova in župan dr, Dinko Puc.
Levo: Nj. Vel. kraljica pri ogledu rlbogojnlh naprav. — Desno: Pri odhodu. Od leve na desnoi Nj. Vel, kraljica, dvorna dama ga. šverljugova, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva.
vodi že 10 let posle Gornjeradgonske občine. Svoje delovanje je začel v najtežjih, časih, ko je bilo zelo malo razumevanja za složno delo. Sad smotrenega složnega dela je pridobitev obsežnih posestev ln modernih občinskih opekarn, ki so bile prej last nemškonacionalne mestne občine Radkers-burg. Potem je elektrifikacija z cenenim električnim tokom, kanalizacija trga, dobro uspevajoča občinska hranilnica in končno še uvedba štirih letnih sejmov, ki ne zaostajajo za onimi iz predvojne dobe. Največji spomenik jubilantovega dela pa je zgradba dvonadstropnega modernega občinskega doma. Gosp. dr. Boezio je prvi slovenski župan Gornje Radgone, storil pa Je v najtežjih razmerah mnogo več kakor njegovi predniki.
Smrt gorenjskega narodnjaka
Zaključek kmetijskega tečaja za učiteljstvo
Od 10. do 22. avgusta se je vršil r Mariboru kmetijski tečaj za učiteljstvo kmetsko nadaljevanlih šol. Tečajniki so se marljivo udeleževali predavanj, prirejeni pa sta bili tudi dve ekskurziji; v drevesnico g. Dolinška v Kamnici ter v banovinsko trsnico v Pekrah. Slika nam prikazuje udeleženoe tečaja na dvorišču pred vinarsko šolo v Mariboru. V sredini sedi banski svetnik g, KroSelj, levo ing. agr. Simonič, desno
lolskl upravitelj Gosak.
V nedeljo je v Ljubnem na Gorenjskem preminil po težki bolezni odlični gorenjski narodnjak g. Alojzij Negro, čevljarski mojster in posestnik. Pokojnik je bil sin znanega ljubenskega popotnega obrtnika g. Ludvika Negira. Njegova delavnost je bila vidna na vseh poljih vaškega kulturnega življenja. Svojo ljubezen ln pozornost Je posvečal gasilnemu društvu, čigar poveljnik je bil; svoje zmožnosti je vsak čas kazal v občinskem odboru, ki bo zelo pogrešal njegovo inicijativnost. Bil je v vrsti ustanovnih članov Sokola na Bledu. In baš letos, ko se je i v domaČi vasi ustanovilo Sokolsko društvo, ki je pokojniku zaupalo o<$-borniško mesto, se je moral v svojih najlepših moških letih posloviti od nas. Zbor naprednih ljubenskih mož bo težko prebolel njegovo izgubo.
Gornjeradgonsko grajsko veleposestvo je bilo na dražbi razprodano najboljšim privatnim ponudnikom. Skupno okrog 110 oralov obsežno veleposestvo je bilo prodano za 1,120.000 Din. Dražbe se je udeležilo okrog 60 reflektantov in nekaj tihih opazovalcev. Sodni domik je sedaj, ker ni bilo nobenih »adponudb, po preteku zakonitega roka postal pravojnočen in je dražba pravno veljavna.
Na praznik Velike gospojnice so imeli vrli gasilci Mežiške doline svoj slavnostni dan. Središče slavnosti je bila črna pri Prevaljah. Domači gasilci so najprej v Mušeniku sprejeli mmogošetvilne goste, potem pa se je formirala množica gasilcev in občinstva v impozanten sprevod proti Črni. Po slavnostni maši je bila blagoslovitev nove motorne brizgalne. Slavnosti se je udeležilo mnogo članov koroških, slovenjgraških in drugih gasilskih društev in tudi mariborsko društvo je zastopala številna deputacija
z načelnikom g. Vollerjem.
V	četrtek, 27. avgusta se je vršila na Golniku prisrčna proslava desetletnice zdravilišča, združena s posvetitvijo nove zdraviliške kapele, zgrajene po načrtu arh. Vurnika. Zgornja slika kaže zdravilišče, spodnja (po posnetku fotografa Juga iz Kranja) pa predočuje družbo odličnih gostov na stopnjišču parka pred zdraviliščem.
