URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4C	Ljubljana, petek 28. decembra 1984	________Cena 100 dinarjev	Leto XLI
i#bo.
Na podlagi 355. člena, druge alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 251. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1984 sprejela
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985
I.	KLJUČNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1985
V letu 1985 bomo v SR Sloveniji s še doslednejšim uveljavljanjem sistenia socialističnega samoupravljanja ter ekonomskih zakonitosti, kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, ciljev na področju ekonomskih odnosov s tujino in tudi vseh drugih nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, pospešeno, na podlagi že doseženih rezultatov pri uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije, dalje odpravljali vzroke neugodnih gospodarskih gibanj ter utrjevali pogoje za krepitev ekonomskega in odločujočega družbenega položaja samoupravno organiziranih in povezanih delavcev, delovnih ljudi in občanov in za nadaljnji, hitrejši in stabilnejši diužbeno gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije.
Za uresničevanje ključnih ciljev družbenega in gospodarskega razvoja bomo v letu 1985:
—	nadalje večali kajcovostni konvertibilni izvoz in devizni priliv, kar bo pogoj za povečanje proizvodnje in temeljno~rrierilo za prestrukturiranje gospodarstva;
—	nadalje večali proizvodnjo, njeno prilagajanje zaostrenim tržnim razmeram, boljše izkoriščali naravne danosti in razpoložljive zmogljivosti, recijdirali čimveč odpadnih snovi, izboljšali organizacijo dela, uvajali večizmensko delo povsod tam, kjer je ekonomsko in tehnično mogoče in smotrno, spodbujali delavce k zmanjšanju porabe surovin, energije in re-promateriala ter izboljšanju organizacije in tehnologije dela;
—	pospešeno uvajali sodobno tehnologijo v proizvodne in upravljalske procese, in to z večjim uporabljanjem znanja in spodbujanjem ustvarjalnosti ter večanjem družbene inovacijske sposobnosti;
—	ustvarili pogoje za umirjenejšo inflacijo in hitrejše odpravljanje njenih žarišč, predvsem z večjo izvozno proizvodnjo in oblikovanjem vseh vrst rezerv, z odpravljanjem žarišč izgub, z zmanjševanjem vseh _yrst potroškov, s produktivnim zaposlovanjem in delom, s spodbudnejšo delitvijo osebnih dohodkov in omejevanjem vseh virov in porabe fiktivnega dohodka,
nadaljevali z aktivnostmi za razbremenjevanje gospodarstva in finančno konsolidacijo ter z vsem tem tudi ustvarjali možnosti za postopno rast življenjske ravni;
—	prilagajali vse oblike porabe dejansko razpoložljivemu dohodku, večali vlaganje v razvojne dejavnike, pri čemer bomo kljub zmanjšanim materialnim možnostim več vlagali zlasti v tiste raziskovalne in izobraževalne programe, ki bodo neposredno pripomogli k prestrukturiranju gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave;
—	krepili kakovostnejše samoupravno, poslovno, interesno povezovanje z združenim delom v vsej Jugoslaviji;
—	spodbujali in razvijali vse, kar pospešuje razvoj družbene skupnosti, njeno kulturno in intelektualno odprtost ter ustvarjalnost na vseh področjih življenja in dela;
—	pripravili in sprejeli realne srednjeročne in dolgoročne plane na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti v teh planih bo še posebej opredeljena politika izboljšanja kakovosti proizvodnje in storitev;
—	z ukrepi ekonomske politike zlasti spodbujali večje in donosnejše vključevanje v mednarodno menjavo, večjo rast proizvodnje, učinkovitejše gospodarjenje, odpravljanje vzrokov inflacije ter smotrno razporejanje in spodbudno delitev dohodka.
Pri oblikovanju skupne ekonomske politike Jugoslavije si bomo prizadevali za stabilne pogoje gospodarjenja, ki bodo na podlagi realnega tečaja dinarja, realnih obresti, realne cene energije, prevoza in drugih proizvodnih dejavnikov pospešili povezovanje združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri oblikovanju skupne razvojne in ekonomske politike bomo vztrajali pri upoštevanju nacionalnih posebnosti ob doslednem izpolnjevanju odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za svoj in skupen razvoj. Ukrepi ekonomske in razvojne politike SR Slovenije bodo spodbujali združeno delo k združevanju dela in sredstev na enotnem jugoslovanskem trgu. Še nadalje si bomo prizadevali, da bomo v združenem delu več kot polovico sredstev za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo namenili za združevanje dela in sredstev ter zagotovili večji pretok znanja in poslovnih izkušenj, zlasti še pri skupnih prizadevanjih za konvertibilni izvoz.
Pri dograjevanju političnega in družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja se bomo zavzemali za doslednejšo uveljavitev temeljnega izhodišča, da je delavčeva pravica dela z družbenimi sredstvi podlaga za oblikovanje vseh odnosov v družbeni reprodukciji. Na podlagi kritičnih analiz delovanja posameznih delov političnega in družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja in v razpravah preverjenih ugotovitev ter stališč si bomo prizadevali za tak razvoj in dograjevanje delov sistema, ki bo odpravljal ovire za krepitev samoupravnega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov v samoupravnih or-

ganizacijah in skupnostih, v občini ter na tej podlagi tudi. ovire pri uresničevanju njihovih interesov v republiki ter skupnih interesov v federaciji. Pri slednjem bomo izhajali iz enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, iz odgovornosti republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj ter iz načel vzajemnosti in so-lidarndsti. -
Ob upoštevanju teh izhodišč bomo uresničevali sistem družbenega nadzora cen in sodelovali pri oblikovanju sprememb v sistemu deviznega poslovanja, temeljev posojilnega in denarnega sistema ter temeljev sistema družbenega planiranja, da bi tako popolneje uresničevali temeljne ustavne rešitve in dosegli skladnost z usmeritvami iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
V pripravah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana republike bomo dosledno uresničevali sistem samoupravnega družbenega planiranja in zagotavljali. da bodo delavci celoviteje obvladovali odnose v družbeni reprodukciji. To bo tudi naše temeljno izhodišče za dopolnjevanje sistema družbenega planiranja.
Pri oblikovanju vseh družbenih odnosov bomo dograjevali delegatski sistem in krepili delegatske odnose, pri čemer bomo upoštevali interese in potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih delegatskih okoljih. To bomo dosegli z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo ali otežujejo usklajevanje in uresničeva-"nje njihovih interesov na vseh ravneh odločanje. Po presoji odnosov svobodne menjave dela bomo pripravili1 spremembe normativne ureditve teh družbenoekonomskih odnosov, ki bodo omogočile njihov pospešen razvoj ter dosledneje uveljavile ustavno vlogo, način in oblike delovanja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
Pri snovanju novih in pri spreminjanju ter dopolnjevanju obstoječih zveznih in republiških zakonov bomo krepili ustavni položaj občine kot samoupravne in temeljne družbenopolitične skupnosti. V praksi bomo krepili pogoje za polnejše uresničevanje njene ustavne vloge pri usmerjanju in usklajevanju gospodarskega in družbenega razvoja, zlasti še pri sanaciji gospodarskih razmer v združenem delu, uresničevanju politike zaposlovanja ter razvoju odnosov svobodne menjave dela.
Po proučitvi vseh republiških predpisov z vidika ' možnosti za racionalizacijo in poenostavitev admini-. strativnih in strokovnih opravil bomo pripravili ozi-i roma sprejeli ustrezne spremembe in dopolnitve teh predpisov ter hkrati spodbujali vse tovrstne ukrepe in aktivnosti v SFRJ.
Z družbenimi dogovori na ravni SFRJ ter z dogovori socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin bomo usmerjali in urejali skupna izhodišča oziroma temeljne rešitve, ki so nujne za zagotavljanje enotnosti jugoslovanskega trga, enakopravnosti organizacij združenega dela v SFRJ oziroma za uveljavitev temeljnih pravic in interesov, kadar je smotrno in utemeljeno, da se izhodišča in rešitve poenotijo.
II.	MATERIALNE MOŽNOSTI SR SLOVENIJE V LETU 1985
1.	Izpolnjevanje obveznosti do tujine, Izpolnjevanje obveznosti do federacije ter drugih republik in avtonomnih pokrajin, zagotavljanje sredstev za pokrivanje izgub in za utrditev finančnega položaja združenega dela omejujejo razpoložljiva sredstva za porabo.
Na podlagi dosežkov v letu 1984 ter predvidenih gospodarskih tokov v naslednjem letu so materialne možnosti za razvoj v letu 1985 naslednje:
—	rast družbenega proizvoda za 2,5 “/o ob rasti industrijske proizvodnje za 2,7 °/o, kmetijstva ter prometa in zvez za 3 %>, trgovine za 2 °/o in obrti za 4,5 %> ter ob ohranjanju gradbeništva na ravni iz leta 1984;
—	povečanje zaposlencu za 1 °/o, produktivnosti za 1,5 »/o ter ohranitev deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku na ravni leta 1984;
—	ohranjanje naložb v osnovna sredstva gospodarstva najmanj na ravni iz leta 1984;
—	konvertibilni devizni priliv v višini 1.650 mio S ob celotnem konvertibilnem izvozu 2.666 mio $, ob povprečnem povečanju izvoza blaga in storitev na konvertibilno tržišče ža 14 °/o. kar bo ob ohranjanju poslov 1 : 1 na ravni leta 1984 pomenilo bistveno večjo rast rednega izvoza, in sicer za okoli 25 °/o. Taka izvozna politika bo ob enakih pogojih razpolaganja z ustvarjenimi devizami kot leta 1984 omogočala okoli 730 mio S razpoložljivih deviznih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti, uvoz najnujnejše opreme, surovin in reprodukcijskega materiala
Ob takšnih materialnih možnostih in dejstvu, da znašajo obveznosti SR Slovenije do odplačila tujih posojil (ob predvidenem reprogramiranju okoli 220 mio $) 235 mio $, da je treba nameniti okoli 80 milijard din za uresničevanje sanacijskih programov in utrditev finančnega položaja združenega dela, so pri oblikovanju politike razporejanja dohodka in čistega dohodka možna naslednja globalna razmerja:	•
—	globalna rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v višini 90 di celoletne nominalne rasti dohodka;
—	globalna rast sredstev samoupravnih interesnih skupnosti ‘družbenih dejavnosti brez skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 90 °/o celoletne nominalne rasti dohodka.
Poleg teh sredstev' je treba zagotoviti dodatna sredstva za prednostne izobraževalne in raziskovalne programe ter sredstva za valorizacijo denarnih pomoči za otroke in nadomestilo osebnih dohodkov med porodniškim dopustom;
—	rast sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo nekoliko hitrejša od rasti dohodka;
—	rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji (rc publ iški in občinski proračuni) v višini 90 Vo celoletne nominalne rasti dohodka ;
- — ohranitev realnega obsega akumulacije gospodarstva na ravni leta 1984.
2.	Za doseganje večjih rezultatov in premagovanje
zaostrenih gospodarskih razmer s kakovostnim prestrukturiranjem na vseh področjih družbene reprodukcije je treba doseči večjo akumulativno in reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Zato pri oblikovanju ciljev ekonomske politike za leto 1985 izhajamo iz ugotovitve, da je treba z vsestranskim prizadevanjem v organizacijah združenega dela in družbi doseči močnejšo izvozno usmerjenost in večjo proizvodnjo, boljšo ekonomičnost v poslovanju In gospodarnejšo rabo družbenih sredstev — zlasti še obratnih sredstev — da bi tako zagotovili potrebna sredstva za reprodukcijo gospodarstva ter postopno — v skladu z rezultati — zaustavljali nadaljnje realno zmanjševanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo.
Za postopno zaustavljanje nadaljnjega upadanja realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb se mora ob najširši mobilizaciji vseh ustvarjalnih sil družbeni proizvod povečati za okoli 5 e/o, kar terja povečevanje proizvodnje za 3,5 Vo in znižanje deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku za najmanj 1 odstotno točko na ravni gospodarstva SR Slovenije ob 1 °/o rasti zaposlovanja. Šele ob preseganju takih rezultatov bodo dane materialne možnosti za doseganje postopnega usklajevanja osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti, postopno odpravljanje zatečenih razlik v osebnih dohodkih negospodarskih dejavnosti in nadaljnje povečevanje sredstev za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, zdravstvo in kulturo. Periodično bomo spremljali doseganje rezultatov gospodarjenja in uresničevali zgoraj opredeljeno spodbudno razporejanje dohodka.
Rast proizvodnje in zaposlovanja v posameznih dejavnostih in organizat-Hnh združenega deta bo. odvisna od dosežene rasti produktivnosti, ekonomičnosti in drugih kakovostnih dejavnikoV gospodarjenja ter izvoza na konvertibilno področje. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od lezultatov gospodarjenja in rasti sredstev namenjenih za akumulacijo. Zato bodo delavci v organizacijah združenega dela načrtovali, ugotavljali ter spodbujali doseganje delovnih in poslovnih rezultatov z uporabo enotnih temeljnih kazalnikov. S takim oblikovanjem in delitvijo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev na osnovi doseženih in v dohodku izkazanih rezultatov bodo delavci uresničevali načelo, da si z doseganlem boljših delovnih in poslovnih rezultatov zagotavljajo tudi hitrejšo rast osebnih dohodkov. Ob slabših delovnih in poslovnih rezultatih v posameznih organizacijah združenega dela bodo osebni dohodki naraščali počasneje.
Samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti bodo pripravile programe in predvidele sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb na podlagi možne nominalne rasti posameznih oblik porabe, opredeljene s to resolucijo. Sredstva za delovanje v prvih treh mesecih leta 1985 bodo skupnosti zagotavljale na podlagi prispevnih in davčnih stopenj, veljavnih v letu 1984. Po obravnavi rezultatov poslovanja v letu 1984 bodo v skupnostih ob upoštevanju novega obračunskega sistema sprejeli usklajene prispevne stopnje in programe za leto 1985.
Pospešili bomo dokončanje že začetih naložb. V organizacijah združenega dela bodo pretehtali nameravane naložbe zlasti z vidika srednjeročne in dolgoročne razvojne politike. Prednost bodo imela vlaganja v posodobitve, ki bodo učinkovale že na začetku novega srednjeročnega obdobja. Neproizvodnih naložb praviloma ne bomo začenjali, razen v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti in tistih, ki so v skladu s kriteriji iz zakona o samoprispevku. III.
III.	URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1985 TER DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE
1. Proizvodna politika
1.1.	Povečevanje proizvodnje v industriji je bistven pogoj za hitrejšo rast družbenega proizvoda. Temeljilo bo zlasti na knh.rdnej.Vir ■ ' :r’enju in poslova-
nju organizacij združenega dela, na boljši izrabi tehno-
loškega, organizacijskega in drugega poslovnega znanja, na dajanju prednosti perspektivnim proizvodnim programom, na učinkovitejšem sodelovanju in združevanju organizacij združenega dela, ki so povezane v reprodukcijskih procesih, ter na proizvodnem in poslovnem usposabljanju za uspešnejši konvertibilni izvoz. Delavci v industriji bodo povečali proizvodnjo, dvignili storilnost, ekonomičnost in donosnost s sodobnejšo organizacijo dela, s povečanjem serij, kjer je to smotrno, in z izločanjem tistih programov, ki sodijo v drobno gospodarstvo. Na osnovi analiz tržišč bodo organizacije združenega dela prilagajale proizvodne programe in nadaljevale s postopno tehnološko prenovo. Pri tem bodo še posebej opredelile izboljšanje kakovosti proizvodov in storitev kot bistveno sestavino politike nadaljnjega razvoja.
V organizacijah združenega dela, s podpovrečnimi proizvodnimi, ekonomskimi in izvoznimi rezultati, bodo poslovodni organi in strokovne službe opredelili naloge, ukrepe in aktivnosti za takojšnje doseganje boljših rezultatov.
Prizadevanja za posodobitev proizvodnje bodo usmerjena k tržno uspešnejšim programom, uvajanju novih tehnologij ter odpravljanju kritičnih ozkih grl ob realnejšem vrednotenju vseh proizvodnih dejavnikov. Zato bomo vlagali razpoložljiva sredstva v programe za avtomatizacijo proizvodnje in v razvoj novih proizvodov višje tehnologije, predvsem tiste, ki ne bo povečevala potreb po energiji in surovinah. V organizacijah združenega dela bodo okrepili obstoječe ter ustanavljali nove razvoj no-raziskovalne enote, ki bodo usposobljene za tesnejše sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami ter omogočile večjo medsebojno izmenjavo strokovnjakov.
Z nadaljnjim dohodkovnim povezovanjem organizacij združenega dela, njihovim skupnim nastopom na tujih tržiščih, s skupno skrbjo za razvoj cenejše in kakovostnejše proizvodnje surovin in repromateriala bomo zagotovili, da izvoz surovin ne bo povzročal motenj v proizvodnji in izvozu izdelkov višje stopnje predelave.
