la plačana v gotovini
Leto LXVm., št. 84
Ljubljana, petek 12. aprila 19J5
Cena Din 1.-
lahaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — limomll do 90 pettt rrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji lnseratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« reija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Dtn 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO UUBUANA, Knafljeva ulica ttev. 5
Telefon: 8122, 8128, 8124, 8125 in 8126
Podrusnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon* 9t 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 6o podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351.
Naš gospodarski položaj
Plenarna seja zbornice za T0I — Naši gospodarstveniki pozdravljajo
ukrepe vlade za poživitev gospodarstva
! jm-hliana.   12. aprtta.
Zbornica za TOI v LJubljani je imela danes dopoldne plenarno sejo, ki Jo je otvordl ob 8.30 predsednik g. Ivan Jela č i n. Ugotovtf je, da je navzočih 44 zborničnih svetnikov In da je s tem podana aklepcnoet zborničnega sveta. Pozdravil je zastopnika banske uprave banskoga svetnika g. Borstnarja. Novemu trgovin-Stkemu ministru g. dr. Milanu Vrbaniču in banu dravske banovine g. do*. Pucu Je bita poslana  pozdravna brzojavka
Naznanila
predsedstva
Predisedmik Je poročaj o imenovanju Zborničnega gostinskega odseka, o dopolnitvi obrtnega odseka, odobritvi zborničnega proračuna za leto 1935, odobritvi zborničnih taks, imenovanju častihih sodnikov iz staJeža zborničnih interesentov, .m eno van ju za davčni odJbor v Ljubljani, menovan>i v rek Iamae i jske odbore, o zborničnem zastopstvu v ban o vinskem odboru za stirokovne nadaljevalne šole, v katero z a s tops<tv<j predlaga gg. Jo&ipa Rebeka, dr. Ivana Pleska in d«-. Cirila Pavlina. dalj<' o potrditvi šolskega odbora abfturojentskega tečaja zbornice, o odgovoru trgovinske ;n Ln<teistrti jske komore na predlog nase zbornice o carinski uniji med Jugoslavijo in Bolgarijo ter o odliko vaoijjii zborničnih svetnikov gg. Dra#:o-tina   Hribarja   in   Josiipa Kavčiča.
Končno je predsednik sporočil, da proslavi prihodnji teden jubilej 601etnice na-terajik o-i^Jolka za trgovino, industrijo Ln <>brt pr: banski upravi g. dr. Rudolf M a r n Jubilant je naš dolgoletno znanec, ki je pred vstopom v državno službo sduž-bovai v zborničnem uradu. Z veliko naklonjenostjo in razumevanjem gospodarskih vprašanj je vedno pospeševal dedovanje naše zbornice. Posebno zas&ugo si je pridobil kot predsednik Zveze za tujski promet, ki bo toda te dno praznovala SOletnico obstoja. M istim, da govorim a srca vseh zborničnih svetnikov, Je dejal predsednik, ako predlagam, da se oddolžimo naši častni dolžnosti s tem, da izrazimo g. načelniku g. dr. Rudolfu Manu* k njegovemu zae-tažnetnu jubileja nase vdane Čestitke z zeljo, da še nadalje vztraja pni svojem delovanju v zaščito in prospeh gospodarstva dravske banovine.
Zahvala gostinskega odseka
Na pozdravno adreso zborničnega predsednika se je v imenu gostinskega odseka prisrčno za h vadil njega predsednik g. CiriJ Majcen. Z velikim zadoščenjem so vzeli gos tirnica rji ne znanje, da se je leta 1933 >tatut zbornice izpopolnil v toliko, da je gostinstvo dobilo svoj Lastni odsek. Tako so bile upoštevane težnje in želje naših gostilničarjev. Odsek bo storil vse, kar je s stališča etiakop ravnosti in solidarnosti ▼ skladu in interesu zbornice kot vrhovne gospodarske reprezentance v dravski banovr nd_ Gostilničarji se zavedajo velike važnosti in odgovornosti, kri jim je naložena v zbornici. Interesi našega gostinstva se bistveno ne križajo nilqjer z interesi ostalih gospodarskih krogov. Gostinski odsek nastopa kot sestavni del celote te zbornace z najboljšo voljo in z velikim zaupanjem, da bodo v njej :n potom nje storjeni sklepi tako prodorne težine, da bo gostinstvu omogočen mirnejši pogled v bodočnost.
Na izvajanja g. Majcna je ponovno reagiral predsednik Jelačin, naglašajoč, da ga iskreno veseli, da imamo v naši sredi tudi gostinski odsek, ki bo lahko uspešno izvrševal svoje naloge. S to ukrepitvijo naše zbornice Je še bolj podkrepljena naša solidarnost v boju za skupne zbornice.
Poslovno poročilo
Zbornična predsednik je v svojem poročilu najprej omenil, da se je pojavila po dolgi dobi nospodarskege mrtvila in pretiranega fiskalizma nove vlada, ki posveča ? svojem programu prvenstveno pažnjo go-spodarskiiuj ustanovam in gospodarskim vprašanjem, zlasti našemu kmetu ;n zadruga rstvu. Za -,ospodarske kroge, zastopane v zbornicah, je važno in razveseljivo, da je nova vlada v deklaraciji izrecno naglasila, da bo sodelovala z gospodarskimi organizacijama in zbornicami in stremela z vsemi sredstvi, da 6e gospodarstvo zopet poživi, ker uvideva, de je obremenitev gospodarstva dosegla svoj maksimum. To se Je zgodilo v naši državi menda prvič. Potrebni bodo dolgoletni napori, pred no se bo mogel položaj bistveno zboljeatn. toda v sedanjem trenutku je za nas važno, da se uvideva potreba lege preokreta, da obstoja raz-
Eloženje,  razumevanje    in    odločnost, da enemo na drugo pot.
Naše zadružništvo
Med prvim ukrepi vlade je omeniti odgodite v plačil za kmetovalce, nadalje reforme v naSi finančni, vakitni in davčni politiki, delo na reformi železniških tarif in končno vprašanje javnih del. Se predno bi se spustili v oceno teh važnih in dalekosežnih ukrepov, smatram za potrebno, da preciziramo svoje stališče napram zadružništvu Dravska banovina je, lahko smelo trdim, zibelka gospodarskega in pridobnit-neea zadrugarstva v Jugoslaviji. V vseh panogah zadružne inicijative smo razvili aktivnost in naš trgovski stalež je igral veliko vloco Mirno sožitje in velikanski razmah zadrugarstva pred vojno je dokazal, da privatna trgovska in obrtniška inicijativa lahko mirno obstoja, plodonosno deluje in se razvija poleg zadružne. S kreditnim zadružništvom wno bili dosegli popolno avtarkijo in je naša banovina s podrobno izvedeno organizacijo štednje ▼ vseli slojih kmečkega :n delovnega ljudstva lahko z lastnimi sredstvi financirala obrt in trgovino ter s prihranki komunalnih hranilnic omogočila izvedbo javnih del in osnovale, pospeševala n vzdrževala neb roj kulturnih in socijalnih naprav. Velik del našega zadružništva, ki se peca s kreditnimi posli, ie bil primoran v zadnjem leto zaprositi za odlaganje plačil, a skoraj vse kreditno zadružn štvo brez izjeme pa je več ali manj imobilizirano. Poljedelsko ministrstvo 5e ni izdalo odlokov glede zadrug, ki so zaprosile za odlaganje plačil, in zato nam  3e ntf   mogoče  presoditi položaja.
V drugih delih države zadružništvo nima globljega koren* v narodu in je pos'alo samo sebi namen Toda ono stremi za tem, da čim bolj eliminira privatno trgovstvo in obrtniško inicijativo ter prevzame njuno nekdanjo vlogo. Ugodnosti in olajšave, ki se dajejo zadrugam, ne smejo ti tako daleč, da hi izločale poklicno trgovanje, ki je dandanes itak potisnjeno v neenako borbo in ki voda težak boj za obstane1 Stvarno more uspevati in koristiti gospodarstvu samo ono zadrugarstvo, ki je zraslo iz resničnih potreb in ki posluje po klasičnih načelih zadrugarstva •
Kreditna politika
Narodne banke
Za bodočo sanacijo razmer v našem de-narstvu je izredno važnega pomena, da se je sredi januarja t. 1. z energičnimi ukrepi prečistila situacija pri Narodni banki. Danes se javno pise n ugotavlja, da je prejšnja politika Narodne banke mnogo poostrila in stopnjevala težkoče našega gospodarstva. V dobi največje kreditne napetosti in krize je vzdrževala nenaravno visoko obrestno mero, najvišjo na vsem kontinentu in v stadiju največje nelikvidnost: so se vterjavali krediti, ki so bili odobreni posameznim denarnim zavodom. Okrog 200 milijonov dinarjev so v zadnjem letu odplačal: denarni zavodi na svojih kreditih Narodni banki, dočam je sama na debelo odpisovala denar, ki ga je izgubila pri raznih industrijah, katerim so bili odobreni krediti brez zadostne podlage. Ako b brila Narodna banka poslovala v centrali in na vseh področjih tako. kakor poslujejo njene podružnice v dravski banovini, je verjetno, da take izgube, ki so zahtevale stomil i jonske odpise, sploh ne bi bHe mogle nastati.
Z znižanjem zlatega kritja kakor tua, z likvidacijo revolving kreditov je nastala zo*>e«t možnost dajanja novih kreditov, ki so gospodarstvu v današnjih prilikah nujno potrebni. Stanje naših kreditov pri Narodni banki se je v zadnjih letih zelo skrčilo in ob zaključku leta 1934 je bilo na področju ljubljanske podružnice eskontnih posojil le Še 122-5 milijona dinarjev, v Mariboru pa 34.5 milijona Din, kar predstavlja skupaj točno eno desetino celokupnih kreditov, ki jih daje Narodna banka. To stanje je za naše kreditne potrebe zelo nezadovoljivo in bi bilo potrebno, da se tudi našemu gospodarstvu omogoči, da doseže po zmogljivih pogojih pri Narodni banki kredite, ki mu glede na obseg obratovanja in višino prometa pripadajo.
Javne dajatve
Reforma javnih dajatev v dobi pesanja dohodkov je zelo težka. Predsednik vlade Je pravilno naglasi 1 v enem svojih govorov, da ne samo to, kaj se plača, marveč posebno tudi to, kako se dajatve pobirajo, igra v današnrh prilikah veliko vlogo. Mi vsi čutimo, da je zadel pravo in smo zato s hvaležnostjo sprejeli vsako bodisi tudi začasno olajšavo v pogledu odmere kakor tudi načina vterjavanja. Razbremenitev je pričela zaenkrat pri kmeta. Za pridobitne sloje pa fe važno, da so se vsaj v reklama-cijskem postopanju uvaževali dokazan" primeri uobodkov izpod ocenjenega davčnega minimuma. Davčno obremenitev povečujejo ori nas n^sonamerno višje banovinskp doki ade kot verjajo drugod, deloma tudi še vedno zelo visoke obefnskp doklade. Prefekt-' tedtn na ie obenem i uvelravli**niem dvanajstin prišlo do dalekosežnih izpre-mrwnt> v naših samoupravnih financah.
Javna dela
V nizu ukrepov za oživljen je gospodarske iniciativnosti igrajo posebno vlogo javna dela. Doslej so se javna dela izvrševala v banovini na podlagi posebnih davšSm iz bedjiostnega sklada in deloma iz dotacij na podlagi prejšnje uredbe o javnih delih i« fonda, v katerega se je stekala trošarina na bencin m na cement. Vse to je bilo sicer dobrodošlo, vendar mnogo premalo, da bi s^ moglo dalje časa pomagati mnogoštevilnim brezposelnim. Nova uredba vlade pred-j videva kredi! v višini ene milijarde za javna dela. Objavljen je tudi že konkreten razpored m program cestnih del v proračunskem znesku 568 milijonov dinarjev za mo-
dernizacijo cestnega omrežja. Od tega zneska je po dosedanrjem programu predvidenih za dravsko banovino 35 milijonov dinarjev, in sicer za utrdi4ev ceste Ljubljaua-Kranj 20 milijonov, Maribor-6t. llj 5 milijonov ter za gradbena dela na cesti Ljub-Ijana-Deinice-Susatk 10 milijonov. Kakor nam je v sedanja stiski vsaka naklonitev dobrodošla in jo moremo le pozdraviti, imamo vendar občutek, da je bil za dravsko banovino pri tem pr\em razporedu iz neznanih nam razlogov predviden dokaj nezadosten znesek in da bi bilo zato želeti, da se ta kvota vsaj naknadno primerno poveča. Smatram, da je treba uvaževati ne samo to, de je že sedaj, ko je bil motorni promet obremenjen z najvišjim, dajatvami, osebni in blagovni avtomobilski promet v dravski banovini v okolišu večjih mest in središč, posebno Ljubljane, najintenzivnej-si, m da bi bilo morda pravilneje, ako bi se bila vzela v gradbeni program utrditev vseh glavnih dovoznih eest do Ljubljane is najbolj frekventirane okolice in ne samo v eno smer. Posebno težko je pa dejstvo, da se je za ono zvezo, ki postaja za naš turistični promet vedno bolj nujna, to je za zvezo Ljubljane s Sušakom, predvidelo vsega skupaj komaj 10 milijonov, s katero vsoto pač ne bo mogoče mnogo storiti. Sedenja zveza že po svoji trasi ne odgovarja in zato je tu zelo težko krpariti i malimi preloži* vam i in korekturami. Smatram, da je potrebno, da se izbere za potrebe turističnega in blagovnega prometa popolnoma nova trasa in ta zgradi po modernih načelih utrjenih cestnih zgradb. To cesto potrebujemo ne samo z ozirom na rastoči dotok turistov iz dravske banovine in inozemstva na naš Jadran, marveč tudi radi zveze s sušaškim pristaniščem za naš bla-ffovn promet.
