Št. 124 (16.469) leto LV._______________________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri-Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 1. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Monten:'--''	^;0 7786300, fax 040 772418
GOP*-' a - Dir v^ed 24 maggio1 - ' 041,533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 04	.______________
.ifemet: http/www.prirr'	Jil: redakcija@primorski.it
13 O U	PLAČANA V GOTOVINI
.zione in abbonamento postale 45% 2, comma 20/b, legge 66296 - Rliale di Trieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE - Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO


PETEK, 28. MAJA 1999
Signalov je zdaj že cela vrsta in tudi živčnost med najbolj zagretimi nasprotniki dokazuje, da se po evropskih volitvah pripravljajo novi posegi v sistem socialne države. Najbrž bo slo v prvi fazi sicer le za preverjanje učinkov zadnje reforme pokojninskega sistema izpred dveh let, čeprav uradno tega preverjanja letos ni v koledarju.
Toda tudi brez zapletenih računov je že jasno, da so reformni učinki za trenutne italijanske potrebe nezadostni in da bo treba od nekod potegniti denar, ki ga gospodarski sistem s tako otrplo dinamiko rasti ne more zagotavljati za vse potrebe. V takih razmerah si seveda tudi ni več mogoče predstavljati novega privijanja davčnega vijaka, potem ko je državljane in podjetja že dodobra izžela bitka za evro. In če želi država v takih razmerah spodbujati gospodarstvo in prepotrebno zaposlovanje, Po čem naj seže, če ne po Škarjah?
Gibanje javne porabe je postalo spet problematično zaradi upadanja priliva v državne blagajne kot posledice izredno skromne gospodarske rasti, ki ne dosega niti poldrugega odstotka. Zakladni minister Amato, ki je prejel zahtevno dediščino novega predsednika države Ciampija, Se je moral v torek v Bruslju kar nekaj dolgih ur Pogajati, da je dosegel ublažitev prvotne zahteve 0 2-odstotnem deležu jav-Uega primanjkljaja na bru-1° domači proizvod na 2,4 odstotka. To je bil prvi odstop od ciljev, podpisanih s paktom o stabilnosti med Enajstimi državami evra in dalija ga je najbrž dosegla 12 dveh razlogov: ker ima Se kakšna druga članica »Evrolandije« podobne težave (mislimo predvsem na Nemčijo) in ker je mo-ral Rhn v zameno po vsej verjetnosti dati tudi kako obljubo.
Pa smo spet pri pokojni' Oab, ki so bile tudi na vče r®jsnji skupščini Italijan kih industrijcev ena naj °lj nehvaležnih tem. Con jjudustria namreč sili vla ,0’ naj ukrepa brez pred °dnega konsenza, ner-ozne reakcije sindikatov .leve opozicije pa dajejo .klepati, da se v vladinem Aoeu nekaj že kuha. Prva
bitfV lahk° " *n morale -
O Pokojnine po dopolnje-jj! delovni dobi, ki so ita-jl^Uska posebnost in vo-1° v nesmisel, po kate-, o* ima država z enim od ''jografsko najstarejših a . ivalstev v Evropi imlajse upokojence.
OTRANTO / GUMIJAST ČOLN POLN NESREČNIKOV PRI POSKUSU BEGA TRČIL V PATROLNO LADJO
V morju v Otrantskih vratih našlo smrt pet beguncev
OTRANTO - Kakih 35 milj od Otranta in 22 milj od albanskega otoka Sazana pred Vlorskim zalivom je v Otrantskih vratih včeraj ob 5. zjutraj prišlo do nove tragedije na morju, ki je terjala življenje petih oseb, med temi matere z dvema majhnima otrokoma, medtem ko se je mož rešil s tretjim otrokom. Drugi dve žrtvi sta moški in ženska, poleg tega je bilo še 18 ranjenih, med katerimi je eden v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo, ko je trojica albanskih »krmarjev« na osemetr-skem napihljivem čolnu, opazila izvidniško ladjo finančne straže Carreca G 107 med rutinsko plovbo. Krmar je poskušal z drzno akcijo preprečiti, da bi ga prestregli, saj je nenadoma spremenil smer in poskušal prehiteti izvidniško ladjo, a je pri tem z bokom in z enim motorjem trčil v premec ladje. Obračun bi bil nedvomno Se hujši, če ne bi finančni stražniki skočili takoj v vodo in poskušali rešiti ljudi, ki jih je trčenje vrglo v morje. Trojica albanskih krmarjev je v svoj čoln strpala kar 34 oseb, v glavnem kosovskih beguncev, ki ne znajo plavati, tako da je hiter poseg preprečil še večje število žrtev.
Nova tragedija dramatično opozarja na problem brguncev, ki v brezupnem iskanju rešitve postajajo žrtve kriminalnih združb, ki na račun njihove nesreče kopičijo bogastvo.
Na 2. strani
HAAG / SEDAJ URADNI SKLEP MEDNARODNEGA SODISCA
Miloševiča in druge štiri sodelavce so obložili zločinov proti človeštvu
Diplomacijo pa nadaljuje s svojimi napori - Napadi pa se stopnjujejo
HAAG, BRUSELJ, BEOGRAD - Haasko sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je včeraj uradno vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču in štirim njegovim sodelavcem. Glavna tožilka Ar-bourjeva je povedala, da vse bremeni obtožnica vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki so bili storjeni letos na Kosovu. Tožilka je tudi sporočila, da so o tem obvestili vse članice Združenih narodov in od njih zahtevali zaplembo premoženja obtožene pete-
rice. Jugoslovanske oblasti so trdile, da je obtožnica nična, ker ZRJ ne priznava obstoj haaškega sodišča. Sklep so pozitivno sprejeli v skoraj vseh državah članicah zveze.Nato, nekateri politični predstavniki pa so vseeno navedli, da se bo treba vsekakor pogajati z Miloševičem, ker ni drugega sogovornika. Tega se zavedata tudi finski predsednik Ahtisaari in ruski odposlanec Černomirdin, ki bosta jutri v Beogradu. Medtem se napadi na cilje v ZRJ stopnjujejo.
Na 3. strani
RIM / KASACIJA SPREJELA PRIZIV ZAGOVORNIKOV
»Primer Sofri« predali Benetkam
Beneško prizivno sodišče bo odločalo o reviziji procesa
RIM - O reviziji »procesa Sofri« bo v tretje odločalo beneško prizivno sodišče. Kazenskega sekcija kasacijskega sodišča je namreč včeraj razsodila, da sprejme priziv zagovornikov Sofrija, Pietrostefanija in Bompressija proti odločitvi prizivnega sodišča v Brescii, ki se je odklonilno izreklo o možnosti revizije procesa zaradi umora komisarja Luigija Calabresija. Zagovorniki nekdanjih voditeljev organizacije Lotta continua so izrazili zadovoljstvo zara-
di odločitve kasacijskih sodnikov, dejstvo, da so že drugič razveljavili razsodbo prizivnih sodnikov (prvič milanskih, drugič iz Bresciie) pa jim daje upanje, da bodo beneški sprejeli zahtevo po reviziji procesa zaradi novih elementov. Adriano Sofri, ki je v zaporu v Piši, pa je včeraj izjavil, da ga odločitev ni osrečila, pač pa mu je odleglo, ker kasacijski sodniki celotne zadeve niso dokončno zapečatili.
Na 15. strani
CONFINDUSTRIA / PREDSEDNIK FOSSA NA SKUPŠČINI INDUSTRIJCEV
Za izhod iz zastoja nadaljevati reforme
Prijazni toni med industrijci in vlado - Sindikati ostro odklanjajo nov poseg v pokojnine
RIM - Po zaletu, s katerim je Italija dosegla evro, se je navdušenje poleglo in danes sta v zastoju tako reformni proces kot gospodarstvo, je dejal predsednik italijanskih industrijcev Giorgio Fossa v poročilu na včerajšnji letni skupščini Confindustrie, na kateri je zahteval od politike, sindikatov in podjetij, naj naredijo vsak svoje za dosego skupnih ciljev, določen ih z metodo uglaševanja. Premier D’Alema je na zahteve do politike pozitivno odgovoril, medtem ko so sindikati kritizirali Fossovo zahtevo po novih posegih v pokojninskih sistem in po omejevanju stroškov socialne države.
Na 14. strani
Križ: 30-letnica šole Alberta Sirka
KRIZ - Slovenska osnovna šola iz Križa bo danes slovesno proslavila 30-letnico poimenovanja po domačem likovnem umetniku Albertu Sirku. Svečanost bo v Kulturnem domu, ki nosi ime prav po znamenitem slovenskem marinistu, kjer bodo nastopili številni vaški zbori in domači šolarji, obenem pa bodo odprli razstavo desetih umetnikov iz Križa. Slavnostni govornik bo kriški pesnik Miroslav Košuta, učenci pa bodo tudi zapeli šolsko himno, ki jo je napisal Miran Košuta.
Na 6. strani
Predstavitev treh novih knjig
TRST - V Krožku za družbena vprašanja »Vir-gil Sček« so včeraj predstavili tri knjižne novosti iz zbirke »belih priročnikov«. Na predstavitvi so sodelovali predsednik krožka Rafko Dolhar, urednik zbirke Ivo Jevnikar ter mlada publicistka in raziskovalka Vida Valenčič. Gre za zbirko poslanskih govorov treh primorskih parlamentarcev iz predfašističnega obdobja, za zbirko zakonskih določil o manjšinskih pravicah v Sloveniji ter za zanimivo knjigo - priročnik »Evropa narodov«.
Na 7. strani
Ace Mermolja pred občnim zborom ZSKD
TRST - »V zadnjih desetlih letih je bilo več prelomnih trenutkov. Nekateri so bili travmatični. Menim, da je Zveza slovenskih kulturnih društev prestala marsikatero pomembno preizkušnjo, doživela nemajhne spremembe in da je sedaj čas utrjevanja tega, kar se je izkazalo kot dobro in popravljanja tistih napak, ki so najočitnejše.« Tako pravi Ace Mermolja v intervjuju pred občnim zborom Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo jutri popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah.
Na 5. strani
BEGUNCI / VČERAJ OB 5. URI ZJUTRAJ
Pet mrtvih Kosovarjev: dramatičen obračun trčenja v Otrantskih vratih
OTRANTO - Kakih 35 milj od Otranta in 22 milj od albanskega otoka Sazana pred Vlorskim zalivom je v Otrantskih vratih včeraj ob 5. zjutraj prišlo do nove tragedije na morju, ki je terjala življenje petih oseb, med temi matere z dvema majhnima otrokoma, medtem ko se je mož rešil s tretjim otrokom. Drugi dve črtvi sta moški in ženska, poleg tega je bilo še 18 ranjenih, med katerimi je eden v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo* ko je trojica albanskih »krmarjev« na osemetrskem napihljivem Čolnu, opazila iz-vidniško ladjo finančne straže Carreca G 107 med rutinsko plovbo. Krmar je poskušal z drzno akcijo preprečiti, da
bi ga prestregli, saj je nenadoma spremenil smer in poskušal prehiteti iz-vidniško ladjo, a je pri tem z bokom in z enim motorjem trčil v premec ladje. ObraCun bi bil nedvomno še hujši, če ne bi finančni stražniki skočili takoj v vodo in poskušali rešiti ljudi, ki jih je trčenje vrglo v morje. Trojica albanskih krmarjev je v svoj Čoln strpala kar 34 oseb, v glavnem kosovskih beguncev, ki ne znajo plavati, tako da je hiter poseg preprečil še večje število žrtev.
Kot je kasneje povedal poveljnik 17. legije finančne straže s sedežem v Tarantu polkovnik Vincenzo Dima, ki je po nesreffi takoj prispel v Otranto, je nesreči botro-
val poskus bega albanskih krmarjev. Izvid-niška ladja po polkovnikovih besedah ni bila v zasledovalni akciji, temveč med rutinsko plovbo. Polkovnik Dima je tudi povedal, da so trojico albanskih krmarjev aretirali in da so na razpolago sodnim oblastem. Preiskavo bo vodil namestnik državnega pravdnika iz Lec-ceja Imerio Tramis. »Po-morsko-upravno« preiskavo pa je uvedlo tudi pristaniško poveljstvo iz Otranta.
Polkovnikove besede so v glavnem potrdili tudi preživeli, ki so povsem umevno v šoku. »Vse je šlo kot po olju, a nenadoma se je pojavila vojaška ladja in krmarji so spremenili smer,« so izjavili. To naj bi potrdilo verzijo, da so poskušali prehiteti ladjo. »Vojaki so ukazali, naj se plovilo ustavi in so se poskušali oddaljiti od gumenjaka, a kimarji so se pognali pod ladjo,« je povedal eden od preživelih. Povedali so tudi, da so se po trčenju v hipu znašli v morju, nekateri so se potolkli po motorjih in plastičnemu gredlju napihljivega Čolna. Triletno deklico je v trčenju obglavilo, kako je umrl drugi otrok, pa ni znano.
Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema se je obvezal, da bodo do potankosti razjasnili potek nesreče, ki se je pripetila v Otrantskih vratih. Izrazil je sožalje v lastnem in vladinem imenu svojcem in prijateljem žrtev ter vsem kosovskim Albancem in
obljubil, da bodo ugotovili, kdo je za tragedijo odgovoren.
»Imeli smo smolo,« so izjavili krmarji in nato bruhnili v jok. To so bile prve njihove reakcije po aretaciji. Krmarji so trije moški stari od 25 do 35 let. Izpluli so iz Vlore, a niso navedli imena lastnika Čolna.
Notranja ministrica Rosa Russo Jervolino pa je včeraj izjavila, da bi po televiziji, ki je vidna tudi v Albaniji ilegalnim priseljencem in beguncem dopovedali, naj ne nasedajo trgovcem smrti. To je odgovorila, potem ko so ji navedli, da so prav v Vlori postavili taborišča za kosovske begunce.
Nadškof iz Lecceja msgr. Cosmo Francesco Ruppi je bil zelo oster, ko se je vprašal, zakaj je prišlo do nove tragedije. Zahteval je odločno posredovanje vlade, da se prepreči odhod beguncev, ki vsak dan in noc prihajajo na apulsko obalo. Po njegovem varnostne sile delajo, kar je v njihovi moCi. Država ih Evropska unija morajo sprejeti odločne ukrepe, da zaustavijo mednarodni kriminal in preprečijo ilegalne prehode revne množice beguncev, ki so žrtve stalnih ropov. Albanski organizirani kriminal grabi ogromno bogastvo na raCun nesreče kosovskih beguncev.
Ob tej novi tragediji ne smemo pozabiti, da je na veliki petek leta 1997 v Otrantskih vratih v trčenju italijanske korvete in z Albanci natrpanim čolnom umrlo 58 oseb.
Polkovnik finančnih stražnikov Vincenzo Dima (AP)
OZN / PODSEKTRETAR ZA HUMANITARNE ZADEVE DE MELLO
Kosovo je bilo načrtno izpraznjeno
Po De Mellovem mnenju Natovo bombardiranje ni krivo za večje izseljevanje
NEW YORK - Podsekretar OZN za humanitarne zadeve Ser-gio Vieira de Mello je po pogovoru z jugoslovanskim zunanjim ministrom Zivadinom Jovanovičem (levo nasliki AP) zavrnil trditve Beograda, da je za izpraznitev Kosova krivo bombardiranje letal zveze NATO. De Mello je na novinarski konferenci v Beogradu, potem ko je ocenjevalna misija pod njegovim vodstvom končala z obiskom ZR Jugoslavije, dejal, da vsi znaki kažejo na dejstvo, da je bilo Kosovo organizirano izpraznjeno.