1.2.	Na podlagi posebnega informacijskega sistema bomo pospešili prenos tiste proizvodnje v drobno gospodarstvo, ki je značilna zanj v svetu. Ustanavljali bomo nove enote drobnega gospodarstva, vključno s tistimi, ki terjajo več znanja ob zahtevnejši tehnologiji. Zmanjšali bomo osnovo za davke iz dohodka pri vlaganjih v drobno gospodarstvo, kadar se z njimi povečuje proizvodnja in odpirajo nova delovna mesta. Zavzemali se bomo za ugodnejše obrestne mere pri kreditiranju razvoja in zagotavljanju obratnih sredstev; za zmanjševanje omejitev pri uvozu opreme v vseh organizacijskih oblikah drobnega gospodarstva, posebej še izvozno usmerjenega. Poenostavili bomo postopke za ustanavljanje novih OZD drobnega gospodarstva in obratovalnic ter predpise o njihovem poslovanju. Enote drobnega gospodarstva, ki ustvarjajo oziroma prispevajo k ustvarjanju konvertibilnega deviznega priliva, bodo deležne olajšav pri plačevanju davka od dohodka. S politiko bank, davčno politiko in spremembo zakonodaje bo mogoče postopno obvladovati težave pri financiranju izgradnje poslovnih prostorov, zlasti še za storitvene dejavnosti.
1.3.	Gradbene organizacije bodo izboljšale organiziranost, se bolj specializirale, poglobile dohodkovno povezanost, ter se usposobile za produktivnejše in kakovostnejše delo in poslovanje ter s tem za uspešnejše pridobivanje del v tujini in na enotnem jugoslovanskem trgu.
1.4.	Nosilci energetske oskrbe bodo zagotovili potrebno energijo za načrtovano rast proizvodnje. Sestavni del prizadevanj za povečanje proizvodnje bo zmanjševanje specifične porabe energije z varčevanjem in dosledno uresničevanje sprejetih in novih ukrepov za racionalno pridobivanje, pretvarjanje, prenos in uporabo energije. K temu bo pripomogla tudi nadomestitev tekočih goriv s premogom, zemeljskim plinom in drvmi, kjerkoli je tehnološko in ekološko mogoče in ekonomsko Upravičeno. V premogovnikih bodo tudi v letu 1985 povečali pridobivanje lignita ter rjavega premoga.
S sodelovanjem pri oblikovanju energetske bilance SFRJ za leto 1985 bomo zagotovili nujno potrebno količino naftnih derivatov za energetsko in neenerget-sko porabo.
Nadaljevali bomo z geološkimi raziskavami nahajališč premoga, zemiljskega plina, nafte in urana na dosedanjih in novih obetavnih območjih. Nadaljevali bomo z vlaganjem v raziskave nahajališč premoga, v odpiranje novih delov slojišč v obstoječih premogovnikih, modernizacijo tehnološkega procesa in odpiranje novih nahajališč z namenom kontinuitete in postopnega povečanja proizvodnje premoga v SR Sloveniji v letu 1985 ter v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pospešili bomo dograditev že začetih objektov primarne električne energije ter izgradnjo malih hidroelektrarn, najnujnejših prenosnih in distribucijskih objektov in širitev plinovodnega omrežja zaradi priključitve na nov vir. Hkrati bo potekala obnova izrabljenih proizvodnih objektov oziroma njihova nadomestitev s stališča racionalnega pretvarjanja primarne energije v električno in toplotno energijo.
1.5.	Organizacije združenega dela prometa in zvez bodo prednostno zagotavljale vzdrževanje in varno uporabo svojih zmogljivosti. Uvajale bodo sodobne oblike prevoza blaga, predvsem pa kombinirane in integralne prevozne storitve ter spodbujale razvoj domačega in tujega zbirnega prometa. Enotno bodo nastopale na mednarodnem tržišču prevoznih storitev. Okrepili bomo tehniško-tehnološko povezanost velikih sistemov prometa in zvez Slovenije v okviru Jugoslavije. Zaradi zmanjšanja prevoznih stroškov v ceni proizvodnje in zaradi varčevanja s tekočimi gorivi bo združeno delo v večji meri usmerjalo prevoz blaga na daljših razdaljah na železnico. Pri izvozu in uvozu blaga pa bodo organizacije združenega dela pod enakimi konkurenčnimi pogoji uporabljale domače prometne zmogljivosti.
V	prometu in zvezah se bomo zavzemali za cenovno politiko, ki bo zagotovila pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije in s tem raven vzdrževanja in varno uporabo zmogljivosti. Le v železniškem prometu bomo del stroškov enostavne reprodukcije še pokrivali s prispevkom iz dohodka organizacij združenega dela.
Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet in Železniško gospodarstvo Ljubljana bosta učinkoviteje ukrepala za povečanje uspešnosti poslovanja in zmanjšanje stroškov poslovanja v integralnem transportu. Bolj bomo spodbujali združevanje sredstev za nakup prevoznih zmogljivosti po načelih neposredne menjave dela, predvsem pri večjih uporabnikih železniških storitev.
Naložbe v prometu bodo usmerjene k večanju varnosti prometa, odpravi ozkih grl in ustvarjanju večjega deviznega priliva.
V	skladu z materialnimi možnostmi gospodarstva bomo v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet zagotovili potrebna sredstva, da bi
usposobili železnico za večjp varnost in obseg prometa.
Nadaljevali bomo s pripravljalnimi deli in dokončanjem finančne konstrukcije za tiste objekte cestne infrastrukture, ki so opredeljeni v sprejetih planskih aktih. Več finančnih sredstev "za vzdrževanje cest bo usmerjenih na tista področja, kjer ni možnosti za preusmeritev težkih tovorov na železnice.
Pospešeno bomo nadaljevali z izgradnjo mednarodnih in magistralnih PTT zmogljivosti ter javnega omrežja za prenos podatkov. Zavzemali se bomo za usklajeno načrtovanje, izgradnjo, uporabo in vzdrževanje skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez med PTT, RTV, železniškim gospodarstvom, cestnim gospodarstvom in elektrogospodarstvom.
1.6.	V kmetijstvu in ribištvu bomo namenili več pozornosti nadaljnjemu pospeševanju proizvodnje, pridobivanju novih in smotrnejšemu izkoriščanju obstoječih kmetijskih zemljišč ter naravnih bogastev voda in usklajenejšemu razvoju primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Povečali bomo izvoz kmetijskih proizvodov, rib in drugih živil za 15*/*.
Za uresničitev predvidenega programa rastlinske pridelave bomo povečali tržno pridelavo pšenice in rži 82.420 ton (povečanje za 8 %>), povečali površine, posejane s sladkorno peso na 5735 ha (povečanje za 9 °/o), ter povečali pridelavo koruze in oljaric. Za povečano pridelavo krme bomo namenili 121.000 ha travnikov in pašnikov. Pospešili bomo tudi proizvodnjo v sadjarstvu in vinogradništvu.
Prirejo mleka bomo povečali na 360 mio litrov (povečanje za 6 %>!. govejega mesa na 41.000 ton, svinjskega mesa na 34.000 ton (povečanje za 3 %>). Prirejo perutninskega mesa bomo prilagodili pogojem tržišča in možnostim oskrbe s krmili. V živinoreji bomo povečali delež prireje na doma pridelani krmi.
Potrebno skrb bomo namenili pravočasni in zadostni oskrbi kmetijstva z reprodukcijskimi sredstvi in gorivom. Devizna sredstva za kmetijstvo bomo zagotovili z večjim izvozom kmetijskih proizvodov in živil, z združevanjem deviz s turističnimi organizacijami združenega dela ter z družbenim dogovorom o preskrbi.
V	zadružnih organizacijah bomo razvijali proizvodne odnose in krepili samoupravni položaj združenih kmetov, razvijali pogoje za pridobivanje večjega znanja ter s tem spodbujali mlade k delu v kmetijstvu. Da bi hitreje prenašali sodobne tehnološke dosežke v neposredno proizvodnjo, bomo tudi z intervencijskimi sredstvi, namenjenimi za pridelavo hrane, krepili in razvijali dejavnost pospeševalne službe.
Pri opredeljevanju obveznosti kmetijstva do nadaljnjega povečevanja pridelave hrane bomo posvetili posebno pozornost trajnemu varovanju najboljših kmete j skih zemljišč in racionalnejšemu izkoriščanju novo usposobljenih kmetijskih zemljišč. Naložbe bomo usmerjali tudi v povečevanje proizvodnje hrane v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah.
V	živilski industriji bomo pospeševali posodabljanje tehnologije pri tistih organizacijah združenega dela, ki so nosilke osnovne oskrbe in izvoza. Začenjali bomo le tiste nove naložbe, za katere je zagotovljena nemotena oskrba z domačimi surovinami in ki povečujejo izvoz.
Ob povečanih gozdnogojitvenih delih bomo povečali blagovno proizvodnjo in smotrneje izkoriščali razpoložljivo gozdno maso ter prednostno oskrbovali izvozno lesnopredelovalno in papirno industrijo.
1.7.	V turizmu bomo v letu 1985 povečali ponudbo blaga in storitev, izboljšali kakovost turističnih storitev in s tem povečali devizni priliv za 20 %>. Zato se bodo turistične in gostinske organizacije združenega dela povezovale med seboj in z drugimi organizacijami združenega dela ter z nosilci osebnega dela.
Posebna pozornost bo namenjena raznovrstnejši turistični ponudbi in pritegnitvi zahtevnejših gostov — zlasti z nadaljevanjem aktivnosti začetih na Bledu, Portorožu ter v Radencih in Rogaški Slatini ter tudi drugod.
Turistične organizacije združenega dela bodo tudi s prilagajanjem cen med letom zagotavljale enakomernejšo zasedenost svojih zmogljivosti.
V	letu 1985 bomo pospešeno razvijali računalniško zasnovan informacijski sistem za turizem in razvili osnove tržnega obnašanja in oblikovanja sporočil za domače in tuja turistična tržišča.
1.8.	V obstoječih in novih reprodukcijskih poveza-, vah bodo proizvodne in trgovinske organizacije na podlagi skupnih programov pripomogle k boljši oskrbi proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom, izpolnjevanju izvoznih nalog in prednostno razvijale trgovino na drobno, še posebej trgovino z osnovnimi živili. Za hitrejši razvoj in učinkovitejšo organiziranost trgovine, ki mora slediti razvoju materialne proizvodnje ter zadovoljevanju potreb prebivalstva in turizma, bomo pospeševali procese združevanja in specializacije trgovinskih organizacij ter zmanjševanje števila posrednikoy.
V	naslednjem letu bomo sprejeli ukrepe za izboljšanje ekonomskega položaja trgovine, predvsem trgovine z živili in blagom vsakdanje rabe. Nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov bomo zagotavljali tudi z nižjimi obrestnimi merami za zaloge blaga osnovne preskrbe, z ugodnejšimi posojili za posodobitev opreme in z zmanjševanjem obveznosti iz dohodka TOZD, zlasti tistih z večjim številom nerentabilnih prodajaln. Trgovinske organizacije bodo med turistično sezono izboljšale ponudbo na turističnih območjih ter tudi s tem prispevale k večjemu deviznemu prilivu.
1.9.	V stanovanjskem, komunalnem in stavbno zemljiškem gospodarstvu bomo vztrajali pri uresničevanju dogovorjenih ciljev stanovanjske graditve ter zagotavljali pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. V skladu s plani in programi stanovanjskih skupnosti bomo spodbujali prenovo starega stanovanjskega sklada in hiš v družbeni lastnini. Zagotovili bomo dosledno uresničevanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ter učinkovitejšo in doslednejšo uporabo vseh namenskih sredstev za stanovanjsko, komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo.
Prizadevali si bomo za hitrejše uvajanje sodobnejših tehnologij gradnje in za samoupravno ter strokovno organiziranost investitorjev ter izvajalcev z na-i menom skrajšanja roka izgradnje, pocenitve stano-I vanj, gradnje za trg oziroma gradnje po proizvodnem ! načelu v okviru družbeno usmerjene stanovanjske 1 gradnje.
Sprejeli bomo dopolnjen program hitrejšega prehoda na stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada. Hkrati s tem bomo povečali tudi sredstva za delno nadomestitev stanarin družinam z nizkimi dohodki. Za racionalno uporabo stanovanjskega sklada, oziroma stanovanj v družbeni lastnini, bomo organizirali in po-
speševali zamenjavo stanovanj, pri čemer bomo upoštevali potrebe in možnosti imetnikov stanovanjske pravice.
Pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti bodo v januarju 1985 sprejeli dogovor o skupnih izhodiščih za spremembe cen osnovnih komunalnih storitev in stanarin z namenom, da zagotovimo skladnejše spremembe teh cen v SR Sloveniji in s tem postopen prehod na nivo cen, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo.	. •
Glede na potrebe in možnosti ter stanje v posameznih občinah, bomo v skladu z dinamiko stanovanjske graditve usmerjali tudi namenska sredstva za pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. S pospešeno pripravo prostorskih izvedbenih načrtov ter naložbene in tehnične dokumentacije in pravočasno pridobitvijo stavbnih zemljišč, bomo omogočili gospodarnejšo in sprotno uporabo namenskih sredstev. Banke si bodo prizadevale za tekoče združevanje namenskih in dopolnilnih sredstev ter zagotovile večjo gospodarnost in mobilnost vseh sredstev.
2.	Politika v raziskovalni dejavnosti
Gospodarske organizacije bodo hitreje razvijale raziskovalno-razvojno dejavnost in pritegnile več raziskovalcev v svoje razvojne enote ter med poslovodne organe. Zato bodo raziskovalne organizacije povečale število mladih, ki se usposabljajo za raziskovanje, ter razširile pogoje za pridobivanje novih znanj kadrov v gospodarstvu.
Raziskovalna dejavnost bo usmerjena k programom, ki krepijo raziskovalno-razvojne zmogljivosti, k oblikovanju in uresničevanju aplikativnih programov, ki zagotavljajo izboljšane in nove proizvodne programe za prodor na svetovni trg, posodobitev proizvajalnih in upravljalnih sredstev in postopkov ter polizdelke in nove materiale, ki povečujejo mednarodno konkurenčnost končnih izdelkov.
Tehnološko prestrukturiranje bomo spodbujali z združevanjem sredstev zlasti za aplikativne raziskave, usmerjene k tehnologiji informatike, še posebno mikroelektronike, k biotehnologiji, kibernetizaciji proizvodnje, z robotizacijo in celično proizvodnjo ter z računalniško zasnovano konstrukcijsko tehniko.
V raziskovalnih skupnostih bomo bolj usklajevali interese uporabnikov in izvajalcev pri oblikovanju in uresničevanju razvojnih projektov. Za dogovorjene projekte in za nadaljnji razvoj raziskovalnih zmogljivosti bomo združevali sredstva raziskovalnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki bodo sodelovale pri teh projektih.
Za hitrejše uvajanje inovacij bodo banke izboljšale posojilne pogoje ter pri strokovni presoji naložb bolj upoštevale njihove raziskovalno-razvojne in kadrovske razsežnosti.
Raziskovalne organizacije bodo zagotovile večjo izrabo svojih zmogljivosti ter se s svojimi pobudami aktivno vključevale v oblikovanje in uresničevanje razvojnih projektov.
Organizacije združenega dela naj v Samoupravni, interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino združijo devizna sredstva za uvoz raziskovalne opreme za splošne raziskovalne namene najmanj v višini 3 mio $ ter 1,5 mio $ za uvoz znanstvene in strokovne literature.
3.	Politika ekonomskih odnosov s tujino
Za realizacijo konvertibilnega deviznega priliva v višini 1.650 mio $ bomo v SR Sloveniji z vsemi ukrepi tekoče ekonomske politike spodbujali izvoz in devizni priliv s konvertibilnega tržišča.
V Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bomo še nadalje združevali dinarska sredstva za spodbujanje konvertibilnega deviznega priliva. Organizacije združenga dela, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv in realizirajo večji del celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev na konvertibilno tržišče, bodo deležne olajšav pri plačevanju davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Te organizacije združenega dela bodo obenem združevale sorazmerno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo.
Povečevanje deviznega priliva bomo spodbujali, tako da se bodo organizacije združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino dogovorile za_absolutne zn_es7 k e obveznega izločanja deviz za zadovoljevanje splošnih družbenih in proizvodnih potreb v republiki ter stalnih in zajamčenih obveznosti za dogovorjene infrastrukturne objekte.
Zavzemali se bomo za politiko takega tečaja dinarja, ki bo zagotavljala dohodkovno motiviranost izvoznikov na konvertibilno tržišče in s tem doseganje opredeljenih ciljev pri konvertibilnem izvozu.
Da bi organizacije združenega dela razpolagale vsaj s tolikšnim deležem deviznega priliva kot letos, 'morajo ostati zunanjetrgovinski posli, ki se odvijajo v razmerju 1 : 1. na ravni 1984. leta. Prizadevali si bomo za povečevanje obmejnega gospodarskega sodelovanja, kompenzacijski posli pa se morajo zmanjševati.
Za trajnejšo izvozno usmeritev združenega dela bodo organizacije združenega dela v zborničnem sistemu in v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino usklajevale izvozne programe ter oblikovale strategijo sodelovanja s posameznimi državami in regionalnimi trgi s posebnim poudarkom na večjem sodelovanju z deželami v razvoju. V letu 1935 se mora povečati izvoz storitev in devizni priliv od teh poslov.
