Številka 191. Izhaja vi&il dan lili 83 isdsijal in prauitm cd 5. tri, on poneHeljni ct 9. iri ijetist. ?ogamu:i>e številke se prodajajo po 9 >t£ (6 stotnik) - mnogih tcbakarnah v Tr-iu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. g t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. "ene liflapov ae računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke J1 '4 mm): za trgovinske in obrtne oglase po 20 s to t.; i a c^mrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i o r O gtot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ifaljna vrFta K 2. Hali oglasi po 3 st. beseda, najaanj pa i.'c 40 Etot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave SdinoEt". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Trst. v petek 13. julija 1906. Tečaj XXXI. ^ mm m Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti Je moč/ Saročnir.a znaš* za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 oesece 6 K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine »e uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se me sprejemajo in rokopis! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Olorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorrija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. ^scscc Poitno-hranilnlčai račun St. $41.652. r^ccccr •Ut. U&7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Slovenski naciionallzem ia socijalna deložacija. Ako vodilni krogi tr/.aške socijalne demokracije nočejo tajiti resnice, morajo pripo-znati, da je slovenska narodna stranka ob vsej samo ob sebi umevni zvestobi do svojega lastnega narodnega programa brez predsodkov in brez animoznosti doslej presojala stremljenja soeijalnega gibanja. Voditelji slovenske narodne stranke v Trstu so — po domače bodi povedano — prepametni, da ne bi umeli, da si piše smrtno obsodbo vsaka stranka, ki bi se hotela obdajati s kitajskim zidom pred novimi idejami, ki silijo na površje. Zato je naša stranka vsikdar objektivno in s tehtnim premislekom presojala postulate socijalne demokracije, ni nikdar odrekala mladi sociialno-demokratični stranki, nastopajoči z mladeni-ško čvrstostjo in včasih tudi z lahko umevno nestrpnostjo, primernega in jednakopravnega mesta med drugimi političnimi strankami, in ni nikdar omalovaževala velike socijalne evolucije v človeški družbi, ki je pravkar v krepkem razvoju in ki bo za dogledno bodočnost — na teai ni dvoma — dajala svoje označje političnim in socijalnim bojem. Nikdar se nismo bali povedati naši socijalni demokraciji svojega prepričanja: v tem in tem nimaš prav, te in te tvoje zahteve ne smatramo kakor opravičeno, to in to tvoje stremljenje se nam vidi ali taktično zgrešeno, ali pa tudi v stvarnem pogledu — utopistično. — Ali istotako se nismo nikdar obotavljali, da r.e bi svojem prepričanju in lojalno priznavali : v tem pogledu ima socijalna demokracija prav. Kakor smo odkrito povedali svoje mnenje glede tega, kar sa nam vidi neopravičeno, ali celo krivično, tako smo tudi radi vsikdar in odkrito priznavali, kar je po našem mnenju opravičeno. Samosvestno smemo torej trditi, da se nam je delala krivica, ko se nas je obsuvalo z očitanji, češ, da smo zaslepljeni v svojem naci-jonalizmu, da nam je obzorje omejeno, da smo tesnosrčni, nepristopni modernim idejam ter da smo nedostopni potrebam in zahtevam modernih dob. Ta očitanja so bila nezaslužena in krivična. Svojemu narodnemu programu ostajamo seveda nepremično zvesti in smo pripravljeni — ako potreba tako zahteva — tudi za boj. Radi tega pa nas ne more zadeti nikako očitanje, Prvič zato ne, ker nobena stranka, zmožna za življenje in delo, ne abdicira poprej, nego vidi realiziran svoj program, ali vsaj kardinalne točke istega. A kdo bi mogel trditi, da je narodu našemu že zagotovljeno vse to, po čemer stremi naš narodni program : da so mu zagotovljeni vsi pogoji PODLISTEK. Utisi iz Italije- Spomini s pota. Piše Franjo Krašovec- III. Že j« zagibal vlak na levo, še en pogled po dolgi tihi ulici z lipovim drevoredom — Via Cavour — kakor sem razbral na oglu. V daljavi se rišejo konture : stolnica z veliko fasado. Ze zginja fasada, zvonik se manjša in bledi, slavna Ferrara postaja mala kakor bel kamenček na zeleni livadi — sivkast dim jo zagrinja ; edini znak. da se fe-rarski meščan giblje — ah ne meščan — samo okoličan, ker „labbrica di malto e zuc-chero della societa agricola" smo čitali na tovarniški fasadi, ko smo obkrožali mesto. Ferrara se je zavila v dim. Prava Ferrara, nje ča->t in slava se je zavila v dim že davno, davno ! V Ferrari se proge razcepljajo : glavna vodi preko Apenin v Rim, stranska proga pa ob morju proti Jakinu (Ankona). Po tej progi smo zavili tudi mi. Krajina med Fer-raro in Ravenno je precej pusta. Podobna je ljubljanskemu barju, pelagra in malaria nista tu redki gostašici. Ravenna sama leži med rečicama Lamone in Ronco v prav nezdravi pokrajini. Večna škoda, da se nismo v Ra- za obstanek, razvoj in kulturni napredek v samosvojem življenju ? ! Stranke ne sestavljajo menda svojih programov kakor kake akade-mične razprave, ki naj polnijo društveni arhiv, ampak sestavljajo jih v namen, da jih praktično uveljavljajo. Glasno oporekamo vsem, ki bi hoteli trditi, da so se narodni boji preživeli, in ki vidijo celo nekaj barbaričnega v bojih proti drugorodcu radi jezikovnih pravic. Tu treba obračunati na kratko in lojalno : ali hočemo, da se naš narod slovenski ohrani kakor tak, kakor samosvoja narodna individuvalnost, ali nočemo tega ?!! Tertium non datur. Če smo za ohranitev svojega naroda, moramo biti tudi za boj, ako se nam ta boj usiljuje po razmerah, to je : po krivičnosti in nasilju njega, ki nam ne privošča življenja! Zatrjevanje : tudi jaz ljubim svoj rod, tudi jaz hočem, da se ta naš rod ohrani, ob enem obsojenje boja vzlic dejstvu, da ekzistenci istega rodu grozi nevarnost: to je in ostane neiskrenost dotlej, dokler ni odpravljena nevarnost! Zato ostajamo mi bojevniki v narodnih vrstah, dokler ne bo realiziran program narodne stranke in izvršena nje misija. — Ali kraj vse te zvestobe do svojega lastnega starega programa si ne zatiskamo očes — kakor že gori rečeno — pred novimi idejami in novimi potrebami novih časov. To stališče razumnega in objektivnega upoštevanja zav-zemljemo tudi nasproti socijalnomu gibanju in nasproti stranki, ki je nositeljica tega gibanja. Brez predsodkov stojimo nasproti njej in njenim političnim idejam. To smo manifest ant no pokazali ravno v časih, ko vihra boj za najviši politični postulat socijalne demokracije. Še več: naša želja je in ostane vsikdar in povsod i, da bi, kjer le možno, spravljali v sklad naše nacijo n alne težnje s stremljenji socijalne evolucije! — In ravno to ni nikaka utopija. Ker ni res in ni res, da je že v naravi stvari, da se obe ti dve smeri — slovensko-narodna in socijalna — morata križati. Res je marveč, da moreta ti dve smeri teči in se razvijati .paralelno, a v mnogih slučajih se moreta stekati v skupen mogočen tok!! In v to ne treba druzega nego treznega in objektivnega presojanja stremljenj na obeh straneh ter iskrenosti do lastnega programa! Saj si vsi želimo demokratiziranega javnega življenja, demokratizirane javne uprave! Saj si vsi želimo svobode individua ! A kdor privošča svobodo in enakost posamičnih individuvov, ta ne