Sergio Vieira de Mello je vodil skupino, sestavljeno iz predstavnikov različnih humanitarnih agencij OZN, ki se je iz prve roke prepričala o položaju na Kosovu in ZR Jugoslaviji. Slednja si je želela obiska misije predvsem, da bi mednarodni skupnosti prikazala posledice bombardiranj letal zveze NATO, de Mello pa je že pred tedni ob napovedi odhoda misije na sedežu OZN v New Yorku zavrnil možnost, da bi se »pustil prepeljati žejnega preko vode«. De Mello je takrat novinarjem zagotovil, da ima dovolj izkušenj z
ocenjevalnimi misijami, da bo znal ločiti zrno od plevela. To je tudi dokazal v Beogradu, ko je dejal, da je njegova misija lahko videla veC, kot je na začetku upala, Čeprav manj, kot se je dogovorila z vlado ZRJ. Kljub temu pa so videli dovolj znakov, da so ljudje domove zapuščali v paniki, na hitro in pod grožnjo, kar ne more biti »posledica iracionalnega obnašanja manjših oboroženih skupin, delujočih izven zakona«. OpustoSeno Kosovo prav tako ne more biti posledica bojevanja
proti upornikom, prav tako ne bombardiranja letal zveze NATO. De Mello je zatrdil, da to ne more biti pojasnilo za odhod skoraj milijon ljudi. Podsekretar za humanitarne zadeve se s svojo misijo vraCa v New York, konec tedna pa bo Kofiju Annanu predal svoje poročilo, ki bo vsebovalo tudi priporočila o potrebnih ukrepih, o Čemer pa de Mello ni hotel govoriti. Varnostni svet OZN se bo z njegovim poročilom seznanil predvidoma prihodnji teden. (STA)
SLOVENIJA / NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU
0M0: Iz sankcij proti ZRJ naj bo Črna gora izvzeta
Odbor je podprl tudi pobudo o paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, kot ga je predlagala EU
LJUBLJANA - Parlamentarni odbor za mednarodne odnose v slovenskem državnem zbom je včeraj obravnaval in nato korespondenčno sprejel predlog zakona o uvedbi sankcij proti ZR Jugoslaviji, ki je v hitri parlamentarni proceduri. Sprejet je bil tudi amandma LDS, ki je predlagala, da bi iz sankcij izvzeh Črno goro.
Predlog amandmaja je predstavil predsednik odbora Jelko Kacin (LDS), Franc Zagožen (SLS) pa je menil, da bi bilo izvze-manje iz sankcij »nerealistično, dokler je Črna gora okupirana od jugoslovanske armade«, Čeprav se načeloma strinja z argumenti, ki naj bi upravičevali izvzetje te republike iz sankcij.
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri je v imenu vlade sicer pozdravil pobudo za izvzetje Črne gore iz sankcij, obenem pa opozoril, da države Članice Evropske unije tega niso storile in da je Slovenija v pristopnih pogajanjih sprejela obveznosti pri izvajanju unijine skupne zunanje in varnostne politike, ki jih mora spoštovati. Povedal je, da EU že resno razmišlja o tem, kako bi Črno goro izvzela iz sankcij. Po mnenju vlade za Slovenijo enostranski nastop in oddaljevanje od politike EU ne bi bila učinkovita, zato je Juri predlagal, da bi OMO sprejel sklep, ki bi vlado in zunanje ministrstvo obvezal, da skuSata v sodelovanju z EU še naprej doseči ustrezno obravnavo Cme gore. Skupen nastop z EU bi bil po njegovem mnenju gotovo tudi veliko učinkovitejši. Juri je tudi opozoril, da bi Ljubljana le težko preprečila, da se jugoslovanska vojska ne bi polastila morebitnih strateških dobrin, ki bi jih Slovenija izvozila v Črno goro, ter jih nato uporabila v vojaških operacijah. To bi po njegovih besedah lahko škodilo tudi slovenskemu partnerstvu z zvezo NATO.
OMO pa je obravnaval tudi pobudo o paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Člani odbora so pakt in slovensko vlogo pri njem podprli, vladi pa predlagali, naj jo dejavno podpre ter pripravi lastne predloge v okviru pakta.
Zunanji minister Boris Frlec je pojasnil, da gre pri paktu stabilnosti za organiziran dolgoročni načrt prizadevanj širše mednarodne skupnosti pod vodstvom Evropske unije in trenutno predsedujoče Nemčije, da bi v JV Evropi dosegli stabilnost in vzpostavili pogoje za dolgoročni razvoj območja. Osnovna misel za tem je, kot je dejal, da del evropske celine, ki ga označujejo nenefmi
nemiri, ne more ostati zunaj vrednot, ki jih danes deli združena Evropa.
Predlog besedila pakta so včeraj v Bonnu dorekli politični direktorji zunanjih ministrstev zainteresiranih držav. Tega sestanka se je udeležila tudi slovenska delegacija na Čelu z državnim sekretarjem v MZZ Ernestom Petričem. Slovenija je predlagala, da bi v Sloveniji pripravili nekatere posvete, predvsem o položaju in ravnanju z narodnimi manjšinami, pa tudi, da bi v paktu sodelovale vse pridružene Članice EU.
Ker je slovensko javnost, posebej politično, razburilo mesto, ki naj bi ga imela Slovenija v paktu, je minister Frlec vnovič pojasnil, da je Slovenija kot stabilna in demokratična država »na isti strani kot Članice EU«. Povedal je, da je bil takšen položaj Slovenije popolnoma jasen tudi v pogovorih, ki jih je imel s številnimi zunanjimi ministri. Tako je omenil srečanja z norveškim zunanjim ministrom Knutom Vollebaekom. trenutno predsedujočim OVSE, vodjo francoske diplomacije Hubertom Vedlinom, ki je poudaril, da »Slovenija ni pacient, ampak zdravnik«, in državnim ministrom v nemškem zunanjem ministrstvu Guentherjem Verheugnom. Posebej je Frlec izpostavil petkov pogovor z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, ki je zatrdila, da ima Slovenija v paktu izjemno pomembno vlogo, ker je fizično blizu območju in ga dobro pozna, zato je njena pomoč pri stabilizaciji nepogrešljiva.
Frlec je zagotovil, da pakt stabilnosti »nima nobenih ambicij, da bi postal politična institucija ali da bi imel politicno-integracij' ske namene«, ampak gre za organiziran naCin zajemanja številnih pobud, ki so na tem področju nastale v preteklosti (SECL Royaumontska pobuda ipd.). Sicer pa je slovenska vlada sprejela sldep, da Slovenija v paktu sodeluje na način, ki ji udeležbo zagotavlja le kot donatorski državi, ki ni d® kriznega območja.
Predsednik OMO Jelko Kacin (LDS) j® podprl pobudo in slovensko udeležbo v njej, menil pa, da bi morala Slovenija izkoristiti priložnost, da bi ob obisku ameriške ga predsednika Billa Clintona v Ljublj3111, ki bo predvidoma prav po ministrskem se~ Stanku o paktu stabilnosti ter vrhunskei11 srečanju G-8 o »mini Marshallovem planu" za JV Evropo, Slovenijo umestili »na PraV stran stabilnega, razvitega in donatorske^ dela sveta, ki poskuša pomagati tistim, ki globoko nestabilni«. (STA)
URADNA POTRDITEV / MEDNARODNO SODIŠČE ZA VOJNE ZLOČINE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI
Miloševič in štirje sodelavci obtoženi zločinov proti človeštvu
HAAG, BEOGRAD -Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je včeraj uradno vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču (na sliki AP) zaradi vojnih zločinov in zločinov proti Človeštvu. Po navedbah glavne tožilke sodišča, Kanadčanke Louise Arbour, so poleg Miloševiča obloženi še srbski predsednik Milan Milutinovič, podpredsednik vlade ZRJ Nikola SainoviC, poveljnik generalštaba jugoslovanske Vojske Dragoljub Ojdanič in srbski notranji minister Vlajko Stojiljkovid. Za vse je Arbourjeva zahtevala zaplembo njihovega pre-moženja v tujini, ki jo morajo izvesti vse Članice Združenih narodov.
Arbourjeva je povedala, da je sodišče izdalo zaporne naloge za zločine, storjene na Kosovu, ki datirajo iz začetka letošnjega leta. Ge bodo Miloševiču sodih, mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Gre za prvi primer, da je kako mednarodno sodišče obtožilo nekega predsednika države, ki je še na položaju. Arbourjeva je tudi pojasnila, da se obtožnica proti Miloševiču in drugim štirim obtoženim nanaša na dejanja zagrešena leta 1999 na Kosovu. Krivi naj bi bili za deportacijo 740 tisoč pseb in za umor dosedaj identificiranih 340 kosovskih Albancev.
Mandat za aretacijo peterice bodo v roku nekaj ur Uročili vsem veleposla-uikom clanic Združenih Uarodov.
O zločinih proti človeštvu in vojnih zločinih, za katere je bil vCeraj obtožen jugoslovanski predsednik
Slobodan Miloševič in drugi jugoslovanski in srbski voditelji, prvič govori statut mednarodnega sodišča vf Niirenbergu leta 1945. Med zločine proti človeštvu spadajo naslednja kazniva dejanja: poboji, uničevanje, podjarmljenje, deportacija in vsako nehumano dejanje zoper civilno prebivalstvo med in po vojni ter preganjanje zaradi političnih, rasnih ali verskih motivov. Združeni narodi so 11. novembra 1970 odločili, da zločini proti človeštvu in vojni zločini ne zastarajo.
Vojni zločini zadevajo kršitve zakonov in norm vojskovanja, vključujejo pa uporabo kemičnega in drugega orožja, ki povzročajo nepotrebno trpljenje, uničevanje mest in vasi brez motiva ali brez vojaškega pomena, napadanje in bombardiranje nezaščitenih mest, vasi, naselbin, zavzetje in uničevanje cerkvenih, zdravstvenih, šolskih, znanstvenih in kulturnih objektov ter namerno uničevanje zgodovinskih spomenikov in umetniških del.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1948 soglasno sprejela mednarodno konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida. Listina, ki je bila odgovor na grozote holokavsta druge svetovne vojne, za mednarodno kaznivo dejanje označuje vse množične zločine proti neki etnični, rasni ali verski skupnosti.
Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji so ustanovili z resolucijo Varnostnega sveta OZN 25. maja leta 1993. »Jugoslavija ne priznava
ustanovitev tega mednarodnega sodišča in je zadnjo brezpomembna tudi včerajšnja obtožnica,« je navedel veleposlanik ZRJ na sedežu OZN v Ženevi Branko Brankovič. Namestnik srbskega premiera, Cetniški vojvoda Vojislav Šešelj, pa je obtožnico ocenil kot poskus Amerike, da bi obtežila že dovolj težak dialog in sabotirala ruske diplomatske pobude. Tudi Goran Matič, minister brez listnice in predstavnik stranke JUL (Združena jugoslovanska levica) Mi-loševiCeve žene Mirjane Markovič je haaško sodišče prikazal kot »zasebno sodišče Madeleine Albright, Jamesa Rubina in VVilliama VValkerja ter vseh, ki mislijo kot oni«.
Ob vsem tem je skrajno
težko pojasniti, da se je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič med včerajšnjim srečanjem z nekdanjim grškim pre-mierom Konstantinom Micotakisom zavzel za Čimprejšnje politično reševanje kosovske krize. To po Miloševičevih besedah pomeni tudi ustavitev agresije nad ZRJ, pa tudi dodelitev ključne vloge v reševanju krize Združenim narodom. Miloševič in Micotakis sta tudi soglašala, da bodo mirovna pogajanja za rešitev kosovskega vprašanja okronana z uspehom, saj si vse v mirovni proces vključene strani prizadevajo za rešitev. Obnašal se je torej, kot da ga haaško sodišče ne bi obtožilo. (STA/CR)
Različne ocene haaškega sklepa o Miloševiču
VVASHINGTON, LONDON, RIM -ZDA bodo nasprotovale vsakršnim poskusom, s katerimi bi jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič hotel pridobiti imuniteto za zločine, katerih je bil obtožen, in želijo njegovo obsodbo, je sporočil predstavnik državne sekretarke James Rubin. Generalni sekretar OZN Kofi Annan pa je glede obtožnice proti Miloševiču dejal, da mora »pravica slediti svoji poti«.
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russel-Johnston je v Strasbourgu sporočil, da mednarodna skupščina Miloševiča po obtožnici ne more več obravnavati kot sogovornika, med drugim pa še povedal, da bi obtožnica lahko še bolj otežila iskanje mirne rešitve spora, da pa haaškega sodišča ne smejo voditi politična presojanja. Po Johnstonovih besedah je Miloševič odgovoren za veC kot milijon izgnanih kosovskih beguncev in mora odgovarjati za zločine.
Britanski zunanji minister Robin Cook je glede obtožnice dejal, da mora zveza Nato kljub temu obdržati komunikacijske kanale z Miloševičem, saj ne bi bilo odgovorno prekiniti stikov, dokler je ta na oblasti. Cook je dodal, da kljub temu ne bo nikdar prišlo do sporazuma, ki bi Miloševiču prihranil nastop pred sodiščem.
Na obtožnico sta se malo pred njeno potrditvijo v Oslu odzvala tudi posebni odposlanec OZN za Balkan in slovaški zunanji minister Eduard Kukan ter norveški zunanji minister in trenutni predsedujoči Organizacije za varnosti in sodelovanje v Evropi Knut Vollebaek. Kukan je dejal, da bo obtožnica proti jugoslovanskemu predsedniku verjetno zapletla mirovna prizadevanja glede kosovske krize. Po njegovem mnenju
bo Miloševič še zaostril svoja stališča in prihodnje odnose z mednarodno skupnostjo. Vollebaek je povedal, da mora biti sodišče za vojne sodišCe neodvisno in politično slepo kljub možnim zapletom.
Zadnji predsednik nekdanje SFRJ in sedanji podpredsednik opozicijske hrvaške narodne stranke Stipe MešiC pa je v Zagrebu rekel, da ni začuden nad odločitvijo haaškega sodišča, da pa je do obtožnice prišlo pozno. Po mnenju Mešiča je namreč jasno, da je jugoslovanski predsednik načrtoval tako genocid kot vojne zločine.
Rusko zunanje ministrstvo je vCeraj izrazilo »resno zaskrbljenost«, ker sklep ustvarja nove ovire pri iskanju rešitve za kosovsko krize. Moskva pa se bo kljub temu trudila, da bo z Miloševičem iskala dialog.
»Do Miloševiča nimamo nobene mlačnosti, do njega smo zelo kritični. Kljub temu je očitno, da kdor hoče mirovna pogajanja, se mora pogajati z Miloševičem,« je iztjavil sekretar Stranke komunistične obnove Bertinotti. Carlo Giovanardi (CCD) pa smatra za »neobičajno« obnašanje »mirovnikov«, ki zahtevajo poseg OZN na Kosovu, a nato kritizirajo obtožnico proti Miloševiču, ki ga je izdalo od Varnostnega sveta OZN ustanovljeno sodišče.
Francoski in nemški zunanji minister, Hubert Vedrine in Joschka Fischer, sta v Parizu poudarila, da obtožba jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča na haaškem sodišču ni prekinila diplomatskih prizadevanj za rešitev krize na Kosovu. Vedrine je dejal, da mednarodna skupnost od Beograda še naprej pričakuje sprejetje petih pogojev za ustavitev operacije proti ZRJ. (STA/CR)
ZRJ-NATO / OB LEPŠEM VREMENU
Letalski napadi na ZR Jugoslavijo se stopnjujejo iz dneva v dan, diplomati pa še vedno iščejo sporazum
Zelo aktivna je bila protiletalska obramba, ki pa je bila neučinkovita - Zatemnili sartelitski signal srbske TV
Predsednik Marti Ahtisaari in nemški kancler Gerhard Schroder (AP)
BRUSELJ, BEOGRAD - Kljub včerajšnjemu sklepu haaškega Mednarodnega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji pa niso mirovali ne zračni napadi na ZR Jugoslavijo kot tudi ne diplomatski napori. Letala so po poročanju zavezništva Nato poletela v 741 misijah, največ doslej, bombe pa so odvrgla v skupaj 382 primerih. Na Kosovu so zavezniška letala po Natovih trditvah zadela deset položajev jugoslovanskega topništva, več oklepnih vozil ter med drugim najmanj pet tankov. Med strateškimi cilji, ki jih je Nato napadel po širši ZRJ, je bilo veC skladišč streliva ter štirje televizijski in radijski oddajniki. Letala so med drugim bombardirala cilje v Kragujevcu, Užicah, v Prištini in Cupriji. Pri zavezništvu so tudi sporočili, da je bila zelo aktivna jugoslovanska protiletalska obramba, ki pa ni zadela nobenega letala, je v Bruslju sporočil general Wal-ter Jartz, po katerem je to prvi znak obupa jugoslovanske vojske, ker je s tem odkrila zavezništvu svoje protizračne baterije. Natove bombe pa naj bi
v bližnji prihodnosti bombardirala tudi telefonske in kompjuterske povezave.