V skladu s politiko družbenoekonomskega razvoja SFRJ za leto 1985 bomo zahtevali, naj bo izvoznikom omogočeno, da del ustvarjenih deviz uporabijo za najnujnejši uvoz opreme za zamenjavo izrabljene opreme, namenjene izvozni proizvodnji, oziroma opreme, ki bo dajala velike neto devizne učinke. Pri tem se bodo organizacije združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino dogovarjale o združevanju deviz za posodabljanje tehnološke opreme tistih organizacij združenega dela, katerih proizvodni programi so izrazito izvozno zanimivi. Tuja posojila, ki jih prejemamo za graditev gospodarske infrastrukture, bomo usmerili za uvoz opreme za izvozno proizvodnjo. S tem bodo organizacije združenega dela izvoznice prevzele vse obveznosti do vračanja posojil, infrastrukturne objekte pa bomo gradili z dinarskimi sredstvi in pritegnitvijo domačih gradbenih organizacij.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino organizirala delo pri pripravi novih oblik organiziranja, da bodo lahko v re-
produkcijskih verigah tesneje povezane organizacije
združenega dela kvalitetneje in racionalneje nastopale na tujih trgih.
4.	Cenovna politika, politika preskrbe in rezerv
V letp 1985 bomo uresničil zakon o sistemu družbenega nadzora cen. Sprejeli bomo vse predpise iz pristojnosti republike na tem področju.
Organizacije združenega dela bodo v svojim samoupravnih splošnih aktih opredelile način oblikovanja cen proizvodov in storitev
Vodili bomo takšno politiko cen, ki bo na osnovi ekonomskih in tržnih zakonitosti krepila kakovostne gospodarske dejavnike. Tako usmeritev bomo podprli tudi z ukrepi ekonomske politike, doslednejšim uresničevanjem samostojnosti organizacij združenega dela pri oblikovanju in uresničevanju družbenega nadzora cen; neposredni nadzor cen pa bomo uporabili le izjemoma.
Nadaljevali bomo s proučevanjem razmerij vhodnih in izhodnih cen v reprodukcijskih povezavah, spremljali domače in svetovne cene ter na podlagi analiz njihovih gibanj predlagali ekonomske ukrepe, s katerimi bomo vplivali na usklajevanje ponudbe in povpraševanja.
Zavzemali se bomo za take cene, ki ob večanju storilnosti, ekonomičnosti in gospodarnosti uporabe sredstev v dejavnosti gospodarske infrastrukture omogočajo enostavno reprodukcijo.
Z izpopolnitvami tržnih blagovnih rezerv bomo omogočili preskrbljenost občanov najmanj na ravni 1934. leta. Zato bomo ustvarjali pogoje za trdnejšo materialno osnovo nosilcev preskrbe in za njihovo učinkovitejšo organiziranost ter tako zagotovili učinkovitejše in racionalnejše povezovanje proizvodnih in trgovskih organizacij združenega dela v celotni preskrbovalni verigi. Se nadalje bomo izvajali program republiških in občinskih stalnih blagovnih rezerv.
5.	Finančna, bančna, denarno-posojilna politika
Finančno učvrstitev gospodarstva in bank bomo dosegli s tesnejšimi dohodkovnimi povezavami in s smotrnejšo organizacijo združenega dela. internih bank in posebnih finančnih služb ter poslovnih bank. Tako bomo zagotovili boljše gospodarjenje z denarjem, večjo koncentracijo obratnih sredstev in njihovo hitrejše kroženje.
Banke bodo čistile fiktivne postavke svojih bilanc, sodelovale pri postopnem odpravljanju deviznega neravnovesja in negativnih tečainih razlik ter se notranje reorganizirale, tako da bo del skupnih bančnih funkcij prevzela Ljubljanska banka - Združena banka. Banke se bodo v letu 1985 tudi začele usposabljati za vrnitev na mednarodne finančne trge.
Pri najemanju posojil v tujini bomo vztrajali, da jih lahko uporabljajo le tisti uporabniki družbenih sredstev, ki so povsem sposobni izpolnjevati devizne obveznosti za vračilo glavnice in plačilo obresti. Zav-, zemali se bomo za čim hitrejšo in učinkovitejšo uveljavitev zakonske ureditve o nadomeščanju negativnih tečajnih razlik iz prejšnjih let ter za jasno zakonsko opredelitev do novega prevzemanja tečajnih in valutnih rizikov.
Presežek prihodkov nad odhodki Narodne banke Slovenije, ugotovljen v zaključnem računu ža leto 1984,
in tekoče oblikovani presežek prihodkov nad odhodki, bosta usmerjena k temeljnim organizacijam združenega dela, ki zagotavljajo osnovno preskrbo z živili in drugimi pomembnimi izdelki in ki vzdržujejo rezerve zdravil ter sanitetnega materiala, v sorazmerju z njihovimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov o oblikovanju republiških tržnih blagovnih rezerv.
Banke bodo pri uresničevanju svoje poslovne politike prednostno in pod ugodnejšimi pogojih zagotavljale kratkoročna in dolgoročna posojila organizacijam združenega dela, ki povečujejo konvertibilni izvoz. Pri kreditiranju tekoče proizvodnie bodo imeli na podlagi selektivnega programa prednost in ugodnejše pogoje predvsem tisti izvozniki, ki izvažajo za gotovinska plačila. Preostala selektivna posojila bodo banke namenjale predvsem za kreditiranje proizvodnje in zalog osnovnih kmetijskih pridelkov. Za prodajo opreme na domačem trgu bodo kreditirale samo tiste proizvajalce, ki z izvozom opreme na konvertibilno tržišče dosegajo najmanj 10 Vo celotnega prihodka.
Pri kreditiranju naložb bodo banke dajale prednost tistim naložbam, ki povečujejo izvoz na konvertibilne trge in ki bodo pridobile sredstva mednarodnih finančnih ustanov.
Banke bodo prednostno kreditirale tudi naložbe v primarno kmetijstvo in pridelavo hrane, predvsem naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva ter v c’ ' ru možnosti uporabljale nižjo obrestno mero za te namene. Prednostno bodo obravnavale tudi naložbe v razvojno-rv' kovalno delo in prenašanje raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo, naložbe, ki bodo prispevale k racionalnejši rabi energije in varstvu človekovega okolja, ter naložbe, s katerimi ?e povečuje proizvodnja surovin in osnovnih reprodukcijskih materialov, ki jih primanjkuje na jugoslovanskem trgu, poleg tega pa tudi naložbe v izgradnjo železniške infrastrukture, ki vpi va na varnost železniškega prometa. Zagotav’ 'dg bodo ugodnosti za naložbe na manj razvitih območjih SR Slovenije in naložbe, ki bodo prispevale h krepitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja.
Banke bodo odobravale ugodnejša posojila za inovacijske projekte in izdajanje družbeno pomembnih knjižnih publikacij.
Pri izvajanju posorlne politike bodo temeljne banke obravnavale posojila za vzdrževanje tekoče likvidnosti ob presojanju aktivnosti organizacij združenega dela pri zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, pri odpravljanju fiktivnega dohodka in odpisovanju vseh dvomljivih terjatev in obveznosti. Merila za odobravanje posojil bodo v temeljnih bankah dopolnjena z merili za presojanje učinkovitosti izvajanja ukrepov za čim hitrejšo učvrstitev gospodarstva in bank.
Za izboljšanje devizne likvidnosti v združenem delu in bankah bodo banke tudi v letu 1985 odkupovale devize od občanov ter jih uporabljale za ohranjanje svoje likvidnosti in za pokrivanje v preteklih letih nastalega deviznega- neravnovesja pr; subjektih splošnega družbenega in -kupnega gospodarskega pomena.
Organizacije združgneg > dela bodo ob sodelovanju poslovnih bank prednostno pokrivale tiste izgube, kjer sanacijski programi trajne, odpravljajo vzroke za n staja nje izgub, j« medsebojno sodelovanje pri sanaciji dohodkovno in reprodukcijsko povezanih proizvodenj.
S sredstvi rezerv v družbenopolitičnih skupnostih bomo zagotavlj ili vzajemnost in solidarnost pri izpla-
čevanju osebnih dohodkov delavcev ter njihovo produktivno zaposlovanje.
6.	Politika zaposlovanja in izkoriščenosti delovnega časa
Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uresničevali z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih in delovnih zmogljivosti in izboljšanjem kadrovske strukture,
V organizacijah združenega dela bodo vsaj dve tretjini npvih in nadomestnih potreb po delavcih nadomestili s pripravniki. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo počasnejše kot doslej, v samostojnem osebnem delu pa hitrejše. Število administrativnih delavcev v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, državni upravi, samoupravnih interesnih skupnostih in bankah se bo zaradi hitrejšega uvajanja sodobnejših postopkov, boljše organizacije dela ter omejevanja administrativnih del in opravil zmanjšalo.
Organizacije združenega dela bodo pripravile analize in programe razreševanja tehnoloških presežkov delavcev ter za to zagotavljale potrebna sredstva. Skupnosti za zaposlovanje bodo tudi z združevanjem sredstev učinkoviteje obvladovale te probleme.
Postopno podaljševanje obratovalnega časa ter boljše razporejanje in izkoriščenost delovnega časa bomo dosegli z;
—	ustreznejšo organizacijo in pripravo dela,
—	večizmenskim delom, kjer sodobna in draga oprema to zahteva, drugi pogoji pa omogočajo, in z boljšim vrednotenjem tega dela;
—	večjo delovno disciplino in večjo odgovornostjo.
Hkrati pa je treba skrajševati individualni delovni čas na delih ;n nalogah v težkih delovnih razmerah.
Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov si bomo prizadevali za smotrnejše in usklajenejše programe, v katere bodo vključeni zavodi za usposabljanje, invalidske delavnice, invalidske organizacije in društva. To bo temeljilo predvsem na aktivnem vključevanju združenega dela. Večjo pozornost pri zaposlovanju bomo namenili najbolj ogroženim skupinam invalidov.
7.	Politika življenjskega standarda in socialne varnosti
Življenjsko raven si bomo izboljšali le z uspešnejšim in gospodarnejšim delom.
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti sredstev, namenjenih za akumulacijo. Obenem bodo v organizacijah združenega dela delavci oblikovali sredstva za osebne dohodke jn za skupno porabo odvisno od dosežene proizvodnje, konvertibilnega izvoza, produktivnosti živega in minulega dela, gospodarnosti ter drugih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, doseženih in izkazanih V dohodku.
Bolje bomo vrednotili ustvarjalno delo, inovator-stvo, izumiteljstvo in delo v težjih delovnih razmerah.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v negospodarstvu bodo odvisna od splošne rasti produktivnosti dela, rasti dohodka in od izpolnjevanja dogovorjenih delovnih nalog, njihove učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom. Pri tem je treba uskladiti programe in doseči, ob izpolnjevanju
dogovorjenih programov skladnejšo rast osebnih dohodkov z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin in izvršni sveti posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva se bodo dogovorili o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985.
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo zagotovljeno varstvo gmotnega položaja upokojencev zlasti z ohranjanjem doseženega usklajevanja pokojnin med letom z rastjo osebnih dohodkov in ukrepi za varstvo upokojencev z najnižjimi prejemki. Sredstva za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za večje število upravičencev bodo zagotovljena s povečanjem prispevka iz dohodka.
Izboljšali bomo življenjsko raven družin in posameznikov, ki živijo v težjih socialnih razmerah, pri čemer bomo zaostrili načelo selektivnosti pri odločanju o socialnovarstvenih pomočeh.
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti naj v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelijo dodatne osnove in merila za prednostno reševanje stanovanjskih vprašanj mladih delavcev in njihovih družin iz sredstev sklada skupne porabe in sredstev vzajemnosti. Zagotovili bomo združevanje in sprotno namensko porabo so’'darnostnih sredstev za nakup in graditev solidarnostnih stanovanj. Ta stanovanja bomo prednostno dodeljevali mladim družinam z otroki, ob sicer enakih z zakonom določenih pogojih za uporabo sredstev solidarnosti.
Izpopolnjevali bomo sistem štipendiranja in subvencioniranja dela stroškov prehrane za učence in študente.
8. Politika in aktivnosti v družbenih dejavnostih
V	letu 1985 bodo v samoupravnih interesnih skupnostih in izvajalskih organizacijah pripravili in začeli izvajati program kakovostnega prestrukturiranja prilagojenega materialnim možnostim. Za postopno od-prax,ljanje razlik v materialnem položaju med delavci v teh dejavnostih in delavci v gospodarstvu bo pripravljen program ob upoštevanju rezultatov v izvajalskih organizacijah in v celotnem gospodarstvu.
Na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok bo temeljna usmeritev v žago ta vi anju dnevne vzgoje in varstva čimvečjega števila otrok in izenačevanju možnosti vključevanja otrok v vzgojnovarstvene ustanove. Potrebno je upoštevati dosledno spoštovanje normativa števila vključitev otrok v posamezni oddelek in skrbeti za polno zasedenost vzgojnovarstve-nih ustanov.
Prednostna naloga v osnovnem šolstvu bo izenačevanje pogojev v republiki za uresničevanje novega programa življenja in dela <er nadaljevanje vsebinskega razvoja celodnevne šole.
V	srednjem šolstvu, kjer bo v letu 1985 končala štiriletno šolanje po programih usmerjenega izobraževanja prva generacija učencev, bomo na podlagi spremljanja in vrednotenja rezultatov predlagali potrebne spremembe programov in organizacije izobraževanja z vidika krepitve razvojnih sposobnosti družbe. Začeli bomo s preobrazbo visokega šolstva. Raziskovalna
skupnost in Republiška izobraževalna skupnost bosta pripravili program uporabe namenskih sredstev za krepitev materialne osnove prednostnih programov v raziskovalni dejavnosti in izobraževanju v skupni višini 1.360 mio din ter ga predložili Skupščini SR Slovenije. Za širši razmah strokovnega izpopolnjevanja in specializacij bomo pospeševali neposredno povezovanje združenega dela z višjimi in visokimi šolami, za kar si bosta zlasti prizadevali obe univerzi, splošna združenja in Gospodarska zbornica Slovenije.
V	kulturnih dejavnostih bomo na področju varovanja naravne in kulturne dediščine krepili strokovno osnovo te dejavnosti, z doslednim vztrajanjem pri. usklajevanju programov kulturnih ustanov pa razvijali njihovo delovno in programsko povezovanje. Nadaljevali bomo s pripravo meril za ustreznejše vrednotenje umetniške ustvarjalnosti in kulturnega dela. Z uveljavitvijo vseh kvalitet kulturne vzgoje bomo skupaj z izobraževalnim področjem zagotovili večji pomen kulturnim dejavnostim v šolah, z izvajanjem dogovorjenih solidarnostnih oziroma vzajemno-stnih ukrepov pa zagotovili večjo dostopnost gledaliških, glasbenih gostovanj ter knjige. Pripravili in uskladili bomo osnove za uvedbo enotnih računalniško zasnovanih informacijskih sistemov v osrednjih knjižnicah, arhivih in muzejih.
V	telesni kulturi bo posebna skrb namenjena množičnemu športu in urejanju statusa vrhunskih športnikov.
V	zdravstvenem varstvu bomo ohranjali doseženo raven.
V	zdravstvenih organizacijah bomo upočasnili rast zaposlovanja in praviloma ne bomo širili in uvajali novih dejavnosti. Usposabljali in krepili bomo osnovno zdravstveno dejavnost, da bo uspešneje nadzorovala zdravstveno stanje prebivalstva. Sirili bomo preventivno dejavnost ter zdravljenje in nego bolnikov na domu. V zdravstvenih organizacijah bomo dajali prednost smotrni rabi zdravstvenih kapacitet j n zamenjavi zastarele medicinske opreme v skladu s sprejetim programom delitve dela ter nakupu najpotrebnejše opreme za uvajanje enotnega računalniško zasnovanega informacijskega sistema.
Na vseh področjih socialnega varstva vključno z varstvom družine, materinstva in družbenim varstvom otrok bo z izvajanjem samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic zagotovljena selektivnost pri odločanju o socialnovarstvenih pomočeh in drugih pravicah na vseh ravneh Vse občinske skupnosti socialnega varstva v SR Sloveniji bodo uvedle enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in razvijale prostovoljne in druge oblike dela.
V	programih družbenih dejavnosti bomo opredelili prednostne naloge pri načrtovanju družine ter družbeni vzgoji in varstvu otrok ter tako zagotavljali celovito družbeno skrb za družine z otroki
V	letu 1985 ne bomo uvajali novih socialnovarstvenih pravic, uresničevanje dogovorjenih pravic pa bomo usklajevali z materialnimi možnostmi.
Načrtno bomo razvijali prostovoljne in druge oblike skrbi za starejše občane.