more drugače, nego da jo privošča tudi — narodom. Vidimo torej, da se programa slovenske narodne stranke in socijalne demokracije celo pokrivata v najvažnejših pogledih. Volilna reforma. Iz odseka. Včeraj popoludne nam je doposlal ko-"espondenčni biro nastopno brzojavko : Odsek za volilno reformo je vsprejel pomno-ženje mandatov za Kranjsko od 11 na 12, s čemer je ustvarjen nemški mandat za Kočevje. Predlog dr a. Šusteršiča za obnovo razprave glede Koroške je bil odklonjen s 2 5 proti 13 glasom. Predlog dra. Šusteršiča za obnovo razprave o svojedobno odklonjenem,kakor predlog manjšine prijavljenem predlogu p*o si. Ploja za ustvaritev sedmega slovenskega mandata za Štajarsko, je bil vsprejet s 2 6 proti 19 glasom, na kar so začeli razpravljati o novi razdelitvi okrajev na Štajarskem. Posl. Ploj je priporočal svoj predlog kakor pravično kompenzacijo za nemški mandat na Kranjskem. Poslanci Kaiser, Wastian in Malik so pobijali Plojev predlog najhuje, češ, če bo vsprejet ta predlog, bo vsa reforma v nevarnosti. Dalje poročajo z Dunaja, da je vlada obljubila Italijanom, da razdeli mandate po njihovih željah, vsled česar da so Italijani odnehali od obstrukcije. Če je ta vest resnična, je naravnost usodna za nas primorske Slovane. Pričalo bi, da bomo morali le mi plačati troške vseh bojev teh zadnjih dnij. Ali vest je po svoji vsebini tako gorostasna, da jej še ne moremo prav verjeti, ker kaj tacega je tudi v Avstriji težko smatrati za možno. Sedaj treba počakati podrobnih vesti o vedenju hrvatsko-slovenske delegacije. Izlasti nam je v hipu, ko pišemo to, še nepojasnjena ena točka, ki bi mogla biti kakor točka-iz-hodnica za nadaljna ugibanja. Ta točka je: so-li tudi naši poslanci za nemški kočevski mandat? Ce so — in skoro ni dvomiti, da so —, potem bi mogel biti logični zaključek jedino ta, da je prišlo do kompromisa med Slovenci in Nemci. V tem slučaju nam pa je zopet jednostavno ne-doumno, čemu toliko ogromna žrtev na oltar — srda Italijanov ? Mari zato, ker so — — kričali ?! Za Boga svetega: je-li ta naša ljubeznjiva Avstrija pravna država, ali pa domena — kričačev ? ! Kakor rečeno : v hipu je to za nas dogodek, ki si ga ne znamo razrešiti. Pojemati se moramo za glavo, ker se nam zaustavlja vse umevanje, ako pomislimo, da so bili Italijani tudi že pred sedanjo Beckovo kapitulacijo pred njimi z novo volilno reformo najbolj favoriziran narod v Avstriji. 0e pa je to nezaslišano, to vnebopijoče vendar le resnica, da se je namreč vlada po- venni zastavili vsaj za pol dne, ker tu v resnici „lapida lotjuuntur*. Prvotno je bila Ravenna lagunsko mesto in pristanišče kakor danes Benetke, ali je samo 10 km oddaljena od morja, s katerim jo veže ozek kanal. Malo je mest, ki bi bila tako globoko zasegla v zgodovino človeških rodov, kakor ravno Ravenna. Cesar Avgust je ustanovil tu Portus Classis — pristan jadranskega la-dijevja. V viharnih časih preseljevanja narodov si je Honorij 1. 402. utrdil v tem mestu svoj cesarski prestol. V Ravenni je prebival Lord Byron, eden najvećih glasnikov novejše angiežke literature. In tu je umrl dne 14. sept. 1321 v 56. letu svoje dobe Dante Alighieri! Oni Dante, ki se svojim plemenitim delovanjem gotovo ni zaslužil, da poznejše generacije istega naroda ki mu je on položil temelj literature, zlorabljajo in oskru-njajo njegovo sveto ime, da pod pretvezo njegovega imena uni-čujejo in zastrupljajo najple-meniteji in najmilejši imetek svojih sosedov — nežno, nedolžno mladino! Ta krivica vpije do neba in postaja groznejša s t e m, da je storjena nad nedolžnim žitjem mladine, onega nežnega zaroda, ki polaga vanj vsaki narod poslednje izdihe svojih upov in nadej. Ako bi večna pravičnost obudila nebeškega pevca Dante-ja k življenju, vstal bi mož in napisal svojim plemenja- kom novi inferno (pekel) prokletstva n i pogubljenja njim, ki zakrivi j aj o zločin vseh zločinov, in bi jim rekel: Ako hočete bojevati, bojujte boj pošten, z odprtim vezirjem mož proti možu, sila proti sili in junaštvo naj odločuje med vami! Nežnih lilij mladin-stvenili bitij pa mi ne oskrunjjate ter ne brišite ob njih snežnobela krila krvavih mečev, da vas božja pravičnost ne obsodi na ono mesto, ki mu nad vhodom žare strašne besede : ,Lasciate ogni speranza o voi chr entrate Vožnja od Ravenne naprej je bila gotovo najkrasnejša vsega potovanja našega. Na desni se nam vzdigujejo nehotični vrhovi Apenin, ob njih vznožju vinogradi, sadovnjaki sočne livade, više gori pašniki in travniki, na njih stotine ovac in govedi in še više goli vršaci, ki jih srebre tanke plasti taWega se snegu, nad vso panoramo pa se vspenja božje solnce in kakor kralj, širokega pur-purnega plašča, se zataplja tam ob najviših goličavah, in polno kraljevske milosti razdeljuje bogastvo svojih žarov in zlata preko milj enih podanikov kraljice Vesne: preko livad, poskočnega potočja, belocvetnih sadovnjakov, sočnih paš, peščenih goličav in sivih apnenikov. Ne obdarja jih jednakomerno : njih ki jih je kraljica Vesna obdarila neizmernim bogastvom, njim štedi solnčno veličanstvo, in komur je po mačehovsko odmerila samo rododendron in planike, njim siplje solnčni kralj srebro, zlato in demante, kakor bi ob slovesu od svojega dnevnega kraljevanja hotel razviti ves svoj sijaj in prelest! polnoma udala zahtevam Italijanov, da je t Trstu odvzela slovenski, oziroma socijalistični stranki 1 mandat, a za to dala Italijanom dva nova mandata, vsled česar slovanska večina v Primoiju zopet ne bo imela v nobeni pokrajini Primorja večine poslancev in torej tudi ne gotovosti, da pošlje vsaj enega zastopnika v delegacijo, dočim bo italijanski manjšini en delegat absolutno zagotovljen: če je to res, potem se ne smemo varati mi primorski Slovani in kar povejmo si grenko resnico, da je vlada Beck-Pacdk-FoFt in družba zadala primorskemu Slovanstvu takov udarec, kakoršnjega si mu nista upala zadati ne Gautsch, ne Hohenlohe in kakoršnjega morda ni prejelo v vsej konstitucijonelni dobi! — Beck, Pacak, Fort in družba silijo primorske Slovane, da si stavijo vprašanje: imamo-li sploh še pričakovati pravice v tej državi ?!! * * * (Brzojavno poročilo). Dunaj 12. Odsek za volilno reformo je s 23 proti 19 glasom vsprejel predlog, da se število mandatov na Štajarskem poviša od 28 na 29, to je, da se število slovenskih mandatov poviša od ti na 7. Sprememba v učnem načrtu za više gimnazije. Naučno ministerstvo je odredilo, da imajo v 7. in 8. razredu gimnazije odpasti prevodi iz učnega jezika v grški tekst kakor šolske naloge. Na mestu tega se ima več časa porabiti za čitanje grških klasikov. Ministerstvo hoče uvesti tudi novo hrestomatijo, ki bi obsegala veče polje grškega slovstva. Večo pozornost in več časa ima se posvečati tudi liziki in kemiji. Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poiočilo). Budimpešta 12. Prečitana jo bila zopet adresa, nakar so jo predsednik in zapisnikarji v javni seji podpisali in zapečatili s pečatom poslanske zbornice. Zbornica je določila, da izroči vlada adreso vladarju. Na to je pričela zbornica razpravljati zakonski načrt o financijelni nagodbi s Hrvatsko. Poročevalec Ratkay (neodvisna stranka) je priporočal, naj zbornica vsprejme predlogo, ker odgovarja nagodba pravičnim zahtevam Hrvatske. Predloga je bila potem brez debate vsprejeta. Posl. Marjay (neodvisna stranka) je vložil interpelacijo zaradi sklicanja nadomestnih reservistov lionvedov za časa žetve. Ministerski predsednik dr. AVekerle je izjavil, da znaša sedaj prezentno stanje moštva le polovico pod normalo, ker ni bilo toliko časa novačenja. Ako se odpusti nado- Nekoliko sto kilometrov smo prevozili sedaj tik ob morju. Kratko pred K i m i n i preko zgodovinske reke R u b i k o n. Od Ri-mini dalje smo vozili tik ob Jadranskem morju. Včasih smo bili samo 10 metrov oddaljeni od morskega obrežja. Pogled je grandijozen, posebno za (Jelie morja nenavajene. Tu in tam smo srečali ob morju kakšno večjo kolonijo, ki je potem navadno morsko kopališče. Kraji so tu siromašni, svet peščen in nerodoviten. Mesta ob morskem nabrežju so neznatna. Z veliko brzino drvili mimo Pesa ro kjer se je narodil slavni skladatelj R o s s i n i (1792.—1898.) Na desno nas pozdravlja mestece U r b i n o kjer je tekla zibeljka nesmrtnemu Rafaelu. Nad pokrajino zgrinja noč svoja temna krila. Pred nami je morje. Ono veličajno stvarstvo božje, ki si je od vekov vekov ohranilo svojo neizpremenjeno podobo širnih neizmernih planjav. Tisočero človeških bitij, obljudena mesta so zamrla, reke so zavzele nov tok, košatimi lesi obraščeni hribi so se v teku stoletij spremenili v puste goli-čave, bogate krajine so se pretvorile v bivališča bede in siromaštva : samo ti, o morje, si ostalo neizpremenjeno, tvojih penečih planjav ni oskrrnila roka človeška ! Od vesoljnih vekov, ko so po tebi plovili davno zamrli rodovi Fenieijev, Egipčanov in Helenov si ohranilo isto podobo in spričuješ človeškim rodovom, kako mogočno veličanstvo hraniš v sebi ki se mu ne moreta približati roka :: uiljana in njegov stvarjajoči um! (Pride še.) Stran II. »EDINOST« št 191. V petek, dne 13. julija 190(5 mestne reserviste, ne bi bilo možno pravilno: opravljati niti vsakdanjih del. V očigled tem izrednim okolnostim bo sklicanih v službo le 1200 reservistov. Minister je menil, da se v bodoče radi rednih novačenj kaj tacega več ne pripeti. Zbornica je odgovor ministerskega predsednika vsprejela na znanje, nakar je bila seja ob 1. uri in pol popoludne zaključena. Dogodki na Ruskem. Predstojeće spremembe v dvornem j ministerstvu. Kakor poroča „Slovo", odstopi dvorni j minister baron Frideriks in na njegovo mesto bo imenovan generalni major Trepov. Odpošiljatev orožja za revolucionarje v Rusiji?! Iz Ljubeka poročajo: Parnik „Peter«, ki pluje pod dansko zastavo, je odpotoval z 20.000 puškami in veliko množino streljiva v švedsko luko Lulea (blizo Finske meje). Od-pošiljatve so došle iz Švice po železnici. Govori se, da je orožje namenjeno za ruske re-volucijonarce. Drobne politične vesti. Državni poslanec grof S t e r n-berg namerava po sedanjem zborovanju zbornice odložiti svoj mandat. Domače vesti. Javen shod radi železniških napi O V. Po odločili vsesplošni zahtevi ljudstva pri sv. Ivanu in v Rocolu sklicujeta gg. Josip N e g o d e (za sv. Ivan) in jSIakso C o t i č (za Rocol) za nedeljo dne 15. t. m. ob 10. in pol uri predpoludne v dvorano „Narodnega doma41 pri sv. Ivanu javen shod, na katerem bo narod odločno protestiral proti krivici in žaljenju, ki nam jo dela železniška uprava s preziranjem našega jezika pri napisih na postajah v sv. Ivanu in Rocolu. Rojaki! Udeležite se tega shoda v odličnem številu, da ho čula vlada ogorčeni glas naroda! Žaljenje naše narodnosti na držav-inih železnicah. Kakor pri nas. vre tudi na Goriškem radi zapostavljenja našega jezika in drznega žaljenja naših pravic na naših lastnih tleli po avstrijski železniški upravi. Posebno je razburil prebivalstvo na vsem Goriškem napis na goriškem kolodvoru : G o r z -G o r i z i a ter imenovanje dveh strupenih nemških nacijonalcev na važneji mesti na goriški postaji. Slovenski narod na Goriškem je vstal kakor en mož proti takemu afrontu. Kako je udarec zadel v živo. izhaja že iz tega. tia sta se obe stranki na Goriškem — pozabivši ta hip vser kar ju je do zdaj razdvajalo — združili v skupen odločen odpor! Narod kar gori v ogorčenju. In ako se stvar ne popravi, ne čaka slavnostnega vlaka posebno prijazen vsprejem. Prihodnjo nedeljo se bo vršilo po Goriškem. Tolminskem in na Krasu 8 shodov, ki jim bo namen, da ljudstvu in občinskim zastopnikom pojasnijo položaj in pripravijo skupen in solidaren na-j stop. Mi upamo, da bo ta energični nastop j imel zaželjeni vspeh. Ako ne, naj pa Gori-čani pokažejo vladi in železniški upravi, da so minoli časi, ko se je moglo nekažnjeno teptati pravice Slovencev. Priporočamo narodu in občinskim zastopom še posebej, da zložno postopajo, da se ne dajo omamiti od sladkih besed kakega okrajnega glavarja in da v vsem slušaj o parolo, ki jim pride iz Gorice od obeh združenih strank! Wolf je tu! Ali to pot ne državni poslanec H. K. Wolf... Te dni je prinesla „Edinost" notico o imenovanju Wolfa profesorjem naravoslovja na tukajšnjem gimnaziju. To je mož vsenem-škega mišljenja, ki je slovenskemu prebivalstvu še v živem spominu izza svojega prejšnjega bivanja v Trstu. To je tisti mož, ki je dne 17. marca lanskega leta pokazal slovenskim dijakom kako jih — ljubi. Postal jim je nepozaben. Nekateri slovenski dijaki so bili namreč tako predrzni, da so v pavzi, torej ne med poukom, nekaj šepetali v svojem materinem jeziku. Začuvši to pa je bil g. Wolf silno razkačen, da je po znanem načinu nemške — kulturne superijornosti zarohnel na dijake: „Če hočete govoriti v tem jeziku, morate iti v hotel Balkan, tu pa se govori . le nemški— To izzivalno postopanje Wol-fovo ni izzvalo ogorčenja samo med našimi dijaki, marveč tudi po naših družinah in v slovenski javnosti sploh. 1 Mož je moral iz Trsta. Ali kaj velja to, ko se vrača sedaj zopet. Šolska oblast je hitela, da hitro — vse pozabi! In pozabila je in imenovala zopet na gimnazij v Trst rečenega svojega — ljubljenca. —Imamo ga torej zopet tu, gotovo v veliko zadovoljnost naših šolskih oblastnij, ker njim so nad vse ljubi taki duhovi in znane propagande. Čim huji Nemci in čim manje respekta ima pred -'domačim * prebivalstvom, tem milejši je mož našim šoskim oblastnijam! i Je pač tako: tudi naše šolske razmere j so v popolnem soglasju s tu vladajočim poli-i tičnim zistemom. In tako gre fletno dalje, kakor smo že navajeni in skoro je ne bo več stvari, ki bi bila dovolj grda in odijozna, da bi nas presenetila. Saj je bilo pod dosedanjimi namestniki vedno tako — zakaj naj bi bilo sedaj dru-i gače ? ! Pač, mala razlika je morda vendar : popred so delali razni gospodje, kakor je bila volja namestnika, sedaj pa delajo, kakor hočejo sami. Delajo pa tako, kakor so hoteli prejšnji namestniki. To se vidi ob vseh šolskih vprašanjih. Ali zadržujejo, ali celo ne rešujejo aktov : to jim je dano na popolno svobodo. Z zopetnim imenovanjem Wolfa na tržaški gimnaziji se je pokazalo vnovič svetu, v kakem duhu naj se vzgaja naša mladina, da bo ustreženo našemu šolskemu zistemu in — narodno-političnim somišljenikom g. Wolfa. G. \Volfu in sobojevnikom pa je zagotovljena bodočnost v Trstu. Za te bodo že skrbeli gospodje na namestništvu. Princu Hohenlohe pa še posebno priporočamo rečenega gospoda, če še ni obveščen o njem... Vi slovenski dijaki pa, le radujete se, ker prihaja vam zopet stari — prijatelj ! Živela naša učna uprava ! ! Ne vdajte se! Prejeli smo: Kar ste rekli pred včeraj njim