Po srbskih virih so Natova letala v noči na Četrtek izvedla dva daljša napada na Beograd in kraje v njegovi širši okolici. Med prvim napadom je bilo bombardirano območje naselja Makiš, odkoder je bilo z beograjskih nebotičnikov videti veC silovitih eksplozij. TarCa napada je bila stara cesta Obre-novac-Beograd. V tem napadu je en izstrelek zadel dve družinski Jiiši v naselju Ralja, kakih 25 km južno od Beograda, in usmrtil tri osebe, med njimi dva otroka, tri pa hudo ranil. Radio Beograd je poročal, da sta dve bombi padli na poslopje servisa »tovarne kmetijskih strojev« 21. maj, Čeprav je znano, da gre za tovarno, ki je izdelovala motorje za osebne avtomobile kra-gujevaške Zastave.
Za drugi napad na Beograd je zanimivo, da je v enem naletu najmanj dvoje letal verjetno do sedaj najbolj nizko in najbolj za-glušujoCe preletalo prestolnico, vendar so beograjski elektronski
mediji to dejstvo preprosto zamolčali, Čeprav takšne podrobnosti ne spregledajo ob napadih na druga srbska mesta.
Izredno nap Set o je bilo tudi na albansko-jugoslovanski meji, kjer se nadaljujejo topniški dvoboji. Srbski osatrostrelec pa je zadel nekega čilskega novinarja, ki je sedaj v kritičnem stanju.
Finski predsednik Martti Ahtisaari namerava skupaj s posebnim ruskim odposlancem za Balkan Viktorjem Cer-nomirdinom jutri obiskati Beograd. Ahtisaari je to napovedal na novinarski konferenci po pogovorih z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroderjem v Bonnu. Ahtisaari je Schroderju, predsedujočemu Evropski uniji, poročal o dvodnevnih diplomatskih prizadevanjih v Moskvi. Schroder se je finskemu predsedniku zahvalil za njegov trud in mu zagotovil podporo. Zavzel se je za rešitev krize, ki bi temeljila na načrtu skupine G-8. Kot zadnje naj navedemo, da je Eutel-sat zatemnil satelitski signal srbske televizije. (STA/CR)
CELOVEC / GLAVAR V STISKI V DEŽELNEM ZBORU
VIDEM / VČERAJ PREDSTAVITEV
Haider ne ve, kako bi lahko izpolnil obveze
Ljudska stranka in socialdemokrati v protinapadu
Počitnice brez meja v turističnih kmetijah
Skupni katalog v treh jezikih pripravila združenja Slovenije, Koroške in FJK
CELOVEC - Novi koroški deželni glavar Jorg Haider (na sliki) se je -kot je bilo pričakovati - s 'svojimi predvolilnimi obljubami znašel v veliki stiski. Posebej z obvezo, da bo, če bo izvoljen, uvedel ček za oskrbo otrok do šestega leta starosti v višini 5.700 šilingov mesečno. Zdaj, ko je treba obveze uresničiti, pa nima jasnih konkretnih predlogov, kako bo npr. načrt o podpori, ki je bistveno vplival na izid volitev v njegovo korist, finansirati.
Na včerajšnji seji koroškega deželnega zbora, na kateri je stekla burna razprava o programski izjavi, ki jo je Haider prebral pred pred tednom dni, je vodja svo-
LJUBLJANA Državni sekretar slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Franco Juri se bo danes v Trstu sestal s predsednikom deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Robertom Antonionejem ter s predsednikom in podpredsednikom deželnega sveta, Antoniom Marinijem in Milošem Budinom. Osrednja tema pogovorov bo položaj slovenske manjšine v Italiji.
Srečanja z visokimi predstavniki deželne vlade in parlamenta
bodnjakov namreč moral priznati, da bo uvedba čeka težavna in da bo v znatni meri - ker nima večine ne v deželnem zboru in tudi ne v vladi -odvisna od drugih. Z drugimi besedami, grešni kozli naj bi bili tisti, ki bodo blokirali realizacijo Haiderjevih obljub.
Hkrati je pa je napovedal, da bo ček poskusno uvedel v eni sami od skupno 138 koroških občin in je ob tej priložnosti pred televizijskimi kamerami že izstavil čeke za približno 60 otrok. »Vzorčni projekt« je Haider (seveda) uvedel v občini Deutsch-Griffen (Nemški Grebinj) na severu Koroške, v kateri so svobodnjaki na deželnih volitvah 3. marca letos
FJK sodijo v okvir prizadevanj slovenske diplomacije v zadnjem obdobju za čimprejšnje sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki je trenutno v odločilni fazi parlamentarnega postopka.
Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, bo Juri v pogovorih izpostavil tudi nekatera druga vprašanja v odnosih med Slovenijo in FJK, med drugim vprašanje zaprtja mejnega prehoda Golo Brdo in spodbujanje obmejnega sodelovanja. (STA)
dobili večino. Uvedba čeka samo za to občino bo stala približno 4 milijone šilingov, za vso Koroško pa bi potrebovali od 1, 3 do 1, 5 milijarde šilingov.
Uvedbo čeka v eni sami občini je pri socialdemokratih (SPO) in pri Ljudski stranki (OVP) na včerajšnji seji izzvala ogorčene proteste. Stranki sta Haiderju očitali, da gre za očitno varanje volilcev, poleg tega gre pri uvedbi čeka v svobodnjaški občini za strankarskopolitični manever. Predstavniki socialdemokratov in Ljudske stranke so nadalje opozorili, da pomeni najnovejša Haiderjeva potezi tudi kršitev načela enakosti, saj je po ustavi nedopustno, da bi otroci v eni koroški občini dobili podporo, v drugi pa ne.
Na parlamentarni razpravi o Haiderjevi vladni izjavi so socialdemokrati zopet poudarili, da nikakor ne gre za »skupno vladno izjavo« in da je novi deželni glavar koroški javnosti predstavil vladin program oz. točke, o katerih se niti pogovarjal ni s socialdemokrati in deloma tudi ne z Ljudsko stranko, kaj še, da bi stališča z njimi uskladil. SPO in OVP sta še napovedali, da nikakor ne bodo dopustili, da bi Haider nadaljeval s takšnimi ali podobnimi manipulacijami.
Poslanci ljudske stranke so Haiderjeve poteze označili kot »politiko napovedi neuresničljivih ukrepov« in ob tem opozorili, da je desničarski populist pred volitvami predložil tudi
»program za prvih 100 dni kot deželni glavar Koroške«. Zdaj, ko je minilo 50 dni, je iz programa izpolnjil vsega skupaj dve točki, so podčrtali poslanci OVP.
Ivan Lukan
VIDEM - Združenje turističnih kmetij Slovenije že od lanskega oktobra skupaj s sorodnima združenjema z avstrijske Koroške in italijanske Furlanije - Julijske krajine (FJk) sodeluje pri mednarodnem projektu Turizem na kmetijah Koroške, Slovenije in FJk, ki poteka v okviru programa Phare. V Vidmu so včeraj predstavili katalog turističnih kmetij na omenjenih območjih z naslovom Počitnice brez meja, ki je rezultat prve faze projekta.
V katalogu, ki je izšel te dni v nakladi 50.000 izvodov, od tega po
20.000	v nemškem in italijanskem jeziku ter
10.000	v slovenskem jeziku, je predstavljena
značilna turistična ponudba podeželja, kulinarike, prireditev ter izleti po naravnih in kulturnih znamenitosti vsake od treh dežel. Slovenija je v katalogu zastopana z 31 kmetijami, predvsem z območja Štajerske in Gorenjske, FJk z 42, Koroška pa s 50; v katalogu pa je v obliki seznama tudi 40 primorskih turističnih kmetij. Zanimivost kataloga pa je tudi uporabniška kartica Interreg z nazivom Počitnice brez meja, s katero bodo gostje deležni dodatne ponudbe in ugodnosti na izbrani turistični kmetiji, v Sloveniji pa bodo imeli tudi dodaten lOdo 20-od-stoten popust pri vstopnini za ogled najbolj
atraktivnih izletniških točk v Sloveniji: Škocjanskih jam, Postojnskih jam, Kobilarne Lipica in Kobariškega muzeja. Vsaka dežela ima tudi svoj slogan: Slovenija je dežela kot pesem, Koroška dežela kot smehljaj, FJK pa dežela kot ljubkovanje.
Združenje turističnih kmetij Slovenije in njena partnerja, koroško združenje Urlaub auf dem Bauernhof (Počitnice na kmetiji) in go-riško združenje ERSA -Associazione Agrituri-smo del Friuli Venezia, nameravajo s projektom okrepiti sodelovanje pri promociji in trženju počitnic na kmetijah v treh deželah na območju Alpe-Jadran. Vrednost projekta znaša 32 milijonov tolarjev (okoli 320 milijonov lir), stroške pa so si razdelila vsa tri združenja, pri čemer so večji delež zaradi podpore EU prispevali avstrijski partnerji; izdajo kataloga pa je na slovenski strani finančno podprlo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V Sloveniji je okoli 400 turističnih kmetij, od tega je 212 stacionarnih, 256 izletniških ter 116 osmič in vinotočev. Trženje na temelji predvsem na neposredni prodaji, le majhen delež se proda prek agencij. Združenje turističnih kmetij Slovenije povezuje prek 220 turističnih kmetij in skrbi za trženje in promocijo na domačem in tujem trgu. (STA)
MANJŠINE / JUTRI V MERANU
Tudi Kohl na kongresu SVP
Osrednja tema kongresa bo vloga manjšin v evropski integraciji
BOČEN - Vloga narodnih manjšin v procesu evropske integracije bo osrednja tema kongresa južnotirolske SVP, ki bo jutri v Merami. Kongresa se bo udeležil tudi bivši nemški kancler Helmuth Kohl (telefbto Ap).
Politični tajnik SVP Siegfried Brugger je na novinarski konferenci, med katero je predstavil jutrišnji kongres, dejal, da njegova stranka pripisuje velik pomen prisotnosti bivšega nemškega kanclerja, s katerim so Južni Tirolci imeli od nekdaj zelo dobre odnose.
Kongres je bil sklican časovno blizu evropskim volitvam, saj bo dejansko začetek volilne kampanje dosedanjega evropskega poslanca Michla Ebnerja, ki bo nosilec liste SVP (povezane s Prodijevimi Demokrati), na tej listi pa bo tudi kandidat Slovenske skupnosti Jože Pirjevec.
Udeleženci kongresa se bodo med drugim izrekli tudi o predlogu, naj Evropska unija oblikuje direktivo o zaščiti manjšin.
r PRI SVETU IN VLADI FJK
Državni sekretar MZZ Franco Juri danes v Trstu
NOVICE
LJUBLJANA / PREMOŽENJSKO PRAVNA VPRAŠANJA
Clinton v Sloveniji najbrž 22. junija
FRANKFURT - Nemški dnevnik Frankfurter All-gemeine Zeitung v sredini izdaji objavlja kratko napovedno vest, povzeto po Slovenski tiskovni agenciji, o obisku ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji.
FAZ ob tem dodaja, da Slovenija povezuje prvi obisk ameriškega predsednika tudi z upanjem na skorajšnji sprejem v zvezo NATO. V povezavi s tem FAZ omenja tudi nedavni obisk generalnega direktorja FBI Louisa J. Freeha v Sloveniji.
i!
V Štanjelu mednarodni fotografski ex tempore
ŠTANJEL - Fotografski klub Zarek iz Sežane organizira že 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 12. in 13. junija. Tema fotografiranja je prosta, fotografije pa morajo biti posnete na območju Krasa. Na ex-temporu lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije vseh narodnosti, ki bodo razvrščeni v dve starostni skupini (do 16 let in nad 16. let). Vsak udeleženec lahko sodeluje z enim dia filmom (24 x 36), ki ga prinese s seboj. Obvezni pa so filmi, ki zahtevajo navaden razvijalni postopek E-6. Vpisnina znaša 1.000 SIT. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu. Za razvijanje filmov poskrbi prireditelj, ki ne odgovarja za morebitne poškodbe ali izgubo le-teh.
Dela za projekcijo bo izbrala in ocenejvala tričlanska žirija. Na zaključnem večeru, 26. junija, ob 21. uri v Štanjelu bodo predvajali diaprojekcijo najboljših fotografij in podelili nagrade. Olga Knez
■j
11:16
Sporazum Slovenije s Hrvaško
Po dolgem pogajanju so odpravili vse sporne točke
LJUBLJANA - Slove-
nija in Hrvaška sta včeraj dokončno uskladili besedilo pogodbe sporazuma o premoženj-sko-pravnih zadevah. Slovenska stran, je bila po besedah državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Nives Marinšek pripravljena tudi parafirati sporazum, saj je imela slovenska stran vsa soglasja za parafiranje besedila. Kljub temu Ma-rinškova meni, da sta Slovenija in Hrvaška s tem dokončno končali pogajanja.
Po besedah namestnice hrvaškega ministra za pravosodje Snježane Bagič razlogi za nepara-firanje sporazuma ležijo v dinamiki dela hrvaške vlade. Ta bo bo besedah Bagičeve v prihodnjem tednu zagotovo preučila besedilo in ga parafirala. Ba-gičeva je poudarila, da
so včeraj povsem uskladili tekst sporazuma, tudi najmanjše podrobnosti, in po večletnih naporih dokončali besedilo, ki je pripravljeno za parafiranje.
Sporazum ureja pre-moženjsko-pravne odnose, predvsem tiste, ki so obstajali pred razdružitvijo dveh držav, in pa prihodnje premoženj sko-pravne odnose. Kar zadeva fizične osebe, je Bagičeva povedala, da se potrjuje lastniška pravica slovenskih državljanov, ki so pred razdružitvijo Jugoslavije imeli lastnino na Hrvaškem, in pa hrvaških državljanov v Sloveniji. S tem bodo lahko svojo lastnino vpisali v zemljiške knjige.
V prihodnje bodo slovenski državljani z nakupom nepremičnin na Hrvaškem lahko ustvarili svojo pre-
moženjsko-pravne pravice, ko bo tudi Slovenija sprejela predpise, ki bodo tujcem dovoljevali nakup nepremičnin, je povedala Bagičeva in dodala, da je zelo pomembna tudi rešitev problema nekdanje družbene lastnine pravnih oseb, saj sporazum vsebuje načela, po katerih se bodo rešila tudi ta vprašanja.
V primeru, da ne bo mogoče ugotoviti lastniških deležev, pa je v sporazumu predvideno skrbništvo nad premoženjem, za kar bo ustanovljeno posebno podjetje, ki bo skrbelo za to premoženje.
Glede sporazumov o razpolaganju z lastnino na ozemljih držav, ki so zdaj v veljavi, pa je' Marinškova povedala, da bodo z dnem uveljavitve pogodbe prenehali veljati. (STA)
V Sloveniji od jutri dražji bencin
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji zaradi gibanja cen nafte na svetovnem trgu in tečaja dolarja od štirih sklenila podražiti dva motorna bencina: od sobote, 29. maja, bo drobnopro-dajna cena litra neosvinčenega 91-oktan-skega motornega bencina višja za 5, 8 odstotka oziroma 5, 8 tolarja (s 100, 4 na 106, 2 tolarja), za liter neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina (tega največ prodajo na črpalkah) pa bo potrebno na črpalkah odšteti 3, 1 tolarja oziroma tri odstotke več (s 103, 5 na 106, 6 tolarja). Ceni osvinčenega 98-oktan-skega ter neosvinčenega 98-oktanskega bencina ostajata nespremenjeni. Ocenjeni vpliv na indeks življenjskih stroškov znaša 0,05-odstotne točke. (STA)
Slovenski medved za Tridentinsko
TRENTO - Ime mu je Masun, star je pet let in tehta en stot. Zrasel je v naravnem parku Jelen, sedaj pa bo kraljeval v italijanskem parku Adamel-lo-Brenta, kjer bo kmalu dobil tudi mladi družici.