9 Davčna nolitikn
Skladno z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije bomo tudi z davčno politiko spodbuiali ust-
ner>*UBo 4eto ter peode*t*eao epombo »fudete^ *►-
lovnih ljudi In občanov, krepili vlogo neposrednih
davkov, ostreje obdavčevali tiste dohodke občanov, ki M izvirajo Iz dela In tako postopno zmanjševali delež prometnih davkov v strukturi davčnih prilivov. S povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in nadzoru nad dohodki ter z doslednim izvajanjem kazenskih sankcij bomo zagotavljali večjo davčno disciplino. Krepili bomo učinkovitost uprav za družbene prihodke.
Z davčno politiko bomo pospeševali razvoj kmetijstva, zlasti družbeno organizirane proizvodnje, vplivali na večjo delovno storilnost in s tem prispevali k boljšemu ekonomskemu in socialnemu položaju kmetov, še zlasti na hribovskih in visokogorskih kmetijah.
Pospeševali bomo vlaganja v izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, še posebej v razvoj storitvenih dejavnosti, spodbujali izvoz na konvertibilno tržišče in dodatno produktivno zaposlovanje novih delavcev ter spodbujali vlaganja sredstev občanov za razreševanje njihovih stanovanjskih vprašanj.
10.	Politika splošne poraba
Sredstva za splošno porabo v republiki in občinah bodo oblikovana na istih davčnih virih in enaki globalni obremenitvi združer.c-ga dela kot v letu 1 SV 1.
Z večanjem strokovnosti, racionalizacijo postopkov, zmanjševanjem administrativno-tehničnih in pomožnih del, hitrejšo posodobitvijo dela in vzpostavljanjem medsebojno povezan h informacijskih sistemov, bomo povečali učinkovitost dela upravnih in pravosodnih organov pri uresničevanju sprejete politike, ustavnosti, zakonitosti in krepitvi socialistične morale. Pravosodni organi bodo zmanjšali zaostanke pri svojem delu.
11.	Politika urejanja prostora in varstva okolja
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti bodo zagotovile pripravo v< h potrebnih strokovnih podlag za srednjeročne in dolgoročne planske akte. Svoje planske akte bodo pripravile v skladu s programi ter ob tem zagotovile njihovo medsebojno usklajenost v občini, med sosednjimi občinami ter med občinami in republiko.
Za prostorsko usklajevanje med občinami in publiko ter pripravo prostorskih izvedbenih načrtov bodo za izgradnjo objektov, pomembnih za urejanje, prostora v SR Sloveniji, pristojni republiški organi in organizacije zagotavljali strokovne podlage. Pri tem bo posebna pozornost namenjena proučevanju potencialnih vodnih akumulacij, kjer interesi še niso usklajeni.
Pospešili bomo izvajanje sprejetih sanacijskih programov za varstvo voda in zraka ter posvetili večjo skrb pripravi in sprejemanju novih programov za odpravljanje najbolj perečih žarišč onesnaževanja okolja.
Pri novih naiožbaii 'bomo zaostrili odgovornost za. dosledno izp injcvanjv ul. epov, s katerimi bomo preprečili nastajanje novih žarišč one. naževanja.
12.	Skladnejši regionalni razvoj
Nadaljevali bomo up. ničevanje politike skladnejšega regionalne-:a razvoja. Poudarek bo na razvoju manj razvitih, zlasti obmejnih in nianj razvitih narodno:: no "sesanih obme- i
Orgeniz; rije zdrt a dela bodo \ gospodarskih zhf ni- h in splošni:- združenjih pripravile projekte za r.al . ;e ra manj i v. i‘ h	-noč jih, i bodo osnova
za samoupravno zdi s evanje dc 'u ir. sredstev za skupna
ft*0ut]a- Prt tete bv6e orredeotTe m njzoSVmtia Neravne danosti — zlasti za razvoj kmetijstva in turizma
in razpoložljivo delovno silo ter strokovne kadre na teh območjih. K hitrejšemu zaposlovanju bo prispeval tudi pospešeni razvoj drobnega gospodarstva. Banke bodo
spodbujale samoupravno združevanje dela in sredstev za te namene z ugodnejšo obrestno mero in večjo udeležbo bančnih sredstev v strukturi naložb. Nadaljevali bomo z davčnimi olajšavami za investitorje. Pri Infrastrukturnih naložbah na manj razvitih območjih bodo imele prednost tiste, ki so neposredno povezane z uresničevanjem posameznih projektov. Združevanje solidarnostnih sredstev za izvajanje zagotovljenih programov v družbenih dejavnostih bomo nadaljevali tudi v letu 1985. K uresničevanju hitrejšega razvoja manj razvitih območij bodo prispevale tudi mladinske delovne akcije.
13.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljevali bomo proces krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s poudarkom na povečanju aktivnosti družbene samozaščite, na obrambnih in še posebej mobilizacijskih ter varnostnih pripravah in povečevanju sposobnosti nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v vseh spremenjenih razmerah. Na podlagi vzajemnosti med občinami bomo izpopolnili tehnično opremljenost teritorialne obrambe. Prednostno bomo uresničevali tudi dopolnjeno zasnovo narodne zaščite ter celovit sistem obrambno-samo-zaščitnega usposabljanja s težiščem na kakovosti. V skladu z obrambnorazvojnim načrtom bomo izvajali druge temeljne dolgoročne usmeritve civilne zaščite, zvez in sistema, za opazovanje ter obveščanje.
Posebno skrb bomo namenili izpopolnjevanju samozaščitne organiziranosti delovnih ljudi in občanov s poudarkom n. narodni zaščiti, izdelavi načrtov za njeno delovanje ter usposabljanju njenih pripadnikov.
V skladu z materiali mi možnostmi bomo še nadalje posodobljc.li tehnično opremljenost organov za notranje zadeve.
IV. DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepe na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije bode dopolnili še naslednji dokumenti:
1.	Usklajeni plari organizacij združenega dela v
SISEOT
2.	Energetska bilanca SR Slovenije za 1985. leto
3.	Načrt uresničevanja politike zaposlovanja v
1935. letu
4.	Dogovor o usklajevanju politike splošne porabe v občinah
5.	Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji
6.	Zakon o proračunu Slovenije
7.	Splošna bilanca sredstev
8.	Aktivnosti za pospeševanje turizma v letu 1985
9.	Program uporabe namenskih sredstev za krepitev materialne osnove prednostnih programov v raziskovalni dejavnosti in v usmerjenem izobraževanju.
St. 30-34/84
Ljubljana, dne 26 decembra 1984.
SUvnščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r
Na podlagi 3. točke 379. člena nstave Socialistične
republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu
Socialistične republike Slovenije za leto 1985
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1984 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1984.
6t. 0100-96/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1985
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S proračunom Socialistične republike Slovenije za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter za prispevek proračuna federacije.
2.	člen
Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1985 v višini 57.493,594.000 din se razporedijo za:
din
—	obveznosti v Socialistični republiki Sloveniji	20.999,893.617
—	odstopljena sredstva koristnikom
izven Socialistične republike Slovenije 5.493,106.383
—	prispevek federaciji v letu 1985	31.000,594.000
Pregled prihodkov republiškega proračuna in nji-ho\'a razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del republiškega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov po pi vi alinei prvega odstavka prejšnjega člena, se izloči 10z'o v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki republiškega proračuna so dolžni uporabljati sredstva republiškega proračuna le za namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del zakona.
6.	člen
Kot sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim
orgiMMt (v nadaljnje* besedilni organi) v sklade e 184. členom zakona o sistemu državne uprave In e Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1984 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim
zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika,
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva opreme in amortizacije,
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri Izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven In gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseže1 na v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo progčamov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo Izvršnemu svetu o realizaciji programov dela davkrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1985, v odvisnosti od realizacije programa dela, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa Izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov', ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka.
Organom, ki program dela izvršijo v predvide nem obsegu, kvaliteti in rokih z manlšim številom delavcev, se sred"'.« za osebne dohodke delavcev ugotovljena po L členu tega zakona ne bodo zmanjšala, oziroma povečala zaradi večjega števila zaposlenih.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti republi-
škega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1985 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Zaradi učinkovitejše In racionalnejše uporabe sredstev amortizacije bodo upravni organi združevali sredstva, ki se jim zagotavljajo za amortizacijo nepremičnin.
Izvršni svet bo določil organ, ki bo koordiniral združevanje in uporabo združenih sredstev amortizacije.
. 12. člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo, na podlagi programa, ki ga potrdi Izvršni svet.
13.	člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz »tekoče proračunske rezerve« na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi Izvršni švet.
Če se 'med letor.: ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se.neporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v »tekočo proračunsko rezervo«.
14.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
Uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
15.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna.
16.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
17.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov in amortizacij- naslednji uporabniki:
— Skupščina Socialistične republike Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije,
— Protokol v Izvršnem sretu Skupščine Socialistične republike Slovenije,
— Republiški sekretariat za notranje zadeve,
— Republiški sekretariat za ljudsko obrambo,
— Republiški komite za informiranje,
— Republiški komite za zdravstveno in socialno
varstvo,
— Zavod Socialistične republike Slovenije za
družbeno planiranje.
— Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje,
— Zavod Socialistične republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,
— Seizmološki zavod Socialistične republike Slovenije,
— Arhiv Socialistične republike Slovenije,
— Republiška geodetska uprava,
— Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — Družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije,
— Kazensko poboljševalni zavodi ter Prevzgojni dom Radeče.
18.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 16. členu tega zakona, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
— Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje,
— Hidrometeorološki zavod Socialistične republike Slovenije,
— Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko,
— Luška kapitanija Koper,
.	— Zavod Socialistične republike Slovenije za šol-
stvo.
19.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 16. členu tega zakona, uporabljajo tudi naslednji organi,
in sicer:
— Zavod Socialistične republike Slovenije za rezerve — za financiranje dejavnosti zavoda,
— Republiški sekretariat za pravosodje in upravo — za kritje izdatkov upravljanja investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin.
20.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo Tsredstev, ki so uporabniku odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
21.	člen
Uporabniki so dolžni Republiškemu sekretariatu za finance predložiti predračune in finančne načrte za leto 1985 ter zaključne račune za leto 1984 najpozneje do 1. marca 1985, organi iz 17., 18. in 19. člena pa so dolžni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posgbej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona.
Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu za finance do 15. marca 1985 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z na vodi mo tega sekretariata.
22.	člen
Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra vrniti v republiški proračun, razen:
— Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135. člena zakona o notranjih zadevah in
— Republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi 292. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
23.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni republiškega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov;
2.	o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 10,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« republiškega proračuna za zneske, ki presegajo 100.000 dinarjev; za zneske do višine 100.000 dinarjev pa je pooblaščena koordinacijska komisija Izvršnega sveta.
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena, in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju republike,
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
24.	člen
Republiški sekretariat za finance je pooblaščen, da opravlja nadzor:
—	nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe,
—	nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikh ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Republiški sekretariat za finance pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v republiški proračun, in o tem obvesti Izvršni svet.
Če Republiški sekretariat za finance pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabnikih ni ustrezno urejeno, je dolžan o tem obvestiti Izvršni
svet fen nau predlagati ustrezne ukrepe.
25.	člen
Republiški sekretariat za finance je pristojen, da:
-	— opravlja med letom poračunavanja, ki so po-
trebna zaradi sprememb v programih dela organov,
—	odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena,
—	odloča o dodelitvi sredstev uporabnikom proračunskih sredstev iz postavke »sredstva za spremembe med letom« ter
—	na podlagi sklepa Izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev.
26.	člen
Nosilci sredstev po organih so:
1.	Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko:
—	»ustavne obveznosti«.
V	okviru »sredstev za investicije v osnova sredstva« za postavko:
—	»sofinanciranje programa graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju 1982—1985«.
2.	Sekretariat Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja:
V	okviru »sredstev za izobraževanje« za postavki:
—, »štipendije za potrebe organov v federaciji«,
—	»štipendije za potrebe republiških upravnih organov«.
3.	Urad za narodnosti:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki:
—	»finaciranje narodnosti«,
—	»sofinanciranje s Socialistično republiko Hrvat-sko«.
4.	Republiški sekretariat za finance:
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavko:
—	»odplačilo anuitet«.
V	okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko:
—	»medrepubliški program namembne proizvodnje«.
V	okviru »sredstev za znanost« za postavko:
—	»znanstvene raziskave v tekočem letu«.
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»odškodnine po sodnih sklepih«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavke:
—	»sanacija, povečanja zmogljivosti, vzdrževanje in gradnja visokogorskih planinskih postojank v obdobju 1981—1985«.,
—	»Vračilo posojila za odpravo posledic potresa v Črni idri«,
—	»vračilo anuitet za kredite dane SAP Kosovo do leta 1980«,
—	»sredstva za premeščanje razlik, nastalih zaradi različnih pogojev za vpis posojil in plasma sredstev sklada federacije«,
—	olimpijske igre »Sarajevo 84«,
—	»SPENS 81«,
—	»odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki Jugoslavije in Jugoslovanski investicijski banki«,
—	»odplačilo kredita za 100 milijonov USA $«,
—	»plačilo provizije Narodni banki za sredstva odstopljena Socialistični republiki Sloveniji v trajno last«,
—	»obveznost Socialistične republike Slovenije na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti Socialistične republike Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela«,
—	»sredstva za valorizacijo programa graditve jugoslovanskega dela železniške proge Titograd—Skader«.
V	okviru »plačil za bančne storitve in stroške plačilnega prometa« za postavko:
—	»bančni stroški in obresti«.
5.	Republiški sekretariat za notranje zadeve:
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavki:
—	»sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve«,
—	»specialna oprema organov za notranje zadeve«.
6.	Republiški sekretariat za pravosodje in upravo:
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavke:
—	»sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju 1982—1985«,
—	»investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov«.
Sredstva za »investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov« se bodo koristila na podlagi programa, ki ga sprejme Izvršni svet do konca januarja 1985.
7.	Republiški komite za borce in vojaške invalide:
V	okviru »sredstev za uveljavljanje pravic borcev vojaških invalidov in družin padlih borcev« za postavke:
—	»dodatek zaposlenim udeležencem NOV«,
—	»zdravstveno varstvo borcev NOV«,
—	»dopolnilno varstvo vojaških invalidov«,
—	»varstvo civilnih invalidov vojne«,
—	»varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev«,
—	»stroški dela posebne komisije za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 51. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja«,
—	»republiške priznavalnine«.
8.	Republiški komite za družbeno planiranje:
V	okviru »sredstev za znanost« za postavki:
—	»potrebe priprav dolgoročnega plana Socialistične republike Slovenije«,
—	»srednjeročni plan Socialistične republike Slovenije za obdobje 1986—1990«.
9.	Republiški komite za informiranje:
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavko:
—	»sofinanciranje razlik v ceni politično-informa-tivnih dnevnikov«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe »za postavko«:
—	»obnova in modernizacija oddajniškega in prenosnega sistema RTV Ljubljana«.
10.	Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
V	okviru »sredstev za kompenzacije, premije, regresi in povračila« za postavko:
—	»sredstva za regres za umetna gnojila in za zaščito rastlin«.
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke:
—	»Kobilarna Lipica«,
—	»Zavod za ribištvo«,
—	»gojitvena lovišča«.
V	okviru »sredstev za odpravo naravnih nesreč« za postavki:
—	»odplačilo anuitet kredita za nabavo avionov za gašenje gozdnih in drugih požarov«,
—	»vzdrževanje in koriščenje avionov za gašenje gozdnih in drugih požarov«.
11.	Republiški komite za kulturo:
V	okviru »sredstev za kulturo« za postavke:
—	»sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije«,
—	»sofinanciranje izdaje Enciklopedije Slovenije«,
—	»sofinanciranje projekta Leksikografije«.
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»socialno zavarovanje samostojnih umetnikov«.
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke:
—	»Triglavski narodni park Bled«,
—	»Spominski park Trebče«,
—	»Arboretum Volčji potok«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»izgradnja in finaciranje Kulturnega doma Ivan Cankar«.
12.	Republiški komite za mednarodno sodelovanje:
V	okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS« za postavko:
—	»sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami m državami v razvoju«.
13.	Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora:
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»vzdrževanje pokopališč in grobov zavezniških in drugih tujih armad v Socialistični republiki Sloveniji«.
14.	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo:
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»manjšinsko Šolstvo«.
15.	Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve:
V	okviru »sredstev za kompenzacije, premije, regresi in povračila« za postavko:
—	»sredstva za odkupne premije za pšenico«.
16.	Republiški štab za teritorialno obrambo:
V	okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko:
—	»odplačilo anuitet iz posojila za gradnjo skladišč«.
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavko:
—	»pospeševanje konjereje«.
17.	Hidrometeorološki zavod Socialistične republike Slovenije:
V	okviru »sredstev za varstvo in izboljšanje človekovega okolja« za postavko:
—	»varstvo zraka«.
V	okviru »sredstev za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami« za postavko:
—	»sistem obrambe pred točo«.
18.	Republiška geodetska uprava:
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»geodetska dela na območju - Socialistične republike Slovenije«.
19.	Komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja pri Izvršnem svetu:
V	okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru »DPS« za postavko:
—	»pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji«. .
20.	Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavke:
—	»proslave republiškega pomena«,
—	»Naša žena«,
—	»republiška volilna komisija«.