v „Edinosti" to je zares pravi glas naroda. Ako nam vladni organi branijo [ razobešati slovenske gtrobojnice na slovenski zemlji a nam milostno dovoljujejo raz obe sati črno-rumene, je naša sveta dolžnost, da se takemu postopanju postavimo po robu. Slovensko prebivalstvo stanujoče ob progi |nove državne železnice, naj na dan odpretja te proge razobesi povsodi in samo slovenske zastave. Obešali menda ne bodo radi tega nikogar! Pokažimo, da smo mi gospodarji in ne pohlevni sluge tujcu. Slovenska trobojnica je naša narodna zastava in to zastavo -so nam pripoznali vsi državni faktorji. Y Trstu smo nekdaj zraven narodne tro-bojnice, razobešali vsikdar tudi ono črnožolto a smo to poslednjo opustili, ker so nas državna oblastva uverila, da za naše znake patrijotizma nimajo za nas drugega, nego — batine! Okolo leta 1890 je bilo, ko je „Tržaško podporno in bralno društvo" dalo razobesiti (bilo je na vladarjev rojstni dan), slovensko trobojnico na eno okno, a na drugo okno črnožolto zastavo. Okolo 10. ure zjutraj je prisopihal v društvo neki redarstveni organ z zahtevo, da se mora slovenska trobojnica takoj odstraniti! Ker ni bilo navzočih ljudi, i ki bi bili delali redarstvu usluge in ob enem ! sramotili svojo narodno trobojnico, je poli-' cijski organ osebno snel slovensko troboj-| nico! • To so bili škandali, ki so zamorili v naših srcih nekdanja čutstva. Ko je odšel c. kr. mož „pravice", je padla tudi črnožolta zastava z okna, kar je bilo edino prav. Državni uradi in (ako hočejo le) tudi državni : uslužbenci naj le razobešajo zastave kakoršnje hočejo. Mi Slovenci pa bomo, razobešali, kar hočemo mi, in ne — kar bi nam hoteli zapovedovati oni, ki nas ne morejo. Na c. kr. učiteljišču v Kopru so trajali letošnji zrelostni izpiti pod predsedstvom c. kr. dež. šol. nadzornika Frana Matejčiča od 27. junija do 7. julija. Izpitu se je podvrglo 48 rednih kandidatov in sicer 27 Slovencev, 3 Hrvatje in 18 Lahov. 2 Laha sta prestala izpit z odliko, 25 Slovencev in 13 Lahov je dobilo spričevalo zrelosti, 2 Slovenca in 1 Lah imajo ponavljalni izpit, 1 Hrvat in 2 Laha pa so reprobirani za eno leto. Izpitu se je tudi prijavilo 6 privatistov in sicer 3 Slovenci in 3 Lahi. Od teh je prestal izpit samo 1 Lah, 1 Slovenec je dobil ponavljalni izpit; ostali pa so med izpit m odstopili. Spričevalo zrelosti so dobili sledeči gg. Slovenci: Baša Anton iz Bitinj (Kranjsko), Borštnik Srečko iz Dolij (Kranjsko), Crne Blaž iz Tomaja, Čok Josip iz Lonjera, Fa-neli Anton iz Mirna, Ivančič Adalbert iz Kobarida, Korsič Vladimir iz Gorice, Lavrenčič j Alojzij iz Kamnja, Lomsek Anton iz Cerkelj ! (Kranjsko), Mikuž Matevž iz Črnega vrha ! (Kranjsko), Močnik Josip iz Bukove, Mrav* | ljak Dragotm iz Tuzenice (Štajersko), Nemic Peter iz Bilj, Pahor Josip iz Sežane, Pod-i gornik Filip iz Gorenje Tribuše, Reja Rudolf iz Gorice, Rustja Josip iz Orehka, Stu-belj Adalbert iz Trsta, Šubic Alojzij iz Bovca, Toroš Pavel iz Medane, Vrčon Miloš iz Do-' bravelj in Vrtovec Ciril iz Doline. Dnevni red XI. javne seje mestnega sveta, ki se bo vršila v soboto dne 14. julija 1906 o poludne : 1. Čitanje zapisnika XI.' seje ; 2. poročila ; 3. predlog naučne komisije radi nakupa zemljišča za novo poslopje ljud- | ske šole na Belvederu ; 4. predlog delegacije j za naknadni kredit pod naslovom: javni ■ vrti. Razpisano ie mesto pisarniškega asi- j stenta pri ces. kralj, okrožnim sodišču v j Gorici. C. kr. državna gimnazija v Trstu. Koncem šolskega leta 1905/06 je bilo na c. j kr. državni gimnaziji 482 dijakov, in sicer jih j je bilo 319 iz Trsta, 60 iz Primorske, 20 iz! Kranjske, 54 iz drugih avstrijskih krono vin. j 6 iz Hrvatske in Ogrske in 23 iz druži h de- j žel. Po narodnosti je bilo 142 Slov., 23 Hrvatov, 162 Italijanov in 139 Nemcev in 5 i Grkov, 11 jih je pripadalo drugim narodno-i stiiu. Odliko jih je dobilo 46, prvi red 345 j ponavljavni izpit 24, drugi red 45. tretji red j 16, izpitaniii 5. Vstanove je vživalo 29 di- ; jakov. Iz Tolmina. Glede slovenskih zastav ob ! okrašenju postaj o priliki otvoritve nove že-; lezniške proge Jesenice-Trst sprejmite sledeče pojasnilo : Slovenske zastave niso izrecno prepove-! dane in jih tudi ni treba prepovedati, ker \ postaje bo krasila železniška uprava sama. j Pač pa je razvidno iz prošnje, ki jo je po-' slala železniška uprava potom c. kr. namest- j ništva in c. kr. glavarstev na županstva, d a | so izključene slov. zastave pri okrašenju postaj. V dotični prošnji prosi žel. uprava županstva, da naj ta posodijo ob tej priliki zastave in nabavijo potrebnega zelenja. Železniška uprava pa prosi le j za te-le zastave : Črno-rumene, belo-rudeče in, belo-rudeče-bele, slovenskih pa ni omenila in jih je hote prezrla. Kake namene ima s tem preziranjem, — že vemo — ona hoče namreč utajiti slovenski značaj dežele. Z ozirom na to nesramno žaljenje in preziranje slov. življa v deželi, pričakujemo, daj slavna županstva primerno odgovore dotični; upravi in da bodo protestirala proti temu postopanju. Ljudstvo je skrajno razburjeno in užaljeno. Morebitne neprijetne slučajnosti naj pripisuje c. kr. vlada sama sebi! Adjutum davčnih praktikantov. C. kr. finančno ministerstvo je pooblastilo deželne finančne oblasti, da podeli takoj adjutum vsem onim praktikantom, ki so vstopili pred 15. junijem 1905. Pogreb prošta Pasante-ja se je vršil v Poreču minoli ponedeljek. Kanonik Rismondo je imel mrtvaški govor, v katerem je izlasti! povdarjal, da je bil pokojnik ,.modello levita 0 strenuo difensore della lati-nit a deli a C h i e s a". Pokojnik je bil namreč zagrizen nasprotnik slovanskega bogoslužja. Sinočnja demonstracija je bila res impozantna. Že pred 8. uro je bila zbrana ogromna množica okolu delavskega doma v ulici del Boselietto in na trgu pred mestno bolnišnico. Bilo je kakih 6000 oseb, a to število je vedno naraščalo. Kmalu po 8. uri so se italijanski delavci pomaknili vsi na trg. Z okna v I, nadstropju delavskega doma sta delavcem govorila gg. Pittoni in Chiussi. Slovenski delavci so se pa zbrali vsi v veliki dvorani, ki je v II. nadstropju delavskega doma. Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička. Tu sta slovenskim delavcem govorila najprej g. F. Jernej čič, a za njim g. Kopač. Dočim je prvi takorekoč otvoril shod, je drugi držal daljši govor, v katerem je dejal, da je delavstvo zopet enkrat zmagalo prisilivši zastopnike italijanske buržoazije, da so odnehali z obstruk-cijo, z oviranjem volilne reforme. Zahvalil se je delavcem za energični predsinočnji nastop j na ulici in priporočal nnj bo demonstracija, 1 ki se ima vršiti po shodu, mirna in dostojna. rDruzega se nocoj ne sme slišati — je dejal — kakor ropotanje nog po tlaku tržaških ulic !" Sporočil je zatem besedilo brzojavke dr.a Adlerja z Dunaja. V tej brzojavki se dr. Adler zahvaljuje tržaškim italijanskim in slovenskim delavcem za njih nastop, ki je do- segel, da je obstrukcija italijanskih poslancev v odseku za volilno reformo ponehala. Mej tem sta isto govorila italijanskim delavcem Pittoni in Chiussi. A za tem se je vsa množica, ki je bila mej tem narasla do kakih 9000 oseb, podala v sprevodu po mestu. Sprevod se je pomikal iz ulice del Boschetto na trg Carlo Goldoni. Na tem trgu je bilo najmanje 2000 ljudi, ki so pričakovali sprevoda. Polovica teh se je sprevodu pridružila, ko