Ni pa samo program in finaneiranje javnih del. ki nas zanima. V kompleksu vprašanj, ki zadevajo javna dela, je predvsem važno njihova izvedba. Naše stališče je v tem pogledu jasno in vnaprej določeno. Javna dela se morajo izvesti po voeh načelih solidnega in rac;onalnesa dela tako. da bi bila korist za najširše sloje prebivalstva in gospodarstva čim večja Izhajajoč i« tega načela, moramo samoumevno zahtevati, da se pri javnih delih porabi le domači materijal, zaposlijo domači delavci, moramo pa tudi zahtevati, da se dela razpišejo in oddajajo tako. da ne bo glavna korist v rokah fiktivnih rvrdk in nevidnih posrednikov, marveč da pride naše domače podjetništvo do pravega izraza. Zato je potrebno, da se delo razpiše v več odsekih, da se omogoči istočasni ori če tek dela na manjših oddelkih, ki iib bodo lahko prevzele tudi srednje in manjše tvrdke. da se birokratski postopek reducira na minimum, da se pospeši zdelava podrobnih načrtov do_ skrajnosti, da ne bomo zamudili najvažnejše gradbene sezone ter da pri vsem izkoristimo izkušnje inozemstva in mislimo na bodoči intenziven razvoj prometa v na-§ih krajih, ki narašča ne samo radi lokalnih potreb, marveč tudi z ozitom na turi-
stične interese naših krajev in njihovo prometno lego, ki sama po sebi dovaja znaten tranzit na naše ceste.
Milijarda srednjeročnega posojila, ki bo najeta za javna dela, bo v enem do dveh letih porabljena, zgrajene bodo ceste in objekti, ki ne predstavljajo direktne rentabilnosti, ki prinašajo le indirektno korist splošnemu gospodarstvu in državnim financam, a stala nam bo anuitetna služba in vsako leto bo treba rezervirati 100 milijonov iz javnih sredstev za obrestovan je in odplačevanje najetega posojila, pri čemur stroški za vzdrževanje zaenkrat sploh niso upoštevani. Na drugi strani pa moramo misliti, da bo s temi javnim: deli zaposleno delavstvo po dveh letih zopet brez zaposlitve in vnovič pritiskalo na delovni trg. Ne smemo pozabiti, da ie odnos a j v tem pogledu pri nas mnogo neugodnejši kot v ostalih delih države. Dočim je od leta 1930 do 1033 padlo število zaposlenih v državi sa 17*/o, je padlo v dravski banovini za to je od 90.238 na 69.860. Ko je nastopil lani preokret, se je v vsej državi tekom zadnjih dveh let sprejelo na delo 5°/« prejšnjega sianja, medtem ko je bik> sprejetih v dravski banovini samo 4% ter smo ie vedno sa 17.550 delovnih moči pod številko zaposlenih delavcev leta 1930. Pri tem pa sla kovinarska kakor tudi tekstihia stroka zaenkrat zasičeni pri sedanji stopnji navoja. Dokler trajajo slične prilike v gospodarstva ter na tem polju ni misliti, da bi mogle sprejeti večje levilo delovnih sil v zapostotev. Vsi ti moment: nam nalagajo dolžnost, da skušamo s svojimi priporočili in naproti doseči, da se bo pri izvedbi javorih del postopalo oorezno. varčno in go-yodarsko.
Kakor vam je znano, je bil dosedaj ob-jmdfan samo program cestnih gradbenih dei, dočim glede železniških zgradb uredba še ni izšla. Razume se, da imamo tudi ta svoje veiike koristi in načrte, na katerih uresničitev čakamo že desetletja. Zato sem smatral sa svojo dolžnost, da kot predsednik zbornice povzamem inicijafoivo in vodim akcijo, da se agradi vsaj mali manjkajoči del železniške zveze med dolenjskim premogovnim bazenom in Zasavjem od Št. Janža do Sevnice. Vodil sem kot predsednik akcijskega odbora deputacijo gospodarskih krogov v Beograd in lahko ugotovim, da smo našli za našo zahtevo povsod razumevanje in prejeli zagotovila, da se bo delo v okviru bodočega programa železniških zgradb prvenstveno upoštevalo. Prepričani smo. da vsaj to pot ne bo ostalo pri obljubah in da bo končno uresničen vsaj en del manjkajočih železnških zgradb, da zaokro-Bnno naše železniško omrežj • v organsko celoto, kakor jo potrebu iemo v okviru novih meia.
Reforma železniške tarife
V zadnjem času stopa obenem l drugimi vprašanji tudi reformo železniške tarife v ospredje. Potniška tarifa je že znižana in [e omogočila, da se je število potnikov posebno v bližnjem prometu ogromno pomnožilo Kakor čujemo, se cenri povečanj« števila potnikov že v prvem mesecu, ki je sledil znižanju tarif na 120.000 oseb ter je poživljenje prometa v znatnem odstotku nadomestilo finančni izpad, ki je grozil železniški upravi zaradi znižanja tarif. Gospodarski krosi pa z nezmanjšano nestrpnostjo .■ričakujejo tudi znižanja blagovnih tarif, ki so že davno prekoračile ono mejo, ki ie pri sedanjih nizkih renab Še znosna in domistn a
Trgovinska bilanca
Naša trgovinska bilanca za preteklo leto izkazuje aktivo 304.9 milijona dinarjev ter je napram lanskemu letu nazadovala za 190 milijonov. Na p' -m mestu v uvoznem in izvoznem prometu stoji Italija, ki je izvedla tekom zadnjih let v svrho omejitve pasivnosti svoje trgovinske bilance i p zmanjšanja uvoza važne avtarkticne reforme. Ti ukrepi so močno oškodovali interese našega gospodarstva Posebno težko občutimo, da se naš uvoz tretira v Italiji na drugačen način kot pa uvoz iz Avstrije in Madžarske. Naši krogi s tem večjim interesiranjem pričakujejo bodoča pogajanja z Italijo, ker je po izjavah novega italijanskega poslanika v Beogradu pričakovati preokreta in zboljšanja političnih in gospodarskih odnosa j ev med obema državama. Gospoda rstvemki dravske banovine z iskrenim zadovoljstvom pozdravljajo izjave poslanika kraljevine Italije in žele, da bi lepi diplomatični gesti čim preg sledile tudi realne činjenice, ker vemo, da bi to balo v interesu gospodarstva in  narodov obeh držav.
nacijonalnega dohodka
Kakor sem že omenil, je b;la na inicijativo naše posestrime v Novem Sadu za 24. in 25. marca brzojavno sklicana konferenca zbornic v Ljubljano. Konferenca je bila posvečene aktualnim vprašanjem naše gospodarske politike ter je v obsežni resoluciji formulira svoje stališče. V njej je ugotovila konferenca predvsem ogromen padec nešega nacionalnega dohodka tekom preteklih treb let krize, ki je tudi našemu zboraičnemu področju povzročil zmanjšanje dohodkov za skoro 3 nvilijerde dinarjev letno. Zavratna številka je to in panoge, ki so predstavljene v naši zbornici, najjasneje občutijo in vidijo posledice. Zaslužek premogovnih revirjev }e nazadoval v toku let, odkar vršijo redukcije, za nad 120 milijonov dinarjev letno v primeri s prejšnji-
mi leti polnega obratovanja. Padec cen poljskih pridelko\ je povzročil na km<'t:h, kjer ni v bližin uspevajoče industrije in mest, skrajno utesnitev v potrošnji x\ izdatkih. U radništvo in delavstvo je izgubilo nad ono tretjino svojih rednih prejemkov, ki 7.na«;i samo pri delavstvu letno okrog 290 m 1 i Jonov manj zaslužka, in pri Dradulitvu nameščencih pa nad 300 milijonov
Samoupravni proračuni in dajatve
V drugem delu je konferenca zbornic razpravljala o samoupravnih proračunih in dajatvah. Skoro neverjetni so se nam zdeli podatki in navedbe delegatov naših posestrim, do kakšnih absurdnosti priha jajo posamezne velike mestne občine, kako nesistematično so sestavljene njiho ve tarife in pristojbeniki in kako se en in isti predmet pod vidom raznih umetno ustvarjenih naslovov po dvakrat, trikrat in celo večkrat obremenjuje. Konferenca je ugotovila, da je znaten del samouprav danes že prekomerno zadolžen ter njihova sanacija nujno potrebna. 1'gotovila je dalje, da se posamezne samouprave izživljajo v svoji aktivnosti preko one meje, ki bi bila glede na splošno gospodarsko stanje primerna. Samoupravne dajwtve povzročajo notranje carinske meje. otežujejo promet in izvoz rer podražujejo važne prehranjevalne predmete in pogonsko silo. Konferenca je sicer vedela, da se namerava ta reforma i/vršfiti na tako enostranski način, kakor se je pozneje v resnici zgodilo. Konferenca je v svoji resoluciji postavila niz načel, po katerih naj bi se upravljala ki vodila samoupravna finančna politika in zato smo bih* nemalo iznenađeni, ko je nova uredba centralnega sklada, v katerega se imajo stekati nove banovinske trošarine m rt katerega se bodo dajale dotacije vsem banovinam po ključu prebivalstva, splošno prepričanje je, da bo ta ključ za nas neugoden in da po tem ključu dravska banovina ne bo dobila ekvivalenta za to, kar v resnici njeni konzumenti n« novih trošarinah plača »o Mislim da mora tudi naša zbornica vztrajati na tem, da ae vprašanje še enkrat prouči in skuša najti pravilnejši kljub, v kolikor ie še potrebne*, da se vztraja baš na koncentraciji banovinskih trošarin v dobi, ko ae pripravlja dekoncentracija   javne uprave.
Nazadovanje
trgovine in obrti
Ko smo sestavili statistiko kretanja obrtov za preteklo leto, smo videli, da je bilo rokodelskih in poslužniih obrtov prijavljenih v celem letu QOj2, odjavljenih pa 2361, tako da se je število zmanjšalo za 136°. Pri trgovskih obratih je bilo 670 prijav in 3043 odjav tako, da je stanje padlo za 1373 tvrd k. V tekočem letu se ta proces tudi še ni ustavil. V prvih dveh mesecih je bilo prija vi jenrih 146 rokodelskih. 119 trgovinskih in 39 gostinskih obrtov, odjavljenih pa 339 rokodelskih, 379 trgovinskih in 61 gostinskih obrtov. Ako bi se pri obrtništvu proces nadaljeval v razmerju prvih dveh mesecev, bi postal položaj tudi za preostale obrate zaradi konkurence    nelegalnih  obrtnikov nevzdržen.
Davčne zadeve
Zbornica je obnovila svoj predlog, da se postavita za  področje  okrožnih ^odiše v Novem mestu  in  Celju posebna reklamne i j sk a odbora, da se tako omogoči, da razpravljajo  o  pritožbah  ljudje,  ki  v izdatnejši meri podrobno poznajo pridobit ne prilike pritožiteljev.  Kakor smo obve šoeni, je ministrstvo temu predlogu v pol nem obsegu ustreglo in je pričakovati, da bosta oba odbora  v najkrajšem času postavljena.
S poostritvijo gospodarske depresije je stopilo posebno v ospredje vprašanje pobiranja rentnega davka od terjatev iz trgovskega poslovanja, ki daje veliko povoda za pritožbe. Na eni strani so prito-žitelji pravilno uveljavljali, da so take obresti del pridobnini zavezanega dohodka, na drugi strani pa, da so v večini primerov obresti te vrste praviloma neizterljive. Zbornica je radi tega stavila predlog, da se znova uveljavi § 61 zakona o neposrednem davku v prvotni obliki, to je, da smatra, da so obresti trgovskih ter jatev vsebovane v dohodku, ki je obremenjen s pridobnino.
Več akcij je zbornica tudi izvedla za pravilno izvajanje ČL 16 št. 4 finančnega zakona 1934/1935 v tem smislu, da se pojem delavca, ki je oproščen 1% izrednega prispevka, pravilno tolmači. Na podlagi razsodbe Državnega sveta, da so fizični delavca plačevanja tega prispevka oproščeni, je finančna direkcija v Ljubljani pobiranje sicer ukinila, vendar je ukinitev po višjem nalogu kmalu preklicala. Zbor niča je akcijo nadaljevala in naprosila g ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, da jo podpre
Največ povoda za pritožbe so dale v zadnjem času tri takse: računska taksa (t post. 3), pobotniika taksa (t. post. 33) m prevozna taksa (t. poat. 101). zadnia posebno, kolikor zadeva avtobuse.