Masum je mlad rjavi medved, ki so ga v okviru načrta Life pripeljali iz Slovenije v tridentinski park z upanjem, da bo dal nove življenjske energije avtohtoni favni, saj v parku Ada-mello-Brenta živijo samo trije stari medvedi.
Masuna so ulovili včeraj zjutraj (lovili so ga že nekaj dni), ga zaprli v posebno kletko valjaste oblike in ga nato osvobodili, potem ko so mu vstavili tri male radijske oddajnike, da bi mu stalno sledili.
V prihodnjih dneh bodo iz Slovenije pripeljali še dve samici. Lov je v teku, eno samico so že ulovili, a jo tudi takoj izpustili, ker je bila premlada.
^ SKGZ / SPOROČILO ZA TISK
V kratkem razprava o reorganizaciji skupnega nastopanja
Igor Tuto poročal o stanju v slovenskem oddelku RAI-a
TRST - Deželno tajništvo Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji posebej obravnavalo nedavne ptilemike, ki so sledile Zgoniskemu srečanju skupnega zastopstva z italijansko ministrico Katio Bellillo. Iz razprave je prišla na dan velika zaskrbljenost zaradi javnih posegov Slovencem nd vedno nenaklonjenih političnih sil, ki so naperjeni predvsem v dele-gitimacijo skupnega zastopstva in njegovih komponent.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se dobro zaveda potrebe po reorganizaciji sedanje oblike skupnega nastopanja in v tem smislu je v zadnjih mesecih skupaj s sorodnim SSO izdelala izhodiščni doku-nient, ki bo v naslednjem obdobju predmet razprave znotraj manjšinske organiziranosti. Vsakakor pa SKGZ odločno zavrača vsako lekcijo demokracije, s čimer si v tem obdobju kar polnijo usta predvsem poslanec Menia in njegovi simpatizerji ter razni somišljeniki, ki že od nekdaj jasno in nedvoumno izpričujejo njihovo pojmovanje demokratičnega soočanja in sožitja.
Dežalno vodstvo SKGZ se je obenem se-
stalo z ravnateljem slovenskih programov RAI -Igorjem Tuto. Ze uvodoma je bila naglašena potreba po tesnejšem sodelovanju med organizacijama slovenske civilne družbe ter slovenskim programskim oddelkom, kar naj bi tudi spodbujalo hitrejši in učinkovitejši dotok informacij med radijsko ustanovo ter njenimi uporabniki. V nadaljevanju je ravnatelj Tuta vodstvo SKGZ seznanil s postopkom reorganizacije celotne italijanske radio-televi-zijske ustanove ter o težavah v slovenskem oddelku, ki izvirajo predvsem iz stalnega krčenja finančnih dotacij ter že skrajno nezadostnega števila osebja. Mimo težav pa gre vsekakor pozitivno oceniti ita-lijansko-slovenski dogovor o čezmejni televiziji, ki ustvarja nove in tesnejše oblike povezovanja celotnega obmejnega pasu.
V zvezi s kriznim položajem Glasbene matice ter napori, ki jih obe krovni organizaciji vlagata v iskanje najprimernejših rešitev, je deželno tajništvo SKGZ sklenilo, da se bo o tem vprašanju - če bo potrebno - izrekel tudi Deželni svet, v kolikor najširši izraz vseh članic Slovensko-kultur-no gospodarske zveze.
LJUBLJANA / SEJA VLADE
Tudi pravne osebe bodo odgovorne za kazniva dejanja
LJUBLJANA - Za ttetje zakonodajno branje je vlada na včerajšnji seji pripravila tubi predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po katerem je za kaznivo dejanje poleg storilca dogovorna tudi pravna oseba. Omenjeni pred-Jog zakona za najhujše kršilce med drugim Predvideva tudi izbris iz registra gospodarskih družb, ki je najstrožja Predvidena kazen, je po Seji vlade pojasnil pravosodni minister Tomaž
Marušič.
Pravna oseba je za kaznivo dejanje odgovorna, če storjeno kaznivo dejanje pomeni izvršitev Protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov, če so slednji vplivali na storil-pa ali mu omogočili, da 1® kaznivo dejanje storil, Ce razpolaga s protiprav-110 pridobljeno premoženjsko koristjo ali nporablja predmete, na-stale s kaznivim dejanjem, ali če so njeni
vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev.
Za kazniva dejanja pravnih oseb so predvidene denarne kazni - ki ne smejo biti manjše od 500.000 tolarjev in ne večje od 150 milijonov tolarjev - odvzem premoženja ter prenehanje pravne osebe. Sodišče pri odmeri kazni poleg splošnih pravil na odmero lete na podlagi kazenskega zakonika upoštva tudi gospodarsko moč pravne osebe. Izpis iz registra gospodarskih družb bo zadeval tudi pravne osebe, ki imajo že dalj časa blokiran žiro račun.
Po podatkih Agencije za plačilni promet je bilo konec februarja letos 6587 pravnih oseb z blokiranim žiro računom, od teh pa jih je bilo približno 92 odstotkov takšnih, ki ne zaposlujejo niti ene osebe oz. je bilo le 504 pravnih oseb z zaposlenimi. (STA)
________INTERVJU / PREDSEDNIK ZSKD ACE MERMOUA_
Moja želja so predlogi, ki omogočajo delo in rast
Občni zbor ZSKD bo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah
TRST - Jutri popoldne bo v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Ob tek dogodku smo prosili predsednika zveze Aceta Mermoljo za pogovor.
Vsak občni zbor, oziroma kongres neke organizacije je mejnik nečesa. Kakšen mejnik bo predstavljal ta občni zbor?
V zadnjih desetih letih je bilo več prelomnih trenutkov. Nekateri so bili travmatični. Menim, da je Zveza slovenskih kulturnih društev prestala marsikatero pomembno preizkušnjo, doživela nemajhne spremembe in da je sedaj čas utrjevanja tega, kar se je izkazalo kot dobro in popravljanja tistih napak, ki so najočitnejše. Spremembe bodo v vodstvu organizacije in verjamem, da bodo te spremembe dale organizaciji novega zagona. Bolj kot o mejnikih bi torej govoril o oblikovanju in popravljanju.
S kakšnimi občutki in osebnimi željami se kot predsednik in kot človek pripravljaš na kongres ZSKD?
Jasno je, da se na kongresih izostrijo odgovornosti, opravi se obračun nekega dela in zato je hočeš nočeš občutek podoben tistemu, ki te čaka pred izpitom. Zame je bilo tako na vseh občnih zborih in kongresih. Zelja pa je, da bi na Kongresu ZSKD prišlo do razprave, kritik, predvsem pa do predlogov. Moja zelja so vedno predlogi, ki omogočajo konkretno delo in rast.
Kaj boš v svojem poročilu na kongresu posebej naglasil?
Ker gre za moj zadnji kongres na predsedniškem mestu, bom izpostavil to, kar se mi zdi bistveno poslanstvo naše organizacije. Izpostavil bom torej skrb za slovenski jezik in kulturo, pretoke med ljubiteljsko in ambiciozno, recimo »profesionalno«, kulturo, združevanje in solidarnost posameznikov in skupin ter kulturo demokratičnega dialoga: med nami s Slovenci v Sloveniji in seveda z Italijani in njihovimi organizacijami, ki verjamejo v gradnjo skupne človeške hiše.
ZSKD je šla skozi viharje, ki so silovito oplazili našo narodno skupnost po razkroju Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije, navidezno brez velike škode. Zdi se, da se je v tem času njena vloga celo okrepila. Kako gledaš na to?
Ne odgovarja resnici, da se nismo znašli v vrtincu. Pred osmimi-devetimi leti smo skoraj »razpolovili« število osebja, veliko let smo delali v težkih finančnih pogojih. Delo nam je olajšala prisotnost tolikih ljudi, ki so krepko pomagali organizaciji iz čistega veselja in iz prepričanja. Mislim na odbornike, predsednike, tajnike, blagajnike in seveda na poklicne delavce, ki so ostali (v skromnem številu). Prišlo je tudi do sporov znotraj SKGZ in Zveza je bila organizacija, ki je nudila ljudi in ideje prenovi SKGZ. Pravočasno smo se zaceli boriti za italijansko državno podporo in bili dolg boj za deželno priznanje. Danes je delo Zveze,
njenih vodstev in uradov, seveda nikoli ne pozabim na društva, veliko bolj kompleksno kot pred skoraj trinajstimi leti, ko sem postal predsednik. Kljub napakam pa dajeta vez med ljubiteljstvom in profesionalnostjo pristopov do bistvenih zadev organizaciji moč. Ljubiteljska kulturna dejavnost je med Slovenci v Italiji čvrstejša od neviht.
Vprašanje večkulturnosti, kateremu si poleg neštetih časopisnih esejev posvetil celo knjigo, že nekaj časa vzburja manjšinske duhove. Kako lahko idejo praktično apliciramo ter s kakimi učinki in posledicami.
Mislim, da se je huda kri nekoliko umirila, ker so razlogi za večkulturnost tehtni in ne pomenijo odpovedi identiteti. V praksi je treba imeti tudi potrpljenje. Zveza je veliko sodelovala s sorodnimi italijanskimi organizacijami: z ARCI, ACLI, s Skupino 85, s krožkom Istria, z Mittelfestom in drugimi subjekti. Skupne pobude včasih uspejo, včasih manj. Včasih žanjejo manj zanimanja med Slovenci, pogostokrat so na prireditvah pretežno Slovenci, itd. Ce pa gledamo na kulturne pretoke z določeno distanco, vidimo, da se v vsej deželi ustvarja nova in vedno močnejša mreža izmenjav, skupnih pobud in dialoga. Ta mreža je najtrdnejše jamstvo, da se bodo uresničili tudi zaželeni zakoni v korist manjšine.
Vprašanje odpiranja ali zapiranja manjšine ni zanemarljivo, kadar govorimo o potrebi sožitja.V praksi je Zveza pokazala velik občutek za iskanje stikov z italijansko kulturno stvarnostjo. Kaj pri tem še manjka?
Nedvomno manjkajo ustaljene in uzakonjene strukture in sredstva v prid aktivnega sodelovanja, čeprav se tudi tu nekatere stvari bistveno spreminjajo. Mislim na nekatere pobude Občine Trst in drugih krajevnih in deželnih stvarnosti. Bistven pa bo zakon v prid Slovencev, bistveno je dvostransko (večine in manjšine) vztrajanje. Kultura aktivnega sožitja je tako mlada, da lahko doživi regrese. Razočaranja in slabe izkušnje silijo v zapiranje vase.
Kakšno Zvezo si prevzel ob svoji izvolitvi in kakšno se ti zdi, da zapuščaš svojim naslednikom?
V Zvezi so bila vedno prisotna nova vrenja, čeprav znamo biti kulturni ljubitelji konservativni. Ko sem se glavnemu odboru predstavil kot kandidat, me je član vprašal, naj povem, kakšen je moj program. Ker sem pred sprejetjem funkcije precej razmišljal o ljubiteljski kulturi in njenih dilemah, sem imel pripravljen in napisan okviren program. Skratka, med nami je bila diskusija. Ne bi ponavljal, da so se prav v obdobju mojega predsednikovanja razmere bistveno spremenile in da je bilo treba spremembe dohajati. Upam, da nam je uspelo. Uporabljam množino, ker je predsednik vendarle član skupine, čeprav najodgovornejši.
Ljudska prosveta je imela predvsem narodno osveščeval-no in buditeljsko funkcijo. Kako je s tem danes?
Skrb za jezik in kulturo ostajata bistvena. Ne gre pa spregledati, da so od nekdaj pomenila društva socializacijski element v vasi in mestu, da so bila izraz širših potreb in načrtov skupnosti. Marsikje je društvo pomembna referenčna točka. Bistvena je torej narodna vloga Zveze kot tudi človeka, skratka tista, ki stimulira posameznika, da komunicira z drugim in z njim uresničuje skupne načrte.
Kakšna je v današnji družbi vloga ljubiteljske kulture?
Delno sem jo omenil. Dodal bi, da človeku pomaga iz oklepov uniformirane in masifici-rane kulture ter iz samote brezimnih stolpnic.
Odnos s takoimenovano profesionalno kulturo ni vedno lahek. Kakšne izkušnje imaš s tem problemom?
Definicija profesionalnost je v slovenski, a ne samo slovenski, kulturi in umetnosti zapletena. Profesionalnost pomeni, da od svojega dela lahko živiš. Zaposlen gledališki igralec, glasbenik in nenazadnje tudi novinar živi od svojega dela. Dober pesnik od njega ne živi, skratka, nujno mora imeti drug poklic. To velja tudi za večino pisateljev, za mnogo
slikarjev, itd. Stiki pa so vedno odvisni od ljudi. So ljudje, s katerimi lahko delaš in taki, s katerimi se moraš veliko pogajati. Med ljubitelji je marsikaj lažje. Osebno cenim skromnost.
Kaj pa odnos kultura-poli-tika?
Politiki brez širokega kulturnega obzorja bi morali ostati doma. Kulturniki naj bi na politiko ne gledali zviška, saj je politika del našega življenja. Brez nje sta le še diktatura ali vojna.
Zveza črpa svoj smisel in svojo moč iz organiziranosti na terenu. Sestavlja jo veliko število društev razkropljenih po vsej deželi FJK. Je odnos do teh enot danes optimalen, ali se ga da (in kako se ga da) še izboljšati?
Ob tem vprašanju bi lahko napolnila stran. Odnos ni optimalen, ker je to najbolj kompleksno opravilo Zveze. Veliko število stikov zahteva nenehen dialog, le-ta pa veliko dela in časa. Osebno verjamem v dvostranski dialog: v roko, ki daje in v roko, ki jemlje. Naloga kongresa in novega vodstva bo, da urejajo odnose čim bolje znajo in zmorejo.
Tudi odnos Zveze kot laično usmerjene organizacije do sorodnih katoliško usmerjenih organizacij se spreminja. Na čem in kako je mogoče graditi sodelovanje.
Odstranili smo veliko predsodkov, mnogi bodo umrli z nastopom mlajših ljudi. Tako »laiki« kot verniki imamo veliko skupnih vrednot in ciljev: od miru do solidarnosti; od narodnega vprašanja do zagovora dialoga. To so osnove sodelovanja, potem pa je prav, da vsak goji to, kar je zanj posebno in ustvarja pisano sliko kulture.
Doslej je veljalo nenapisano pravilo, da je Zvezo vodil umetniški ustvarjalec. Ima to pravilo danes, ko so za vodenje takšne organizacije potrebne bolj menežerske kot umetniške sposobnosti, še smisel?
Mislim, da ga nima. Nujna je razgledanost, vendar je povsem jasno, da sem se tudi sam spopadal z mnogimi vprašanji, kjer ni bilo nič pesniškega. Ni rečeno, da umetnik ne more biti menedžer, jasno pa je, da v kulturnih organizacijah ni več prostora za zgolj reprezentančna mesta. Ta čas je umrl.
Kakšno prihodnost vidiš za Zvezo v trejtem tisočletju?
Raje bi prerokoval za krajši čas. Vse kaže, da je ljubiteljska kultura ljudem potrebna in da se povpraševanje veča. Sem torej optimist.
Kakšne želje in načrte imaš sedaj zase?
Osebni načrti in želje imajo to značilnost, da niso za časopis. Zato so novinarji toliko bolj radovedni. Recimo, da potrebujejo načrti tudi srečo in v mojih letih že zdravje. O denarju ni taktno govoriti, čeprav tudi v kulturi ga ni dneva, da ne bi šteli in odštevali.
D.K.