je prišel mimo. Sprevod je nadaljeval po korzu na borzni in potem na veliki trg. Toliko na borznem, kolikor na velicem trgu se je zopet pridružilo sprevodu veliko število demonstrantov. Na velikem trgu jih je bilo že približno 12.000. Z velicega trga je šel sprevod mimo Llovdove palače, mimo tamošnjega ljudskega vrta — kjer se je sprevodu zopet pridružilo novo večje število demonstrantov — do ulice Nuova in potem dalje po tej ulici. Bilo je že kakih 14.0U0 do 15.000 oseb. Iz ulice Nuova je sprevod prišel zopet na trg Carlo Goldoni, kjer je zopet čakala ogromna množica ljudstva, ki se je vsa pridružila sprevoda, idočemu dalje v ulico del Boschetto pred delavski dom. Ogromna množica kakih 18.000 ljudrj je zagrnila trg pred bolnišnico, dočim je ostalo še veliko število ljudi v ulici del Boschetto, ker niso mogli na trg. Z okna v I, nadstropju sta govorila množici najprej g. Chiussi. a za njim g. Pittoni. V istini lep je bil govor g. Chiussija, ki se je zahvaljeval delavcem za njih impozantni nastop. V zaključku govora je priporočal delavcem, naj se jutri (to je danes) mirno podajo zopet v svoje delavnice, ker doseženo je brez štrajka kar se je zahtevalo. G. Pittoni je v svojem govoru priporočal delavcem, naj bodo vedno pripravljeni na boj proti buržoaziji. ,.Mi želimo — je dejal — boja brez orožja, a na nasilstva bomo odgovorili z na-silstvom, in če treba tudi z orožjem, katerega bi sicer v XX. stoletju ne smel človek več rabiti v boju proti sočloveku !" Zaključil je z vsklikoma : ..Živela splošna volilna pravica in „Živela internacijonala L" A na to se je je ogromna množica demonstrantov mirno razšla. Sprevod po mestu je bil res nekaj impo-zantnega. Izvršil se je mirno, tiho, brez vsa-cega kakoršnega si bodi vsklika. Bil je v resnici „zmagoslaven sprevod", ki je v čast delavcem in njih voditeljem. A to toliko boli, ker so bili duhovi po predsinočnjih dogodkili in pa po pisavi včeraj izišlih ital. listov vrlo razburjeni. Sploh seje za sinoči pričakovalo najhujšega, a ravno sinoči niso imeli redarji popolnoma nič opravila. „Piccolo" je imel vsa okna zaprta; isto-tako so zaprli vsa okna in vsa vrata v kavarni „Al Municipio", ko je prišel sprevod na veliki trg. Z eno besedo: tako impozantnih in tako dostojnih kakor je bila sinočnja demonstracija ne pomnimo. Se nekaj : mej sprevodom po mestu so nosili dve rudeči zastavi. Od Sv. Jakoba. Kako sem se začudil v nedeljo dne 8. julija, ko sem vstopil na jako lepo odičeni vrt ko»sumnega društva pri sv. Jakobu in sem videl, kako lepo je bilo prirejeno vse za veselico, ki jo je priredila naša „Čitalnica" pri sv. Jakobu po dveletnem mirovanju. Zbor čitalnice je v prvič nastopil pod vodstvom g. E. Perhavca. Udeležba je bila velika, kakoršnje še ni videla naša „Čitalnica". Kaj tacega ne bi bil nikdar pričakoval od naših čitalničarjev pri Sv. Jakobu. Zaigrala je godba. Na to pa je stopil na oder pevski zbor Čitalnice. Preciznost, s katero so se proizvajale posamične točke, je bila občudovanja vredna. In sosebno, kedar je pel mešani zbor Je pa davi slanca pala", „Škrjančka" in pa „Miško" : to je bilo kaj lepega ! Krasn > so peli tudi zbor „Oj planine !" G. pevovodji Perhavcu treba izreči res največe priznanje na toliki spretnosti in mu čestitati na velikem vspehu. Saj je vsa prireditev ležala tako rekoč na njegovih ramah. Naposled je sledil pozdrav g. predsednika. kateri se je zahvalil slav. občinstvu na časti, ki jo je izkazalo društvu „Čitalnica" z obiskom današnje veselice po tolikem času. Omenil je tudi zakaj ni „Čitalnica" v tolikem času priredila nikake veselice in koncerta. Priporočal je občinstvu, naj podpira čitalnii-o. da naj jo ljubijo, temveč pa sedaj, ko si je priskrbela prostore v L nadstr. v hiši konsumnega društva, v katero vstopi najbrže koncem avgusta, in kjer bo prilika za zabavo in za čitanje knjig in novin, kijih bo čitalnica tudi posojevala svojim udom. Apeliral je tudi na dosedanje nasprotnike čital- V petek, dne 13. julija 1906 »EDINOST c štev. 191. Stran III niče. Tudi oni naj se je oklenejo in jo podpirajo, tako, da se bo naša „Čitalnica" vedno bolj širila in procvitala ter da postane mala trdnjavica pri Sv. Jakobu. Ob enem je tudi priporočal pevskemu zboru čitalnice, naj vedno tako lepo napreduje v petju, deluje za napredek in čast naroda. Po predsednikovem govoru so sledile še nekatere pevske točke in naposled je prišla na vrsto igra „Lokavi snubač", ki je tudi jako lepo vspela. in posebno je bilo pevanje Iv. Tekavca s spremljevanjem glasovirja kaj lepega. Iz srca smo se smejali županu in občinskima svetovalcema, ki so prav dobro rešili svoje vloge. Prav dobro sta igrali tudi Minka, hčerka županova, in pa žena njegova : Marijeta. Ta lepi vspch bodi v vspodbujo igralcem, da bo imela naša čitalnica tudi v njih lepo zaslombo. Po dovršenem vsporedu je začel jako animiran p!es, ki je trajal do polunoči. Naša čitalnica torej še živi in ni propala. Začela se je marveč razcvitati. Kakor smo doznali iz predsednikovega govora je imelo to društvo doslej precej sovražnikov. Nu. odbor naj se potrudi sedaj, da jej pridobi čim več prijateljev in podpirateljev. Apeliramo na sv. Jakobčane, naj se v čim ve-čem številu vpišejo v društvo in je podpirajo, da postane res — kakor je rekel predsednik — čvrsta trdnjavica v tem delu mesta tržaškega. In ti, vrla mladina, glej, da bomo mogli biti ponosni na te, ko te bomo videli delavno, navdušeno za narodni napredek naš. Sv. Jakobčan. Iz Rojana. Dolgo že ni moglo naše pevsko društvo ..Zarja" se svojimi prireditvami beležiti tako lepih vspehov, kakor jih beleJ i v zadnje čase. Sosebno pa koncert mi-nole nedelje je pokazal, kako se je pomladila naša „Zarja" in kako blesti v novi luči. Obisk je bil naravnost nepričakovano časten. Prazne so bile nade njim, ki so se že veselili razdora, ki naj bi udušil našo „Zarjo". V nedeljo so prišli malone tudi vsi oni, od katerili se je od izvestne strani pričakovalo, da bodo pomagali podirati našo lepo narodno organizacijo. Čast in hvala sosebno dotičnim rodoljubom na njihovi udeležbi ! .Moralni v speli koncerta je bil popoln. Občinstvo je bilo naravnost oduševljeno na lepem izvajanju pevskega zbora „Zarje" in tamburaskega zbora svetoivanskega. Osobito so ugajali ženski zbori s spremljevanjem tam-burio in prepričali smo se vnovič, kako omiljeno je tako petje našemu ljudstvu. Od me-Sanih zborov so ugajali posebno Laliarnarjev zbor „Svarilo". Najveći efekt pa so dosegle arije iz hrvatske opere „Maričon", kajti občinstvo ni odnehalo, dokler ni kapelnik V o grič privolil v ponavljanje finala. In frene-tičnemu aplavzu ni bilo ne konca ne kraja. Popoln efekt — seveda svoje vrste — ie dosegel tudi šaljivi prizor „Ona hlače nosi", v katerem se je g. Zmagoslav Cotič i pokazal kaj spretnega komika-pevca. Petje in tamburanje je vodil g. kapel- j nik Vogrič z znano mu spretnostjo in — ( ljubeznijo. In občinstvo mu je tudi na narav-| nost demonstrativen način izrekalo svoje pri-, znanje. Društvo „Zarja" pa mu je v zuak hvaležnosti in ob viharnem aplavzu občinstva poklonilo na odprtem odru krasen šop svežega cvet ja, dočim so pevke „Zarje" odičiie ( tamburašice in tamburaše z lepimi šopki. Po oficijelnem vspeliu se je vršil jako j animiran ples vzlic vsemu — mesecu juliju, i Vsa prireditev je imela na sebi znak posebne