21.	Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki:
—	»regres za skupinska potovanja otrok in mladine«,
—	»mladinsko prostovoljno delo po družbenem
dogovoru«.
22.	Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko:
—	»TV-15«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»dograditev zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV Strunjan«.
27.	člen
Iz postavke »znanstvene raziskave v tekočem letu« se bodo v letu 1985 dodeljevala sredstva vsem organom, tudi tistim, ki so imeli do sedaj znanstvene raziskave vključene v pogodbeno dejavnost v okviru posebnih namenov, pod naslednjimi pogoji:
—	raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati Izvršni svet, verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe,
—	v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina, v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati Izvršnemu svetu, kako napreduje delo na nalogi,
—	ob zaključku naloge mora organ, Id je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge,
— recenzija o kvaliteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti
iz sredstev proračuna SRS za leto 1985.
II.	ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV
OBČINAM
28.	člen
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb V obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstev iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva).
29.	člen
Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji, ki bo opredeljena v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1985.
Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavljata Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen turističnih taks in taks parkljarjev in kopitarjev.
30.	člen
Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo opredeljenim na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1985.
31.	člen
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu:
—	dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
v občini — po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov In dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1985, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.
Pri tem ugotovi obseg sredstev:
a)	za dohodek delovne skupnosti upravnega organa
—	v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in njegovem razporejanju;
b)	za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih;
c)	za materialne stroške, za opremo in za posebne namene upravnega organa, največ do višine rasti teh sredstev v republiških upravnih organih;
d) za sredstva amortizacije, največ do višine, določene za republiške upravne organe:
—	dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
—	občinske priznavalnine borcev NOV — po družbenem dogovoru o priznavalninah borcem NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za borce in vojaške invalide;
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	naloge, v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve;
—	dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora;
—	dejavnost na področju geodezije po merilih, ki jih določi Republiška geodetska uprava;
—	anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni štručki oseb brez ugotovljene identitete in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznostih za leto 1985;
—	izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih po enotnih merilih in kriterijih, oblikovanih za dopolnjevane občine;
—	intervencije v porabi hrane — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve;
—	negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegi’, ki ga v sodelovanju s 'posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom in na podlagi ocene upravičenosti in smotrnosti posamezne investicije;
32.	člen
Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino zač um tr otovi Republiški sekretariat za finance na podlagi dovoljenega obsega sredstev za splošno porabo in na podlagi prihodkov občin iz .29. člena ter meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 31. člena tega zakona.
33.	člen
Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po
dvanajstinah.
Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini akontacij iz leta 1984, brez blagovnih rezerv, povečanih za 10 0/o.
Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotavlja R pvbliški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena.
34.	člen
Občine, ki bodo po _ prejšnjem členu prejemale akontacije na račun 'dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1985.
35.	člen
Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki so v letu 1984 prejemale dopolnilna sredstva, pa bi z lastnimi prihodki in odstopljenim delom posebnega republiškega davka od prometa proizvodov lahko financirale celotni program nalog splošne porabe, razen negospodarskih investicij, komunalne dejavnosti in gospodarskih intervencij.
V prehodnem obdobju se tem občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva za anuitete iz negospodarskih investicij, ki jih je odobril Republiški sekretariat za pravosodje in upravo po svojih merilih.
36.	člen
Po preteku leta 1985 se na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva o dejanski realizaciji izvirnih prihodkov proračuna, ki pritekajo po avtomatizmu in kalkulativno ugotovljenih prihodkih od davka občanov v primerjavi z ocenjenimi možnostmi dokončno ugotovijo dopolnilna sredstva za leto 1985.
Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1986.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
37.	člen
Z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba uporabnika:
1.	če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere so bila dodeljena (drugi odstavek 24. člena),
2.	če nima ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva (tretji odstavek 24. člena),
3.	če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v določenem voku v republiški proračun (22. člen),
4.	če neupravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev ne vrne v določenem roku v republiški proračun (34. člen).
38.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika, če Republiškemu sekretariatu za finance ne predloži v določenem roku predračuna in finančega načrta za leto 1985, zaključnega računa za leto 1984 ter podatkov za analizo zaključnih računov (prvi in drugi odstavek 21. člena).
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna, razen sredstev za delo organa, predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna ter za obveznosti, za katere sredstva v republi-
škena proračunu za leto 1985 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri bankah, vendar največ do zneska 500,000.000 dinarjev. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene Izvršni svet. 40. člen Če bodo prihodki v letu 1985 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco predvideni, bodo za kritje primanjkljaja do višine 250,000.000 dinarjev uporabljena sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije v skladu s 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva, ki bodo eventualno uporabljena za kritje primanjkljaja bo Socialistična. republika Slovenije v letu 1986 vračala v sredstva rezerv z dodatnim 1 %> izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen' znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja.		41.	člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz republiškega proračuna v letu 1985, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1985 na postavki »amortizacija-«. 42.	člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1985. St. 400-72/84 Ljubljana, dne 26. decembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.		
A. PRIHODKI	Bilanca prihodkov in odhodkov	proračuna SR Slovenije	za leto 1985	
Skupina	Konto	Vrsta prihodka		Znesek	
71 710	Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD Davek Iz dohodka TOZD			7^00,000.000
72 720	Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji			2.148,000.000
73 730 731	Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve		31.006,594.000 16.367.000.000	47.367,594.000
74 742	Vrsta 4 — PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV Davek od tujih oseb			108,000.000
77 778	Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki			70,000.000
	SKUPAJ PRIHODKI (vrsta 1—5)			57.493,594.000
B. ODHODKI				
Skupina	Konto	Namen odhodka	Znesek
40	400 401 402	Namen 1 — SREDSTVA ZA DEIX) UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za dohodek delovne skupnosti Sredstva ca materialne stroške Sredstva za amortizacijo	12.261.580 904 1.635,936.381 198,272.907	14.098,790 192
41	410 415 418	Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov Sredstva za investicije v osnovna sredstva Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov	652,577.380 900.167.750 1.379,974.252	2.932,719 382
42	420	Namen 3 — SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO Sredstva za ljudsko obrambo		267,000 000
43		Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ		2.500,303.570
				
Skupina	Konto	Namen odhodka	<	Znesek	
	481	Ksmpsr vsclja, prcnaija, regresi ia peeratil*	1.404,800.006	
	433	Droge potrebe in intervencije v gospodarstvu	176,133.576	
	434	Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS	76,995.000	
	435	Sredstvu za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS	689,175.000	
44	-	Namen 5 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Dopolnilna sredstva proračunu občine		500,000.000
45		Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNO-		
		STI		1.724,303.458
	450	Sredstva za izobraževanje	39,920.262	
	451	Sredstva za znanost	60,400.000	
	452	Sredstva za kulturo	17,962.009	
	454	Sredstva za socialno \'arstvo	43,733.500	
	458	Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev	1.562,287.687	
46		Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE		
		DRUŽBENE POTREBE		4.187,983.398
	461	Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije	2.350,037.502	
	463	Sredstva za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami	27,762.666	
	464	Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč	107,502.956	
	465	Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja	15,950.000	
	468	Sredstva za druge splošne in družbene potrebe	1.686,730.274	
47	470	Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV Izločanje v stalno proračunsko rezervo		209,900.000
48	481	Namen 9 — DRUGI ODHODKI Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega prometa	2,000.000	72,000.000
	488 .	Drugi odhodki DPS	70,000.000	
44	440	Namen 10 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Prispevek proračunu federacije za leto 1985		31.000,594.000
		SKUPAJ ODHODKI (namen 1—10)		57.493,594.006
Na podlagi 3. točke 3^9. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega del in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985
Razglaša se zakon o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1934 in na seji Zbora občin dne 26.. decembra 1984.
St. 0100-97/81
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
ZAKON
o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985
1.	člen
2.	člen zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 (Uradni list SRS, št. 41-1614/83 in 16-822/84) se spremeni tako, da se glasi:
»Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah:
—	temeljne organizacije združenega dela s pod-
ročja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela, v letu 1984 po stopnji 1,8 "/o, v letu 1985 pa po stop-nji	----------------
—	temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živilskih proizvodov in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije zdrvi-
žene ga dela, v letu 1984 po stopnji 0,6 •/•, v letu 1985
pa po stopnji 1
2.	člen
V	6. členu se doda nov drugi odstavek, ki se
glasi:
•Davma osnova za obračun davka za leto 1985 se zmanjša tudi za zneske, ki jih je davčni zavezanec vir'"’ v razvoj drobnega gospodarstva.«
V	uu-euanjem drugem odstavku, ki postane novi tretji odstavek, se besedilo »po prejšnjem odstavku« nadomesti z besedilom »po prejšnjih odstavkih«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-22/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
1853.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985
Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sej: zbora združenega dela dne 26. decembra 1984 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1984
Št. 0100-98/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Predsednik France Popit L r.
ZAKON
o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa republiških blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem zakonom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji
0.4 »/o.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom republiških blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjalo za oblikovanje republiških blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega zakona se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za republiške stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja republiških stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela obresti za republiške tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv v letu 1985, lahko občinske skupščine predpišejo prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Pridobljena sredstva občinske skupščine usmerijo v samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in jih v celoti namenijo za občinske blagovne rezerve.
6.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1985.
8t. 400-70/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1854.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenile na seji Zbora združenega dela dne 20. decembra 1934 in na seji Zbora občin dne 19. decembra 1984.
Št. 0100-95/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1.	fltea
V	zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) se v 34. členu črta beseda »atestirano«.
2.	člen
125. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Motoma priklopna vozila, traktorji, kolesa z motorjem in lahki priklopniki, ki se posamično izdelujejo ali predelujejo morajo biti glede konstrukcijskih lastnosti in naprav preizkušeni preden se izročijo v promet.
Traktorje, kolesa z motorjem in lahke priklopnike iz prvega odstavka tega člena preizkušajo pooblaščene organizacije združenega dela ali druge pooblaščene organizacije. O preizkušnji se izda strokovno mnenje.
Stroške preizkusa plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe preizkušenega traktorja, kolesa z motorjem oziroma lahkega priklopnika.
Predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve pooblasti organizacije iz drugega odstavka' tega člena in izda natančnejše predpise o preizkušanju traktorjev, koles z motorjem in lahkih priklopnikov in o izdajanju strokovnih mnenj.«
3.	člen
V	prvem odstavku 126 člena se črtata besedi »tretjega odstavka«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Veljavnost prometnega dovoljenja se obnovi na podlagi izdanega strokovnega mnenja oziroma atesta.«
4.	člen
7.	točka prvega odstavka 166. člena se črta.
5.	člen
V	15. točki prvega odstavka 167. člena se beseda »atestiran« nadomesti z besedo »preizkušen«. '
6.	člen
V	12 točki prvega odstavka 171 člena se beseda »atestirano« nadomesti z besedo »preizkušeno«.
7.	člen
9. točka prvega odstavka 173. člena se črta.
8.	člen
Četrti odstavek 181. člena se črta.
9 člen
190. člen se spremeni tako. da se glasi:
»Določba 125. člena lega zakona v zvezi s preizkušanjem lahkih priklopnikov se uporablja za lahke priklopnike, ki bodo izdelani in dani v promet po 31. decembru 1985.«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Do izdaje ustreznih predpisov za izvajanje določb 179. člena zakona o temeljih varnosti cestnega
prometa morajo biti motorna in priklopna vozila, ki se posamično izdelujejo ali predelujejo, pred vključitvijo v promet preizkušena, če so izdelana oziroma
predelana tako, da so sposobna za varno vključitev v cestni promet.
Vozilo iz prejšnjega odstavka preizkusi pooblaščena organizacija. O preizkusu vozila izda strokovno mnenje.
Stroške preizkusa plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe preizkušenega vozila.
Predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo v soglasju s republiškim sekretarjem za notranje zadeve pooblasti organizacije iz drugega
odstavka tega člena in izda natančnejše predpise o preizkušanju vozil In izdajanju strokovnih mnenj.
Posamično izdelano vozilo je vozilo, ki je individualni konstrukcijski izdelek.
11.	člen
Do izdaje jugoslovanskega standarda, ki bo urejal ustreznost varnostnih kabin oziroma varnostnih lokov, predpisanega v 72. členu pravilnika o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 50/82) mora varnostno kabino oziroma varnostni lok pregledati in preizkusiti Zavod SRS za varstvo pri delu iz Ljubljane.
O pregledu In preizkusu varnostne kabins Miroma varnostnega loka se izda strokovno mnenje.
Za varnostno kabino ali varnostni lok, za katero je bil izdan atest na podlagi normativov, ki jih v skladu z mednarodnimi sporazumi priznava tudi Jugoslavija, pregleda in preizkusa iz prvega odstavka tega člena ni potrebno opraviti.
12.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 34-57/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner l. r.
1855.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985
1.	člen
SR Slovenija odstopa občinam v letu 1985 del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki se po zakonu o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 45/82) plačuje po splošni stopnji 11,5 »/o.
Navedeni davek vplačan na območju posamezne občine se odstopa posamezni občini v naslednjih odstotkih:
1. Ajdovščine	3,34
2. Brežice	0,61
3. Celje	1,69
4. Cerknica	6,00
5. Črnomelj	6,00
6. Dravograd	6,00
7. Gornja Radgona	3,84
8. Grosuplje	0,88
9. Hrastnik	6,00
10. Idrija	6,00
11. Ilirska Bistrica	5,22
12. Izola	2,29
13. Kamnik	0,49
14. Kočevje	1,16
15. Koper	2,30
16. Kranj	0,75
17. Krško	4,45
18. Laško	6,00
19. Lenart	6,00
20. Lendava	6,00
21. Litija	4,20
22. Ljubljana Bežigrad	1,15
23. Ljubljana Center	1,15
24. Ljubljana Moste-Polje	1,15
25. Ljubljana 8iška	1,15
26. Ljubljana Vič-Rudnik	1,15
27. Ljutomer	4,64
28. Logatec	3,29
29. Maribor Pesnica	4,06
30. Maribor Pobrežje	4,06
31. Maribor Rotovž	4,06
32. Maribor Ruše	4,06
33. Maribor Tabor	4,06
34. Maribor Tezno	4,06
35. Metlika	5,19
36. Mozirje	3,60
37. Murska Sobota	0,58
38. Nova Gorica	2,47
39. Novo mesto	1,71
40. Ormož	4,22
41. Postojna	2,58
42. Ptuj	1,80
43. Radlje ob Dravi	6,00
44. Ravne	2,25
45. Ribnica	2^6
46. Sevnica	4,91
47. Sežana	2,63
48. Slovenj Gradec	2,09
49. Slovenska Bistrica	1,25
50. Slovenske Konjice	2,39
51. Šentjur	6,00
52. Škofja Loka	0,48
53. Šmarje	6,00
54. Tolmin	6,00
55. Trbovlje	2,77
56. Trebnje	4,72
57. Tržič	0,77
58. Velenje	0,94
59. Vrhnika	2,79
60. Zagorje	6,00
61. Žalec	2,20
2.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spremeni delež iz 1. člena tega odloka in določi delež tudi občinam, ki v 1. členu niso navedene zato, da omogoči financiranje dogovorjenega obsega splošne porabe v posamezni občini.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1985.
it. 421-24/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1856.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. decembra 1984 sprejela
'ODLOK
o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985
I.	DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ
1.	člen
Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1985 se določi znesek v skupni višini 1.850,000.000 din, od tega zneska 1.830,000.000 din za plačila v konvertibilnih valutah ter 20,000.000 din za vplačila v nekonvertibilnih valutah.
Sredstva iz prejšnjega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 124,80 din za
1 USA $.
2.	člen
Devize v konvertibilnih valutah iz 1. člena tega odloka do skupnega zneska 1.830,000.000 din zagotovijo organizacije združenega dela — članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv ter za ta namen izločajo odstotek deviz, ki ga določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s posebnim odlokom. Tako zagotovljene devize se vplačujejo na poseben račun pri Ljubljanski banki — Združeni banki Ljubljana.
3.	člen
Z deviznimi sredstvi iz 1. člena tega odloka se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1985.
II. RAZDELITEV DEVIZ
4.	člen
Devizna sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila in sicer za:
v deviznih dinarjih
a)	neblagovna plačila v konvertibilnih valutah v
višini	1.104,955.389
Od tega za:
—	plačilo stroškov potovanj in kotizacij
—	druga neblagovna plačila
b)	blagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini
Od tega za:
—	plačilo opreme
—	plačilo reprodukcijskega materiala
71,582.303
1.033,373.086
665,632.570
420,790.646
244,841.924
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 100.000 deviznih dinarjev.
7. člen
Zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih so podrobneje določeni v tabeli »Razporeditev skupnega zneska deviz«, ki je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Republiški sekretariat za finance:
—	odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in
v okviru le-teh med posameznimi nameni,
—	odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu deviznih pravic med
upravičenci, navedenimi v tabeli »Razporeditev skupnega zneska deviz«,
—	prenese v soglasju s posameznimi upravičenci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike.
9.	člen
Republiški sekretariat za finance izdaja soglasje za uvoz opreme ter za nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlok«™.