VOLITVE / VOLILNA KAMPANJA
OD GUTENBERGA DO LASERJA
PRIREDITVE / V MINERVI
Danes Cossutta jutri ProdhDi Pietro
V Repnu predstavitev Napredne liste
Danes odprtje tradicionalnega knjižnega sejma
Trajal bo do 6. junija
Težave in dosežki v zbliževanju dveh sosednjih kultur
Zanimivi pričevanji Bogomile Kravos in Tiziana Pizzamiglia
Prodijev in Di Pietrov »osliček« bo odpotoval jutri iz Trsta z vlakom evropskim volitvam naproti. Najboj eminentna voditelja najnovejše italijanske stranke (ali gibanja) se bosta ob 9. uri zbrala na tržaški železniški postaji skupno z drugimi najbolj znanimi somišljeniki, kot so nekdanji minister Costa, beneški župan Cacciari, njegov rimski kolega Rutelli, župan Palerma Orlando in Zupan Catanie Bianco. Ob teh političnih zvezdnikih se bodo domačim somišljenikom demokratov predstavili domača kandidatka na evropskih volitvah Bruna Tam in drugi kandidati iz severovzhodnega volilnega okrožja. Vlak bo odpotoval proti Italiji ob 10. uri, njegov glavni cilj pa je -vsekakor- Evropa.
2e danes pa bo prispel v Trst predsednik Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta. Na sedežu stranke bo popoldne ob 16. uri na tiskovni konferenci spregovoril o Stališču komunistov o evropskih volitvah, ob 19. uri pa se bo udeležil javnega srečanja v hotelu Jolly, na katerem bodo prisotni tudi kandidati komunistov iz naše dežele na evropskih volitvah. Srečanje bo vodil deželni svetovalec Paolo Fontanelli.
Ob volilni kampaniji za evropske volitve v zadnjih dneh vse bolj cveti tudi kampanja za razne občinske volitve v treh tržaških okoliških občinah. Tako bo drevi ob 20.30 v prostorih doma Albina Bubniča v Repnu repentabrska Napredna li-
sta predstavila občanom županskega kandidata, dosedanjega župana Alek-sija Križmana ter ostale kandidate za občinske svetovalce.
V ponedeljek, 31. maja, pa bodo v dolinski občini lista Skupaj-Insie-me predstavila svoj program in kandidate za občinske volitve. Tiskovna konferenca bo ob 11. uri na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini (nad Zadružno gostilno).
Zeleni vabijo jutri na javno srečanje s podtajnikom pravosodnega ministrstva Francom Corleo-nejem. Srečanje z naslovom Novemu državljanstvu naproti bo v hotelu Continentale ob 15.30, udeležili pa se ga bodo tudi kandidat Zelenih na evropskih volitvah prof.
Fouad Allam, beneški podžupan Gianfranco Bet-tin in kandidat Zelenih na občinskih volitvah v Dolini Michele Di Donato.
V okviru volilne kampanje za občinske volitve je včeraj kandidat liste Polo p er Sgonico za zgo-niškega župana Claudio La Magra izdal tiskovno sporočilo, v katerem med drugim omenja, da je v njegovem programu predvidena preosnova nekdanjega begunskega taborišča pri Božjem polju v agregacijsko središče za vse mlade s Krasa. Županski kandidat severne lige za zgoniškega župana Luca Novak pa je izjavil, da je treba zaščititi osmice v zgoniški občini, za kar se je njegova stranka tudi zavzela v poslanski zbornici.
Danes popoldne bodo pod šotorom na Trgu Unita uradno odprli letošnjo izvedbo že tradicionalnega knjižnega sejma, ki ga zadnja leta pod naslovom »Od Gutenberga do laserja« prirejata tržaška občinska uprava in Trgovinska zbornica. Raz-stavno-prodajni sejem bo ob širokem in pisanem izboru knjig tudi letos ponudil vrsto spremljevalnih prireditev, kot so npr. predstavitve raznih knjižnih novosti, srečanja z avtorji in tudi gledališke predstave. Ta del prireditve je bil zaupan ravnateljici Mestne knjižnice Anna-rosi Rugliano, ki je s sodelavci pripravila vrsto srečanj. Na prvem, ki je na programu danes ob 18. uri, se bosta Valerio Fian-dra in Pietro Spirito pogo-
varjala z nekaterimi ne-tržaškimi pisci o Trstu.
Na knjižnem sejmu, ki bo trajal do 6. junija (v opoldanskem času bodo sejem oz. šotor zapirali), tudi letos sodeluje Tržaška knjigarna, in sicer. kot razstavljalka in organizatorka nekaterih srečanj. Prvi predstavitvi na pobudo TK bosta že jutri, in sicer ob 19. in 20. uri, ko bo pozornost dana zelo različnima publikacijama. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji narave kot poezije, saj bo govor o Skila-novi jami pri Bazovici z bogato ilustrirano knjigo Okus teme (Sapore di te-nebre), predstavitve na osrednjem tržaškem trgu pa bo deležen tudi prevod Prešernovih poezij, za katerega je poskrbel Giorgio Depangher.
»Manjšinci, ki poznamo dve kulturi, se večkrat čutimo dvakrat nerazumljene. Tako se Slovenci v Italiji večkrat čutimo nerazumljene v Sloveniji, kadar skušamo posredovati svoje poznavanje italijanskega sveta, kakor tudi v Italiji, kadar skušamo poredovati svoje poznavanje slovenskega sveta. Vse to do taksne mere, da se kdaj pa kdaj resno sprašujemo, ali je ta naša dvojezičnost oziroma dvokulturnost res vrednota. In vendar sem prepričana, da to je. Mimo potrtosti, ki nas včasih obide, trdno verjamem, da je medsebojno poznavanje ljudi različnih kultur predpogoj za gradnjo boljšega sveta.«
Tako je povedala prof. Bogomila Kravos, ko je sinoči nastopila v dvorani knjigarne Minerva v Trstu na javnem pogovoru na temo: »Poznamo kulturo sosedov?« Diskusijsko srečanje sta priredila Skupina 85 in Slovenski klub, uvedla pa ga je predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto. Kravo-sova je svoja izvajanja
pokrepila s posredovanjem izkušnje najrazličnejših težav, na katere je naletela v svojih prizadevanjih, da bi približala italijanskega nobelovca Daria Foja slovenski kul- , turi. Zaključila je z mislijo, da bi gradnjo mostov med sosednjima kulturama morale veliko odločneje podpirati javne ustanove.
Povsem drugačna pa je bila izkušnja, ki jo je na večeru razgrnil predstavnik Tržiskega konzorcija za kulturo Tiziano Pizza-miglio. Govoril je namreč o dokaj uspešnih prizadevanjih, ki jih ta konzorcij devetih občin na TržiS-kem že dve desetletji vodi, da bi razživel krajevno kulturno življenje, s posebno pozornostjo tudi do slovenske prisotnosti.
Pristavimo naj, da bi se večera bila morala udeležiti tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Republike Slovenije Franco Juri in druga predstavnica Tržiskega konzorcija za kulturo Aleksandra Devetak, a oba sta bila nepredvideno
zadržana.
GRAD SV. JUSTA / OB HRVAŠKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU
Odprli razstavo o istrski umetnosti
Vsebino razstave obrazložita hrvaška veleposlanica pri Unescu Vesna Girardi Jurkič
Na gradu sv. Justa so včeraj, ob hrvaškem državnem prazniku odprli razstavo Čarobna Istra, na kateri je prikazana istrska umetnost od kamene dobe do današnjih dni. Razstavo je ob prisotnosti v.d.. hrvaškega generalnega konzula Silobrčiča odprla hrvaška veleposlanica pri Unescu v Parizu Vesna Girardi Jurkič, ki je dejala, da gre za širši projekt vrednotenja in prikazovanja istrske kulture, pa tudi njenih turističnih zanimivosti, razstavo so pripravili že na Dunaju, iz Trsta pa bo odpotovala v druga evropska mesta. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik deželne vlade Antonio-ne in škof Ravignani.. (Foto KROMA)
NOVICE
Seminar o pravici do političnega zatočišča
Danes in jutri bo na Pedagoški fakulteti v Trstu, Ul. Ti-gor 22, seminar o pravici do političnega zatočišča. Prirejajo ga Visoki komisariat Združenih narodov za pri-bežnike, Italijanski svet za pribežnike (OR) in Italijanski solidarnostni konzorcij (ICS) v sodelovanju z Univerzo v Trstu. Studijsko srečanje se bo pričelo danes ob 9. uri s pozdravom tržaškega občinskega odbornika Giannija Pecol Cominotta. Dela bo uvedel predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za pribežnike Jiirgen Humburg, potem pa se bodo zvrstila predavanja oziroma poročila in posegi VValterja Cittija, Gianfranca Schiavoneja, Elene Toncelli Benvenuto, Tatjane Tomindč, Maura Sille, Daniele di Rado, An-ne Marie Castelli in Marie Silvie Olivieri. Seminar se bo končal predvidoma jutri ob 13.30. Namenjen je predvsem zdravnikom, socialnim asistentom in pripadnikom prostovoljskih organizacij, ki prihajajo neposredno v stik s stvarnostjo pribežnikov.
Zavrnili© šest Romunov
Na območju dolinske občine so ustavili sest romunskih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo. Pri tem jim je pomagal neki rojak, ki so ga agenti že prijavili sodstvu, medtem ko so ostale tujce že izročih pristojnim slovenskim organom.
Požar v Ul. della Tesa
Prejšnjo noč, nekaj po polnoči, so gasilci morah poseči v Ul. della Tesa, kjer so v skladišču na hišni številki 48 izbruhnili plameni. Neki očividec je policijskim agentom povedal, da je pred požarom bilo slišati eksplozijo. Ogenj je zajel notranjost skladišča, v katerem so imeli shranjene čevlje, ki so bili seveda poškodovani, vendar kaže, da struktura ni utrpela nepopravljive škode. Gasilci so odkrili sledove bencina. Skladišče je naslovljeno na podjetje »Sharmal«, z lastnikom pa zaenkrat niso Se uspeh stopiti v stik.
POKRAJINSKI SVET n
Počastitev spomina Fulvia Tomizze
V pokrajinskem svetu so se sinoči med drugim poklonili spominu Fulvia Tomizze. O njegovem liku in delu je spregovoril Vladimir Vremec, ki je izpostavil njegovo umetniško in človeško veličino. Vremec se je pridružil mnenju, ki je bilo izrečeno med pogrebnim obredom, da je bil Tomiz-za eden največjih Istranov tega stoletja. Kot človek in kot umetnik pa je bil pomemben tudi zato, ker je poudarjal smisel negovanja lastne identitete. In njegova veličina se je izkazala tudi v izrazih solidarnosti, ki jih je znal posvetiti književnikom oporečnikom v nekdanji Jugoslaviji.
Predsednik Codarin pa je v zvezi s tem izpostavil zgolj dejstvo, da Tomizza ni bil ravno priljubljen med istrsko skupnostjo, ki mu pač ni odpustila, da je bil med redkimi privilegiranci, ki so dobili nazaj zaplenjeno premoženje v Istri
Marco Bellocchio in Maya Sansa v Trstu
S filmom La balia (Pestunja) prihajata v Trst tudi režiser Marco Bellocchio in ena od interpretk Maya Sansa. Film, ki je kot edini italijanski predstavnik nastopil v tekmovalnem delu nedavnega festivala v Cannesu, bodo predvajali v kinodvorani Ariston. Jutrišnjo večerno predvajanje ob 20. uri bodo svečano uvedli režiser Bellocchio, igralka Maya Sansa, tržaški podžupan Roberto Damiani in predsednik krajevnega Agisa Mario de Luyk, režiser in interpretka pa se bosta srečala z občinstvom Se v odmoru med večernima predstavama, in sicer okrog 21.45.
POMORSKA POSTAJA / ZASEDANJE
Vsa pozornost kvaliteti kave
Zasedanje v organizaciji družbe »Guaiicaf« se zaključi danes
Na prvem mednarodnem zasedanju o pokušnji ekspres kave na Pomorski postaji se je zbralo okrog 250 udeležencev, izvedencev, preko polovica jih je bila iz tujine, poleg pokušnje pa bodo lahko sledili okrog desetim poročilom.. Pobudo je organiziral »Qua-licaf Trieste Srl« s sodelovanjem združenja »Caffe Trieste« in pod pokroviteljstvom »Speciality Coffee As-sociation of Europe« ter Dežele Furla-nije-Julijske krajine. Včeraj so pozdrave prinesli tržaški župan Riccardo Illy, predsednik trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in Alf Cramer, predsednik omenjenega združenja, uvodni poseg pa je podal predsednik »Qualicaf Trieste« Vinko Sandalj, ki je poudaril, da je to prvo zasedanje nasploh v svetu, ki je posvečeno samo pokušnji ekspresne kave. Gre za eno najboplj aktualnih tem, saj pokušnja sodi v smer, ki teži k čim večjemu izboljšanju kvalitete kave: sensorialna pokušnja tudi na tem področju postaja tako važna, kot je važna na primer pri vinu, pri olivnem olju, pri žganih pijačah. S tem zasedanjem, je še dejal Sandalj, je bila obenem poudarjena vloga, ki jo kava ima v tržaškem gospodarstvu, kar spet postavlja na prvo mesto sam imidž, ki si ga je Trst pridobil v sve-
tu, kjer je poznan kot mesto kvalitetnega ekspresa.
Zasedanje se bo nadaljevalo tudi danes ob 9. uri z raznimi posegi in p°' ročih, zaključilo se bo ob 18. uri. Ob tem lahko povemo, da so v tržaškem pristanišču lani pretovorili preko dva milijona in 600 tisoč vreč kave (po 60 kg vsaka), namenjene so bile domačemu tržišču, ki so ga krile 47%. Pre' cejšnja količina kave pa je bila v tranzitu. Ugotovili so, da v Trstu popijemo veliko več kave kot drugje po državi-letno poprečje znaša skoraj 10 kg na prebivalca, drugje je polovico manjše.
Neznanec ranil nigerijsko prostitutko
Včeraj pozno ponoči je neznanec poklical policijo, ki je nemudoma odhitela na Trg V. Veneto, kjer je našla 21-letno nigerijsko državljanko. Zen ska je bila v Soku, na ličnici je ime rano. Odpeljali so jo v bolnišnico, kje^ so ji nudili prvo pomoč, okrevala bo dobrem tednu dni.
Dekle, ki jo poznajo kot prostitutk0•
je agentom povedala, da jo je iz nežna nih razlogov napadel neki dolgoiae_ mladenič, na sebi je imel modro trovko in se je peljal na belem mot nem kolesu.
_____KROŽEK VIRGIL SCEK / VČERAJ PREDSTAVITEV_
Trije novi pomembni »beli priročniki«
Govorili so Rafko Dolhar, Ivo Jevnikar in Vida Valenčič
Včeraj dopoldne je Krožek za družbena vprašanja »Virgil Sček« predstavil tri knjižne novosti iz zbirke »belih priročnikov«. Na tiskovni konferenci v prostorih Časnikarskega združenja v Trstu so sodelovali predsednik krožka Rafko Dolhar, urednik zbirke Ivo Jevnikar ter mlada publicistka ih razisko-valkaVida Valenčič.
Knjižnemu nizu, ki se naglo bliža tridesetim objavljenim publikacijam, so se tako pridružile zbirka poslanskih govorov treh primorskih parlamentarcev iz pred7 fašističnega obdobja. Knjiga posreduje utrinke s političnega dela Slovencev Josipa Lavrenčiča in Karla Podgornika ter Hrvata Ulikseja Stangerja, medtem ko je v uvodnem delu opisan tudi lik komunističnega poslanca in kasnejšega partizanskega borca Jožeta Srebrniča. Uvodno študijo je v tej knjigi prispevala zgodovinarka Milica Kacin VVohinz, ki velja za eno najboljših poznavalk polpretekle primorske zgodovine. Obenem s to knjigo krožek Sček dopolnjuje objavo vseh poslanskih govorov, vprašanj in predlogov resolucij politikov, ki so med obema vojnama zastopali slovensko manjšino v rimskem parlamentu.