prisrčnosti in zadovoljnosti. Vse vedenje natlačenega občinstva je bilo tako lepo, da smo se kar radovali na tem. Ne, mi ne propadamo. Nasprotno! Naša „Zarja" seva danes samovlastneje, nego kedaj, odkar so se nje vrste pomnožile s četo vrlih mladih, navdušenih — čeških močij ! Sami vrli fantje zares, ki morejo biti s svojim rodoljubnim navdušenjem in slovanskim čutom dokaz temu dejstvu, da so se v kratkem času priučili slovenščini — v izgled naši mladini! Na nevarni, zelo izpostavljeni poziciji smo, ali mi bomo vstrajali, ako Bog da in sreča junaška, in ogrevala nas bo v boju naša — „Zarja". Tržaška statistika. V tednu od 1. do 7. julija se je v tržaški občini poročilo 23 parov ; rodilo se je 133 otrok, to je *>8 moških in 65 ženskih (od teh 18 nezakonskih); umrlo je 82 oseb. 37 moških in 45 ženskih (od teh 17 izpod enega leta). Iz Doline pri Trstu. Dne .5. julija t. 1. nabrali so v proslavo velikega praznika sv. I Magov^stnikov Cirila in Metodija med č. duhovščino. gg. učitelji, narodno-zavednimi I>o-linčani, ter ta dan v Dolini se nahajajočimi ptujci svotico dvajsetih kron (20 K), ki smo jo odposlali družbi sv. Cirila in Metodija za Istro. Srčna hvala gg. darovalcem ! Naroden izterjevalec. Poštni voz oropan. Dne 5. t. m. sta dva moža v bližini Cmureka na Spodnjem Štajerskem napadla poštni voz. Ugrabila in odnesla sta okolu 2000 kron v gotovini in eno priporočeno pismo. Legar. Okolu Celja se širi legar (tifus). Obolelo je že več oseb. Napis „G5rz-Gorizia" odpravljen. Iz Gorice poročajo, da odpravijo na goriški postaji samonemško-i talijanski napis „Gorz-Gorizia". Za sedaj ne napravijo nobenega napisa. Naliv. Danes v jutro malo pred 3. uro se je vlila huda ploha. Kmalu za tem je treščilo nekje jako blizu "Narodnega doma«. Soditi je bilo, da je treščilo, ali v poštno palačo, ali pa v evangeljsko cerkev. Koisda-r In VTeras. Danes: Margarita dev. muc.; Dragan; Tekoslava. Jutri: Bjnaventura, škof; Siobodin; Dragojla — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoluuna -}- 23° Celsius. — Vreme včeraj: lepo. Drušluene vesti in zabaue. Odbor rDramatičnega društva" bo imel v ponedeljek, dne 16. t. m. ob osmih in pol zvečer sejo. Izleta „Tržaškega Sokola" v Na-brežino se udeleži tudi „Slovansko pevsko društvo" s sledečimi pesmami: Iv. pl. Zaje : „Poputnica ,.Kola" in V. Lisinski: „Sto čutiš ?" ; dalje nastopi pevsko društvo „Nabre-žina" s pesmami: A. Foerster: „Sokolska" in „Bojna pjesma". Pevsko društvo „Ladija" iz Devina in „Mladina" iz Sv. Ivana se udeležita po deputaciji. Vsako društvo zapoje za se 2 zbora in 1 ali 2 zbora zapojo skupno pevci vseh društev, kar bo posebno impozantno, in zraven telovadbe — ki jo izvajata skupno goriški in tržaški „Sokol" — ena najznamenitejših točk vsporeda. Na veselici in pri plesu bosta sodelovali nabrežinska in svetoivanska godba. Tamburaške točke izvaja zbor od sv. Ivana. Za ta izlet vlada splošno zanimanje, iz česar je sklepati, da bo ta izlet eden največjih v tem letu. Odhod iz Trsta z južnega kolodvora ob 2. uri in tri četrt po-poludne. Odhod iz Bivija nazaj v Trst ob 11. uri zvečer. Vožnja stane tja in nazaj z zabavnim vlakom 80 stot., s poštnim vlakom pa 90 Stot. Za koncert „Kola". Kakor Čujemo, se udeleže koncerta omenjenega društva, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. julija, razna društva korporativno ali po deputaciji. Poziv! Predsedništvo „Narodne Čitalnice" v Rojanu vabi svoje č. gg. diletante in diletantke, da pridejo danes točno , ob 6. uri zvečer v društvene prostore na i važno posvetovanje. zetu 4 K, Candolini Hinko 3 K. Iskrena hvala! ! Razne vesti. * Največa ruska mesta. Po najnove-jem štetju ima glavno mesto Rusije 1,534.000 prebivalcev, Moška 1,173.000, Varšava 756.000, Odesa 449.000, Lodz 350.000, Kijev 319.000, Riga 260.000, Baku 197.000, Vilna 162.000, Tiflis 160.000, Jekaterinov 125.000 in Rastov 120.000 prebivalcev. * Gorki obolel. Kakor poroča moskovski list „Novaja Žizn" je Maksim Gorki, ki biva še vedno v Ameriki, nevarno obolel. * Požar v Sevili. Iz Sevile poročajo od 11. t. m.: Palača civilnega guvernerja je popolnoma pogorela. Požar je navstal ob 4. uri zjutraj. Arhiv in blagajna sta popolnoma zgorela. Ogenj se je razširil tudi na sosednje hiše, od katerih so tri zgorele. Istotako je zgorela streha cerkve Sv. Pavla ter se zrušila. Poslano*) Gospodu FRANU LENARČIČ predsedniku rojan. pevskega društva „Zarja". Odgovarjaje Vašemu Poslanemu z dne 10. julija t. m. v „Edinosti" štev. 190 t. 1., smatram si v svojo čast opozoriti Vas, da volite potrpeti do sobote 14. t. m., za dokaz resnice, kdo ima p r a v o jaz, ali Vi! Fran Dotlenz. * Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu sakoa veleva. Št. 1680. O. S. -v. Brzojavne vesti. Boj proti cerkvi na Francoskem. MARSILJA 12. Nune samostana sv. Klare so bile včeraj izgnane iz samostana z vojaško si!o. Odpotovale so v Italijo, kjer se nastanijo v San Guliano. Dreyfuss oproščen. PARIZ 12. Kasacijsko sodišče ie razveljavilo razsodbo, ki jo je izreklo vojno sodišče proti stotniku Drevfussu, ne da bi bilo stvar zavrnilo pred novo vojno sodišče. Rusija. TAMBOV 12. (Petrogr. brz. agentura). Oba švadrona 7. reservnega kavalerijskega polka, ki sta se spuntala, sta obžalovaje svoje postopanje položila orožje. Admiral Čuknin umrl. SEBASTOPOL 12. V minoli noči je umrl admiral Čuknin, vsled rane, dobljene povodom atentata. Razpis natečaja. Podpisani c. kr. okrajni šulski svet razpisuje v definitivno odnosno provizorično na-meščenje te-le službe : 1. Mesto učitelja- voditelja III. plačne vrste na jednorazrednicah: Braniča, Gabro-vica, Kobljeglava, Skorije id Štjak. 2. Mesto učitelja v Sežani za ekspozituro v Orleku pri Sežani. 3. Mesto učiteljice na trorazrednici v Lokvi. Prosilci oziroma prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem na c. kr. okrajni šolski svet v roku 14 dni od dneva razglasitve v „Osservatore Triestino". Dohodki so ustanovljeni zakonom od 14. januvarja 1906 drž. zak. in uk. št. 10. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani, 9. julija 1906 Za predsednika: Kante. ■"^ssaiaBfrt*** Oglase, poslana, osmrtnice, zahvs!?, male oglase in v obče kakorJno koli vrsto oglasov sprejema rInseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 J(Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do iz. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni F. 'inost" ^ «4» ■A'41 Trgovina. Borzna poročila dne 12. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19. i 2—19.15, angležze lire K — do—.—, London kratek termin K 240 32—240.55, Francija K 95.55-95.70, Italija K 93.5»)--95.65—, j italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K " 117.40—117.60, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska e enotna renta K 99.53—99.80, ogrska kronska renta K S5.37—95.05, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 66*>.— — 668.—, državne železnice K 672.00—S74.00 — Lombardi K 168 25—170 25 Llordove akcije K 733 — 738 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, E oden kredit 18d0 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 £ 302.— 310.—. TurSke K 163.00 do 161.00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj d?.ne3 Državni doiz v panirja 100.40 100.45 „ n areoiu 100.45 100.40 Avstrijska renta v zlatu 117.85 117.9J ▼ kronah *J° 99.70 99.70 Avstr. investicijska renta o^g0., 89.45 89.60 Ogrska renta v zlatu 113.35 113 40 kronah 4J, 94.93 95.