10.	Člen
Če prilivi deviz po 2. členu tega odloka ne bodo zadoščali za pokrivanje vseh potreb porabnikov deviz po tabeli »Razporeditev skupnega zneska deviz«, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v tabeli predvidene zneske ustrezno zniža.
11.	člen
Če se tečaj za 1 USA $ 124,80 din spremeni, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije uskladi skupni znesek deviz tako, da ostane nespremenjen obseg deviz, določen s tem odlokom.
c)	plačila v nekonvertibilnih valutah v višini
Od tega za:
—	neblagovna plačila
—	blagovna plačila
4,778.260
8,000.000
12,778 260
12.	člen
Pri uporabi deviznih sredstev po tem odloku imajo prednost ustavne obveznosti, fiksne in garantirane obveznosti v tujini ter neodložljive obveznosti, ki niso bile realizirane v letu 1984.
5.	člen
Od skupnega zneska deviz iz 1. člena odloka se izloči med nerazporejena devizna sredstva 66,633.781 din, od tega v konvertibilnih valutah 59,412.041 din in v nekonvertibilnih valutah 7,221.740 din.
.	• < -	' v	, - . x
6.	člen
O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev republike odloča:
— republiški sekretariat za finance za zneske do 100.000 deviznih dinarjev,
13.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1985. 6t. 43-11/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
5
£
1
d
•S
I
1
u
I
d
65
llii!
Šal«
la
= ? 55
> > (U O O N ^ C?
uobo-r > >
sili=■
ž= >r
n
C,
1
OJ
g.
I«
M
■5*
D.
SI
Sil
lil
ns
a
Ssi
I I S
00
s
III M I I I II I I I I I I I M I 51 II I II' . Tl fni
00 D~
^ S 05 t-T csf
(M rH
” c §
C- O O
uo o co
S H «
0	I o C- I O
1	1
00 M
m o o
K3 Q O
cq o o
1- S- »-
i
o cS
CQ o 05 C<j csj m io m
t>- 04
S I
00
o"
s s s
io o5~
m rH
I § I
o
d
«1
I I
s s s
oo co co 05 W —<
irT r-T
m *h
o o cc o
05	O
cd csj
CO rH
06	» io f-T to rH
O Tf< O Tf CO 04
o* tn
o-^mot-osinco
0|>C<JrHOCOCOrH OrHCOCOCOCOrHOl o JH CO cd V d 04 rn’ 0005t^-CSlt>rH05 cd oo^ in
CO*	CO* r-T
CO to
■^t 00	CSI	IO	o	o
t- o	©	o	o	o	o
rH 04	©	CO	CO	05	O
rH rji	cd	Tji	C-’	r-J	o
IO 05	CO	04	csj	CO	CM
^	io
•1	r-T 06'*
60 06 OJ
© CO	04	t-	to	rH	©
© ©	O	IO	©	rH	©
O 04	©	fco	»	t-	©
2 S	S	S	fi	S	g
IO Oi i-H rH
04
©
©
©
©
04
d
<D
I I
rH ©
cd 04*
5 2
© O S §
© © d CO*
| Tf» lO CO I © © rH © 04 CM CM © rH* 'Sf CO t> 04 04^ 04*
04
05
I Milili
© © © © o © g CO
«D
O
O
•0^
<30
9 © co
CM ©
oo

I
a
0)
CO
M o
to 5
C ,3
S Si R
§"s|
cL C
2" N
P o
o
I -v
« E
CO
ti
pw
> W
(Zl
G? >
E
c
M ®
S-8
oa S,
^ ta
r ^
Oj > C/3
s « ■s -6 w
73
CO
ti co
CO OS
sl
° 5
« S v
s s-g
c O “ *
2 e o^o
w S|| I | «=l a
11 S g g
©K5rH©©CM©ro©ro Or^COrfOOlOOrHm © rH CO CM © t- 05 05 Tf
od rn d m d in in cd d r-i
vo^©©Tr©©©t>in r-H^ rH © ©^ rH CO rH	rH rH
U5	©* CO	rH CO**
© ©	©	O	©	d
© T*	t-	©	©
© rH	©	04	O
cd rH	cd	©	©	©
© 't<	©	O	©	©
rH rH	CM	©	rH	C0
8	”	"
O ©	©	©	O	I
© rji	O-	©	©	j
CO rH	©	O	O
00 rH	d	O	©
» ril	©	©	5
rH rH	CM	©	rH
©**	of
04
I §S
04 © 04* © rji © © CM
M
O CM © CM 04 ©
U
04	©	©	rH	©
rH	64	©	CM	©
05	04	rji	04	rn
©	CO	rji	d*	CO
O-	©	©	rH	©
05^	©	rH	rH	rH
I I I I I
I I I I I
© © © 04 C- t> © © © t> © CM t«*’ © © cd © © © d
© © co
SIS!
00 o
rH	©
© ©
S I g I
co	©
rH	©*
8	8
lil I r I I I I gg g III
©
of
I 1 2
© S
MII M M I MII
MII
I M M §
I I I M I III
04	O I © CO O CC	CM © CO rH in
O	0l©0—-CO	— CM c. CM ©
©	©	05 05 04 ©	05 04 rr CM •--<
^	d	©" oo oi i—	© cd rr cm" ca
©	r*<	©©CO©	©	© rH ©
rH	© ©	© © rH rH rr
I M I | I
g
I I
© TO © CM 04 t> O © © t> O Ol
©" © d oo
I I I
Jo	§	| g	g	?	g	04	©	©	rH	©	©TO	O	CM
©	©	d	©	TO	©	©	CM	^	csj	r-,	©	O	CM
'J'	©	©	©	rji	»—	O	CO	rt'	CM	CC	©©©CO*
©	rf	CC	©	CM	TO	C—	©	©	*-h	CO	r—i ©	©	CM
rH	©TO	© © rH rH rr	CO©
o <0 - * » g I •! .2 .2 .2
"ril O« g S
I!
•BS
s
G4
$ .2,
05 %
ti u E i

Č C3 x/5
'u Oi
N;IIli::piips
"ničli ur—-
Ph£>c/} a ►> >-5 ^“5 ti
O	X*	c	N
^ ^	5	'51	c
GjD	—
d	d.	d	51	|	g	gg
<D	(D	<U	C3	Ph	Dh
tititi^ti^titi
JU
"c
cd > o
'S
73
S cd
2
w c C 5 O
Q ^'g
73
N
d
JD
*C
n
§
tuD 5 ^
X
73	^
2 g .5 5
cr - n
n|a&
S •£ C -E |
!’i si l§
llllflllll
o? cd cd cd
I-. N N N

u x
Q P
g- Su:	y itd
N ti ti ti ti ti
cd cd N N
•s
s
N td ‘g c ta " ■“ -■ C T =
Idi
C. _2 ^3
g e g
^ ud td td id td
~ cd cd os (d BJ
'If* 00
o
rf< CO 00 CO
I I I I § I g I
° °-
I I
1 E
d
> o "g c
E >
^ o
rj ‘‘N
sl
2 .5 3
II
™ 5 y
^ bd u > X K
d
D
ro
C Cti M MS

445.561 2,060.554 333.251 226.578 3,509.285 4,960.800	135.000 661.259 59,747.720 105,000.000	21,700.000 14,656.069 15,841.325 5,547.705 8,970.405	889.000 930.000
1,279.700 3,277 648 4,960.800	65.000 120.000 57,026.290	13,839.623 15,732.770 5,353.920 8,456.738	120.000 600.000
1 | 1 15 1	1 1 ” 1	6,193.773 5,304.000 1,250.110	O O O O
03	e-" C-	L— oe	cs	«D S g		O O S s
	S		
Ulili g" C3 rr-	34,971.514	7,695.850 15,732.770 49.920 7,206.628	1 § p 0
34.944 88.608	1,000.000 8,000.000	1,000 000 212.313	000 06
445.561 780.854 333.251 226.578 231.637	70.0t!0 541.259 2,721.430 105,000.000	§ § g g g 0 tr m r- šišeoU t--c- " " m S	li ||
1 1 1 1 II	25.433 105,000.090	3,200.000 250.447	27.000
*—1	Th	*	CO	t'~*	I co	m	m	b'	co	1 m	co	cm	m	co	11° 1	18,509.000 766.446 "108.555 193.785 263.220	742.000 330.000
in	0"	cd	cd	to rf	C0	C0	CM	CO rh	0	C0	CM	CM	sds m cm"		
•s
I" - =
rt - 5 tu N
.3 '5 3 O |
'2 3 1 5 g | 3 <y S ^ ™ ° 1 'E 2 -o B- 5
I
04
O
_c
"E
V)
cd
m
8 ° -S
U M v.
g s š i?
M 2 > 2 3 g s
N tt St

§1^1
^ N
•§ :g s:
E i 111 j? 8 s £ c n
|1 r 1°
■p .”
S 3
•/■- M K K M M
J
St I
§i'i 3 a S
v: t< n;
N C/D
- cd %
II
=' Ž
ES
li
£ I
:s
.5 K
E
I
C
I c
d
O)
1 E Sjg - I
I
CO
Ki
M
i O-
I g
C:
P':
St
i£
; i
I v
!s :•
| £
E Ep
iSŠiE
1
1
£
-m
£ N > ^
O ro
M >•”
"Is
> •£ fc
lil
< ti o
11
o	CO	IC	O	CO	CO
LO	r-4	CO	O	•—I	Ol
CO	M	1/3	O	O	CO
ni	r-,	O	O	CO
CO	CO	rtf!	cr..	C0	LO
^	co	c—	o	CO	CO
l>	csf	r-T
o if« o o
o CO o o
1/5 CO O O
co xh o o
03 UO CO 02
o CO O o r-i vr«' O o t~ t/3 CO CO C^_ CO i—i
silili
g
I 5 ! ^
m
CO
CO
11
I
° r '3 g 2 s g
CC cx. 1/3 o C. ro (c
EEssgfg e
03 <33^ 1/5 O CO CO £>
11
O	CM	lO	o	CD	CO
to	c:	cc	c	—•	cm
CC	CO	IC	o	O	CO
03	C3	in	05
11
-g
>C
2'
T,
M
m
- d
ti c c5
n g >
C/) £ £
n > 2 o o n:
bč
N =
S 2
s £
S ti
“lil
0 ^ CZ) ^
IJJIJi
zalili!
< <t s 3	- -
D C ^ 3 to to
£	a	8	3	3
c	to	0	a	to
0	QJ	>	0
T \	rv*	Z\	r-*>
f~r r •-	*--< u> »- . -
o c 5 s ti S S Č
Mili
rh	cm	co	o	in
CM	CO	T—<	TU	CO
co	o	o	co	m
E
p r—CM	°i 60	
to" rji" C-	CO CST	
1 s 1	0 0 rf< T~f	5
1 C	CD t>	CO
cd cc	cd in 0: 0	CM m
rr		CM^
t>	CM	rf
I M 1 K
11
i
Ov
o
I o o
I T*< TH
co i> o in"
rt'	'-I	co	o	in
C']	cm	»—1	o	m
C-)	0	o	o	CC
co	in"	o	co"	o
CO	03	CM	o	03
cc	co	cm	rr1	v
11 II
cm	co	£3	o	in
<0	o	o	o	co
cd	to	o"	cd	o
CO	*—<	CM	O	03
CO	m	CM	rh	rji
to" _r cd*
ca
> ^ »a c
> E
0 o O 2 -
3 I
< ™ til £ o|
§ ”E M « t; c '
g Eis
D > D g «c
ti O ^ (fl 3 O M -S 8 M 1 ti
I =5 «
25 u £ Q C M S o
S £"S
C to) _
^ 5 t
cti "O n
^ i i i j i iii v i l i i i i T[i n :i tihi i [i i :i [i i i :i i :i n i
S
eo
llšlllšl!El!slslB|li=sllEllslEš$g*lg
IT) O O CX3 O O £> eo co CO CO O -sh -sfi 03 C<1 a> 1-i cd CD CO O eo 02 1-1 t-4 ir; cd l>" 03 co co
cocDCOcocN^c^LOTrcOrH^mc^r-icsi^LoocniT—'03oco£Oo3rfic<icoxr,xj'^HrTi^T-ixr'
c<3 c- vp r—I c-l LOOCOCOT-lr-lr-« O r-l L~ r-l O CN O CN	"^T-lCOi—t-^hCVlr—<I>*
E
d'
s
co
«f
rf
CN
s
CO S CO

I I I
CO O O CO o o CO o O CM O rH
*-< o o o in co" d d rji d 03 C*0 csi C- CM CM CO
M
C-"1
2 oi co ^ Cr
O	O	CO	O	O	I	O	I	o
0-0	CM	O	»H	|	CO	I	O
o	o	^	o	in	i>	^
d	d	d	d	03	03*	CM
CM C- CM CM CO	CO
o o
t-~ d
CO LO
cd d
MII!
š §
t- CM CM^
CO O O lO CM CO o
o co co o cd d cm" d co co cm in r-t o m
o o
CM CO O
d co d
CO I o o m I o o o o o co co d
d
I 11
d
in
g
o o m o cm m *h cd
03 tO
O	o	CO
CM	S	CM
05	~	S
•d
I I I I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I I I I I
|	g	^
O ; CO	O
2	g	|
rf	L-
g"	~'
I I I 5 |
L- O 1 §
S
rH O
V
ooocooooooc-
OOO^OOrfOOCM
o o o m 03 o co co o o d in d cd d i> d co' co’ d
co«—icjo03tn'*,03CMtn[>
cm	cm in m in^ cm
t>om030r^oo o o i> m
CMCO-^-rriOrHCOrtiOOCOO
o:	cm m un o co t-	o	o	cm	rr
in’	d	d cm" L- r-i lo in"	co"	d	d	co
^CMCMCMrfOiCOCO	t>	CO	CO	03
CO^CDrHr-HTH	rH	CM	CM
coo^coomoo^
co	o	t>	!>	cr.	i -	co	in	^
cm	co	t>;	■n-	er.	c-;	co	co	T“.
d	T-j	c-i	d	cd	t>	d	r^"	o
CMti^CO«—'Th^-iCM02 rH rH C^J rH ^ CM
^ S “ ! L'-.
| | I I I I I I I II I
I I | I I M I I
g
I I I I I I I I I I I
ooocooooooc-
OOOrHOO^hOOCM
o o o in 03 o co co o o dtndcdd£>dcdcd^ m co ci m th os fM m c-CM	CM to m lO^ CM
t-oincso-^oo o o i> m c- i	co	xr-	C3	1	co	o	o	co	o
TF	03	CM	m	03	o	co	Ir-	O	O	CM	Tji
in	V	os	cm"	cd	«h	in	id	cd	d	-d	cd
^	CM	CM	CM	C3	03	CO	CD	t-	CO	CO	03
CO^rHrHrHrH rH CM CM
coOrHcocmoot'- co
cooc-i-ccir-ccmCM co CM CO £> r-1 C3 L-- CO CC •t	CO
th" rH cm" m" cd id d ^ d	d
CMrH-sfCCrH^rHCMCS O
rH rH CJ rH CM	rH
; ^
g
m
0
a
1	^ !o
i KZ) ! d. D
m
«Q
c
cd
t
►J
-5
q]
S ;
s
C
§)
'O
co
ti
o ^
g
r
-3
S
ja
,	S
o)	E
S *r>
E
S
»i! |gs^| I* g|
! '5"i
SoooooooooooooooSooooooooc
0)MWWCOCOWWa)a)OQWCOlOIZ)WCQa)WCZ)GQ(Z)C/QC^WW
o >
O i-4	-- VXJ WU
^ o o, ^ ti ti
o
rd
c
0)
c
> .
cd '
8
T) ^
25
O o
ti "o
ra	>
^ ti Cd o
Ž o 5 t;
CZ) M </.- E-1
n
.5 'I i'
e|s:"
¥ £
fe/3 •—1
cd
N N
H H H H cooocooooo
M CZ) M M t/j m a: M CZ3 tzi
si
-g
3 S
O O CM O
5» S?
tx>
0
m
co
in
co
CM
d
03^
rh'
oh
CM
CO
Th
1
s
<
&
N
▻
.. H > ° 1 <
5 g
ti
d
CM
d
m
03_
g
CO
o
cd
co
o
d
ti
<
S
w
0 —
S 5 s
ti 33
>
1851.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
• spremembah odloka e pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000
1.	člen
V	naslovu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78, 20/80, 26/83 in 6/84 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se črtajo besede »do leta 1995 oziroma za določena področja tudi«.
2.	člen
V	1. členu odloka se črtajo besede »do leta 1995, oziroma za določena področja tudi«.
3.	člen
2.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in do konca februarja 1985 predloži Skupščini SR Slovenije osnutek, do konca maja 1985 pa predlog dolgoročnega plana SR Slovenije.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-49/84
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične repni 'te Slov uje Predsednik
’	Vinko Hafner 1. r.
1858.
Na podlagi 265. člena ustave Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije, 316. člena in 7. alinee 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije,
7.	alinee I. razdelka 71. člena, 254., 341. in 342. člena poslovnika Skupščine SR. Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. decembra 1984 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, z dne 19. decembra 1984 sprejela
O D LOK
o sprejemu predloga dogovora o usklajevanju davčnega sistema I
I
Skupščina SR Slovenije sprejema predlog dogovora o usklajevanju davčnega sistema, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zvezni izvršni svet.