Glede računske takse so se naši inte resenti pritoževali predvsem radi načina kontrole m radi težav pri izstavljanja ra
»8LOTINSKI ITAROIk dne 12. aprfla 1935
Stev. 84
čunov. Radi tega je zbornica po zasiiš.i-šanju trgovskih združenj predlagala, da se ustvari možnost pavšaliranja te laksc in da se preuredi kontrola. Opozorila pa je tudi na nejasnosti, ki so obstojale glede kolkovanja kreditnih knjižic in glede kolk ovan ja potrdil v trgovskem poslovanju. Akcije so imele v toliko uspeh, da je ministrstvo izdalo glede kolkovanja kreditnih knjižic poseben razpi6 in preuredilo način kontrole, posebno njeno izvrševanje po ulicah, trgih, pred trgovinami itd. tako, da je možna kontrola samo po trgovinah-
Oddaja javnih del
Zbornični svetnik Ivan Bricelj je poročal o javnih delih in se je zlasti dotaknil vprašanja uredbe nove vlade o kreditu v znesku ene milijarde za javna dela in razporeditve tega kredita. Za dravsko banovino je bilo določenih 36.000.000 Din, kar pa ne odgovarja številu prebivalstva, niti ne ključu naše davčne moči. Po njegovem mnenju bi morala naša banovina dobiti najmanj 70,000.000 do 100,000.000 Din. Govornik je nato obširno očrt al, katere ceste je treba prvenstveno zgraditi, nagla-Sajofc, da je treba, da dobimo najkrajšo pot do Jadranskega morja. Konkretno je tudi navajal, katere ceste je treba zgraditi odnosno preurediti in popraviti.
Zbornični svetnik Jakob Zadravec je govoril proti uvedbi zadružne tarife, ki jo namerava uvesti prometno ministrstvo, a svetnik Strg/ar je opozarjal na gradnjo ceste v Luce čez Vod o vi je k, ki bi se že morala, a se še ni pričela graditi. Cesta je velike gospodarske in strategične vrednosti,
važna tudi za tujski promet. Proračun za njo je fte odobren, treba bo le započeto akcijo realizirati. Prosi, da bi zbornica tudi tej akciji posvetila svojo pažnjo.
Računski zaključek in volitve
Svetnik Lavtižar je v imenu nadzornega odbora prečita! računski zaključek, ki je bil soglasno sprejet z razreinloo generalnemu tajniku Mafaoriču.
Sledile so volitve v širši odbor Zavoda za pospeševanje obrti in so btH na predlog predsednika Jelačina izvoljeni gg. Rebek, Zadravec, Bricelj, Wolf, Windischer, Vrečar, Krejčd, Sire, Kavčič, Plntar, Majcen in Berlič. Nato so bili izvoljeni finančni in nadzorni odbor.
Potem pa je zbornica nadaljevala razpravo, in sicer o ureditvi to-govinskih od-nošajev z inozemstvom, o Čemer so poročali trije referenti.
Govorili so dr. Senčar o izvozu sadja, dr. Rek ar o izvozu lesa m Klun o obmejnem prometu. Nato je referira! g. Majcen o pomenu gostinstva, a svetnik Banovec o reformi samoupravnih financ.
Samostojni predlogi
Med samostojnimi pred!-" ~; je Stavil g.
Bruderman predlog o ren^.ui in reviziji poštnih tarif, g. Dolinsek o policijski uri, g. Majcen o hišnem delu. g. fiustaršič o ustanovitvi in ureditvi gostinskih obratov, g. Stergar o železniški progi sami, g. Pin-tar o železniški tarifi, g. I^enarcic o prometu z lirami, g. Rebek o nadaljevalnem šolstvu in g. VVindischer o krizi in sus-marstvu. S tem je bila seja zaključena.
Lep napredek
našega planinstva
Občni zbor osrednjega društva SPD — Društvo Šteje
zdaj 2300 članov
Ljubljana, 12. aprila. Osrednje društvo SPiD je snoči v dvorana Delavske zbornice polagalo obračun svojega dela. Bansko upravo je zastopal načelnik dr. Marn, mestno občino prof. Jarc, šumsko direkcijo direktor inž. Božič, železniško direkcijo insp. Detcla itd.
Iz predsednikove^^ poročila
Predsednik dr. Pretnar se je uvodoma spomnil blagopokojnega kralja mučenika. S smrtjo dr. Henrika Temu je SPD zadel hud udarec. Bil je predsednik literarno znanstvenega in alpinskega odseka, kot planinski pisatelj pa utemeljitelj znanstvenega obravnavanja alpinizma. Predsednik se je spomnil tudi pokojnega senatorja dr. Rožiče, ki se je društva spomnil z lepim volilom.
Preteklo leto je minilo v znamenju utrjevanja in zgraditve temeljev za delo, ki se je pričelo živahno razvijati v gospodarskem m kulturnem pogledu. Gospodarstvo je močno trpelo zaradi splošne krize in je društvo z največjo težavo vzdrževalo ravnovesje v proračunu. Gradbeni odsek je izdelal dolgoročen načrt gradbenega dela. Zvesto po načelu »Planine so naše«, se je društvo odločilo postopoma zgraditi planinske domove na Komni, Velem polju in Veliki Planini ki bodo zlasti smučarjem odprle naše najlepše postojanke. Odbor je stremel za tem, da se planinsko udejstvo-vanje vsestransko razvije. Posebno pozornost bo posvetilo strmi alpinistiki in bo v kratkem ustanovljen poseben odsek. ^ Tudi smučanju bo v bodoče posvečeno več pozornosti, prav posebno planinskemu. Osnovanje mladinske organizacije v okviru SPD je lepa pridobitev. V tej zadevi je bil sklenjen dogovor s Ferijalnim savezom za dravsko banovino in bo društvo dalo na razpolago več koč. Odbor je podpiral alpinistične ekskurzije v manj znane kraje naše države, pa tudi v tujino. Glede novega zakona o sportu je SPD predlagalo, naj planinci tvorijo od ostalih športnih organizacij neodvisno skupino, za katero ne bodo veljali predpisi zakona o sportu. Na koncu svojega govora se je predsednik toplo zahvalil za pomoč ministru dr. Marušiču. pod-banu dr. Pirkmajerju, načelniku dr. Marnu in državnim ustanovam.
Tajniško poročilo
Obsežno tajniško poročilo je podal dr. Brilej. Društvo se je izživljalo v gospodarskem, literarno-znanstvenem, zimsko-alpin-skem, fotoamaterskem, reševalnem, alpinističnem in mladinskem odseku. Osrednje društvo šteje 3518 članov, z vsemi podružnicami pa 8051. Skupno je 29 podružnic, od katerih sta bili novo ustanovljeni v Ribnici in v Zagrebu. Društvo si je prizadevalo, da končno uredi posestveno stanje v Italiji. Tozadevna pogajanja je vodil dr. Turna. SPD je priredilo več dobro obiskanih izletov, za letos pa organizira ekskurzijo na bolgarske planine. Člani društva so opravili v zadnjem času več prvenstvenih tur. V gradbenem pogledu se je žrtvovalo mnogo denarja za popravilo in preureditev planinskih koč, napravile pa so se tudi nove planinske poti in markacije. Gradbeni odsek, ki je prevzel posle glede planinskih poti, je začel s kategorizacijo in napravo katastra naših planinskih poti, kar bo v veliko korist planincem. Sporazumno s podružnicami bo odslej urejeval pota osrednji odbor, ki bo zaradi tega znatno Tazširil gradbeni odsek.
Tajnik je razvil tudi gradbeni program. Hotel Sv. Janez bo kanaliziran, hotel Zlatorog bo temeljito preurejen, razna manjša popravila pa bodo izvršena Še na drugih kočah. Namesto razpadajoče Vodnikove koče na Velem polju bo zgrajena popolnoma nova zimska postojanka nekoliko nižje v dolini, ki naj bi zlasti ustrezala smučarjem. Aljažev dom v Vratih bo razširjen, da bo omogočal večdnevno bivanje. Staniče-va koča. ki je edina visoko alpinska zimska postojanka, bo temeljito povečana V zvezi s tem se bo zgradilo primerno zavetišče v Zgornji Krmi. Da se olajša obisk Škrlariči-ne skupine, bo zgrajeno zavetišče na Kriških Podih. Društvo je tudi že pripravilo načrt za zgraditev večjega planinskega doma na Veliki Planini, projektirane pa so tudi nove smučarske in vozne poti ter avtomobilska cesta iz doline Črne v Luče. V doma v Kamniški Bistrici bo še letos zgra-
jen vodovod in električna napeljava. Gradbeni odsek, ki pripravlja vsa ta dela, razpolaga z 9 gradbenimi strokovnjaki.
V kulturnem pogledu je šla glavna skrb za prospeh »Planinskega vesntika«. Število naročnikov je v zadnjih mesecih naraslo za 300 in jih ie sedaj 2300. Zaradi bogate opreme, pa naročnina ne more kriti izdatkov in je glasilo vezano na podporo osrednjega odbora, ki predlaga, da se naročnina poviša od letnih 40 na 50 Din. Važnost se je polagala na izpopolnitev alpinske knjižnice. Poleg »Plezalne tehnike« Mire De bal Jakove in »Prve pomoči«: dr. Breclja, bo v kratkem izšla »Naša planinska flora«, za tisk pa je tudi že pripravljena dr. Tume »Termmolo-gija«, ki predstavlja delo, kakršnega nimajo niti večji narodi.
Literarni odsek je imel več predavanj, ki so vsa dobro uspela, danes pa bo na zadnjem predavanju govoril Andro Kopin-šek iz Celja o svojih turah po Pirenejih. Pripravljajo se predavanja prof. Petkovška o planinski flori, Bučarja o obrazih naših gora, Debeljakova o plezalnih turah ki Escherjeve filmski večer. Vprašanje al-pinskega muzeja bo vendarle rešeno. Na merodajnem mestu se je zagotovilo, da bo v mestnem muzeju v Auerspergovi palača na razpolago nekaj sob. SPD si prizadeva, da izpopolni ročne knjižnice v planinskih kočah in organizira posebno zbiralno akcijo.
O delovanju ostalih odsekov je omeniti, da pripravlja fotoamaterski album naših gorskih slik. Izšel bo okoli velike noči v 1000 izvodih in vseboval 50 slik, ki so bfle kot umetniške priloge priobčene v Planinskem vestniku. Zborovale! so z velikim odobravanjem vzeli na znanje res izčrpno poročilo.
Druga poročila
Izredno važna točka je bil predlog novih pravil, ki govori o enotnosti SPD, avtonomiji podružnic, premoženju in imenu. Predlog je bil soglasno sprejet. Društveni gospodar Cesar je podal blagajniško poročilo in novi proračun, ki znaša 426.000 Din. Poročilo in novi proračun sta bila na predlog revizorjev soglasno sprejeta. Gospodarsko poročilo navaja, da je znatno padel dohodek planinskih koč. Razen doma na Krvavcu in nekaterih drugih postojank, so v vseh drugih hočah dohodki padli. Dočim so znašali 1. 1933 okrog 325.000 Din, so se lani zmanjšali za 34.000 Din in znašajo 291.000. Seveda je z dohodki padel tudi obisk.
Sledilo je še poročilo načelnika gradbenega odseka inž. Pogačnika o gradnji planinskega doma na Komni. Dom, ki se bo pričel že letos grad:ti, bo imel 60 ležišč.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil malo pred polnočjo lepo uspelo zborovanje.
Iz Celja
c— Ban dr. Dinko Puc bo prispel na
svojem službenem potovanju v soboto 13. t. m. ob 10.25 z dopoldanskim savinjskim vlakom v Celje. Po sprejemu na kolodvoru bo odšel v poslopje s reškega načelstva, kjer bo sprejemal predstavnike civilnih in vojaških oblastev ter zastopnike društev m organizacij.
—c Zanimivo predavanje o Japonski in Kitajski. Na ljudskem vseučilišču sta priredili naši Japonki ga. Marija Tsuneko-Sku-škova in njena hčerka gdč. Erika v sredo japonski večer, ki je bil sijajno obiskan m je v vsakem pogledu uspel. Na splošno željo bosta priredili v torek 16. t. m. ob 20. še en japonski večer s spremenjenim sporedom. Ker bo gospa predavala tudi o gej-šah, je mladini izpod 16 let obisk predavanja prepovedan.
—c Ukinitev toka. V nedeljo 14. t. m. od 7. do 13. bo falska elektrarna ukinila tok v Celju in okolici.
—c Umrla sta v celjski bolnici v sredo 43 letna žena tovarniškega delavca Marija škandrova iz St. Pavla pri Preboldu, v četrtek pa 23 letni Žagar Josip Petrič iz Loko-vice pri Šoštanju.
—c Brezposelnost. Od 1. do 10. t. m. se je pri celjski borzi dela na novo prijavilo 32 brezposelnih (18 moških in 14 žensk), delo je bilo ponujeno za 21 oseb (8 moških in 17 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 11 (za 4 moške in 7 žensk), odpotovalo je 14 oseb (7 moških in 7 žensk), odpadlo je 24 oseb (20 moških in 4 ženske). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 635 brezposelnih
(371 moških in 664 žensk) nasproti 652 (584 moškim in 669 ženskam) dne 31. marca. Delo dobi 50 težakov, po 2 čevljarja in hlapca, po 1 poslovodja, krojač in pek, po 2 privatni kuharici in služkinji ter po 1 orož-rriška kuharica in postrežnica.
—c Kor osi ca v Savinjskih planinah vabi smučarje! Smuka je sedaj idealna, dnevi so v teh višinah sedaj nepopisno lepi, pomi som ca in užitka! Kocbekov dom je oskrbovan. Pot na Korošico gre iz Luč v Savinjski dolini in is Kamniške Bistrice preko Prese dl jaja.
—c Frischaufov dom na Okrešljn bo odprt in oskrbovan od 13. do 30. aprila. Na Okrešlju so krasni smušld tereni Dohod je skozi Logarsko dolino.