— „ 3 V« 84.70 84.70 Akcije necijonalne banke 1684-— J 685.— Kreditne akcii« 670 25 668 75 London, 10 Latr. 240 27 l/s240.25 IOO državnih mark 117.37:/f 117.37 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.12 19.12'/, 100 i tal. lir 95.ii0 95.50 Cesarski cekini 11.31 1131 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.! — Fra^cozka renta 96.92, italijanska renta 102.47, Španski eiterieur 95.32, akcije otoman^ks banke 650 - . Menjice na London 251.50. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 718.— Lombarde 177.— unificirana turška renta 96.05 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4°/0 zlata renta 95.—, ULnderbank —.—, turške srečke 147.—, parižka banka 15.23, italijanske meridijonalne akcije 8.29, akcije Kio Tinto 16.37 Mlačna. L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dolg 87.%, srebro 30.—, Lombardi 7.—, španska renta 95.— italijanska renta 101.tržni diskont 3—, menjice na Dunaju —.—. Trdna. Tržna poročila 12. julija. Budimpešta. Pšenica za okt. >v 15.22 do K 15 24, rž za oke K 12 92 do 12-!>4, oves za okt. od K 12-98 do 13-—, koruza za julij 12*16 do K 12.18 Pšenica : ponudba in povpraševanje srednje, tendenca ugodneja. Piodaja: 40.000 met. stot.. trdno vzdržano, druga žita mirno. Vreme : preti dež. Hamburg, (išklep pop.) Kava Santo* goo i average za september 37za december 378/>t za marec 38V,, za maj 38."/4. Mirno. — Kava Kio navadna loco 37—39 uavadna r.elna 40—42 navadna dobra 43—45. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 1680, za avgust 16 S-J, za september 13.90, za oktober 17-05, za november 17-0i, za dec. 17.10. — Mirno. — Vreme : c-blačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 45.50, za sept. 46.—. Mlačno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stot. znižanja. Prodaja: 2000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 8*/» Sh; Stalno. Parir Kž za tekoči mesec 16.—, za avgu*t 15-75, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 24.60, za avgust 23-35, za sept.-oktober 22.95, za septembžr-dec. 22.90 (mirno). j — Moka za tekoči mesec 31.90, za avgust 31.60, za sept-oktol>er 30.80, za september-dec. 30.55 (mirno), j — Repično olje za tekoči mesec 63.25, za avgust 63.—. j za »epL-dec. «2.75, za januvar-april 62.50 (mirno). : — Špirit za tekoči mesc 4 4.75, za avgust 45.—, za > eeptember-Uec. 41.75, ta januvar-april 40.50 (mlačno). — Sladkor surov 88° uso i.ov 22.V,—22.1/, (mirno), bel za tekoči mesec 25.—, za avgust 25.*/,, za ok^-januvar 26.V,, za januvar-april 27'/«. (mirno), rafiniran 56.--56.C0 Vreme: lepo. Oglas. Brate Sokole prosimo, da se sedaj redno udeležujejo vaj v telovadnici zaradi izleta v Nabrežino. Bratje, ki ne telovadijo, a nastopijo v kroju so prošenj. da pridejo danes ob 9. uri k redovnim vajam. Na zdar! Gospodarstvo. Gospodarska akcija za povzdigo Dalmacije. Kakor javljajo z Dunaja, namerava avstrijska vlada pričeti akcijo za gospodarsko povzdigo Dalmacije. V to svrho se ustanovi posebna komisija udeleženih ministerstev, ki bo imela nologo, da proučava sredstva in pota za vspesno gosjjodarsko povzdigo Dalmacije, da izdela podroben načrt iu da poda direktivo, kako bi se ta načrt izvedel. Komisija, ki bo imela svoj sedež v predsedstvu ministerskega sveta, bo obstojala iz zastopnikov ministerstva notranjih stvari, ministerstev za uk, za tinance, za trgovino, za železnice in za poljedelstvo ter prične svoje delovanje že v tem mesecu. Darovi. Tržaški podružnici „Slov planinskega društva" je poslal g. Anton Marčelja iz Brezovice 5 K, koje so darovali : Veleč. g. Ivan Normali župnik v Brezovici 3 K in g. Fran Renko trgovec istotam 2 K. Denar se nahaja pri upravi lista. Moški podružnici sv. Cirila in Metodija kot C. in M. dar so poslali gg.: Millo-nig Ivan K ii. dr. Hinko Dolenc K 10, Sonc K 5 K in gospa Leban Julija, Črniče 3 K, Nadalje so poslali sledeči gg.: \Varto Julij, Bazovica K 4, P. Švegelj, Movraž p. Bu- Ker se za !1. društveni občni zbor, ki je bil sklican na 4. dan t. in. ni odzvalo zadostno število zborovalcev, napoveduje se isti na soboto 21. t. m. ob 812. uri zvečer z istim dnevnim redom. Ta zbor bo v (v zmisln § 11. drnštv. pravil) sklepčen brez ozira na število navzočih zborovalcev. Za društvo „Jfarottai Som" v črstu dne G. julija 1906 Upravni odbor. Sprejemajo ■« v»akovr»tna dola la po — poaebalh načrtih. — - Jiostrmi C5iii ia iTailv ^ IjTovarpa pohištva " = RfiF/iEL ITfiLIfi =r. Velikansko skladi&če in razstava | pohištva in lapstarij | T R 8T ulica Malcanton štev. 1 5 po malo ninkih cenah. •» v- Zdravnik Dr. D. KARAMAN specijalist za notranjo medieino in bo-leznij na dihalnih organih (grlu in nosu) Onlinirn za *eilai v- hHi At. 41 v ulici 1'Ac-jaedotto, od 11'2 ure preJj>. do i11 iwi»- ssir Tovarna pohištva ?! fm?* MsrM \ ulic* Tass 5tv. 52. a (Sistna hisa). ZALOGA: PšRZZrt RC5SS50 (JLoUMc p^sJo?-;) Osno, da a« nI bati eno«. f- Sprejemajo a« vsakovrstna i-ta tudi po ,r Stran IV >EDINOST« štev. 191 V petek, dne 13. julija 1006 TEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. PoSkai & Xog! HOTEL KALK A \ Odhajanje in prihajanje vlakou Othcd s pestejo državne železnice p i sv Andreju v Trstu. 5 13 pretlp O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 5.30 „ O v H'.*rpelje, Ljubljano, Dunaj. 7.20 „ B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo 8.50 O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. 3 5C p opol. O v Koper, Huje, Poreč (Istra). 4.— * „ O v Herptljc, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo 7.30 „ O v Koper, Buje (Istra). 7.4O ., B v Pnlo. Diračo, Beljak, Dunaj. Oh nedeljah in praznikih: 2.26 popol. O ▼ Divačo, Herpeije in vmes ležeče postaje Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. 7 45 predp. O iz Buj in Kopra (Istra) t? 2 j ., O iz Pale, Rovinja, Divače, Dunaja. 9.46 „ iz Pu!e. 1105 ., O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. IO.25 „ B iz Pale, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 »> ° u Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj Odhod s postaje južne železnice v Trstu4'.) 5.55 piedp. B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad b.25 „ O do Gorice, preko Nabreline, se zvezo na Ajdovščino. 7.55 „ B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. 8.25 „ B v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 „ O v „ „ Benetke, zveza na Červinjan. 9*55 »» O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. 11.50 „ O preko Červinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. I.— popol. O v Kcrmin in via Červinjan v Videui in Benetke. 4.25 „ O v Italijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino. 5.30 „ B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm. 6.— „ O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 „ B na Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 „ B na Dunaj, Budimpešto, Reko. 9.05 B do Kormina se zvezo Červinjan. II.30 „ O na Dunaj, Budimpešto. Pr.hod na postajo južna železnica v Trstu. 0.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. 7 40 „ O iz Kormina prekoBivia. 9,— „ B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. 