V	prvi vrsti stoje od leve na desno: gg. načelnik ministrstva za socijal-no politiko in narodno zdravje Hof-manovič, knezoškof dr. Gregorij Rož-man, ban dr. Drago Marušič in zdravnik upravnik zdravilišča dr. Robert Neubauer. Desno za g. banom je ekonom zdravilišča gosp. Ceplak. — Z 210 posteljami je ta zavod za bolne na pljučih sedaj največji v naši državi. število bolnikov je bilo: v letu 1923 343, 1924 126, 1925 164, 1926 319, 1927 499, 1928 555, 1929 611, 1930 570. Oskrbni dnevi so od leta 1923 do leta 1930 narasli od 14.284 na 56.874. Izredno velik je dotok bolnikov iz južnih krajev naše države. Med bolniki so zastopani skoraj vsi kraji države in vsi sloji prebivalstva. Naloge za bodočnost so jasno obrisane: notranja izpopolnitev zavoda bo zahtevala še precej žrtev; čim bo ta naloga rešena, se bo zavod kot pravo ljudsko zdravilišče, ki naj bo dostopno vsem slojem naroda, prilagodil s cenami težkim ekonomskim
prilikam sedanje dobe.
G. Josip Gaber iz Trnovelj je trda korenina prav po svojem imenu. Pridno in požrtvovalno je dobro oskrbel 8 otrok, ki so danes vsi že v lepih lastnih domačijah, pridobljenih z očetovo dedščino t. j. s poštenostjo, marljivostjo in bistrim umom. Starčku, ki je dopolnil že 81. leto, preganja danes dolgčas poredna 4-letna pravnukinja, ki mu prigovarja, naj dočaka najmanj 100 let. Ce bo praded ohranil zdravje, bo to gotovo tudi dosegel, kar mu želimo vsi.
župni izlet koroSke gasilske župe
e&ette&niea z dr aviliSca GelnUcu
Armijski general Radislav Stanoj-lovič,
poveljnik inženjer. trup je umrl po kratki težki bolezni. Ko se je mudil te dni v Ptuju, mu je postalo slabo in padel je v nezavest. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili akutno vnetje mo-tganske mrene zaradi hudega prehlajenja. Kljub skrbni zdravniški negi ni bilo več pomoči. V četrtek je general podlegel bolezni. Njegovo truplo so prepeljali v Beograd. Bodi časten spomin odličnemu generalu.
Ze par let sem prireja uprava velesejma za časa jesenske razstave tekmovanja harmonikarjev, ki vzbujajo veliko zanimanja ne le pri podeželskem prebivalstvu temveč tudi drugem glasbo ljubečem občinstvom. Saj ni čuda, ko je harmonika, ki je bila še pred par leti »hreščeči« instrument, ki se ga je vse izogibalo, kar je bilo »glasbeno naobraženo«, danes pa skoro ni jazza, kjer ne bi bila harmonika poleg. Pri velesejmskem tekmovanju sta v težji kategoriji hromatičnih harmonik zmagala Samec R. z drugo, in Kovač E. s prvo nagrado. Na sliki je levo Samec, poleg pa Kovač.
Vaditeljski zbor Sokola Moste
ki je na praznik 15. avgusta uspešno priredil svoj javni nastop na vrtu požrtvovalne članice Marije Slapničarjeve. Društvo samo je velikega pomena v kraju, ki zaradi raznih okoliščin nekdaj ni bil baš lahko dostopen širjenju sokolskih idej. V vaditeljskem zboru »o sami požrtvovalni in zaslužni sokolski delavci.
Razstava jugoslovenskih slikarlc
Izkopavanje na gradu Lindeku
Hvan {KeJ&ar
Slika desnot
Iz kraljestva Zlatoroga
Klub jugoslovenskih oblikujočih umetnic, ki je bil ustanovljen pred petimi leti, Je po državi priredil že več uspelih razstav. Sedaj pa razstavlja klub v umetniškem paviljonu pod Ti voli jem v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela ga, Franja Tavčarjeva, ki je razstavo tudi otvorila.