Zvočni kino Dvor
Tel 87-80
Samo ie danes ob 4* 7. In 9. mi
Senzacijonalni film z Divjega zapada po romanu slavnega Zane Greva
„Tajinstvem jezdeci44
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
I
Zasavsko društvo rejcev tnalih
Trbovlje, 9. aprila.
V nedeljo 7. aprila se je zbralo v Trbovljah v prostorih gostilne Počdvalšek Gvido nad vse pričakovanje veliko število rejcev in ljubiteljev malih živali k ustanovnemu občnemu zboru, ki se je pričel ob 14. uri. Zbor le otvoril predsednik pripravljalnega odbora, požrtvovalni rejec Kam ni kar Rudolf, ki je uvodoma razložil pomen ustanovitve društva. Po preči tanju odobrenih pravil so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kamni -kar, podpredsednik Cahun, tajnik Vovko, blagajnik Krasnig, gospodar Lapornik. Odborniki: KUkenberg. Skrinj ar, Ban, Bre-gar in namestniki Dolinšek ter Kuder. Za preglednike računov so boli izvoljeni gg. Lukež in Hrinovsek, namestnik pa Ozelj. Takoj so se tudi ustanovili strokovni oa-seki in to za kozjerejo, kuncerejo, perut-ninarstvo, golobarstvo in ptičarstvo. Po daljši stvarni debati je bil sprejet tudi društveni poslovnik, ki določa med drugim tudi način dodeljevanja brezplačnih, plemenskih živali, koz, ovac, kuncev, perutnine, golobov itd., med člane društva. Zborovanja se je udeležil na povabilo društva tudi urednik lista »Rejec m^nvi živali« g. Inkret Alfonz, znani propagator reje malih živali v dravski banovini, ki je prinesel pozdrave sorodnih društev iz Kranja in Mengša. V svojem nagovoru je obrazložil pomen organizacije rejcev malih zavali vse dravske banovine v posameznih, društvih, ki bodo tvorila podlago za ustanovitev Zveze drufitev rejcev malih živali dravske banovine s svojim skupnim glasilom »Rejec malih živali«, ki izhaja danes že v 1500 izvodih.
Pri slučajnostih so imeli navzoči priliko temeljitega razgovora o smernicah umne reje malih živali in drugih rejskih vprašanjih. Pozdravljamo to akcijo, kot je ustanovitev tega društva, ki ima pred vsem namen pomagati v današnjih težkih časih našemu malemu človeku, da si more z rejo malih živali kolikor toliko izboljšati svoj gmotni položaj. Da je društvo na pravi poti, je dokazala izredno lepa udeležba.
SOKOL
Okrožni prosvetni dan v Mengšu
Kamnrižko prosvetno okrožje priredi v nedeljo dne li t m t dvorani Sokolskoga doma v Mengšu svoj II. prosvetni dan, na katerem sodelujejo vse okrožne edindoe, V nedeljo oh IS. je zbor društvenih in četnih pros-vetarjev in vodnikov nastopajočih oddelkov, ob 14. stolpna pevska vaja za pesmi, kd jih pojejo ackru-ženi pevski zbor, ob 15-30 koncert s aie-deoian sporedom: Paščan: Sokolski pozdrav, pojejo združeni pevska zbori, nagovor br. okrožnega prosvetarja, Bože pravde, pojejo združeni pevski zbori, Marin kovic : Na Adkriju, Adamič: Zavnški fantje, moštoi zbor Kamnik, Plnžgar: Veriga, L dejanje, izvaja četa KTasnja, Hu-bad: Bratci veseli, Ocvirk: Igraj Kolo, mešan zbor Iknnzale, Zavrtnik: Sanje, poje deca z Doba, Bajuk: Ko bi jaz vedela, Vodopivec: Kadar zora, mešan zbor, Jenko: Vračara, mešan zbor s spremlje-vanjem Klavirja, mešan zbor iz Trzina, Volarič: Slovan na dan, Jereb: Pričakovanje, Vodopivec: Boter polž, Adamič: Ved so prihajali, mešan zbor Moravče, Brhek: Zamorski glas, Adamič: Jurjeva- I nje, Pregelj: Angelček varuh moj, mladinski zbor Komenda, Adamič: Vasovalec. Hajdrdh: Pod oknom, Vogrič: Lahko noč, »vaja kvartet iz Radomelj, Vojnovič: Smrt majke Jugovičev, Mengeš, Hej SAo-vani, pojejo  združenj   pevski zbori.
Vse sokolsko članstvo ter cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno na to zanimivo prosvetno prireditev, na kateri bodo eddnice pokazale sadove prosvetnega dela. Prireditev se prične točno ob 15.30, zato naj bratje prosvetarji in voditelji nastopajočih akrbe, da bodo sama m nastopajoči pravočasno na mestu. Zdravo! Okrožni prosvetar.
Sokol L Ljubljana ■ Tabor poziva Članstvo, da naj se polnostevilno udeleži pogreba umrlega brata Franca Krapeša, ki bo danes ob 17. iz hiše žalosti v Zvezdi. Obleka civilna z znakom.
— članstvo ljubljanskih sokolskih društev, ki ee nameravajo udeležiti pogreba br. Frana Krapeša, prosimo, da se pridruži I^btfanskerou Sokom pred Narodnim domom, kjer je zbirališče točno ob pol 17.
— Sokolska četa Kožarje. Dramski odsek sokolske čete gostuje v nedeljo dine 14. t. m. ob pol 16. v Sokolekem domu s Spicarjevo veseloigro »Svojegrlavčekc v režiji br. Tineta Pavlovčiča. Sokolsko članstvo ln občinstvo vljudno vabljeno! Zdravo!
— Sokol II. obvešča svoje članstvo, da je kruta smrt posegla v naše vrste in nam istrgala zvestega brata Frana Krapeša. Dragega pokojnika, ki je bU društvu vedno dobrotnik in podpornik, spre-
ELITNI  KINO MATICA
TELEFON 2124
DANES PREMIERA OB i, 7.15 EN 9.15 URI ZVEČER JELVN HARIX>W  v Dobavnem doživljaju mladega ln modernega zdravnika
SEX AFFEAL
ZVEČER OB 8
Prvi Jean Harlow film v nemškem Jeziku! - Denar lnlepa žena osvajata sveti
Sodelujejo:   John   in  Lionel Barrvmore, VVallace Beery, Marija Dressler. PARAMOTJNTOV ZVOČNI TEDNIK!
mimo k večnemu počitku danes ob 17. uri izpred hiše žalosti korporativno v icrojai e praporom. Pozivamo vse članetvo. ki ima slavnostni kroj, da se pogreba udeleži v kroju, ostali pa v oivilu. Zdravo! — Uprava.
Koncert Slavka Popova
Ljubljana, 12. aprila. Popovi so znana glasbena družina, doma v Varna    ob Črnem morju. Violinist Saša je koncertiral    rudi  že v Ljubljani,
zdaj pa je dirigent akad. simfoničnega orkestra v Sofiji. Sorodnik Mihajlo je čislan operni pevec, brat Sa^e, Slavko, se je pa posvetil violončelu. Študiral je v Leipzigu. Kmalu si je pridobil sloves virtuoza na svojem instrumentu ter prebrodil skoro celo Evropo, prirejajoč koncerte po vseh večjih mestih. V sredo smo ga slišali tudi mi v Filharmoniji. Nemara bi imel kljub ujmi glasbenih prireditev tega meseca polno dvorano, ako bi ne bil tako skromen v svoji reklami. Vedno smehljajoč se mi je pripovedoval o svoji domovini, o svojih potovanjih, o svojem delovanju na dunajskem konzervatoriju, o klasični muziki, ki jo najrajše igra, o svojih uspehih itd.
Pričel je z malo izrazno, ne baš zelo zanimivo R. Straussovo čelo-sonato v f-duru, prišel preko obširnih >Varijacij na Handlov tema« Beethovena k »a-dur Sonati«. Bocherinija, kjer se je pričel razvnemati in kazati svojo virtuozno spretnost, ki je nato skoro v vseh nadaljnjih točkah stala v ospredju. Ta, ne toliko globina, lepota in duša tona ali pa indivi-duelna samoniklost interpretacije, je zavzela poslušalca. Občudovati je moral lahkoto, s katero je Popov obvladoval igraje vse šikane violončelske tehnike, prstov desne, zapestja leve roke, več-tonskih prijemov itd. Vse to je imel priliko pokazati v skladbah Brevala, Pade-revskega, Davidova, Debussvja, Poppera in v seriji dodatkov. Skadbe, ki zahtevajo širok, oduševljen ton, razglobljeno. razvito melodično linijo, mu očividno niso tako zelo pri srcu. Publika se je le polagoma ogrela, no, je pa potem ostala topla do konca. Klavirski spremljevalec Popova, dr. H. Arminski, je svojo dolžnost opravil res le kot dolžnost, brez posebnega zanimanja, nekako mašinclno, toda gladko in spretno.
Slavko Popov je še zelo mlad, ne zdi se mi pa prav posebno zdrav, kajti potil se je cel večer neznosno in si je v pravem pomenu besede tudi pripotil zasluženi lepi uspeh. —*
Ljubljanski proračun
potrjen
Ljubljana, 12. aprila. Dames je prispela iz Beograda vest, da je ljubljanski občinski proračun za leto 1985-86 potrjen razen člena 7. finančne uredbe.
It Višnje gore
-—Kaj pričakuje mesto od airrarae reforme. Zakon o agrarni reformi je tudi Višnjo goro zadel v živo. Saj je okrog Višnje gore vse polno gozdov grofa Auersperga, ki mera j o biti po zakonu razdeljeni. Doslej so bili ti gozdovi za naše mesto brez pomena, kajti mesto jih ni smelo izrabljati, dasi bi jih zelo potrebovalo, saj baš gozdov mestu primanjkuje. Ima nekaj njiv in travnikov, da pridela najpotrebnejše, za drva je pa velika težava. Doslej se morali po suhljad v daljne vaške gozdove in kdor je že kdaj nosil butaro galeni po pol ali celo uro daleč, ta ve, kakšno trpljenje je to. In Višnja gora je bila temu izročena na milost in nemilost, in to kljub temu, da so se kosatili mogočni gozdov! prav pred njenimi vrati. Toda ti gozdovi so bili grajski in mestu nedostopni. Sedaj pa je bilo izdano '-»valjenje, da sme mesto pobirati v teh gozdovih suhi jad, ki je je obilo, v kratkem bo prišlo tudi dovoljenje, da sme v njih grabiti listje. To je sicer še malo, a je že velika pridobitev nasproti prejšnjemu. Upamo pa, da bodo prišli ti gozdovi kmalu v trajno posest mesta Višnje gore. To pa ie cilj, ki ga mesto že dolgo zahteva. In ko bo to doseglo, se bo gmotni položaj meščanov takoj zboljšnl. Nekaj gozdov bo pripadlo tudi bivšima občinama Dedni dol in Kriška vas, ki ima v teh gozdovih važna napajaliSča za živino. Važna pridobitev za mesto bo tudi Auerspergov grad, v katerem so nastanjeni ved državni uradi. Tega je Auersperg svoj čas mestu že p mudil, Če mu pusti gozdove, toda mesto zahteva oboje, ker je zanj to Življenjske važnosti. Le tako bo moglo uspešno tekmovati z Tvančno sorico. ki hoče vse urade zase in celo obljubuje zastonj zeraditi uradno hišo. Samo najemnina trradu slane državo sedaj >krog 60.000 Din letno. Ce bo pa grad mestna last. potem se bodo razmere izpre-menile. Višnja eora namreč mora imet: urade, če hoče obstojati in napredovati, sicer je zapisana poginu.
— Razširjenje vodo roda. Nekaj let je že preteklo, odkar je usahnil starodavni vodnjak z Valvasorjevim kipom na vrhu. ki stoji pribl:žno sredi mesta na glavnem trgu. Izginila je idiličhost, ko so mestne mamice hodile s škafi k temu vodnjaku in nekoliko pokramljale. Mesto je napeljalo, vodovod toda samo v gotove predele. Skoraj polovica mest,, pa je bila navezana na studenec, ki izvj .. v re>br: ob cesti, preden se pride iz mesta. Ne samo. da je ta studenec silno ne-prikladen, temveč tudi hiffijeničcn ni. Kadar nastopi deževje, pronica deževnica, ki pobere razno neenaeo. skozi zemlio in pride v studpnec. Zato je ob takh prtlikih studenec nerab-n in je treba vodo precej dale? do-našati. Zdaj pa je bik) sklenjeno, da se tu-
di v tem delu mesta napelje vodovod, ki bo odpravil te nedostatke in pomanjikiljivaati. Mt>sto se na vseh koncih in krajih modem
žira.
KOLEDAR. Danes:    Petek   1.  ap nUa katoUčaor:
Marija 7 žalo^L:.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Zvečer ob 8.
Kino  Ideal: Vesele norosti.
Kino Dvor: Tajinstveni jezdeci.
ZKD; »Pot v življenje* ob M.ir» v (Matici.
Kino štSka: Krik sveta.
Ljubljanski šahovski klub, predai»* n*e unlv. prof. dr. MIlana Vidmarja o šahovskem mojstru Niemcoviou ob 20. v dvorani  restavracije Zvezda.
Predavanje SPD o Pirenejih ob JOl v daorani Delavske zbornut
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Dr. Piccoll, Tvrsova tveota ft, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Boste, Zaloška cesta.
gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Petek,   12.:  Naša  beseda.  Prireditev dijakov klasične gimnazije. Izven. Sobota,  13.:  Malomeščani. Izven. Zntžaine
cene od 24 J>in navzdol. Nedelja, 14.: Bunburv. Izven, Znižane cene od 31 Din navzdol.