10.25 ,, Oz Dunaja in Reke. 10.38 „ B iz Italije preko Červignjana. 11.28 „ O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. 4.15 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine, zveza z Ajdovščino. 5.35 ,, B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7.15 „ O iz Italije via Červinjan. 7.46 ,, B iz Italije preko Kormina, Nabrežine, zveza z Ajdovščino. S,35 .. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj- dušČico pr. Xabre2ini 8.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. 10 45 „ B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kcrmina. ") Opazka B =— brzovhk. O obiraini vlak MALI OGLASI. Mali oglasi računajo f>e po 3 not. besedo; mastnotiekane besede se računajo enkrat več. Naj manj?a pristojbina 40 «totink == Plača se takoj. = Kdor Izven Trsta pismen« naroči kak „HALI OGLAS", r.aj tešije denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakćo ahko preračuni, koliko mu J« plačati s tem, đa prešteje besedo 0(l£se treba nasloviti na „INSERATNI ODDELLK" „Edinosti". Sč. vprašanja potom pisem bo tajal „INSERATNI ODDELEK" IgforTaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor. ima na Sežana restavracija Bevčič razpolago 20 opremljenih sob za tujce in letoviščarje. Toči Dreher-jevo pivo, kraški teran in razna druga Tita v steklenicah. Kuhinja mrzla in gorka. Postrežba točna, cene zmerne. Na razpolago je senčnat ■vrt. 151 Pevsko društvo „Skala" yrrS: prire li v nedeljo 15. julija veliki ples pri gospodu Jakobu M a ganja ; svirala bo p'polna domača godba; začetek p esa ob 5. uri popoludne in do polunoči. Ker je ta ples namenjen v podporo društva, na veliko udeležbo vabi odbor. 753 Odda se v na-em staE°vanje — - »?bi, so- Nfirlov pove bica in kuhinja za mesečnih 24 K. Inseratni oddelek Edinosti-. 722 Mirodilnica Alojzija Mermol nasled. Leban — Trst — (ul. Barriera vecchia *t. IS) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenfcdkiiljiv prah proti mrčesom. 502 Odda se v najem ^^urtu^ ležeča ob glavni ce«ti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vnako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poixve pri ..Inse-aatcem uradu Edinosti*4. 900 Parrplp obzirnega zemljišča, nahajaj ećega se ■ dl UCIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so ra prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiS. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti661 TnVSrn!) porcelanskih izdelkov na Božjem I U ■ dl II« polju pri Prošeku vsprejme mladih delavcev in delavk. Plaća po sposobnosti. 7t>4 7*1 lotnuicoai*iD se 0»ir star iz Karu:je — i'ar uez.ia I. in IL vrste — Oljke zelene — Kouserve iz pomodorov i tal., najbolje vr^te. Na djbeis in drobna. Cene brez ko.ikurcnce. GrLA_S. j V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jest) _ Klica Nuoya 24 (pritličja) ■ V I daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZH Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike spfob, so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" mm loirje? u Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance 31. decembra Zadružna glavnica (od kojih vplačano K a,200.000)..............K 8,000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7,489.915 „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... „ 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........................„ 83,152.182 Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ............„ 295,436.382 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1S3S—19011 „ 512,251.551 Društvo sprejema pi jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škxli vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno-i vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv-* za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd Dr. K O I* B ===== bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik ===== Dr. A. Mittakj T2Zic& della Zonta št. 7, I. — TRST Plombouanje zob po najboljših znanstuenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. H%HS Schmidt, bivši sodrng Dr. A. Mittaka odlikovan z „G ran d Prix" in zlatimi kolajnami na rastivab y Rimu, Berolinu in Saint-JLuis. § i i 9 a 9 i I -jev© % kadeče se stožca i 9 Na prodaj v vseh mirodilr.icah r — in lekarnah. -- a Ba.rvarnica pralnica in čistilnica na s.-< j' : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dt r^ev : kdor ima za prodati hiše, polja, dvore? t ^.lor želi posojila^ vknjižbe itd., prodati ;; i kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete it'1. lt>'. caj se posluži MALIE OGLASOV v „Edinost i4-, ki so naj cenej i, največ čitar.i in najbolj pripravni v do^eg-o naravni. Ustanovijenaleta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella nI. MeAia 28 TRST Telefon 374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšep sesta7a sa množeči se obrat in napreinjočim priMaa. — OMralaioe za aljie. — Slisialaic^ n oljfce z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Ved ne stiskalnice. Proraču'11 na zahtev0 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in specHtijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telafoao It. 847. - Via della Stazione štv. 7. - T elefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = {Pošiljanje predmeto7, K se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse praie.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PfiEPROH »¥MUUWI - Točna, postrežba in nizke cene. Najfinejšo namizno in jedilno olje se vrtobi pri - narodni zalogi olja Tr2 Barriera štev. 3. ivan Miiionig, lastnik Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazion^le tolos na Dencin »tocifclet) R03SLER l JAUEuNiii pri kolesih in motocikletah potrebnih ritikliii mehanična delalnica ^ koles rska ith GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. ;Vsi zdravniki se čudijo čarobnemu vspsni!. / / / Gostilna „Aila Costanza" Vi. Nuova ' It 18). Toči se v^&koviBtna vina, posebno pa kratki teran. Priporoma se el. občinstvu Henrik £ o b i č. ; „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelll COSULICH. Nova redna, Mtra In dlraktna slntba za bla^o ln potnik« mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzop&robrod ^■■■■■i Sofia Hohenberg hh odpluje dne 24. julija, t. 1. t Novi York. = Cene jako nizke. = PotreŽba in brana (vaak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molfn piccolo št. 2 Jo" nt.ko je ozdravljivi estrakt 1 japonske rastline incm^goci pravkar ćudeže pri revma-tiztnu,želodčni bolezni, i boli, neduhi, živčni šibki.-sti, pomanjkanju spanj ». mrzlih rokah In no?ah, bledici, krču. U«.2ai bolezni, influenci, kašlju, ušesnemu brenčanju, glavobolu. — „Yo" «:isti kri, j-' pljučno in telesno moč, jači apetit m j . skupnega; pomaga gotovo pri kataru \>« h duševnih in prsnih boleznih. — „Yot; je >1 bavljanje medicinskega novinstva odobren.i in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja. — „To" se ne fine pogrešali v nobeni hiši. Tisoč zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga v vseh slučajih in se že v par urah čnti ozdravljivi vspeh. — Cena steklenici 1 krono. Za popolno zdravljenje je treba <>-lJ stek!- nic. Edini uvoznik : D- Sehon V Milanu Francesco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko p * Petrovics Drogueri, IV. Bćcsi u. 2 v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-( >g. -ke-