H
Skupščina SR Slovenije določa za svojega pred-:
stavnika, ki bo podpisal dogovor, tovariša Antona Pengova, direktorja Republiške uprave za družbene prihodke.
Št. 422-34/84
Ljubljana,, dne 18. decembra 1884.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinke Ha&scr Lr.
1859.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60. in 62. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o Izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani
Za sodnika Višjega sodišča v Ljubljani se izvoli:
Tone Frantar, strokovni sodelavec pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije.
St. 111-137/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner L r.
1860.
Na podlagi 28. alinee 335. člena ie 6. alinee 350.
člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dele SR Slovenije
Za sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije
se izvolita:
dr. Janez Novak, raziskovalni svetnik na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
mag. Ivan Žužek, sodnik Sodišča združenega dela SR Slovenije.
St. 111-115/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
186L
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 278. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani
Ponovno se izvoli:
Damijan C o n č , za sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani.
8t 111-41/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1862.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca
I
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca znaša 17.250 din.
„ II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-02/83-19/8
Ljubljana, dne 25. decembra 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Dušan Šinigoj L r.
1863.
Na podlagi prvega odstavka 75. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 17/84 — prečiščeno besedilo), tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe repub-
liških upravnih organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985 (Uradni list SRS št. 40/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek izločanja konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1985.
2.	člen
Organizacije združenega dela — članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv, izločajo za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1985 v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985 0,885 ”/• ustvarjenega konvertibilnega deviznega priliva do skupnega zneska 1.830,000.000 din.
i
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se izločajo na poseben račun pri Ljubljanski banki — združeni banki in se lahko uporabljajo največ do višine izločenih sredstev.
4.	člen
Namen in dinamiko uporabe tako izločenih sredstev določa Republiški sekretariat za finance.
5.	člen
Navodila v zvezi z izvajanjem tega odloka lahko izda Republiški komite za mednarodno sodelovanje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1985.
St. 430-01/83-21/5
Ljubljana, dne 25. decembra 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Dušan Šinigoj L r.
1864.
Na podlagi 205. in 245. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) ter 9. č!r;n.-. samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih piana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 19)!—.1985 je snre" ''a skupščina skupnosti na seji dne 21. decembra 1984
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985
I
Zavezanci obračunavajo in plačujejo v času od 1.1. do 31.12 1985 od navedenih osnov in virov prispevke po naslednjih stopnjah:
1.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz (bruto) osebnega dohodka zavarovancev po stopnji 12,540/0 od osnove njihovega (bruto) osebnega dohodka;
2.	prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 2,7 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa;
3.	prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnjah:
—	za povečanje od 3,5 «/»,
—	za povečanje od 5,2 •/«,
• — za povečanje od 7,0 ‘/o,
—	za povečanje od 8,8 "/o,
—	za povečanje od
12	na	14	mesecev	po	stopnji
12	na	15	mesecev	po	stopnji
12	na	16	mesecev	po	stopnji
12	na	17	mesecev	po	Stopnji
12	na	18	mesecev	po	stopnji
10,5 "/e
od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
4.	posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega deia s področij gospodarstva, in sicer:
a) po stopnji 0,27 Vo tiste, ki opravljajo naslednje dejavnosti:
— elektrogospodarstvo (0101),
—	pridobivanje premoga (0102),
—	predelava premoga (0103),
—	pridobivanje nafte in zemeljskega plina (0104),
—	proizvodnja naftnih derivatov (0105),
—	črna metalurgija (0107),
—	pridobivanje rude barvastih kovin (0108),
—	proizvodnja barvastih kovin (0109),
—	predelava barvastih kovin (0110) j
—	pridobivanje nekovinskih rudnin (0111),
—	proizvodnja cementa (01212),
—	kmetijska proizvodnja (0201),
—	kmetijske storitve (0202),
—	ribištvo (0203),
—	vodno gospodarstvo (0400),
—	železniški promet (0601),
—	pomorski promet (0602),
—	zračni promet (0004),
—	prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi (060609), '
—	prekladalne storitve (0608),
—	gostinstvo (0801),
—	turistično posredovanje (0802),
—	obrtne storitve in popravila (0901),
—	osebne storitve in storitve gospodinjstvom (0902),
—	urejanje naselja in prostora (1001),
—	stanovanjska dejavnost (1002),
—	komunalna dejavnost (1003);
b) po stopnji 1,27 °/o pa tiste, ki opravljajo vse druge dejavnosti.
Osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za:
—	stanje vplačanih a nevrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	stanje združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	naslednja osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodno-gostDodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč; naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del 'osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade;
—	sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76).
5.	prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačujejo kmetje, ki so ostali tudi po 1. 1. 1984 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, v enotnem letnem znesku 12.050 din in po stopnji 10,1 °/u od odmevne osnove (katastrski dohodek, dohodek Iz gozda);
6.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 2.050 din in niso zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (združeni in drugi kmetje ter kmetje iz 5 točke tega sklepa) po stopnji 7,4 V* od odmeme oenesae.
II
Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zaporedno
številko 1. In 2. tega sklepa plačujejo od (bruto) zavarovalne osnove oziroma (bruto) osebnega dohodka:
—	kmetje, zavezanci davka iz dohodka od kmetijske dejavnosti, zase, če so zavarovani kot združeni ali drugi kmetje, ter za člane svojih gospodarstev, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem. Teh dveh prispevkov pa ne plačujejo kmetje, ki plačujejo prispevke hi L točke pod zaporedno številko 5. tega sklepe;
—	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali nego-
spodarsko dejavnost, zase in za pri njih zaposlene delavce, ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.
Prispevke po stopnjah iz I. točke pod zaporedno številko 3. tega sklepa pa plačujejo tisti zavezanci iz druge alinee te točke, če opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
III
Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zap. št. 1 in
2.	tega sklepa obračunavajo in plačujejo tudi pristojne skupnosti za zaposlovanje za brezposelne osebe od osnove, ki je osnova za odmero nadomestila za primer brezposelnosti, povečane za prispevke in davke, ki se plačujejo iz (bruto) osebnih dohodkov.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje
it. 01000-015
Ljubljana, dne 21. decembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Rudi Bregar 1. r.
1865.
Na podlagi 114. Sena zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 21. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1985
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja, se obračunavajo in plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih in sicer:
1.	Za vse udeležence programov srednjega usmerjenega Izobraževanja zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni (I. točka prvega odstavka 16. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — v nadaljevanju: republiškega zakona) in sicer v letnih zneskih:
—	za	1. letnik	22	din	na	posameznika,
—	za	2. letnik	68	din	na	posameznika,
—	za	3 letnik	34	din	na	posameznika,
—	za	4. letnik	34	din	na	posameznika.
Prispevek za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja plačuje Izobraževalna skupnost Slovenije v imenu posebnih izobraževalnih skupnosti.
2.	Za mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem delu v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu v organizacijah združenega dela (2. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), za osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi ne glede na to, ali za to prakso prejmejo nagrado (3. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), vojaške invalide, civilne invalide vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah (4. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), znaša prispevek v mesečnem znesku 74 din.
Prispevek za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo zavodi za vedenjsko in osebnostno motene oziroma organizacije združenega dela, pri katerih so te osebe na usposabljanju.
Prispevek za zavarovance iz 3. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo organizacije, v katerih so osebe na prostovoljni praksi.
Prispevek za osebe iz 4. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo organizacije, pri katerih so te osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah.
3.	Za osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o deSu (5. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona) znaša prispevek 2,70 °/o od bruto osebnega prejemka po pogodbi o delu. Prispevke plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela.
4.	Za učence srednjih šol oziroma študente višjih in visokih šol, ki opravljajo dela preko mladinskega oziroma študentskega servisa (6. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), plačujejo ti servisi prispevek v letnem znesku 148 din na člana študentskega oziroma mladinskega servisa.
5.	Za osebe na prestajanju kazni zapora ter mladostnike, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu pri poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom (7. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona) plačuje prispevek kazensko poboljševalni zavod oziroma prevzgojni dom po stopnji 2,70 °/e od mesečne osnove 12.600 din.
II
Ne plačuje se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za naslednje osebe, ki so zavarovane za primere invalidnosti in telesne okvare kot posledice poškodbe pri delu, in sicer za:
—	udeležence mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji ;
—	osebe, ki sodelujejo pri organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nesrečami;
—	osebe, ki opravljajo dela oziroma naloge vojaške službe, narodne zaščite, civilne zaščite ali enot za zveze družbenopolitičnih skupnosti pri usposabljanju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-
zaščito ter pri preprečevanju sovražnih in drugih družbi škodljivih dejanj;
—	osebe, ki pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter odkrivanju in prejemanju storilcev, kontroli gibanj v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje;
—	osebe, ki opravljajo naloge organov za notranje zadeve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;
—	osebe, ki opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov samoupravne, javne in druge družbene funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	osebe, ki kot športniki, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne dejavnosti Sodelujejo pri športnih akcijah;
—	osebe, ki kot člani prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, reševanju, usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti;
—	osebe, ki kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ali premoženje občanov.
III
Za študente višjih in visokih šol. kadar so na obveznem praktičnem delu v okviru šolskeea programa, ali kadar so na obveznem praktičnem delu pri drugih organizacijah in skupnostih, le-te organizacije plačujejo prispevek v mesečnem znesku 68 din.
Prispevek v višini mesečnega zneska iz prejšnje-ea odstavka plačujejo organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti tudi v primerih, • kadar so pri njih na prostovoljnem praktičnem delu udeleženci srednjega usmerjenega izobraževanja ali študenti višjih oziroma visokih šol. ki so ta čas zavarovani za invalidnost in telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu in poklicno bolezen.
IV
S tem sklepom se nadomesti sklep o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16.. 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83). V
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 01000-015
Ljubljana, dne 21. decembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Rudi Bregar 1. r.
1866.
Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 21. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985
I
Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninske-, ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985, ki predvideva, da bodo znašali:
din
prihodki skupaj	96.906,000.000
odhodki skupaj	96.906,000.000
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015
Ljubljana, dne 21. decembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Rudi Bregar 1. r.
1867.
Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) ter 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 21. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1985
I
Starostna pokojnina kmetov znaša v letu 1985 mesečno 6.766 din.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 01000-015
Ljubljana, dne 21. decembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Rudi Bregar 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
ČRNOMELJ	GROSUPLJE
1868.
Na podlagi dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80 in 14/82) je Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj na seji dne 24. decembra 1984 sprejel
ODREDBO
o cenah vodarine, odvajanje odplak in smetarine
1
Cena za vodo iz javnih vodovodov znaša
—	gospodinjstva	30,70	din/m3
—	ostali	43,67	din/m3
Določene cene vode veljajo od 24. decembra 1984 dalje oziroma od prvega popisa števca za vodo.
2
Cena odvajanja odplak
—	gospodinjstvo	6,38	din/m3
—	gospodarstvo	8,46	din/m3
Določene cene odvajanja odplak veljajo od 1. julija 1984 dalje.
3
Cena za odvoz in deponiranje odpadkov znaša
—	gospodinjstvo	4,67	din/m2
—	ostali	6,75	din/m2
—	vzdrževanje smetišča	3,91	din/m2
Določene cene odvoza In deponiranja odpadkov veljajo od 24. decembra 1984 dalje.
4
Cene za ogrevanje iz centralne kotlovnice
—	za gospodinjstva in gospodarstva 64,40 din/m2
Določena cena ogrevanja začne veljati 24. decembra 1984 in se usklajuje z vsakokratno spremembo cene goriva.
5
Ta odredba velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o cenah vodarine, odvajanja odplak in smetarine z dne 19. junija 1984 (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/84 z dne 24. decembra 1984).
it. 38-2/78
Črnomelj, dne 24. decembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Črnomelj
1869.
Na podlagi drugega odstavka 28. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/78, 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi uradnega prostora za sklepanje zakonskih zvez v občini Grosuplje
1.	člen
Zakonske zveze v občini Grosuplje se sklepajo na matičnem uradu v Grosupljem.
Zakonske zveze se sklepajo javno in slovesno v posebej določenem in urejenem prostoru — poročni dvorani v »Koščevi hiši« v Grosupljem, Adamičeva 15.
Zakonska zveza se sme izjemoma skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta pomembne razloge. O tehtnosti razlogov presoja predstojnik upravnega organa za notranje zadeve občine Grosuplje.
2.	člen
Sklepanje zakonskih zvez na matičnem uradu v Ivančni gorici se ukine 31. 12. 198-1.
3.	člen
Z 31 12. 1934 se preneha z vpisi sklenjenih zakonskih zvez v poročno matično knjigo na matičnih uradih v Ivančni gorici in v Vidmu - Dobrepolju.
4.	člen
Od 1 1. 1985 dalje se vodi poročna matična knjiga na matičnem uradu Grosuplje za območje celotne občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 032-4/84
Grosuplje, dne 24. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak I. r.
IDRIJA
1870.
Na podlagi 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/81) je Izvršni svet SO Idrija na seji dne 21. decembra 1984 sprejel
Janko Gladek 1. r.	ODREDBO
o najvišjih cenah vodarine, kanalščine
in odvoza smeti v občini Idrija
LOen
Drtoči se naslednje najvišje	cene vodarine, ka-
nalščine in odvoza smeti v občini	Idrija:
Vodarina:	
gospodinjstva	11,80 dln/ms
ustanove	21,80 din/m3
OZD in obrt	31,30 din/m3
Kanalščina:	
gospodinjstva	4,77 din/m3
ustanove	7,15 din/m3
OZD in obrt	9,53 din/m3
Odvoz smeti:	
gospodinjstva	2,31 din/m2
ustanove	4,17 din m2
OZD in obrt	5,55 din/m2
2. člen
Odredba velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 38-26/84
Idrija, dne 21. decembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dir !, soc. 1. r.
1871.
Na podlagi 9. člena odloka o pravicah'in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/81) je Izvršni svet SO Idrija na seji dne 21. decembra 1984 sprejel
ODREDBO
o najvišjih cenah novih vrst delanega bruha
Določi se naslednje najvišje cene novih vrši delanega kruha Mlinotest — TOZD Pekarna Idrija:
Izdelek	Teža	Enota mere	proda na
mešani rženi kruh	800 g	kg	82,00
bombete T-500	100 g	kom	10,00
hlebci T-500	1000 g	kg	81,00
kruh v pekaču	500 g	kg	89,00
2.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi. St a8-5/84
* Idrija, dne 21. decembra 1904.
Predsednik Izvr^nepa -veta Skurš ' ne občne Idrija
Vojko Božič, dip!. soc. 1. r.
LAŠKO
1872.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 60. člena zakona o temeljih sistema cen in drui-beni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 33/80,
21/84), 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) In odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Laško na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 1/81) na seji dne 21. decembra 1984 sprejel
ODREDBO
o najvišjih drobnoprotlajnih cenah za posebne vrste kruha in peciva
1.	člen
Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za posebne vrste kruha in peciva:
Vrsta kruha In peciva	kg	din
laški beli kruh lip 500	i	67
laški beli kruh tip 500	1,60	110
laški beli kruh tip 500	2	134
laški pol beli kruh tip 850	1	63
laški pol beli kruh tip 850	1,60	102
laški pol beli kruh tip 850 mlečni maščobni pleteni kruh	2	126
tip 500	0,50	56
koruzni mešani kruh	1	70
koruzni mešani kruh	2	140
graham kruh	0,25	17
kruh pšenični — rženi	1	72
kruh pšenični — rženi	1,60	115
ajdov mešani kruh	0,50	42
pariškj* kruh tip 500	1	64
pariški kruh tip 500	0,50	33
turist mešani kruh tip 850	1	60
fr	oski kruh tip 500	0,50	35
istrski kruh tip 500	0,80	52
soržni kruh pecivo razno malo (rogiički,	1	65
makovci itd.) pecivo razno (štručke, pletene,	0,400	6
makovke sladke)	0,080	12
pleiene štručke	0,120	18
preste	0,040	7
buhteljni	0,090	30
kroti	0,090	35
rožičeve potičke	0,100	17
prepeče.nec odprt	1	140
prepečenec pakiran	0,50	75
2.	člen
Procent iz peke osnovnih vrst kruha mora ostati najmanj ; : Vii od celotne dnevne proizvodnje.
3.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati
4.	člen odredbe o ukrepih neposredne kontrole cen kruha (Uradni list SRS, št. 25/84).
4. Mam
Ta odredba začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS in se uporablja od 27. 12. 1984
tielje.
8t. 38-8/84-1/2
Laško, dne 21. decembra 1984.
Predsednik IS SO Laško
Drago Košak, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1873.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76, 15/83 in 19/83) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 in na podlagi 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 29. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1984 in na 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
1.	člen
V občini Ljubljana Bežigrad se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985 in sicer po stopnji 0,20 %> za zagotovitev deia potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih;
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo na žiro računu sredstev blagovnih rezerv pri mestu . Ljubljana. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni
svet Skupščine mesta Ljubljane.