OPERA. Začetek ob 30 Petek, 12.: zaprto.
Sobota, 13.: Dežela smehljaja. Izv. V korist bolniškega fonda Združenja gted. igralcev. Lven.
Nedelja, 14.: Netopir Gostuje fidč. Erika DruzoviČ iz Zagreba. Znižane oene od 36 Din nav/dol.
Gostovanje gJJ. Erike Druzoviče\'e iz Zagreba. V nedeljo 14. t. m. gostuje na našem odru poslednjič naš priljubljeni gost gdč. Erika Druzoviceva, ki odhaja prihodnjo sezono na angaima v Cniansk. Tokrat bo pela vlogo Adele v Straussovi opereti »Netopir«. Veljajo /nižanc ceae od 36 Din navzdol.
Zanimalo vas bo... da nastopi v torek 16. t m. po daljšem bolezenskem dopustu ga. Thicrrvjeva v JanaCkovi operi »Jenufa« kot cerkovnica... da *e poje velika \Vagnerjeva opera ^1'arsifal« z g. Marčecem v naslovni partiji na veliki petek ob 18. uri popoldne, ter na veliki ponedeljek ob 15. popoldne... da debitira v de Fallovi operi »Vida breve-a (kratko življenje« ga Brolihova, Zagrebčanka, dramatičen sopran, ki se je šolala pn ge, Eder v Zagrebu ...
Iz Mokronoga
— S pesmijo pojdejo jutri vrli pevca pevskega društva »Save« na Dolenjsko. Društvo priredi jutri ob 20. koncert v So-kolskem domu. Zanimanje je veliko, ker so 'se »Savani« še posebno uveljavili nedavno ob svoji desetletnici.
Iz Laškega
— Dražba gramoza za banovinske ceste T. in H. reda, subvencionirane in dovozne ceste k železniškim postajam se bo vršila dne 26. aprila v pisarni s reškega cestnega odbora v Laškem, in sicer ob S. uri za desni ter ob 10. uri za levi breg Savinje. Podrobni pogoji za te dražbe so na razpolago interesentom pri načelniku are-skega cestnega odbora g. dr. Rošu.
_ Nevabljeni post   je obiskal v noči
od 8. do 9. t. m. hotel >Henke«. Nepridiprav je vdrl skozi kuhinjo v • točilnico, si privoščil tam najprej pošteno časo vina ter nato prebrskal predale, kaj bi se dalo odnesti. Ker v gostilni in sosedni sobi ni našel ničesar, jo je odkuril praznih rok, izprazni vsi mimogrede puščico na kegljišču, kjer je nesel kakih 15 dinarjev.
li Latife
— Lep uspeh litijskega šahista. Na nedeljskem monstre šahovskem turnirju v Ljubljani je bil zastopan tudi šahovski odsek 3K Litije. Delegat naših šah is tov g. Nace Nadižar, predilniški uslužbenec, je dosegel v eni izmed skupin prvo mesto. G. Nadižar ju, ki je med prvakri litijskega Športnega kluba, k zmagi in darilu iskreno čestitamo. V zvezo šahovskih klubov, ki je bila ustanovljena po nedeljskem turnirju, se je včlanila tudi naša šahovska organizacija. Prepričani smo, da se bo zdaj. ko imamo zvezo šahovskih klubov, življenje med posameznimi edinicami poživilo in se bodo večkrat prirejali tudi medkrajevni turnirji.
Dunajska vremenska napoved za soboto: M0611I južnozapadni vetrovi. Temperatura bo padla. V severnih Alpah padavine
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstoL). Amsterdam 2964.30 — 2978.89, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 742.49—747.60, Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.35— 214.41, Newyork 4355.43 — 4391.74, Pardz 289.60 — 291.03. Praga 183.42 — 184.52, Trst 363.14 — 366.22. Avstrijski šiling v privatnem kllringu 8.62 — 8.72.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 12 aprila Beograd 7.02, Pariz 20.35, London 14.98. Newyork 309.—, Bruselj 52.30, Milan 26.60. Madrid 42.325, Amsterdam 208.70. Berlin 124.35, Dunaj 58.10. Praga 12.13, Varšava 53.25, Bukarešta 3.06.
tev. 84
»SLOVENSKI W A ROD«, dne 12. aprila 1035
slavni tenor
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
JUTRI VELIKA PREMIERA
RICHARD TAUBER
v velefilmu
PESEM POMLADI
Glasba: FRAN SCHUBERT.
Rezervirajte vstopnice!
DNEVNE VESTI
Na sejmu pisanih butar
Lani je bil polom in zato je letos trg butar slabše založen
— Odkupnina za kuluk državnih in samoupravnih ustanov. Ministrstvo javnih del je izdalo pojasnilo, da morajo državne in samoupravne ustanove, kii plačujejo neposredne davke, pAaflfctJ tudi odkupnino za kuluk v smislu točke 5. zakona o samoupravom cestah. Odkupnina se bo določala po par. 40. istega zakona samo na doklado, ki jo dejansko plačujejo, odnosno katere niso oproščene niti z zakonom o neposrednih davkih. leto velja za cresko cestno doklado po par. 57.—62. zakona o samoupravnih cestah.
— Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani so se vršili v dneh od 5. do 11. aprila t. 1. Priglasilo se je 6 učiteljev, 13 učiteljic ter 1 otroška vrtnarica. Z doorim aLi prav dobrim občim uspehom je napravilo izpit 17 uči-teljev(ic) ter 1 otroška vrtnarica, i učitelj ln 1 učiteljica srta bila reprobirana. Praktični u&teljskj izpit so napravili tile ucitelji(ce): Asrež Prane, Rus Bogo-IJu»b, Pertot Rafael, Pohar Anton, Soslč Anton, Ambrož Amalija s. Severlna, Besednjak Gabrijela, Cotman-Lenče Vida, Germak Marija, Kovaeic-Golar Lld.ija, Mavec Angela. Oevalt-Ogrizek Matilda, Ravnikar Marija, Ruhinić Antonija, Schii-ler Zdenka, Turk-Peterim Terezija, Va-nrič-Klavs Ana ter otroška vrtnarica Kočar Cecilija.
— Hrvatski planinci v Triglavskem pogorju. Za velikonočne praznike priredi Hrvatsko planinsko društvo Sljeme skupno smučarske izlete na Triglavsko pogorje in sicer v treh skupinah. Prva Gflrapina se odpelje v soboto ob 13. Tura bo desetdnevna, Izletniki krenejo od Bohinjskega jezera k Se dim enim jezerom in preko Kredarice v Mojstrano, druga skupina krene iz Mojstrane na Kredarico Ln preko Sedimeri-h jezer, Komna Ln Vogla v Bohinjsko Bistrico, tretja skupina se pa odpelje kz Zagreba dme 19. t. m. Ln pot jo bo vodila iz Bohinjske Bistrice preko Planine na Kraju, Sedmerih jezer in Kredarice v Dovje—Mojstrano.
— Vsem državnim vpokojencem v vednost. Precejšnje število državnih vpokojencev je že vložilo in še vlaga prijave za dTaginjlske doklade, dasiravno je bilo že objavljeno, da je termin za vlaganje teh prijav le enkrat na leto in to v oktobru. V aprilskem terminu teh prijav torej ni več treba pošiljati finančni direkciji. (Mani društva državnih vpokojencev dobivajo pravočasno, torej v septembru prijave obenem z brezplačno števiJIko -Našega Glasa« z vsemi potrebnimi navodili brezplačno. Takih brezplačnih ste-v;ik so deležni člani vsak drugi mesec. Zato je le v korist vsakega državnega vpokojenca, da postane čHan društva. — Društvo državrrib vpokojencev in vpoko-jenk v Ljubljani.
Zdravilišče Radio Therma, Laško
Radioaktivne termalne kopeli (37.5O. Najučinkovitejše zdravljenje veeh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Odprto skoz! vse leto.
V predaeziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, za dvajset dni 1100 Oin. V pavšalni
penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana   kopeli, zdravniška
preiskava in vse takse.
Zahtevajte prospekte od Uprave zdravi liCča.
— Akademski pevski zbor bo ponovil snroj koncert slovenskih narodnih pesma v nedeljo 14. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano za vse okoličane, ki niso modi priti na večerne koncerte odnosno ki niso več vstopnic dobili. Koncert se bo vrsi] v Cerkvenem dom« ob IS.30. Opozarjamo vse okoličane, da s-i pravočasno na-ha v i Jo vstopnice, ki so v predprodaji v tirafiki Zakotnik v fct. Vidu, ker vlada za koncert veliko zanimanje.
— Krasno vreme na Primorju. Na Primorjn je nastopilo krasno pomladno vreme. Morje je že tako toplo, d« se ljudje kopljejo. Vei hoteli so že odprti in pripravljeni za sprejem gostov. Za veliko noč pričakujejo v Orikvenici mnogo i izletnikov iz Zagreba, Beograda in Ljubljane. Zdaj je v Crikvenici okrog sto tujcev.
— Smuka v Triglavskem pogorju je izborna, v Triglavskem domu na Kredarici 6e vrše stalni, brezplačni smučarski tečaji pod vodstvom uCitelja JZSS g. Cer-niča. SPE> sJcrbi na ta način, da imajo planinci smučarji priliko prehoditi planine pozimi  pod strokovnim vodstvom.
— Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj 2 krojača. 1 galvani-zerja, l strojnega tehnika, l strokovnjaka za izdelovanje testenin, 1 mlinarja 2 brivska pomočnika in l žagrarja.
_ Not grob. Danes, je umrl v Ljubljani tovarnar stolov in posestnik g. \ndrej Bou-con. Bil je prikupen, znacajen mož. Poleg žalujočih svojcev zapušča mtio,o prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo v nedeljo ob 15.30 iz hfše žalosti. Sokolska ulica 18. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše 'kreno soza-lje!
— Ana Pekšič umorjena iz osvete. Včeraj smo poročali o straftnem zločinu Ambroža Ohlonška v Zagrebu Preiskava je dognala, da se je Oblonšek pripravljal na zločin in da je pričeti v barako z namenom umoriti Ljubico Korenovo fn Ano Pekšič. Korenov a je v bobrtei tepovedala.
da je imel Oblonšek vedno nož pri seb! in da je večkrat grozil, da jo bo umor M, če ga zapusti. Korenova se je v barak? obuvala in Oblonšek jo je gledal. Končno je vprašal, ali ga res hoče zapustiti. Odgovorila je, da je imela mladega moža, pa je še ta ni mogel zadovoljiti, kaj šele, de bi jo zadovoljil tako star in betežen dedec kakor je on. To je izbilo sodu dno. Oblonšek je navalil z bajonetom na Korenovo, pri tem je pa zabodel Pekšdčevo, ki jo je doliil, da je Korenovo pregovorila, naj ga zapusti.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da se pričakuje poslabšanje vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu in Skopi ju 26, v Beogradu ln Sarajevu 25, v Mariboru 24, v Rogaški Slatini ln Splitu 22, v Ljubljani 20.6. Dar, je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 9.2.
gg| Zvočni kino Ideal |B
Sff Samo danes ob 4., 7. in 9.15 uri ■ ■H film smeha in zabave H
B Vesele norosti I
Wm   SMEH SMEH SMEH H
Iz Ljubljane
—Ju Beračenje na naših ulicah. Beračem pri nas sicer stopajo precej na prste čimer pa seveda ni rečeno, da »zatirajo« beračenje), vendar je vedno dovolj beračev tudfi sredi mesta. Nekakkna be-raska četrt je v Frančiškanski ulici in na Miklošičevi cesti ob frančiškanski cerkvi. Dopoldne je mnogo beračev tudi na dohodih na živilski trg. Ne raziskujemo, aLi so med njimi res revni; nedvomno pa ne beračijo za zabavo, saj vidimo med njimi predvsem invalide in otroke. Pri frančiškanski cerkvi sklepa in izteguje roke okrog 6 let star deček, v neposredni bližini hotela se pa včasih vrste be raci kot na vaškem žegnanju. Nedvomno na v ugled mesta, da razstavljamo tako revščino odnosno da kažemo, kako malo se zanimamo za ljudi, ki iščejo usmiljenja na cesti.
—Ij Velik naval v bolnico. Zaradi gripe in drugih bolezni, ki nastopajo zdaj spomladi, je zadnje dni spet velik naval na ljubljansko bolnico. V bolnici leži dnevno nad 700 bolnikov. Od novega leta sem se jc zdravilo v ljubljanski bolnici nekaj nad 7000 bolnikov. Zdravja v ljubljansko bolnico prihajajo iskat tudi iz najoddaljenejših krajev, zlasti s severne meje in celo iz Prekmurja.