V drugi knjigi z naslovom »Slovenija in manjšine« je časnikar in javni delavec Ivo Jevnikar zbral najpomebnejša zakonska določila, ki v Republiki Sloveniji urejajo pravice, ki jih ustava in meddržavne pogodbe priznavajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V knjigi so obenem zbrani tudi nekateri temeljni dokumenti, ki urejujejo tako manjšinsko življenje v Sloveniji kot sam odnos matice do zamejstva.
Obsežno in živahno galaksijo manjšinskih narodov brez države, narodnih manjšin in jezikovnih otokov v vzhodni Evropi Pa je mlada raziskovalka Vida Valenčič zbrala, poenostavila in prikazala v knjigi »Evropa narodov«. Kot je Valenčičeva tudi sama poudarila, priročnik nikakor ne zasleduje ambicije, da bi se predstavljal kot precizna m nocionistična znastve-ha disertacija. Njen pri-stop je namreč svež, thlad, predvsem pa osno-van na osebnih vtisih iz večletnega neposrednega sPoznavanja različnih thanjšinskih stvarnosti. Sicer pa je v knjigi v bist-VU zbran in dopolnjen tdz tedenskih prispevkov o manjšinah, ki jih je Vina Valenčič objavljala v tedniku Novi Glas.
Publikacije, ki jih je denarno podprla tudi Zadružna kraška banka, bodo danes, ob 18. uri pred-stavili v Katoliški knjigar-di v Gorici, nakar bodo stedile tudi samostojne
predstavitve posameznih naslovov. V torek zvečer bo tako v Peterlinovi dvorani v Trstu na vrsti okrogla miza o slovenskih po-
slancih med obema vojnama, na kateri bodo sodelovali Milica Kacin Wohinc, Marko Tavčar, Egon Pelikan in JožePirje-
vec. Prihodnji petek pa bo pisatelj Boris Pahor predstavil priročnik Va-lenčičeve o evropskih manjših narodih, (igb)
ŠOLSTVO / SLOVESNOST
Križ: pred 30 leti poimenovali šolo
Dobila je ime domačega likovnega umeinika Alberta Srka - Nocoj prireditev
V Križu je vse pripravljeno na današnjo slovesno proslavo 30-letnice poimenovanja vaške šole po domačem likovnem umetniku Albertu Sirku. Prizorišče slovesnosti bo Kulturni dom, ki je tudi poimenovan po velikem slovenskem marinistu, kjer se bodo ob 20. uri ob osnovnošolcih zbrali člani domačih društev, saj ni odveč zzapisati, da bo to pravcati vaški praznik.
Prisotne bo najprej pozdravila didaktična ravnateljica Stanka Cuk Sosič, v kulturnem programu pa bodo nastopile tiste skupine, ki imajo svoj »domicil« prav v šolskih prostorih: otroški, deklišči in moški pevski zbor Vesna, baletna skupina SD Mladina in skavti. Uvodna pesem bo zadonela iz grl mladih šolarjev, ki bodo pod veščo roko vaškega dirigenta Frančka Žerjala zapeli nekaj pesmi, nato pa bodo nastopili v glasbeni točki na Orffov instrumentarij. Slavnostni govornik bo spet domačin, to je pesnik Miroslav Košuta, šolarji pa bodo ob
sklepu še zapeli šolsko himno, ki jo je napisal njihov »predhodnik« v kriških šolskih klopeh, pisatelj, esejist in glasbenik Miran Košuta.
V	domu bodo drevi tudi odprli razstavo vaških umetnikov z naslovom Kriški umetniki v spomin na Alberta Sirka. Svoja dela bodo dali na ogled Silva Bogateč, Giuliano Cossutta, Miroslav Doušak, Pavel Hrovatin, Zorka Kapun, Anica Pahor, Danilo Sedmak, Klaudio Sterni, Robin Soave in Ani Tretjak.
V	nedeljo popoldne bo KD Alberta Sirka spet otroško zaživel z zaključno šolsko prireditvijo. Domači šolarji bodo zaigrali igrico Račka gre na potovanje, pri kateri bodo sodelovali tudi bodoči učenci, malčki otroškega vrtca. Prireditev se bo začela ob 18. uri in spada tudi v okvir slovesnosti ob 30-letnici poimenovanja kriške šole po nepozabnem Albertu Sirku, kateremu bodo domači učenci posvetili tudi posebno izdajo njihovega šolskega glasila Našega Superčasopisa.
_____KATINARA / PO POMAZANJU SLOVENSKE SOLE_
Solidarnost italijanskih otrok
Pred dnevi smo poročali o pomazanju pročelja šolskega poslopja na Katinari, v katerem ima svoje prostore oddeljeni oddelek nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Neznani mazači so se s psovko znesli nad Slovenci. Katinarski dijaki so že naslednjega dne pripravili nekaj lepakov, na katerih so napisali, da se takšnim »bogatim« kulturnim dosežkom radi odpovedujejo.
Nekaj dni zatem se je ob slovenskem dvojezičnem plakatu pojavil še lepak, ki so ga iz solidarnosti do slovenskih vrstnikov izdelali italijanski otroci. Na njem piše: »Živijo mir! Mi stopamo skupaj z vami po cesti bodočnosti« s podpisom I barabini di San Luca, kot je razvidno iz fotografije, ki nam jo je poslal g. Volpi.
Pomazanje katinarske šole je ostro obsodila tudi komunistična skupina tamkajšnjega rajonskega sveta.
______RAZPRAVA / NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE_
Perspektive turizma na Devinskem
Razprava o turistično - gospodarski oživitvi območja med Devinom in izviri Timave, ki se je odvijala v prostorih nekdanjega otroškga vrtca v Ribiškem naselju je v torek zvečer privabila kar nekaj ljudi. Pobudnik javnega srečanja je bila devinsko-na-brežinska občinska uprava, ki so jo na torkovi skupščini zastopali župan Marino Vocci, odbornik za kmetijstvo in gospodarske dejavnosti Nevo Radovič ter predsednik posebne komisije za okolje in turizem Maurizio Rozza, ob njih pa še številni gospodarski operaterji s tega območja.
V svojem uvodnem poročilo je župan Vocci izrazil namen uprave, da preko podobnih srečanj prisluhne predlogom, opozorilom in pomislekom občanov. V nadaljevanju je devinsko-nabrežinski župan poudaril izredni turistični potencial devinskega območja, ki ga označujejo številni arheološki ostanki ter naravoslovne posebnosti. Občinska uprava naj bi tako spodbujala razne oblike okolju prijaznega turizma, s tem da v skupnem promocijskem projektu Rilkejevo pešpot poveže z zgodovinskim jedrom Devina in Devin-
skim gradom, le hip stran pa so še gozd Črnica, ostanki rimskih kolovozov, Mitrejevo svetišče, izviri Timave. Zardi prepletanja mediteranske in gorske klime pa v tem prostoru uspeva široka paleta različnih razstlin in živali. Nenazadnje pa so v Ribiškem naselje pred nedavnim odkrili zelo bogato najdišče fosilov dinozavrov, ki so tu živeli pred osemdesetimi milijoni let.
Najdba dinozavra Antona - tako
so ga namreč poimenovali - pa je spodbudila tudi novo podjetniško iniciativo na območju opuščenega kamnoloma pri Ribiškem naselju. Domači podjetnik Mario Sartori je namreč občinski upravi predstavi) načrt pravega ribjega agriturizma, ki naj bi v bližini paleontološkega najdišča zaobjemal tudi neke vrste muzej morja, tursitični pomol, plažo ter poseben botanični vrt in sprehajališče po 'načrtu priznanega arhitekta Pieta Oudolfa. (igb)
NOVICE
Stavka zdravnikov v glavnem odpadla
Za včeraj napovedana stavka zdravnikov, ki pripadajo Tržaškemu podjetju za zdravniške storitve, ni imela večjih posledic. Po podatkih, ki nam jih je neuradno posredovalo vodstvo podjetja, se je je udeležilo le nekaj desetin zdravnikov. To je sicer v skladu z dejstvom, da je vsled srečanja z ministrico za zdravstvo Rosy Bindi, do katerega je prišlo v minulih dneh, večina sindikatov zdravnikov, zlasti pa ANAAO in ASSOMED, stavko preklicalo. Pri njej je vztrajal edinole sindikat CIMO, ki pa nima kdove kako številnega članstva. Stavka je bila sklicana v znak protesta proti zdravstveni reformi, ki jo pripravlja ministrica Bindi.
Javno srečanje o škedenjskem pokopališču
Danes bo z začetkom ob 17. uri v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju javno srečanje o problemih ške-denjskega pokopališča, ki je, kot znano, že več let dejansko zaprto. Na srečanju bo govoril Fabio De Visentini, odgovorni za pokopališko službo pri tržaški občinski upravi.
Uram prometne vzgoje sledilo 5.500 šolarjev
Tudi letos je pobuda prometne vzgoje za mlade povsem uspela. Udeležilo se je je 5.500 predšolskih otrok, osnovnošolcev, nižješolcev in višješolcev, med katerimi so bili tudi slovenski učenci in dijaki. Vodi tvoje življenje, kot je bil naslov pobude, je temeljil na teoretičnih in praktičnih vajah, ki so jih vodih mestni redarji in inštruktorji avtošol.
Otroški popoldan
Zadružni center za socialno dejavnost vabi na zadnji otroški popoldan v veseli družbi, ki bo na sedežu TPK Sirena v soboto, ob 15. uri. Med letom so se udeleženci popoldnevov zabavali ob ustvarjalnih delavnicah, izletih v naravo in ekskurzijah v mestno okolico. Tokrat pa bo na vrsti prav posebna pobuda, saj bo najmlajše obiskal čarodej Ghibli. Prirediteljem niza pobud, ki so bile v glavnem namenjene slovenskim mestnim otrokom, je uspeh in odziv privedel zadoščenje za vložen trud. Med udeleženci se je ustvarila prava skupinica »zvestih« obiskovalcev, ki se jim bodo ostali lahko pridružili v poletnem središču od 23. avgusta do 3. septembra ob morju na sedežu TPK Sirena. JPč
Premestitev postajališča
V	Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 bo jutri ob 19. uri predavanje o pisatelju Fulviu To-mizzi. Lik in delo pisatelja bo predstavila prof. Dio-mira Fabjan Bajc, osebne spomine nanj pa bo podal Ivo Selj.
Popravek
V	članek Voranci po Krpanovi deželi... (PD 27.5.99) se je žal vrinilo nekaj tiskarskih napak. Izpadlo je ime spremljevalca izletnikov iz Ribnice, in sicer prof. Janeza Debeljaka, Dolenje jezero pa je bilo zgrešeno napisano kot Doljne.
NŠK / PREDSTAVITEV KNJIGE NEVENKE TROHA
Dogajanja v Trstu v ključnem obdobju ’45-’47 analizirana z vidika slovenskega zgodovinopisja: prof. Jože Pirjevec je med številninimi zaslugami zgodovinarke Nevenke Troha in odlikami njene najnovejše publikacije Komu Trst izpostavil prav nastop »slovenskega pendanta Diegu de Castru«. Na pobudo Narodne in Studijske knjižnice so nadvse zanimivo Studijo Nevenke Troha, ki je izšla pri ljubljanski založbi Modrijan z naslovom Komu Trst -Slovenci in Italijani med dvema državama, predstavili v sredo zveCer v Čitalnici NSK (f. KROMA). Na večeru so predstavili Se eno zanimivo zgodovinsko delo, ki je prav tako izšlo pri založbi Modrijan, in sicer Slovensko osamosvojitev v letu 1918 s pomenljivim in nazornim podnaslovom: Študija o slovenski državnosti v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Avtor Študije je zgodovinar Jurij Perovsek, sicer kolega Trohove na Institutu za novejšo zgodovino v Ljubljani (oba sta znanstvena sodelavca).
Po uvodnem pozdravu ravnatelja NSK Milana Pahorja, ki je povedal, da letošnji niz predvideva Se eno predstavitev, je na kratko o obeh delih spregovorila predstavnica založbe Modrijan Tea Friškovec. Podrobneje je knjigo Komu Trst in njen po-
men zbranim predstavil prof. Jože Pirjevec, o svojem delu pa je spregovorila tudi avtorica, Nevenka Troha, ki je med drugim povedala, da se je pravzaprav z obravnavano tematiko začela spopadati skoraj slučajno, ko so ji zaradi znanja italijanščine zaupali urejanje arhiva o conah A in B Julijske krajine in Svobodnega tržaškega ozemlja. Povedala je tudi, da je imela z objavo študije, ki je bila zaključena že pred časom, nekaj težav, tako da je prej posebej objavila nekatera poglavja (npr. o fojbah). Prof Pirjevec pa je med drugim poudaril, da je avtorica znala preverjene podatke tudi dopadljivo podati, tako da je branje sicer strokovne knjige prijetno. Knjiga pa je zaradi prevoda v italijanščino Zaključkov deloma dostopna tudi italijanskim bralcem.
Ob predstavitvi svoje knjige pa je Jurij Perovšek predvsem naglasil, da je s študijo želel seznaniti strokovno in širšo javnost, da so Slovenci narodnopolitično osamosvojitev in državnost dosegli v državi SHS. Dokaz o uresničeni slovenski državotvorni volji je zelo pomemben, pa Čeprav je država SHS kot samostojna državna skupnost Slovencev, Hrvatov in Srbov obstajala samo od 29. oktobra do 1. decembra 1918. (bip)
ŠOLSTVO / V MILJAH NA POBUDO OBČINE
Otroci so izdelovali lutke
V gosteh so imeli gledališče Papilu iz Hrvatinov
Miljska slovenska osnovna šola Albina Bubniča in otroški vrtec sta bila v sredo soudeležena pri letošnjem 22. srečanju Gledališče v šoli, ki jo je priredila miljska občina. UCenci in otroci so imeli v gosteh gledališče Papilu iz Hrvatinov, ki jih je najprej pozabavalo s kratko gledališko predstavo, nato pa sta elana gledališča v dopoldanskih in popoldanskih urah vodila la-
boratorij, pri katerem so jima »pomagale« vzgojiteljice in učiteljice.
Otroci so tako narisali in ostrigli različne like, lutke in živalice; spoznali so »skrivnosti« papirja in uvideli, kaj vse je mogoče pripraviti iz preprostega lista papirja. Rezali, lepili in preizkušali so tako številne figure: izdelali so leteče zajčke, lutke različnih vrst in velikosti ter zmaje. Ob koncu so vse izdelke pri-
lepili na panoje, da so se lahko starši ob prihodu na šolo in v vrtec zazrli v umetnine svojih otrok.
Miljske uCence in malčke otroškega vrtca Čaka pred koncem šolskega leta še ena gledališka tura. 7. junija se bodo podali v bližnje gledališče Verdi, kjer si bodo ogledali predstavo iz Knjige o džungli.
Na sliki: miljski otroci so se vneto lotili'laboratorijskega dela.
KOMEMORACIJA / V NEDELJO
Spomin na padle talce pri proseški železniški postaji
Spominsko svečanost prirejata krajevna VZPI in Mladinski krožek
Ob spomeniku, ki stoji na travniku ob cesti v bližini proseške železniške postaje bo v nedeljo spominska svečanost ob obletnici usmrtitve desetih talcev. Na tem kraju so namreč pred 55-leti, točneje 29. maja 1944, nacifašisti obesili deset talcev, ki so jih pripeljali iz tržaških koronejskih zaporov. S tem krutim dejanjem so se maščevali nad uspešno akcijo partizanov.
Po osvoboditvi so domačini postavili nedolžnim žrtvam kamniti spomenik s ploščo, na kateri so vklesana imena talcev in napis »Smo dali naša mlada življenja za osvobojenje delavskega ljudstva. Nikoli ne pozabite naše žrtve«. In domačini jih niso nikoli pozabili, saj se vsako leto spomnijo nanje s komemoracijo.