Osnova za obračunavanje In plačevanje prispevka iz L člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen sa zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih
potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevke iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju to plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih
potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 7/84).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-22/84-6L •
Ljubljana, dne 25. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1874.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) in 79. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 23. seji zbora združenega dela in 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1931
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in odloku o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 31/84) se 2. člen spremeni tako, da glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo	718,155.000
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	489,553.000
—	za razporeditev v tekočo ' proračunsko rezervo in obveznosti
iz preteklih let	1.916.000
— za združevanje sredstev
v Ljubljani
226,636.000
Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v posebnem delu proračuna in je njegov sestavni
del.
2.	člen
V drugem odstavku 3. člena se odstotek »33,13-« nadomesti z odstotkom »34,13« in znesek »din 208,292.000« z zneskom »din 226,686.000«.
3.	člen
4.	člen se črta.
4.	člen
Bilanca prihodkov in posebni del proračuna sestavni del tega odloka.
so
5.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi 7 Uradnem listu SRS, uporablja pa se za proračunske . leto 1984.
St. 1-402-028/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Čiška
Anka Tominšek 1. r.
Rebalans pregleda in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1984
Grupa
kontov
Prihodki
SaT]	kontov	Razporeditev prihodkov	Skup*
70
71
72
73
74
75 77
77
78
Del presežka prihodkov, prenesen		40	Sredstva za delo upravnih organov	176,707.000
iz preteklega leta	5,148.000	41	Sredstva za posebne in druge na-	
Davek iz dohodka POZD Prihodki od davkov od osebnih do-	577.000	42	mene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in	31,832.000
hodkov Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa	393,426.000	43	družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu	7,517.000 36,682.000
nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek od	177,398.000	44	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS	336,660.000
premoženja in premoženjskih pra-		45	Sredstva za družbene dejavnosti	20,915.000
vic ter od drugih davkov	54,531.000	46	Sredstva za druge splošne družbene	
Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih :n	25,601.000	47	potrebe Izločanje v stalno proračunsko re-	100,463.000
prihodki upravnih organov DPS	52.501 000		zervo	4,839.000
Drugi prihodki	2.433.000	48	Drugi odhodki	624.000
Prihodki od drugih DPS	6,540.000	48	Tekoča proračunska rezerva	1,916.000
Skupaj prihodki	718,155.000		Skupaj razporeditev prihodkov	^5^718,155.000	
1875.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19 73, 15 1 in 19,8.r’) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 ter na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SES, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 33. seji zbora združenega dela dne 20. decembra 1984 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za. občinske blagovne rezerve v letu 1985
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji 0,20% za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občin kih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjnjo -a oblikovanje 'občinskih blagovnih .rezerv,
namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij
združ.enega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega,
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredst va iz 1. člena tega odloka se zbirajo na žiro i nčunu sredstev blagovnih rezerv pri mestu Ljubljana. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje Maga :.a stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za 'potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rez.erv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršiti svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in pilačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunane in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnoeti (Uradni
list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Čt. 1-402-027/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1876.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in v zvezi z 68. členom zakopa o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 33. seji zbora združenega dela in ria 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o začasnem prenosu sredstev, pravic In obveznosti Enote za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška na Komite za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti Enote za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška se do ustanovitve sklada stavbnih zemljišč prenesejo na Komite za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška.
2.	člen
Posamezna strokovna dela v zvezi z upravljanjem in urejanjem stavbnih zemljišč lahko Komite za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
3.	člen
Ta sklep velja do ustanovitve sklada stavbnih zemljišč.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1.1.1985 dalje.
St. 1-403-032/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1877.
Na podlagi 2. odstavka 16. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 33. seji zbora združenega dela na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organizacije Rezke Dragarjeve
I
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu vzgojnovarstvene organizacije Rezke Dragarjeve.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-025-05/84
Ljubljana, dne 20. decembra 1984.
Predsednica
,	Skupščine občine
Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
LJUBLJANA VlC-KUDNIK
1878.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena' statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 19S4
1.	člen
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 32/84) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 znašajo 618,860.000 din, od
tega:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	460.2 19 000
—	za tekočo proračunsko rezervo	907 000
—	za združevanje sredstev
▼ Ljubljani
157,704.009
2.	člen
V 2. členu se odstotek 27,9 •/» nadomesti z 30,18 •/• in znesek 144,908.000 din z zneskom 157,704.000 din.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984
pr°Pa	Prihodki kontov		Prihodki din	kontov	Razporeditev prihodkov		Skupaj din
72	Prihodki od davkov in osebnih do-		40	Sredstva za delo upravnih organov	163,819.000
	hodkov	314,923.000	41	Sredstva za posebne in druge na-	
73	Prihodki od davka od prometa pro-			mene za delo upravnih organov	21,459.000
	izvodov in storitev ter od prometa		42	Sredstva za ljudsko obrambo in	
	nepremičnin in pravic	128,443.000		družbeno samozaščito	2,903.000
74	Prihodki od davka na prihodke od		43	Druge potrebe in intervencije v go-	
	premoženja in premoženjskih pra-			spodarstvu	32,371.000
	vic in od drugih davkov	51,520.000	44	Sredstva, prenesena drugim DPS	
75	Prihodki od taks	18,755.000		in SIS	257,943.100
77	Prihodki po posebnih predpisih in		45	Sredstva za družbene dejavnosti	30,568.000
	prihodki upravnih organov družbe-		46	Sredstva za druge splošne družbene	
	nepolitičnih skupnosti	42,251.000		potrebe	92,777.800
78	Prispevek iz proračunov ljubljan-		47	Izločanje v stalno proračunsko re-	
	skih občin	16,697.000		zervo	4,612.000
783	Prihodki od odstopljenega republi-		48	Drugi odhodki	11,500.000
	škega davka od prometa proizvodov	46.271 000	—	Tekoča proračunska rezerva	907.000
	Skupaj:	618,860.000		Skupaj:	618,860.000
	1879.			4. člen	
Na podlag1 79 člena in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2 78 in 35 81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19 decembra 1934 sprejela
ODLOK
o sprejemu zaziddne-^a načrta za zazidalni oiok VS 220/1-Brezovica
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zazidalni otok VS 220'1-R-ezovicn (Radna vas), ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem-LUZ pod šifro 2627/79 v januarju 1984.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Načrt Iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualno-graf’čni del. soglasja ekonomsko presojo in pravilnik za izvajanje, ki določajo način urejanja območja, namenjeno površinam za stanovanjsko gradnjo.
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja iz
1.	člena tega odloka, pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi posegi..ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov so določeni v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine, Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnim za urbanizem. Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana In krajevni skupnosti Brezovica.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični Inšpektorat pri Mestni upravi za InSpek-cijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
1880.
V sMadu z 39. in 43. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS 102-Trnovo
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS 102-Trnovo, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana, pod št. 26538 v marcu 1981.
2.	člen
Območje spremembe zazidalnega načrta obsega površino med Malim grabnom, podaljškom novopred-videne Kardeljeve ceste in traso novopredvidene Ceste v Mestni log.
3.	člen
Načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualno-grafični del, pravilnik o izvajanju pa je podan v potrjenem zazidalnem načrtu VS 1-VS 2-Trnovo (Uradni list SRS, št. 27/72).
4.	člen
Spremembe omenjenega pravilnika, glede na novo
pozidavo so:
1.	Pravilnik velja za obravnavano območje dveh grup atrijskih hiš vzhodno in zahodno od Opekarske ceste (ne za obstoječe individualne hiše);
2.	Istočasna gradnja posarpeznih vrst do 3. gradbene faze in zunanje lupine;
3.	Izbran je projekt SGP Stavbenik Koper, arh. Štrukelj, št. projekta 1167/68.
Ker projekt ne predvideva garaže v hiši, naj se projekt za grupo atrijskih hiš ob Cesti na Loko dopolni tako, da se spalnični trakt podaljša za 2,85 m;
4.	Obdelava čelnih fasad in atrijske ograje naravne opeke v kombinaciji s temnim lesom;
5.	Kritina: temna salonitka;
6.	Garaže ob Opekarski cesti:
zidane garaže, streha ekscentrična dvokapnica (strmejši naklon v smeri osrednje dovozne poti), kritina temna salonitka, obdelava čelnih fasad: naravna opeka;
7.	Objekte je potrebno priključiti na predvidene komunalne vode s pogoji sanitarne inšpekcije.
Ogrevanje in priprava tople vode: plin.
5.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom,
organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, Zavoda za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in krajevni skupnosti Trnovo.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
*t. 350-12/64
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1881.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103-Murgle IV. faza
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zazidalni otok VS 103 Murgle — IV. faza, ki ga je izdelalo Projektivno podjetje AMBiENT, Ljubljana, Mestni trg 25/11, pod št. projekta 188 v aprilu 1980.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je na severu omejeno s Potjo spominov in tovarištva, na vzhodu s cestnim rezervatom podaljška Kardeljeve ceste, na jugu z obrežjem Malega grabna in na zahodu s cestnim rezervatom podaljška Koprske ulice.
3.	člen
Pravilnik o izvajanju skupno s tekstuaino-gra-fičnim delom iz dokumentacije 1. člena tega odloka, ki sta njen sestavni del, določata način urejanja območja, ki je namenjeno površinam za stanovanja, športno-rekreacijskim površinam, izgradnji zaklonišč ter spremljajočim dejavnostim.
4.	člen
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pristojnim za urbanizem. Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, ZIL-TOZD Urbanizem Ljubljana in krajevni skupnosti Murgle.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/74
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1882.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP-4 Plutal
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za za- . zidalni otok VP-4 Plutal, ki ga je pod št. 263 v juliju 1983 izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta obsega površino med južno obvoznico, novo industrijsko cesto na jugu in podaljškom priključka Ceste v Gorice in Tržaško cesto.	'
3.	člen
Načrt iz 1. člena tega odl.oka vsebuje tekstualno-grafični del vključno s pravilnikom o izvajanju in soglasju pristojnih organov in organizacij. <
4.	člen
Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov so določeni v dokumentaciji iz 1. in 3. člena tega odloka.
5.	člen
Glede na dosedanjo izrabo in razpoložljiv prostor je proizvodna površina območja zazidalnega otoka VP 4 razdeljena na podotoke:
— P-l prosta zazidljiva površina, namenjena širitvi Plutal
velikost: 2 ha 92 a 89 m2
— P 2 območje DO Plutal, TOZD Zapiralna embalaža
velikost: 2 ha 42 a 22 m2
— P 3 prosta zazidljiva površina, namenjena malemu gospodarstvu
velikost: 3 ha 34 a 17 m2 — P 4 — 1 območje SGP Grosuplje velikost: 3 ha 77 a 73 m2
— P4 — 2 prosta zazidljiva površina, namenjena širitvi SGP Grosuplje
velikost: 1 ha 33 a 17 m2 — P 5 območje DO Surovina velikost: 1 ha 43 a 16 m2
— P 6 območje obstoječe sanitarne deponije (VM 3/2), ki s spremembo G UP 1980 preide v zazidalni otok VP 4, delno zazidljiva površina, namenjena Komunalnemu podjetju Ljubljana velikost: 2 ha 05 a 65 m2
— P 7 območje izven VP 4, za katerega se ureditveni načrt izdeluje istočasno z zazidalnim otokom VP 4, območje je nezazidljivo za visoko gradnjo velikost: 2 ha 23 a 40 m2
— ACR območje varstvenega pasu AC, ki je funkcionalno povezano z VP 4, za katerega se ureditveni načrt izdeluje istočasno z zazidalnim otokom VP 4
velikost: 1 ha 54 a 73 m2.
Proizvodne površine v zazidalnem otoku VP 4 so namenjene za širitev, rekonstrukcijo in delovanje obstoiečih proizvodnih in servisnih organizacij ter za gradnjo investitorjev malega gospodarstva lesne predelovalne in gradbene dejavnosti.
6.	člen
Območje zazidalnega otoka VP 4 je enotno obračunsko območje, zato so dosedanji in bodoči investitorji dolžni sorazmerno financirati urejanje stavbnih zemljišč v industrijski coni VP 4-Plutal.
7.	člen
Za območje varovalnega pasu južne obvoznice je izvajalec iste dolžan izvesti protihrupno zaščito za obstoječe stanovanjske objekte na tem območju.
8 člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem. Zavoda za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in krajevni skupnosti Stane Sever.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi t Uradnem listu SRS.
. it. 350-10/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1883.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/7^ in 35/81) in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in odhodkov, skladno z določili proračuna za leto 1984.
2.	člen
Trimesečni načrt odhodkov ne sme presegati ene četrtine odhodkov proračuna občine za leto 1984.
3.	člen
Prihodki in odhodki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega' odloka so 'sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1985.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritoka proračunskih prihodkov najame posojilo iz obveznega rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posojilo mora biti vrnjeno do 31. 12. 1985.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1.1. 1985.
Št. 400-11/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1884.	.	.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76, 15/83 in 19/83) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
1.	člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985 in sicer po stopnji 0,20 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo na žiro račun sredstev blagovnih rezerv pri mestu Ljubljana. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-190/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1885.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617., 622., 623., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 19. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa
družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica
I
Prvi odstavek 9. točke sklepq o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica. Ljubljana, Gerbičeva 101, (Uradni list SRS, št. 14/84) se spremeni tako, da se glasi:
»Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do sprejema samoupravnega sporazuma o razporeditvi- sredstev in izvršitvi pravne obveznosti ter odgovornosti med TOZD Proizvodnja zračne in procesne tehnike Ribnica, ki se izloča in preostalim delom DO Slovenijales Žičnica oziroma do dne priglasitve vpisa konstituiranja DO Slovenijales Žičnica v sodni register oziroma najkasneje do 24. aprila 1985.«
straa
1853.	Zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985	2162
1854.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1855.	Odlok o odstopu posebnega republiškega davka od
prometa proizvodov občinam v letu 1985	2163
1356. Odlok o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij In ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985 2164
1857.	Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000	2169
1858.	Odlok o sprejemu predloga dogovora o usklajevanju davčnega sistema	2169
1859.	Odlok o Izvolitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani	2169
1860.	Odlok o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela
SR Slovenije	2169
1861.	Odlok o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega
senata za prekrške v Ljubljani	2170
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1862.	Odlok o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja
materialno in socialno varnost delavca	2170
1863.	Odlok o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto
1985	2170
.	II
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
III
Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
St. 017-3/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1934.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Anton Dolničar 1. r.
VSEBINA
skupSCina sr Slovenije
Stran
1850.	Resolucija o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenje za obdobje 1981—1985
v letu 1985	21*5
1851.	zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1985	8153
1852.	Kakon o spremembah zakona o določitvi stopenj in
nekaterih olajšav Za davek Iz dohodka temeljnih organizacij' združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985	,	81*1
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1864.	Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za finan-
ciranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	za leto 1985	2171
1865.	Sklep o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov,
osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1985	2172
1866.	Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto
1985	,	2173
1867.	Sklep o višini starostne pokojnine kmetov v letu
1985	2173
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
18*8. Odredba o cenah vodarine, odvajanje odplak In
smetartn« (Črnomelj)	Mt*
1869.	Odlok o določtvi uradnega prostora za sklepanje
zakonskih zvez v občini Grosuplje	2174
1870.	Odredba o najvišjih cenah vodarine, kanalščine In
odvoza smeti v občini Idrija	817*
1871.	Odredba o najvišjih cenah novih vrst delanega kruha (Idrija)	2175
1872.	Odredba, o najvišjih drobnoprodajnlh cenah za posebne vrste kruha in peciva	(Laško)	2175
1873.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Ljubljana Bežigrad)	2176
1*7«. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine
Ljubljana Šiška za leto	1984	2176
1875.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985	(Ljubljana	Šiška)	2177
1876.	Sklep o začasnem prenosu sredstev, pravic In obveznosti Enote za upravljanje in urejanje stavbnih
Stran
zemljišč Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška na Komite za urejanje prostora občine Ljubljana Siska	2178
1877.	Sklep o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organizacije Rezke Dragarjeve (Ljubljana šiška)	2178
1878.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občtne Ljubljana Vič-Rudnik	za leto 1984	2178
1879.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 — Brezovica (Ljubljana Vič-Rudnik) 2179
mo. Odlok o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku YS 102 — Trnovo (Ljubljana Vič-Rudnik)	2180
Stran
1881.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni
otok VS 103 — Murgle IV. faza (Ljubljana Vič-Rudnik)	2180
1882.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni
otok VP-4 Plutal (Ljubljana Vič-Rudnik)	2181
1883.	Odlok o začasnem financiranju proračuna potreb za
leto 1985 (Ljubljana Vič-Rudnik)	2182
1884.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Ljubljana	Vič-Rudnik) 2182
1885.	Sklep o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukre-
pa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica (Ljubljana ViČ-Rudnik)	2183


/
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiske tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379'VTI — Telefon direktor uredištvo, se kretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2irc račun 50100-G03-40323 — Oproščam
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje 6L 421-1/72