—Ij Veliki post se že začenja. Danes jc bilo na ribjem trgu toliko postnih dobrot, kakor da je že veliki teden. Zanimanje za ribe je zdaj precejšnje, a gospodinje tožijo, da so morske ribe predrage. Vendar je ljubiteljev rib toliko, da blago ne ostaja neprodano. Priznati je treba, da so ribe zdaj celo poceni, če primerjamo prejšnje cene in če upoštevamo, da je post. Tako so n. pr. skuše in hobotnice po 38 EHn kg. dočim so jih včasih prodajali po nad 30 EHn. Tudi nekatere druge vrste morskih rib so cenejše. Cftplje so po 26, kakor lokarde, ki so prišle danes prvič v tej sezoni na trg, tun in jegulje po 22, osliči po 20 Din. Stalno ceno imajo trii je, ki so po 36 do 40 Din. To so zdaj najdražje morske ribe na trgu. Zelo so se pocenile sipe, ki so jih danes prodajali po 14 Din kg. Lepe sardonc so nudili
Eo 12 Din kg. Mnogo je bilo morskih ra-ov, ki so bili zelo poceni v primeri s prejšnjimi cenami, saj so jih prodajali po 18 Din. Prodajali so pa tudi žlahtne žive rake, ki so po 36 Din. Med morskimi ribami je še treba omeniti še zlatico in zobatca. ki sta po 36 Din kg. Pri cenah rečnih rib ni sprememb. Žive ščuke so po 22 Din, mrtve po 20, klini p> 14 in postrvi po 36. Žab je od dne do dne več. danes jih je bilo skoraj več kakor rib.
—Ij Deveta dežela so Slovenske gorice po svoji lepoti in ker so tako »daleč«, da jih mnogi poznajo samo po slovesu njihovega vina. Kako gledajo ter odkrivajo to deveto deželo pesniki in pisateljj, bomo slišali jutri zvečer na predavanju v hotelu Metropol. Predavatelj urednik B. Borko jc sam Prlek, zato bo njegova beseda še tem bolj živa. Prireditelji pa pripravljajo tudi sicer pravi prleški večer, da bo z lepim predavanjem združeno še marsikaj prijetnega.
—Ij Bluze, že m perje, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice In rokavice Vam nudi v najnovejši modi tvrdka MILOŠ KARNIČNIK, 8Url trg 8.
—Ij Namesto venca na krsto pokojnega g. Frana Krape&a, restavraterja in kavarna rja v Ljubljani, polaga Društvo Kazina 500 IMn v fond dijaške kuhinje >Domovi-na< v Ljubljani. Pokojnik je bil vedno plemenit podpornik našega dijaštva, zato smatra imenovano društvo, da se na ta način najboljše oddolži njegovemu spominu.
—Ij Pobegel dijak. Neznanokam je te dni pobegnil od doma dijak Hugo Schmidt. stanujoč na Masarvkovi cesti 19. Star je 13 let in je za svojo starost precej slabo razvit. Na sebi je imel pri odhodu rjav karirast plašč, siv jopič in temnozelene hlače.
—Ij Hudo opečen otrok. V bolnico so davi pripeljali 2 letno Anico Mežnarjevo, hčerko delavca s Planjave pri Moravčah. Otrok je padel v posodo s še živim pepelom in dobil silne opekline na glavi. Poškodovane ima tudi oči. tako da je le malo upanja, da bi ostal pri življenju.
—?j SkalaSI! Spremimo polnostevilno pokojnega tov dr. Tamo na njegovi zadnja poti! Odbor T. k. Skala,
—Ij Pomladek Rdečega križa nerodne šole na Viču priredi jutra ob 16. In v nedeljo ob 16. v dvorani Sokolskega doma akademijo s pestrim sporedom. Po nagovoru bodo sledile deklamacije, pevske točke in trodejanka »£ola v nebesih«. Jutrišnja akademija je namenjena mladini, nederjBka pa odraslim. Ker je čisti dobiček namnjen nabavi šolskih potrebščin revnim učencem, pričakujemo obilne udeležbe. Upraviterjetvo narodne Soie na Viču.
—Vj Uprava Hubadove Župe JPS poziva vsa ljubljanska v nji včlanjena pevska društva, da se gotovo udeleže pone-doljskega koncerta »Trboveljskega siavč ka«, svojega najmlajšega člana, V union-ski dvorani.
—Ij Pri šentjakobčanih je smeh doma. Tudi to pot se bo cenj. občinstvo nasmejalo pri »Lepi pustolovščini«. Veseloigra ima vse polno vesehh prizorov in jo je lansko sezijo z velikim uspehom predvajal Elitni kino Matica. Naj nihče ne zamudi ogledati »i zabavno pustolovščino, ki bo v soboto dne 13. in nedeljo dne 14. t. m. na šentjakobskem odru. Nastopijo dame: Bučarjeva. Klavorova, Cerničeva ter gg. Hanirtc. Vizjak, Moser in Urbič. Predprodaja vstopnic bo od sobote dalje vsakokrat od 10. do 12. ure dopoldne in od 15. do IS. ure poopkine ter eno uro pred predstavo. Začetek ob 20.15.
—Ij Predavanje SPD o Pirenejih bo dreva ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predavatelj, znani planinec g. Kopinšek i* Celja, nam bo med drugimi zanimivostmi iz Pirene-jev pokazal tudii krasne slike te španskega narodnega parka — doline Arezaa. — Vstopnice dobite v predprodaji v pisarn1 SPD na Aleksandrovi cesti ter zvečer od pol 20. ure dalje pred dvorano v Delavski zbornicA.
—rj Predavanje g. Br. Krefta o praških gledališčih preloženo. Zaradi nepričakovanih ovir bo predavanje g. Br. Krefta o praških gledališčih v ponedeljek 15. t. m. ob 20.15 v vrtni dvorani restavracije »Zvezda«.
—Ij Nove pevke ln pevce začetnike sprejema pevsko drofctvo »Ljubljanski Zvon«. Vpisovanje vsak večer med 19. do 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu, I. nadstropje. Odbor.
— Dolgoprstnežl na delu. V (Som skavtov na velesejmu je bilo te dni ponovno vlomljeno, že ob prvem vlomu so odnesli neznani storilci najrazličnejše predmete, zdaj pa je najbrž isti vlomilec ukradel iz omare še okrog 150 Din gotovine. — V Medvedovi urici Št. 8 je na stranišču našel neznanec črno Mstnico z nad 2000 Din. Lastnik Hetnkce Henrik S. z Jezice listndce seve ni več dobil nazaj. — Iz garaže v Orožnovi ulici 3 je neznan storilec odnesel na Škodo Ive Perhavče-ve damsko športno torbico iz kačje kože. V torbici se je nahajal Listič urarja Čudna za popravilo zSarte ure, več potrdil ln okrog 800  Din gotovine.
ZVOČNI  KINO »SOKOLSKI DOM« v fciski. — Telefon 83-8?
PREMIERA
velefilma v našem jeziku
„KRIK SVETA"
Monumentalna filmska reportaža originalnih posnetkov bojev v strelskih jarkih vseh front, na morju in v zraku, vladajočih državnikov in suvere-nov iz pred- in povojnega časa. Dopolnilo običajno.
Predstave od danes dalje vsaki dan ob 5-, 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefordčno
Iz Trbovelj
— Vlom v poštno blagajno. V noči od torka na sredo je bilo v poštni urad Trbovlje TJ vlomljeno ter -iz blagajne ukradeno nekaj nad 6000 Din. Storilci so vlomil: v urad pri zadnjih vratih ob Trbo-veljščici, preko katere so položila dolgo desko, da so lažje prišli na hodnik poslopja, ki stoji ob jarku Trboveljščice. V uradu so odmaknila težko železno blagajno od zidu ter jo strokovnjašlco na vrtal i od zadaj. Po izjava poštne upravnice, ki je obenem blagajničarka, je bilo v blagajni preko 6000 Din in sicer je bĐo nekaj nad 3000 Din k nji ženo, dočim je ostalih 300 Din prinesla na poŠto na predvečer vloma tik pred 6. aro, ko je bila blagajna že zaključena. Zato je postna uradnica dala ta denar v blagajno, brez Aa bi ga knjižila, kar je mislila storiti naslednji dan. — Po načinu vloma sodeč, so morali biti na delu pravi »specijalristi« za vlome, kajti uporabljali so prav moderno vlomilsko orodje, med drugim tako zvano »svinjsko nogo«, pa tndl »delo« varno je bilo stroko vnjaško izvršeno. Orotnistvo je sicer aretiralo dva sumljiva tujca, ki sta se prejšnje dneve potikate po Trbovljah in okoMoi, upa pa, da bodo pravi krivci ln njihovi pomogači kmaki razkriti ter privedeni zasluženi kasni. To je tekom zadnjega tedna že dm^ri vlom v rudarskih revirjih, saj so šele pred dnevi vlomili v blagajno hrastniške steklarne ter odnesli lepe tisočake. Kaže, da se s tem poslom bavi v. naših krajih pok Ren a vlomiteka tolpa, zato bi bUo žedeti, da se njeno zločinsko početje že v fcaJ! zatre.
— Neresnične govorice. Glede na govorice, ki so se širile v zadnjem času v rudarskih revirji ti. da namerava teleacm-Ška uprava znižati cene premogu, je poslalo Rudarsko glavarstvo v Ljubljani tu-kajšnjemu načetolštvu n. skupine dopis naslednje vsebine: »Med delavstvom tamošnjega rudnika so se pričele širiti vesti, da namerava železniška uprava zahtevati znižanje cen premoga ter a tem v zvezi, da se bodo reducirale delavske mezde ter celo število zaposlenega delavstva. Oh dejstvu, da so te vesti popolnoma neosnovane, se naslovnemu odboru naroča, da delavstvu razglasi, da državne železnice nikakor niso predvidele znižanja cen premogu ter da so zato vse gori navedene vesti, ki se med delavstvom širijo, brez vsake podlage«.
Spominjajte se CMLV
Ljubljana,  12. aprila.
V Ljubljani imamo najrazličnejše *:ej-me, ki so vsi pomembni in potrebni, vs ik po svoje. Ni le glavno, da se kupec lzne-bi denarja in da prodajalec nekaj zasluži, sejmi so potrebni sami na sebd, že aaradj prigodne poezije. Ne smete misliti, da so mtšcani kaj bolj stvarni od deželanov, ki ne morejo živeti brez poezije, da >o zadovoljni z enoličnostjo in s samimi vremenskimi spremembami. Kakor otroci morajo vedno imeti kakšno posebno nedolžno veselje ter se navduševati nad čim. mesec pa ne more biti v Ljubljani veie-sejem in tudi Ljubljanice ne regu :ramo kdajkoli, kar sicer ni največja nesreča, pač pa bi ne mogli preboleti, ako bi ne bilo prigodnih, tradicijonalnih dogodkov, prigodne poezije, raznih malih sejmov.
Zdaj imamo sejem pisanih butar. Bu tare spada'O med posebno robo, ne med suho in ne med vrtnarsko; prav takj je po?zijj] tega sema posebna. Ne bojte se, da bi vam tolmačili posebna poetična čustva, ki se polaščajo meščanov, ko žično kričati pisane barve butar na nabrežju oo tromost ju Kot rečeno, poezija je tu nt-kai posebntga. Gospodinje hodijo v trumah mimo na trg, v hudih skrbeh pred velikimi prazniki, »veliko žchto«s splošnim čiščenjem in veliko peko so slepe za vse. Vendar mislijo na vse, toda prva stvar je pred vsako poezijo, kako napolniti cekarje, da bi ne bilo treba posegati pregloboko v žep. Prejšnje čase so bili meščani baje bolj vneti za čisto poezijo velike noči, zato je bil cvetni 6ejem mnogo živahnejši. Butar je bilo na nabrežju na vagone in med njimi so bila prava drevesa. Sejem je bil prava atrakcija ne le za Ljubljano, temveč za širno podeželje. Iz daljne okolice so prihajali ljudje v Ljubljano po pisane butare. Kupčija z butarami je bila pravi sejem v trgovskem pogledu, butare same so pa uživale velik sloves ne lc kot prigodno blago, temveč tudi kot dekorativni izdelek, da so se ob njihovih barvah navduševali celo umetnostni kritiki. V času najostrejše krize je bil sejem najbolj založen; lani je bilo na njem dovolj butar za vso deželo. Izdelovanje butar je postala hišna umetnostna obrt. vredna upoštevanja.
Toda lani je doživel sejem z butarami velik polom. Prišla je črna cvetna sobota, v malem nekaj takšnega kakor dan velike bančne katastrofe v Ncw Vorku. O tej naši katastrofi pa ni nihče pisal. Nihče ni objokoval pisanega bogastva, ki je bilo nazadnje obsojeno, da utone v Ljubljanici. Ogromno butar je ostalo neprodanih. Prodajalci so jih morali masa-krirati. da so jih laž?e odpeljali. Kdor je
Z Jesenic
— SporL V nedeljo 14. t. m. ob 15. uri se bo vršila na igrišču SK Bratstva prvenstvena nogometna tekma med I. moštvom SK Korotana iz Kranja in I. moStvom SK Bratstva z Jesenic. Z ozirom na to, da je SK Korotan najhujši rival jeseniškega Bratstva in lanskoletni nogometni prvak Gorenjske — se pričakuje med obema enakovrednima nasprotnikoma zelo huda borba za točke, katera bo gotovo pritegnila nase vse prijatelje nogometa z Jesenic in okolice. Cenjeno občinstvo se vljudno naproša, naj ne poseda v tekmo samo ter naj ne navija za nobeno moštvo in naj se napram gostom iz Kranja vede korektno in disciplinirano, ne pa tako, kot se je minulo jesen obnašala kranjska publika napram jeseniškim igračem in njihovim spremljevalcem. V nedeljo dopoldne ob 11. pa bo na igrišču Alp. SK Gorenjec hazenska tekma med družino TKD Atena iz Ljubljane in družino Alp. SK Gorenjec z Jesenic.