Pod pokroviteljstvom pokrajinskega združenja VZ-PI-ANPI, ANED in ANPIA prirejata sekcija VZPI-ANPI in Mladinski krožek Prosek-Kontovel spominsko svečanost v nedeljo, 30. t.m., ob 11. uri. Slavnostna govornika bosta elan vsedržavnega sveta in podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona Mario Mattioli ter Solnica Nadja Debenjak, kulturni program pa bodo oblikovali Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in elani Amaterskega odra Jaka Stoka, (br)
Glasbeno srečanje mladih v Rojanu
Spored nedeljskega glasbenega srečanja mladih v Rojanu bodo izoblikovali mladi slovenski glasbeniki iz zamejstva in iz Slovenije. Orgelske skladbe mojstrov iz 16., 17. in 18. stoletja bodo izvajali organisti Andrej Pegan, Stefano Bembi, ki sta diplomirala na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini in sta uspešno vključena v cerkveno in prosvetno glasbeno dogajanje v naSi deželi in izven nje, ter Primož Malavašič, organist - diplomant na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sodelavec Komornega pevskega zbora Ave in liturgični organist v župnijski cerkvi na Vrhniki. Stefano Bembi bo nastopil tudi kot pevec: izvajal bo skladbo A. Scarattija Dominus a dectris za orgle in glas (bas). Z zanimanjem pričakujemo tudi prvo izvedbo Psalma št. 113 »Blagoslov bratske sloge«, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan. Novo skladbo bosta zapeli uveljavljena sopranistka in zborovodkinja Tamara Stanese in Nataša Gregori, dragocena sodelavka raznih pevskih zborov in komornih pevskih skupin. Valentina Bembi, ki Študira na Glasbeni matici v Trstu in redno nastopa kot Članica instrumentalnih komornih zasedb, bo ob orgelski spremljavi Stefana Bembija izvajala Adagio iz koncerta za violo in orkester skladatelja K. Stamitzija. Spored bo zaključil organist Primož Malavašič, ki bo izvajal Capriccio, Canzona in Toccata skladatelja J. K. Kerlla.
Ob 30. obletnici poimenovanja osnovne Sole Albert Sirk v Križu čestitamo
otrokom,
učiteljicam
in otroškemu vrtcu iz Križa
za prejem ugledne nagrade Julius Kugy in za priznanje Šolskemu glasilu Nas super Časopis
Združenje staršev, KD Vesna, SD Mladina in Kriška sekcija VZPI Evald Antončič - Stojan
rem suare« r. Serzan Ozpe-tek, i. Marie Gillain, Alex Descas, Lucia Bose.
AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves.
GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.45, 22.00 »Ed tv«, i. Ron Howard, Elisabeth Hurley.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Pal-trow.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Pal-trovv, Joseph Fiennes.
NAZIONALE 4 - 17.00, 18.45	20.30,	22.20
»Goodbye Lover«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Carlotte al sado party«, prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10 »8 mm«, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Lulu on the bridge«, r. Paul Auster, i. Harvey Keitel, Mira Sorvino, Wil-lem Dafoe.
E ČESTITKE
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
28.	maja 1999
GERMAN
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 4.45
Jutri, SOBOTA,
29.	maja 1999
MAKS
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb narašča, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19,9 stopinje.
j :	LEKARNE
Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim
pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 »La balia«, r. Massi-mo Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Bentivo-glio, Valeria Bruni Tede-schi.
ENCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Letters from a killer« i. Patrick Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Ha-
Na Opčinah praznuje danes MILA KALIN 80. rojstni dan. Se mnogo zdravih in veselih let ji želi nečak Fulvio z družino.
J PRIREDITVE
SREDNJA SOLA SREČKA KOSOVELA na
Opčinah prireja koncert v Domu Jerala na Padricah, danes, 28. maja ob 16. uri.
UCENCI IN UČITELJICE osnovne Sole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-let-nico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, danes, 28. maja, ob 20. uri, ter v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni!
GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO jutri, v soboto, 29. maja, ob 20. uri, v Babni hiši - Ricmanje. Mladi gojenci se bodo predstavili
v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski pihalni orkester.
KD SKALA iz Gropade vabi na zaključno prireditev motoriCno-plesne šole ob prijetni spremljavi vaških harmonik, ki bo jutri, v soboto, 29. maja ob
19.30	v društvenih prostorih.
KONCERTNA POBUDA
ROJAN vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefano Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stanese in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan.
SDD JAKA STOKA Pro-sek-Konotovel v sodelvanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI
KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban).
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PROSEKA-
KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu proseške železniške postaje, v nedeljo, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Bet-toli - podpredsednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in elan vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak -Solnica in podpredsednica Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje in eksperimentiranje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kontovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na tržaškem šolskem skrbništvu razobeSen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektronika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega im strumenta na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu.
DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega
večernega tečaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji Soli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za
knjigovodje kof tudi listini, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka-Interesente vabimo, da do
10.	junija 1999 kontaktirap tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ur® na tel. 040/567144 aU 54356.
PRISPEVKI
V	spomin na drago Seve rino Crisma daruje Enuhan
50.000	lir za CRO Aviano-
Namesto cvetja na gr0
Sofije Vivoda - Blasevic
darujeta Julka in Kar
40.000	lir za SPDT.
V	spomin na Rajka Rip^. na darujejo Anica in Gian Carli 100.000 lir ter Ani in Marino Kralj 30.00
za občinsko knjižnico * * * * v ležu - Oddelek " srednjega vzhoda«.
^ PRAZNIK ČEŠENJ 1999
SPORED: danes, 28. maja
ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Happy day; jutri, v soboto, 29. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansatnblom Status symbol; v nedeljo, 30. maja
ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; v ponedeljek, 31. maja ob 17. uri odprtje kioskov,
od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet.
SKD J. RAPOTEC - Prebenea
v okviru 20-letnice društva vabi
danes, 28. maja 1999 ob 20.30 na
KONCERT
PIHALNEGA ORKESTRA BREG
ki bo na vaškem »plača« Pri lipi v Prebenegu.
V primeru slabega vremena bo koncert v vaški Srenjski hiši.
23 OBVESTILA
ŠD VESNA vljudno vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prostorih doma Alberta Sirka, jutri, v soboto, 29. maja 1999 ob 20. uri.
ZVEZA SLOVENSKIH
KULTURNIH DRUŠTEV
Trst-Gorica-Videm sklicuje
II.	kongres in 33. redni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob
13.30	v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju.
Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja ju-
OBCINA ZGONIK 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ZGONIK
28., 29. in 30. maja 1999 Danes, 28. maja
ob 19. uri otvoritev Razstave vin, od 20.30 do 1. ure ples ob zvokih ansambla Adria kvintet Jutri, v soboto, 29. maja ob 9. uri mednarodni balinarski turnir SK Kras za XX-VI. pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri mednarodni turnir v moškem in ženskem rokometu za V. pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov,
ob 19. uri finalna tekma v ženskem rokometu v SKC v Zgoniku,
ob 20. uri finalna tekma v moškem rokometu v SKC v Zgoniku,
od 20.30 do 1. ure ples ob zvokih ansambla Zamejski kvintet
Nedelja, 30. maja
ob 16. uri odprtje kioskov,
ob 19.30 koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ob 20. uri nagrajevanje likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Briščiki, nagrajevanje vinogradnikov, od 20.30 do 24. ure ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet
Ponudba tipične domače hrane
Vsak dan so vam na ogled likovni izdelki in fotografski posnetki o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD DOM BRISCIKI
ZAGOTOVLJEN PARKIRNI PROSTOR!
Vabljeni!
MOPZ VASILIJ MIRK PR0SEK-K0NT0VEL
v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi
27. SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
jutri v soboto, 29. maja ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku Sodelujejo zbori: MePZ KUD BREŽICE,
MePZ ZARJA - Železna Kapla (Avstrija), MePZ SVOBODA - Stražišče pri Kranju
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
AOTEAROA
Naravne znamenitosti Nove Zelandije V sliki in besedi nam jih bo prikazal LOJZE ABRAM
danes, 28. maja, ob 20.30
v društveni dvorani v Dolini
tri, v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo čarodej Ghi-bli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi!
OBČNI ZBOR KOSOVE-
LOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, v soboto, 29. maja, ob 10.uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani.
TABORNIKI RMV v sodelovanju s frizerskim salonom Cecilia prirejajo jutri, v soboto, 29. maja ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu SPOZNAVNI VEČER PRIČESK. Vsi toplo vabljeni!
KULTURNI VEČERI ob
priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: jutri, v soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških
ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni!
KRIŠKA SRENJA obvešča člane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 31. maja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na okroglo mizo in pogovor z avtorjem ob izidu tržaško-argentinskega romana pisatelja Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«. Poleg avtorja bodo na kulturnem večeru sodelovali še uredniki in literarni zgodovinarji dr. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽEN-
CEV vabita ob izidu knjige dr. Milice Kacin VVohinz »Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu« na predstavitveno okroglo mizo NASI POSLANCI V RI-
MU 1921-1929. Novo knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Sodelovali bodo avtorica dr. Milica Kacin VVohinz in ured-
nika že v prejšnjih letih izdanih zbirk parlamentarnih govorov Virgila Sčeka Marko Tavčar ter Engelber-ta Besednjaka in Josipa Vilfana dr. Egon Pelikan. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, v torek, 1. junija ob 20. uri.
SRENJA BOLJUNEC, FANTOVSKA BOLJUNEC, SKD F. PREŠEREN in MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabijo vse vaščane na sestanek za čiščenje vasi ob priliki vaškega patrona in šagre, v torek, 1. junija ob
20.30	v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljun-
SRENJA OPČINE sklicuje redni občni zbor, ki bo v TOREK, 1. JUNIJA v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo predsednika o dejavnosti v preteklem letu; 2.) blagajniško poročilo; 3.) stanje upravičenih posestnikov oziroma lastništva pri pose-stvovanih zemljiščih; 4.) razno.
SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od
19.	do 21. ure, na sedežu društva v Bazovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobela tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659.
KD FRAN VENTURINI
vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan.
TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV sporoča, da bo v sredo, 2. junija 1999 ob 17. uri v Modri dvorani sedeža Združenja tržaških trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolo 7, predavanje DIABETIS DANES - kako ga preprečiti in zdraviti. Predaval bo diabe-tolog dr. Francesco Dapas.
DRUŠTVO FINŽ-
GARJEV DOM in založba MLADIKA vabita v petek, 4. junija na predstavitev knjige Draga Stoke Po
prehojeni poti. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraške banke, Ulica Ricreatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 18. uri. Na predstavitvi bosta poleg avtorja sodelovala še časnikar Saša Martelanc in Livij Valenčič.
PD SLOVENEC Boršt-Za-brežec priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih otrok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zvečer ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov.
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30.
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska sola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zazeljeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel.
040-2024017.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
ORATORIJ 1999 ALI VESELI ZIV ŽAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-
8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST
prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Ci-cerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
UVOZNO-IZVOZNO
podjetje s sedežem v Trstu išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro TAJNIK/TAJNICA.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče uradnika s tehnično usmeritvijo, z opravljeno višjo Solo (po možnosti na DPZIO J. Stefan) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
PRODAM dve klavirski harmoniki, 60 basov, prva z dvema registroma, druga s tremi, generalno uglašene. Tel. 040-228168 v večernih urah.
CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepremične, pokličite v večernih urah na tel. št. 00386-67-25202.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje na Goriškem išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo »curriculuma« poslati na Servizi aizendali, Peric Adriano, Ul. S. Mi-chele 334 - 34170 Gorica.
ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-421412.
V NAJEM DAJEMO 2 sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. št. 040-300826, od 9. do 12. ure.
OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 350150.
OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150.
ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elettrozeta rabljen 6 mesecev, za
250.000	lir, videokasete Re-
corder - SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za
350.000.	Tel. št. 040-212055.
NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina.
PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297.
LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk - Opčine. Tel. 040-212289.
PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk - Opčine ob petkih. Tel. 040-212289.
V	PREBENEGU so Kocijančiči osmico odprli, da bi se ga nažrli in kmalu zaprli.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32.
V	MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fa-bec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice.
V	SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk.
V	MEDJE VASI ima osmico VValter.
V	PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848.
OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
S_____________IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi jutri, v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortuna-to, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah.
PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). Odhod ob 9. uri iz Bazovice.
SK BRDINA obvešCa, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja še v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vi-centina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani.
KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30.
plT STOjfr
■ SESLJAM 27/1 Državna cesta 14 (bivši Cimadori)
pooblaščena mehanična delavnica BUBO / prodaja / servis Novi upravitelj Peter Vodopivec vabi vse na
OTVORITEV jutri, 29. maja, od 17. ure dalje.
podzastopstvo koncesionarja AUTO ČAMPO MARZIO
MILAN / PO 20 LETIH OBNOVITVENIH DEL
SLOVENEC V TUJSKI LEGIJI
Leonardova Zadnja večerja v novi luči
Ogled mojstrovine je mogoč od danes po skupinah
Življenjska zgodba Rajka Cibica
Rodil se je na Proseku za časa Avstrije
Od danes je v cerkvi Milostne Matere božje (Santa Maria delle Grazie) v Milanu na ogled obnovljena oz. povrnjena v nekdanji bliSC Leonardova Zadnja večerja (f. AP). Gre za velik podvig, kateremu sta botrovala ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti in grupa Olivetti, restavriranje je namreč trajalo vec kot 20 let, stalo pa okrog 7 milijard lir. Obnovitveni postopek je sprožil leta ’78 tedanji ravnatelj za kulturne dobrine Lombardije Carlo Bertelli, dela pa je, tudi sredi polemik zaradi izbranih metod, dve dobri desetletji vodila Pinin Brambilla Barcilon. Njen pristop in rezultate dela so tudi ob včerajšnji uradni otvoritvi prenovljene mojstrovine zagovarjali ministrica Giovanna Melandra in specialisti ministrstva, medtem ko so nekateri mednarodni strokovnjaki (npr. združenje Artwa-ch International Jamesa Becka in umetnostni zgodovinar Ernst Gom-
brich) izrazili Številne pomisleke o izbrani metodi. Restavratorka je zagotovila, da je bilo delo opravljeno z dolžno natančnostjo in previdnostjo, dodatne težave pa so predstavljali tudi obnovitveni posegi opravljeni v prejšnjih stoletjih. Leonardo da Vinci je Zadnjo večerjo ustvarjal v obdobju 1494-1498, v 18. stoletju pa so kar dvakrat korenito posegli. Kot je podčrtal Giuseppe Basile, zadnji koordinator obnovitvenih del, so se držali načela, da ob originalu obdržijo tudi tisto, kar je v stoletjih nastajalo na Leonardov! mojstrovini, saj je v Času postalo njen sestavni del.
Ocena o opravljenem delu je sedaj prepuščena strokovnjakom in vsem, ki si bodo Zadnjo večerjo ogledali. Pravzaprav podvig ne bo tako enostaven, kajti v cerkev bodo spuščali skupine po 25 oseb, ki si bodo morale vstopnico telefonsko
vnaprej rezervirati, leonardovi Zadnji večerji v Čast je včeraj Milan organiziral vrsto prireditev, predavanje o mojstrovini pa je imel Nobelovec Dario F6.
Handke nasilnež
Včeraj je nemški dnevnik Bild-zeitung objavil posebno lestvico moških, ki so zelo nasilni do svojih partneric. Nezavidljivo prvo mesto je osvojil avstrijski pisatelj Peter Handke, ki zadnje Čase veliko nastopa v medijih kot odločen branilec MiloševiCevega režima. O svoji zvezi s Handkejem je v odprtem pismu pripovedovala njegova nekdanja partnerica, igralka Marie Colbin. Vsekakor so na seznamu »velikih umetnikov, malih moških« tudi Pablo Picasso in pisatelja Norman Maher in lev Tolstoj.