Na sivih skalah, 700 metrov visoko nad državno cesto blizu Frankolovega (okrog 15 km od Celja proti Mariboru) leže med svežim zelenjem gozdnega drevja mogočni zidovi razpadlega starodavnega gradu Linde-ka, nekdanjega lovskega zavetišča celjskih grofov. Grajske razvaline, kamor je lani pripeljal kljub strmemu in mestoma neprevoznemu terenu večjo družbo celjski avtotaksijskl podjetnik g. Drofe-nik, je kupil predlanskim mariborski učitelj in znani turist g. Ramšak, ki je ustanovil posebno zadrugo t omej. zavezo »Lin-dek«. Zadruga si je nadela nalogo, odkopati grajske razvaline in prezidati še dobro ohranjeni grajski stolp za razgledni stolp, s katerega je diven razgled preko mehke Savinjske doline na Savinjske Alpe, proti jugu na Kum, proti severo-vzhodu pa čez otožno Ptujsko polje vse notri do zlatih, veselo pojočih Slovenskih goric.
vpokojenl višji železniški uradnik in občinski svetnik v Mariboru je praznoval te dni šestdesetletnico svojega, narodu posvečenega življenja. Po rodu iz Sorice pri Železnikih se je šolal v škofji Loki, v Kranju in v Ljubljani, kjer je maturiral 1892, potem pa stopil v službo pri južni železnici. Prvo njegovo mesto je bilo v Sagradu na Goriškem, kjer je že *ot mladenič vstopil v prvo vrsto bojevnikov za naše narodne pravice. Iz Sagrada se je selil v Divačo in je bil drugi slovenski uradnik, ki je prišel tja med zelo zavedno ljudstvo. Potem je služboval na Rakeku, od leta 1902 v LJubljani, od 1906 pa v Mariboru, kjer je bil zaradi svojega nacionalnega delovanja silno neljub nemškim mogotcem na magistratu. Ti so izposlovali, da je bil v prvem letu svetovne vojne premeščen kot nadrevident v Leoben, od koder pa je prišel malo pred preobratom v Ljubljano, kjer je stopil v pokoj. Zdaj živi stalno v Mariboru. Ob prevratu je bil član Narodnega sveta, poleg tega pa je napravil s tovariši ves načrt za železniško službo ob demobilizaciji. Ta načrt, ki se je v najtežjih razmerah izborno obnesel, je zgodovinskega pomena. S pokojnim dr. Verstovškom je bil delegiran tudi v Gradec, da doseže z Avstrijo sporazum glede poštnega prometa. Bil je tudi med prvimi našimi predstavniki v Beogradu kot delegat Narodne napredne stranke. Ena od mariborskih ulic nosi njegovo ime. Ali vse bolj oznanjajo njegove zasluge vsa naša nacionalna društva, katerim naj ohrani usoda zaslužnega ln agilnega moža še
mnogo let.
Pod tem naslovom predvaja planinski klub »Skala« v LJubljani zanimiv film naših gorskih velikanov. Slika nam kaže, kako lovi na Triglavu rektor univerze g. dr. šerko gade kar t roko.
Tekma harmonikarjev v Ljubljani
V Avstriji so pravkar dovršili ogromno električno centralo, ki bo oskrbovala z električnim tokom tudi Nemčijo do Porenja. Centrala leži pri ledniku Silvretta in zbira odtoke iz njega v umetnem jezeru, ki je v njem prostora za 5.4 milijonov kubičnih metrov vode. S tem dobi naprava 700 m padca, ki daje zopet električno silo novi centrali Parthennen na Predarlskem.
Prva slika o nesreči lurškega romarskega vlaka
V nedeljo otvorjeni lipski velesejem je letos v znamenju velike rezerviranosti. Kljub temu pa obratuje 38 sejmskih palač in 9 razstavnih dvoran. — Slika kaže vrvenje po
lipskih ulicah med velesejemom.
Manjšinski kongres v Ženevi
Nedavno se je pri Nalliersu v Franciji Iztiril nabito poln romarski vlak. Čeprav je bilo več vagonov popolnoma razdejanih, vendar ni bil nihče romarjev resno ranjen.
Dr. Josip WiHan,
bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu, predseduje tudi letos VII. kongresu evropskih narodnih manjšin.
K zadnji revoluciji na Portugalskem
V Darmstadtu se je podrla neka hiša zaradi močnih stresljajev, katere sta povzročila dva težko obremenjena avtomobila, ki a ta vozila mimo. Zaradi sunkov so se jI omajali temelji in se je utrgala pročelna stena. K sreči nI bilo človeških žrtev,
Amonion Oscar de Fragoso Carmona, portugalski državni predsednik, proti kateremu je bila naperjena zadnja vojaška re-volta v Lizaboni. Upor je trajal samo en dan in je zahteval 50 mrtvih žrtev.
Čudna nesreča