Iz Maribora
— Ker se je zavzel za slovenščino. Doznali smo, da se je preteklo nedeljo zvečer pripetil v Mariboru vse obsodbe vreden dogodek. Na vogalu Frankopanove in Prc-radovičeve ulice se je razvil krvav pretep med železničarji, ki so se vračali iz neke gostilne. Pretep je povzročila skupina moških, ki je izzivalno nemškutarila. Pa se je pridružil strojevodja Avgust R. in opozoril železničarje, da kot državni uslužbenci naj javno ne nemškutarijo. Družba izzivalcev pa je navalila na strojevodjo in neki Edvard P. ga je s kolom pobil na tla. Tako je pač, če se človek po 17 letih svobodne Jugoslavije zavzame za slovenski jezik.
— Briljantni obesek našla na — smetišču. V sredo se je sglasila pri nekem mariborskem juvelirju 17 letna Manja Vrao» kova in mu ponudila v nakup dragocen briljantni obesek. Draguljar je na pni pogled ugotovil, da predstavlja okrasek vrednost 30.000 Din. saj je v obesek vdelanih 6 velikih, zelo redkih bfiljantov. Ker se je juvelirju zdela zadeva sumljiva, je telefo-nično obvestil policijo in kmalu je mladenko zaslišal kriminalni uradnik Marija je izpovedala, da je našle dragoceni obesek pred dvema letoma na smetišču pn Gradu v Gornji Radgoni. Obesek je bil na zlati verižici, katero pa je baje deklica zavrgla. Ker obstoja sum, da izhaja obesek, ki je vreden preko 30.000 Din. iz tatvine, je policija okrasek zaplenila. Oblasti bodo skušale najti lastnika dragocenih briljantov, k\ bodo sicer izročeni naiditelrici če se bo izkazalo, da ni tatica. Zgodba o briljant-nem obesku je zbudila v Mariboru veliko zanimanje.
mogel, se je iznebil blaga na najlažji način; zamahnil je in — štrbunk! Mnogi izdelovalci so se trudili vso zimo zaman, da bi zaslužili vsaj za slan krop, vendar marsikateri ni mogel poravnati niti stroškov za materijal. Tako je bila v enem tednu skoraj povsem uničena ta posebna, prigodna obrt, česar pa ni vedel skoraj nihče razen prizadetih samih. Meščani cjledajo na kupčijo z butarami s poetičnega stališča, ne zanimajo jih križi in težave izdelovalcev, pač pa so stvarni, ko kupujejo. Težko je reči. ali so se meščani naučili barantanja od kmetov ali kmetje od meščanov. Mehčan ne kupi ničesar od kmeta, ne da bi barantal. Barantanje je v modi tudi letos, /lasti se. ker se poznajo posledice lanskega poloma. /Caradi slabih skušenj je večina izdelovalcev opustila izdelovanje in je letos malo pisanega blaga na cvetnem seimu. Nekateri so hoteli izrabiti konjunkturo, ko so videli, da je malo butar, ter so se lotili izdelovanja zadnje dni. Kvaliteta izdelkov »/mašenih« z veliko naglico, ie seseda izpod dekora tivne vrednosti priznanih naših butar. Vpliv lanske »krize« ter nadprodnkciie sc kaže tudi v tem. da jc letos naprodai mnogo minijaturnih butaric. kakršne SO se začele uveljavljati ^ele zadnje čase. To je nekakšno »japonsko blago«, saj stane butarica le 50 par
Cene so v splošnem nizke, fiepTSV g e damo na nje z očmi meščanov, ki radi ba-rantajo, saj so največje butare — če izvzamemo posebno velike, ki niso več v modi — po 10 l>in. srednje velike pa po 5—7 Din. Izdelovalci, ki So po večini i/. SostrefS in OtcI, trde. da izdelajo le po S srednje velikih butar na dan. ko Imajo že pripravljen ves materijal. S tisočaki m-ne bo nihče vrnil iz Ljubiianc. toda ile-želani vedo /daj še posebno ceniti sle herni dinar, ko je denar tako redek, da ga marsikdo niti več ne po/n.i
Vse to res nima nič opraviti s poezijo, ki bi jo naj pripisovali veliki noči in njenim  posebnostim,  a  saj  dandanes  ne moreš govoriti  niti  o pomladnih  sapicah, ne da bi mislil na denar; pred pra/niki Iju dje pač mislijo na same lepe reči m kaj mislite, da denar ni nekaj nc/nansko pm-tičnega dandanes?!  Meščani  poslušnu velikonočno zvonjenje s posebno toplim Eu stvom i:i gledajo na pestre butare s pra/ ničnim veseljem, ko jim prazničnega rai
poioženja ne greni nobeni misel na prt zen žep. No, butare so pa tako lepe. da je vredno ob njih pozabiti vsa i. dokler jih gledaš, na stvari, ki o njih ni treba marsikomu razmišljati. In to ie sc 1 r poezija.
— Najprej sta se *.eni, poteši pa sc moža. Sodišče v Mariboru jc obravnavalo tragikomičen dogodek, ki se je dogodil že pred meseci. Zakonska para Vere* in Gene sta se vračala skupno domov v Spodnji Lapož pri Dol. Lendavi. Spotoma so se ialili in zakonca Gene nista štedila s pikrimi opazkami na račun posestnika Karla \ ereša, ki ga baje žena često nabunka. 1/ šale je postala kmalu kruta resnica in ženi sta se pr, čeli obdelovati s pestmi in nohti ter so zla sti njuni lasje trpeli. 1'redvsem jo je skupila Vereševa in njen mož Karel ji je priskočil na pomoč. Sedaj pa tudi Gcoc ni miroval in med vsemi se je razvil srdit pretep, ka terega je končal Vereš. ki je z nožem pre-rezal Gencu žile na desnici ter ^a tak o smrtno nevarno ranil. Le tako lin je operacija je Gencu rešila življenje. Vereša pa je mariborsko okrožno sodišče obsodilo na 5 mesecev strogega zapora.
Iz Kranja
— Oselma ve*t. Dipl. fiL g- Jrranc Lajd je nastavljen na 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Čestitamo!
— Spominska sveranost. V sre<io |VSČei je pn redilo Sokolsko društvo v veliki dvorani Narodnega doma žalno StSČsnosI ob polletijjci amrti vite&koga kralja Aleksandra Zedinitelja. Br. Ado Klavora je za uvod čuvstveno recitiral globoko Župančičevo pasem >(irobovi tulijo«. Starosta br. Stane Završnik je v lepem, izredno globokem govoru očrtal zgodovirw*n pomen žaljenja blatfopokojnejra kralje in njegovo sokolsko dek>. Zlaeti ganljive pa t»o bile r.-c i taci je dece. Sokolski cbor in orkester sta izvajala iame skladbe, posebno Orkester je bil fe* popoln. Dvorana je bila le,nj dekorirana in porjol^orne napolnjena Boljše bi žalna svečanost ne mogla uspeti
— Koncert. V »oboto ob 20. bo v gimnazijski telovadnici koncert Glasbene Sole. Na sporedu ,o Beethovnov klavirski kvartet at. 1. L, Janfta: Concertino op. 54 (solo gosli). Fibich: Selanka (solo klarinet) in H    :(iov, mala »;mfoolja (šolski orkester).
— SK Korotan igra » nedeljo na Jesenicah « SK Bratstvom -evanžno nogometno tekn.o za prvenstvo Gorenjske Pri jesenski tekmi v Knenj-u ie Korotan zmagal a 4:1 in še vedno slgnrno vodi na čelu nrvenstvdne tablice, .endar pa je nedelisk1 izid povsem ne*iguren, saj Je vsem dobro znana Jeseniška borbenost, elan in vztrajnost, ki mnogokrat nadvladate tndl znatno večje tehnično znanje Toda Koroban te dobro pripravljen in bo hotel tudi z zmago na vročih ieaeniikib Weh dokazati, da je zasluženo prvak Goreniske. Tekma bo zato v vaoh osirih na višku. Kranfoko rmrftvo bo opremljala motna geta kibicev. Odhod bo s vlakom ob lt.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 12. sprite 1935
Stev. ^4
UeorgU Silin:
39
Počasna smrt
Roman.
Romaš k a je pa razmišljal drugače.
Morda prvič v življenju se je zasmilil sam sebi, zasmilil se mu je Andrjuška in cslo kozlić. Andrjuška ima prav: mar sta hotela storiti kozliću kaj hudega? Ne, tega nista hotela. In mož v belem plašču ju ni zapodil z dvora zdravih zaradi tega.
Romaška je prijel Andrjuško za roko in bežal z njim na dvor bolnih, tja, odkoder ju ne bo nihče zapodil. Roma-ako so obšle nejasne misli, misli brez vsake zveze, ki mu dotlej se nikoli niso bile sinile v glavo.
Prvič se je oglasil v njem protest kot odmev krivičnostL Proti komu proti komu protest? Morda proti možu v belem plašču?
Na vprašanja, ki so ga vznemirjala, je hotel deček dobiti odgovor, predno do raste. Ni mogel pozabiti na belega kozliča in opetovano je vprašal očeta:
— Očka, zakaj nas pa pode z onega dvora?
— Ti tja ne smeš hoditi.
— Ti pa lahko?
— Tudi jaz nimam tja po kaj hoditi.
S tem je bil končan RomašMn poskus prekoračiti meje svoje starosti In razumeti pomen delitve naselbine na dva dvora. Odrasli mu nikakor niso hoteli odkriti te tajne.
Romaška je utihnil in postal je nekam bolj boječ. Med zabavo s kobilicami in delom v kovačnici se je vedno znova vračal k misli, ki jo je bil vzbudil v njem mož v belem plašču.
Nekoč je prišel Romaška do zaključka, da mora biti razen dvora bolnih in zdravih še drug, njemu neznan svet, ki leži daleč od naselbine gobavcev, nekje tam, kamor hodi zdravnik, odkoder nosijo novine in ki ga včasih omenjajo ljudje na dvoru bolnih. In ljudje z onega sveta so se mu zdeli nekam čudni, čudežni, ne podobni tukajšnjim ljudem. Oni svet je čisto drugačen, podoben ni niti najmanj naselbini gobavcev. Vedel je o njem to, kar je ujel iz nejasnega pripovedovanja svoje matere in očeta. Vedel je, da teko tam reke, da rastejo tam veliki in goeti gozdovi, da vozijo tam železni vlaki, ki se pride z njimi tja do morja. Kakšni pa so ti vlaki, kakšni so gozdovi in kakšno je morje — tega Romaška ni vedel.
Mati je bila zgovornejša od očeta, toda tudi ona je kdove zakaj vedno nerada odgovarjala na njegova vprašanja. Često je plakala, zroč na Romaško. Zakaj? To mu je bilo neprijetno. Nekoč jo je vprašal:
— Zakaj pa plakaš, mamica? Kimala je z glavo, si brisala solze
s predpasnikom, zrla nanj nepremično in ga božala po glavi.
— Ah, ti, tepček... Le čemu si se rodil?
Romaš ki se je pa zdelo, da njegovo rojstvo ni bilo nekaj tako slabega, kakor se je zdelo materi. Zato je odgovoril:
— Počakaj, mamica, ko doraslem, pojdeva skupaj tja, v mesto.
— V mesto? Kaj te mrka v mesto?
— Pojdem tja in vzamem te s seboj. V mestu bova živela.
— Ne, ti morda pojdeš, jaz pa ostanem za vedno tu, kakor vse kaže.
— Mamica, kdo pa živi v mestu?
— Tam žive ljudje, Romaška,
— Kakšni pa so ti ljudje?
— Ljudje kakor ljudje, prav taki, kakor midva, samo gobavi niso.
— Kaj ni tam nobenega gobavca?
— Seveda ne.
— Zakaj pa nočeš z menoj v mesto?
— Midva tam ne moreva živeti.
— Zakaj bi pa ne mogla živeti tam?
— Ker sva gobava. Gobavce izganjajo iz mesta.
— Zakaj jih pa izganjajo?
— Ker so gobavi.
— Zakaj pa so gobavi?
Mati si je brisala solze s predpasnikom in molčala.
— Zakaj pa?
Ona mu je pa zopet dejala:
— Eh, ti tepček, tepček! Ko dora-steš, boš vse razumel.
In tako Romaška ni našel utehe.
Triletni Andrjuška si pa ni belil glavice z vprašanji, ki so vznemirjala njegovega starejšega bratca. Ta vprašanja Andrjuške prav tako niso zanimala, kakor ga niso zanimale kobilice, ki jih je hodil tako pogosto lovit z Romaško. Dajal je prednost pred kobilicami prahu na cesti ali lužam po dežju. Kadar ni bilo luž, jih je nadomeščala pri vodnjaku stoječa kad. Druge sreče Andrjuška ni priznaval. Ta sreča pa navadno ni trajala dolgo in bilo je je tako i :.onec, čim se je pojavil starejši bratec, ki je dobro pomnil, kako mu je mati zabičila, naj ne pusti bratca brskati po blatu.
V svojem navdušenju za prah in luže je bil Andrjuška čudovito dosleden. Razen prahu in luž so mu bili v življenju neobhodno potrebni še mati, oče, jed * atec Romaška, ki bi bil lahko najboljši tovariš, da se ni tako rad prepiral in lasal.
Od kar je bil mož v belem plašču zapodil Romaško in Andrjuško z dvora zdravih, se je pridružila Andrjuškinim potrebam še ena — kozliček. O kozličku je Andrjuška razmišljal na vse prete-ge. Zahteval ga je od matere, od očeta. Rad bi bil imel kozlička in odločno je ugovarjal, če so mu zatrjevali, da je kozliček tuja last in da se ga ne sme dotakniti. Andrjuška ni verjel tem čen-
čam. Z mislijo na kozlička je hodil spat, z mislijo nanj je vstajal. Kozliček je bil izpodrinil iz njegovega sveta celo luže in prah.
Sklenil je navezati z njim tesnejše stike, pa naj se zgodi karkoli In tako se je nekega dne znova napotil na dvor zdravih, to pot že sam, iz svojega lastnega nagiba. Trdno je bil sklenil najti kozlička, pa naj bodo ovire še tako težke. In njegova pot ni bila zaman. Zagledal je kozo in kozličke.
Film Z. K. D.
v prostorih Elitnega kina Matice
Danes ob *43. popoldne originalni ruski velefilm
Pot v življenje
Himna dela m volje! Sila človeškega ustvarjanja!
Najnižja vstopnina: Din 3.50, 4.50 5.50 in 6.50
Najkrajša pot do slave
Moč svetovnega tiska —
5 tednov vleče
Degradirani poslanec, ki že policijo za nos
iz — Pariš, 10. aprila. Veliki pariški informativni dnevniki, ki imajo skoro poldrug milijon izvodov dnevne naklade in izhajajo v šestih izdajah, imajo glavno nalogo, da sproti poročajo o vseh dogodkih po širnem svetu. Samo dva primera, kako gre to hitro.
Ko odhaja publika z nogometne tekme, že ponujajo pred vrati stadiona najnovejšo izdajo s poročilom o poteku tekme o prvem polčasu in s slikami najzanimivejših prizorov. Hitreje pač ni mogoče poročati! Med grško revolucijo je »Paris-Soir« poslal iz Pariza na Kreto poseben avion s slovito pustolovko Titavno. Avion se je na poletu boril z velikimi vremenskimi neprilikami in ko je dospel do Krete, so ga ustaši s strojnicami skoro zbili na tla. Moral je pristati na polju, kjer se je razbil, poročevalka pa je ujela baš zadnjo minuto, da je mogla govoriti z Venizelosom, predno se je odpeljal na »Averovu«. »Pariš-Soir« je potem lahko povdaril, da je bi1, edini dnevnik na svetu, ki je prodrl v središče uporniškega tabora na Kreto. Seveda je bilo to prvenstvo doseženo s precejšnjimi stroški, toda veliki svetovni list to lahko tvega.
Če vzame tak časopis koga na piko in začne pisati o njem dolge in zanimive članke v tem ali onem smislu, potem mu je slava zagotovljena. Zato se seveda marsikdo poteguje za naklonjenost svetovnega lista in jo tudi rad drago plača. Vse časopisne slave pa je postal še s posebnimi priboljši deležen proti svoji volji inž. Philibert Besson, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v departementu Puy v srednji Franciji. Philibert Besson je baje simpatičen mož z inteligentno plešo in nasmejanim obrazom, znan pa še po svojih edinstvenih nazorih in originalnih idejah o sistemu varnosti in obrambe. Kakor baklja v temni noči sveti njegova učenost med volilci v domačem okraju, kjer nima konkurenta. Vse dere za njim in na shod v St. Etienne je prišlo 30.000 ljudi. S
tako udeležbo se ne more pohvaliti noben minister ali šef stranke in volilci ponosno trdijo o svojem učenem poslancu: To je naš Hitler.
Za tak uspeh moraš seveda imeti prav poseben političen evangelij, ki vleče. In res, Philibert Besson ima v zalogi sijajne šlager je o svojem pojmovanju problema varnosti, ki je danes pač najbolj aktualno vprašanje. »Moč ni v enakosti orožja,« pravi Besson, »temveč v dale-v^dnih idejah. David je s fračo premagal do zob oboroženega velikana Goli a ta in ni šel na nobeno mirovno konferenco. Tudi Napoleon, ki se je v Italiji s 25.000 možmi spustil v boj proti 100.000 Avstrijcem, ni šel v Ženevo z zahtevo, naj Avstrijci znižajo število vojakov, temveč jih je premagal s taktiko in strategijo.« Za bodočnost pa sta Davidova previdnost in Napoleonova strategija združeni v evangeliju g. Philiberta Bessona, ki bo edino zagotovil svetu trajen mir. Krizo in brezposelnost pa bomo po Besson ove m receptu najlažje »panali« z uvedbo novega denarja, čigar vrednost naj temelji na valuti dela.
Ob teh cvetkah iz Philibertovih govorov se ljudje seveda ne morejo ubraniti vtisa, da g. poslanec kljub vsej svoji učenosti ni pri pravi pameti, kajpak pa tudi ne manjka ljudi, ki mu pripisujejo genijalnost in odločno zanikajo, da bi bil neumen. Da se Bessonovi poslanski tovariši ne zavzemajo preveč za njegove teorije o varnosti, je pokazala parlamentarna seja z dne 8. marca, na kateri mu je bil s 338 proti 28 glasovi odvzet poslanski mandat zaradi nekih grehov, ki so mu nakopali par dni zapora.
Od tega glasovanja dalje pa pričenja rasti slava Philiberta Bessona v kvadratnih dimenzijah. Med glasovanjem se je namreč izmuznil iz dvorane in kljub temu, da so bih pri vseh vratih postavljeni stražniki, da bi ga pri izhodu aretirali, se mu je posrečilo ukaniti stražo in se odpeljati v zlato svobodo. Kam? Policija ga išče po Parizu in pred lokali, kamor je navadno zahajal, čakajo v av-
tomobilih skriti detektivi in stražniki, dnevniki pa v vsaki novi izdaji na dolgo in široko poročajo o skrivnostnem begu bivšega poslanca. Kakor bi se vdrl v zemljo, ni ga. Morda je šel v Belgijo? Halo, telefonična poročila iz Belgije: Philiberta ni. Kam vraga neki je šel? Iznajdljivi novinar izve od prijateljev, ki ščitijo bivšega poslanca, da je šel v svoji volilni okraj. Policija za njim, a ga ne dobi. Bivši poslanec je dobro skrit pri prijateljih in piše ljubeznivo pismo uredništvu »Paris-Soira« in senegalske-mu poslancu črncu Dioufu, češ, nate se obračam, ki imaš sicer črno kožo, a bolj belo dušo kakor moji francoski poslanski tovariši, ki imajo belo kožo, pa črno dušo in nočejo razumeti mojih dobrohotnih stremljenj ...
Slučaj tragičnega junaka Philiberta Bessona je najbolj ganil študentovsko mladino v univerzitetni latinski četrti. Studenti so ustanovili »Društvo za zaščito Philiberta Bessona« in uprizarjajo včasih po ulicah prave manifestacije za svojega patrona, ki se mora skrivati po volilnem okraju in z vedno novimi senzacijami obračati pozornost na svoje ideje. Po treh tednih skrivanja je nenadno javil, da bo prišel v nedeljo, dne 7. aprila na shod v St. Etienne. »Paris-Soirvc priobči sliko pisma, v katerem pravi Besson: Razložil bom svoje stališče. Na shod naj pride okrog 20.000 ljudi... Sezacija. Listi ugibajo: pride, ne pride? Gostilničarji si manejo roke, da bodo zaslužili, policija pa ima polne roke dela, da prepreči shod. Prefekt izda stroge odredke, shod je prepovedan in Philibert ostane doma, kjer praznuje enomesečni jubilej, odkar se skriva pred policijo in vleče javnost za nos. Da bo komedija popolna, so študenti najavili velik ples s sodelovanjem raznih znanih umetnikov in z glavno točko večera: izvolitev miss Pnilibert! Pa naj še kdo toži o pomanjkanju smisla za zdrav humor.
Tudi javnost abija na svoj način šale iz slučaja poslanca Bessona in ugiblje, koliko časa bo komedija še trajala. Pa naj bo že tako ali tako, Besson je postal na svoj način slaven in v svojem volilnem okraju ima 100 odstotne šanse, da bo vnovič izvoljen za narodnega zastopnika.
V šoli.
Učitelj: »Med transparente prištevamo predmete, ki so prozorni. Mihec, ali mi lahko imenuješ tak predmet?«
»Lestva, gospod učitelj.«
Optik in njegova žena.
Optik se zaveda, da njegova žena ni med najlepšimi Nekega dne sedi žena pri blagajni, mož je pa zaposlen nekje v ozadju trgovine. Vstopi odjemalec iai pravi:
— Lepa gospa, očala potrebujem.
— Adela! — zakiiče mož ženi. Daj gospodu številko 6, gotovo jc zelo k ratkoviden.
MALI OGLASI
V vsen malih oglasih ^elja oeseda 5U para, aavea Dm z.— Najmanjši znesek za mali >glas Din 5.—. davek  Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročim, lahko tudi v znam «an   — Za pismene odgovore glede  malih  oglasov  )e trebb r>Hložiti mamko   -   Popustov za male oglase ne priznamo
NOVO HIŠO Z VRTOM
proda Stražnik. Olševk št. 37, Kranj.
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejmerm takoj. — šmartin-ska cesta. št. 18. 1341
HIŠA Z VRTOM
in gospodarskim poslopjem, primerna za zidarsko ah sobosli-karsko obrt — ker teh obrtov ni v kraju, niti okolici — naprodaj po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Hiša se nahaja v prijaznem kraju Gorenjske, ter ima vas preko 90 hiš; primerna tudi za upokojence. Vodovod in elektrika v hiši. — Naslov v upravi »Slov- Naroda«. 1337
OBLEKO
dobro ohranjeno, za srednjo moško postavo prodam takoj. — Na ogled: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. pritličje.
MORSKE RIBE
Dnevno sveže, skrbno pripravljene, posebno na ražnju. — VINA prvovrstna, specijalno opolo in dingač. — Gostilna »Dva ribara«.   Kes ni kova ulica
št. 5. — Se priporoča Lozič.
Prima športne suknjiče a Dm 98.—, pumpance, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri
PE^SKERJC, LFIBLJANA. Sv. Petra c 14
TERPCNTMOVO MtO
je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno  befino   m čodovito
Zahtevt&e vedno le Rivier m tei pentinavo
KAVARNA STRITAR
vsak veCer koncert 21 fL
Sveze najfinejše norveško
RIBJE OLJF
iz lekarne DR G. PICCOUJA v Ljubljani — se priporoča bledim m slabotnim osebam 65/1
. Cenjenemu občinstvu
naznanjam, da je dospela nova pošiljka raznih prvovrstnih dalmatinskih vin. Točim specialni dingač. Vino čez ulico Din 8. — Priporočam svojo dobro kuhinjo, morske ribe, pršut, paški sir. — Postrežba solidna.
GOSTILNA „DALMATINSKI BISER",
LJUBLJANA, Tvrševa cesta št. 34 (pri mladi Slovenki) Se priporoča JURLJ45 JOŽEFTNA.
članstvu Ljubljanskega Sokola
*/o težkih mukah in neizmernem trpljenju je legel k zasluženemu počitku naš dobričina »Živeli«, naš vzornik in verni brat
FRAN KRAPEŠ
Ko sporočamo svojemu članstvu pretresljivo vest, obveščamo, da bomo dolgoletnega zvestega člana in plemenitega dobrotnika spremili na njegovi poslednji poti korporativno z društveno zastavo. Žalni sprevod bo krenil izpred poslopja »Zvezde« danes (v petek) oh 17. uri. Članstvo (člani in članice) v kroju ter članstvo v civilu z znakom se zbira pred Narodnim domom odkoder odkoraka ob 16.45 uri (ob 4.45 pop.).
Vabimo članstvo, da počasti spomin blagopokojnega brata z obilno udeležbo. Slava njegovim manom!
ZDRAVO! UPRAVA.
Obćim* Ljubljana Mestol pogreba! urod
Umrl nam je naš predobri brat in svak, gospod
eticeti
tovarnar stolov in posestnik
dne 12. t. m. po težki bolezni
Pogreb bo v nedeljo, dne 14. aprila 1935 ob Vz 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sokolska ulica št. 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. aprila 1935.
2alufo<L
Miadmka
r
- pripoveduje, kako se os vojuje jo moški
Bila sem obupana, ker so se druga dekleta bogato poročila ki postala srečna, a mene nihče ni snubil. Neka ciganka pa me je opozorila, da odbija moške grda polt. nos, ki se blesti in mastna koža. kakršno imam blz. Priporočila mi 'e, nai poizkusim puder Tokalon, ki svebuje smetanovo peno. Uspeh je bil naravnost čudovit in popolnoma različen od učinka drugih pudrov, ki sem ih do tedaj uporabljala Puder Tokalon pre-Dreči vsako blestenje, zožuje razširjene znojnice ter daje poki prekrasno mat lepoto, ki vname srce vsakega moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na licu ves dan aH vso noč. ne glede na to, kje sem fn kaj delam. Sigurna sem da lahko vsaka žena postane privIačljivejSa in zapeljivefša s pomočjo pudra Tokalon ki vsebuje smetanovo peno.
MORSKE RIBE
Danes v veliki izbiri orade, barbom, brancini, kal ama ri, skampi na kardinalski način, rižota iz skampov, brodeto s polento. Vina prvovrstna, špecijelno viški opolo. — Cenjenim gostom ae priporoča
»GAJEV HRAM« — »LJUBLJANSKI DVOR« 1269 M. ČEPIC
Urejuje
flupančiA. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za opravo in tnaeratni del ilata Oton Cbristoi. — Vat ? LJubljani