»LuC sveta sem zagledal na začetku prve svetovne vojne v znamenju škorpjona, na obali Jadranskega morja, ne daleC od Trsta...«, začenja svojo pretresljivo življenjsko pripoved Rajko Ci-bic, nekdanji (francoski) pripadnik tujske legije in podjetnik. Kljub temu, da je bil rojen pod avstrijsko krono, je svoje prvo državljanstvo zamenjal leta 1918 za italijansko, ter nato leta 1924 za jugoslovansko in leta 1957 za francosko. Kljub temu je bil in ostal ponosen na svoje korenine, saj še sedaj v pozni starosti pomni pesem: »Slovenec sem, tako je mati d’jala.«
Osnovno šolo je obiskoval pod fašistično Italijo in srednjo v Ljubljani v času diktature kralja Aleksandra. Strinjal se ni ne s prvim ne z drugim od teh režimov, zato se je leta 1935 odpravil s trebuhom za kruhom in se naposled znašel med težaki marsejskega pristanišča. Tu pa se njegovo pustolovsko življenje usmeri v nepredvidljive tirnice usode, saj se je poskusil kot slepi ladijski potnik, stavkokaz med pristaniškimi delavci in prostovoljec za mednarodne brigade. Ker so mu vsi h poskusi spodleteli, se je odločil za služenje v Tujski legiji. V pričujoči knjigi avtor realistično in brez odvečne samohvale popisuje enaindvajset krvavih let legionarskih doživetij širom po svetu. Posebej pretresljiva so njegova pričevanja o drugi vojni v Franciji in Nemčiji, o treh bivanjih v Indoki-ni ter v Alžiriji v začetku tamkajšnje vstaje. Da bi se izognil dolgoveznemu faktografskemu nizanju dogodkov, je Ci-bic svoja doživetja popestril s kritičnimi razmišljanji in številnimi skrbno izbranimi dokumentarnimi fotografijami. Po zaključeni vojaški karieri je v Reimsu osemnajst let vodil podjetje za opremo gasilcev in reševalcev ter v tem Času predsedoval Društvu nekdanjih legionarjev v Champagni.
Toliko o avtorjevi biografiji. Enako zanimiva so njegova razmišljanja o daljnji in tudi bližnji preteklosti, zlasti tista, ki segajo v njegovo mladost in nic manj tista povezana s slutnjo srhljivega razkroja bivše Jugoslavije oziroma Cibi-cevo srečanje leta 1990 z najhujšim balkanskim krvnikom novejšega Časa
Slobodanom Miloševičem. Avtorjevo mladost na Proseku, v Sovodnjah in Bazovici je zagrenil prihod Mussolinija na oblast. To je bilo obdobje, ko so razuzdani črnosrajčniki (camicie nere) divjali in terorizirali prebivalstvo po slovenskih vaseh. Prepovedane so bile vse manifestacije oziroma javne prireditve in cerkveni obredi v slovenskem jeziku in drugo. Raznarodovalna politika fašistične Italije je dosegla vrhunec z nasilnim poitaljanjenjem imen in priimkov. Tako so postali Ivan Cibic -Giovanni Cibbi, Alojz Kapun - Lugi Capponi, Josip Kodermac - Giuseppe Coderni itd. To pa poleg drugega potrjuje avtorjevo ugotovitev, da v Evropi ni primera, kjer bi bil pritisk na manjšino tako neusmiljen in poguben za narodno identiteto.
Sklepno poglavje knjige je posvečeno balkanski tragediji ob razpadu bivše Jugoslavije, ki ga je povzročila ne-zajezljiva sprostitev srbskega nacionalizma. Čeprav je Rajko Cibic francoski državljan, vseeno brez dlake na jeziku zaključuje, da je imela Francija v teh letih nepojmljive humanitarne tragedije veliko odgovornost. Zaradi svojih privilegiranih stikov s Srbi iz leta 1918 je francoska vlada na Čelu s predsednikom Mitterandom namreč želela ohraniti »celo ovco in sitega volka«, pri tem pa spogledala dejstvo, da se na balkanskih prostranstvih kolo zgodovine ne vrti naprej, temveč nazaj. Podobno napako so (žal pri polni zavesti) zagrešile tudi ostale države Članice evropske skupnosti, Organizacija združenih narodov, ter navsezadnje tudi ZDA, ki so se po večletnem sprenevedanju in »zgražanju od daleC« pet minut pred dvanajsto odločile pogasiti požar, ki plamti že skoraj celo desetletje! Ob vseh grozodejstvih in zločinih proti človeštvu, ki jih posredno spremljamo prek televizijskih ekranov pa se zdi znova aktualen retoričen premislek francoskega zgodovinarja in strokovnjaka za balkanska vprašanja: »Ne postavlja se vprašanje, zakaj se Jugoslovani razhajajo, ampak Cernu so se pravzaprav združili.«
Slavko Gaberc
NOVICE
Sezono 1999/2000 ljubljanske Drame
Uprizoritvena sezona 1999/2000 v ljubljanski Drami bo po zagotovilih njenega ravnatelja in umetniškega direktorja Janeza Pipana "jagodni izbor" predstav iz vsaj dvakrat večjega števila razpoložljivih projektov. V tej gledališki hiši si bo moč ogledati ducat premier - šest na velikem in pet na malem odru ter eno na terasi gledališča. SNG Drama ponuja dela Dostojevskega, Belbela, Shakespearea, Šeliga, Moliera, Becketta na veliki ter Atkinsa, Mucka, McDonagha, SrbljanoviCeve in Reze na mah sceni, Živadinova pa na terasi. Prva premiera nove sozone je napovedana za 25. septembra, ko bo doživel krst eden najambicioznejših projektov Drame zadnjih let - Idiot, dramatizacija oziroma "montaža" romana Dostojevskega v interpretaciji Mileta Koruna. (STA)
Srečanje mednarodnega združenja založnikov
Državna založba Slovenije (DZS) organizira danes in jutri v Portorožu redno letno srečanje Mednarodnega združenja šolskih založnikov (PEP), katerega gostiteljica je letos Slovenija. Glavne teme letošnjega srečanja so odnosi med založniki in vladnimi ustanovami in vladna določila v zvezi z izobraževalnimi materiali ter vloga novih medijev v založništvu. Namen združenja je mednarodno povezovanje, izmenjava izkušenj in znanja šolskih založnikov, saj lahko le-ti pomembno prispevajo h kakovostni rasti izobraževanja v vseh evropskih državah. Medsebojno povezovanje tako omogoča izmenjavo specialističnega znanja s področja zalaganja učbenikov ter izmenjavo informacij o šolskih sistemih, shokovno izpopolnjevanje zaposlenih in izmenjavo kadrov, izmenjavo promocijskih gradiv, katalogov učbenikov in založniških novosti ter pripravo skupnih založnoških projektov. (STA)
Nova dizna glasbena pot
v svetu
FOKUS
• Jan Garbarek in The Hilhard Ensemble: nova drzna glasbena pot
Pred petimi leti, ko si je producent Manfred Eicher zamislil sodelovanje med norveškim jazz saksofonistom Janom Garba-rekom in vokalno skupino The Hilhard Ensemble, so kritiki -kljub drznosh glasbenega načrta -kar dobro sprejeli album »Offi-cium« (ECM, 1994). Na polifon-sko pevsko ubranost antičnih motivov iz 15. in 16. stoletja je Jan Garbarek dodal svoje instrumentalne vložke, ki so dokazali, kako se lahko presenetljivo dobro ujemata dva popolnoma različna
glasbena izrazoslovja. Popolnoma svobodno fraziranje, ki ga Garbarek odraža v vsaki svoji plošči, se neprestano rojeva in pretaka iz ene melodije v drugo, tako da nemalokrat povzroča v poslušalcu občutek odtujenosh. Po uspehu albuma »Officium« so glasbeniki koncertirali daleC po svetu, pred kratkim pa smo zabeležili zelo uspešen nastop v videmskem gledališču Giovanni da Udine. Eksperimentiranje novih kreativnih spajanj je privedlo do novega albuma, pravzaprav dvojne zgoščenke, ki nosi naslov »Mnemosyne« (ECM, 1999). Čeprav gre za očitno nadaljevanje prejšnje plošCe, je vendar pri novem delu opazen še drznejši pristop do muziciranja. Ob srednjeveških melodijah so se glasbeniki tokrat dotaknili tudi ljudske glasbe iz različnih dežel (Škotska, Španija, Rusija, Peru). V novem albumu se nasprotujoča si zvočnost Jana Garbareka in skupine Hilhard še popolneje in bolj dovršeno prepletata in dopolnjujeta v eno samo celoto.
NOVE PLOŠČE
Klasična glasba
•Dir. Pierre Boulez, »Gustav Mahler - Symphonie N. 1«, Deutsche Grammophon
•Herbert Henck (klavir), »Jean Barraque - Sonate pour Piano«, ECM
•Dir. Rene Jacobs, »Alessan-dro Scarlatti - II primo omicidio«, Deutsche Harmonia Mundi
•Dir. Sir. C. Mackerras, »Franz Schubert - Symphonien N. 8, 9«, Telarc
•Dir. Paul McCreesh, »Georg Friedrih Handel - Solomon«, Ar-chiv
•Dir. A. Pappano, »Benjamin Britten - The Turn Of The Screvv«, Musidisc
KONCERTI
Danes začetek pomladanske glasbene sezone v gledališču Verdi
•Danes, ob 20.30 in jutri, ob 18. uri Orkester gledališča G. Verdi, dir. Gary Bertini, na sporedu G. Mahler, Trst, gledališče G. Verdi, pomladanska glasbena sezona
• Danes Jimmy Joe’s Band, Milje, Big Bufialo, ob 21. uri
•Danes Hot Exposure, Gorica, kongresna dvorana Pokrajinskih muzejev, ob 21. uri
•Danes Jugend und Kinderchor Magdeburg, dr. Barbara Miiller, Gorica, Deželni avditorij, ob 20.30
•Danes Filharmonični orkester iz Vidma, dir. Lior Shambadal, pianistka Enrica Ciccarelli, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob
20.30
•Danes Mariella Nava, Nova Gorica, Hit Hotel Casino Park, ob
22.30
•Danes Status Quo, Ljubljana
•Od danes do 30.5. »Friuli International Tatoo« (Mednarodni festival vojaške glasbe), Gradež, Park vrtnic
•Jutri koncert nagrajencev natečaja »Premio Trio di Trieste«, Trst, gledališče G. Verdi, ob 21. uri
•Jutri Taiko Do, Trst, gledališče Miela, ob 21. uri, »La via del tam-buro«
•Jutri Simfonični orkester RTV Slovenija, Portorož, avditorij, Koncert ob 50-letnici Radia Koper-Ca-podistria
•Jutri Alan Sorrenti, Portorož, Casino
•Jutri Tre allegri ragazzi morti in Aria di golpe, Zoppola pri Pordenonu, Rototom, ob 22.30
•Jutri Marina Rei, Vihorba pri Trevisu, Palaverde, ob 21. uri
•30.5. Zbor gledališča G. Verdi. Trst, gledališče G. Verdi, ob 18. uri
•30.5. Koncert mladih izvajalcev, Trst, rojanska cerkev, ob 1'■ uri
•30.5. Orkester gledališča G. Verdi, dir. Gary Bertini, na sporedu: G. Mahler, Pordenon, avditorij Concordia, ob 20.45.
•31.5. Simfonični orkester iz Tržiča in Zbor U.S.C.I. Tržič, stolnica sv. Ambroža, ob 21. un
•31.5. »Deep Purple Night«. tj-Vito al Taghamento, avditorij, 0 21. uri
•2.6. Paola Turci, Treviso, trg-Burchiellati
•3.6. Klezmatics, Videm, aV torij Zanon	. j
Vse do zadnjega trenutka je bil datum letošnje prireditve v negotovosti, saj je bilo zelo možno, da bi otvoritev 14. mednarodnega salona industrijskih vozil v Turinu padla v isti termin, ki je bil predviden za sejem Movimenta. Toda tudi letos v Turinu niso uspeli pripraviti sejma in tako je odpadel še zadnji dvom: MOVIMENTA bo torej potekala od danes do 31. maja na videmskem sejmišču.
Kot vsi novinci pa je tudi Movimenta morala prestati svojo »vajeniško dobo« in se lani sprijazniti z nepopolnim sodelovanjem krajevne industrije s tega področja in tudi z dokaj medlim sprejemom furlanske publike. Toda nedvomne zasluge so si organizatorji pridobili že s tem, da so znali v Furlaniji Julijski krajini pritegniti pozornost prevoznega sektorja in vzbuditi zanimanje javnosti za kategorijo, na katero se je vedno gledalo s predsodki. Prav to je tudi omogočilo organizacijo druge izvedbe sejma. Letošnja prireditev pa ima vse predpostavke za resnično uveljavitev manifestacije same in seveda tudi organizatorjev, ki so pognali motorje (v pravem smislu besede), da bi ureničili ta načrt, že takoj po zaprtju lanske prireditve Movimenta 98. In zares MOVIMENTA gleda v prihodnost, pred seboj pa ima zelo jasen cilj: čimprej postati »specializirani razpoznavni pol« na italijanskem severovzhodu, kjer lahko operaterji in podjetniki tega sektorja iz celotne Srednje Evrope na enem mestu najdejo odgovore na najrazličnejša vprašanja
v zvezi z informiranjem, izpopolnjevanjem, promocijo in komercializacijo. »Furlanija-Julijska krajina,« je dejal predsednik videmske Zveze obrtnikov in malih podjetnikov dr. Bep-pino Della Mora, »je bila leta obmejna regija, svoj geografski položaj na meji med dvema sistemoma, razvitim kapitalističnim na eni in komunističnim na drugi, pa je tudi drago plačala. Kljub temu pa se je deželno gospodarstvo, še posebej obrtništvo in malo podjetništvo, znalo razviti in je na nekaterih področjih prevzelo vodilni položaj, pri čemer je dolžno zahvalo dejstvu, da je FJK dežela s posebnim statutom, in pa tudi Videmskemu sejmišču. Eden od mojih predhodnikov je bil med drugim tudi med ustanovitelji sejmišča in je spremljal razvoj tega dela Italije. Sedaj, ko je železna zavesa padla, je Furlanija.Julijska krajina postala povezovalna dežela. Ni slučaj, da se je Videmsko sejmišče odločilo, da ponudi gostoljubje Mo-vimenti, torej prireditvi, ki je specializirana v prevozih in drugih premikih blaga, in je letos drugič na sporedu. Pri Zvezi obrtnikov in malih podjetnikov iz Vidma smo zaradi tega zadovoljni, saj se tako nadaljujej po poti, ki jo je Zveza začrtala že pred 50 leti.«
Videmsko sejmišče, ki je že gostilo sejem MOVIMENTA 98, ostaja tako ustanova, ki bi se želela spremeniti v »vstopna vrata za Vzhodno Evropo«. Strateški položaj Vidma predstavlja veliko prednost za razvoj poslov na tem področju, za katerega vlada ve-
liko zanimanje tudi pri številnih podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo, in vidijo v vzhodnih trgih veliko poslovno priložnost. MOVIMENTA 99 torej na osnovi izkušenj iz lanskega leta odpira vrata operaterjem iz naslednjih prodajnih sektorjev: tovorna vozila za prevoz blaga, pretovor blaga, logistika, stroji za zemeljska dela, stroji in oprema za gradbeništvo.
Ker je večina lanskih razstavljalcev potrdila udeležba, pridobili pa smo tudi veliko novih, smo prepričani, da bo sejem predstavljal za vse primerno priložnost za navezavo stikov in za sklepanje novih poslov v smislu vedno bolj enotne in odprte Evrope. Svoje sodelovanje so zagotovile številne delavske zbornice iz drugih držav, obiskovalci bodo imeli priložnost za sodelovanje z najrazličnejšimi združenji iz tega gospodarskega sektorja, s katerimi bodo lahko poglobili vsa aktualna vprašanja, ki zadevajo trenutni družbeni, gospodarski in politični položaj. V ta namen bo na letošnji prireditvi odprt »informacijski otok«, kjer bodo stalno potekali pogovori o vseh stvareh, ki so povezane s tem sektorjem, da bi na ta način čim bolj ustrezno »informirali tiste, ki informirajo«, z dogajanji na tem izredno pomembnem delu državnega gospodarstva.
Dobimo se torej v Vidmu od danes do 31. maja, vabilo pa ni namenjeno samo krajevnim operaterjem s tega področja, temveč tudi vsem, ki jih ta sektor zanima in prihajajo iz drugih delov Italije, in zakaj ne, Evrope.
Drugi specializirani salon
od 2 3«d j^F • • maj a
na Sejmišču v Vidmu (LJdinol, _,:m
azila - Logistike/^
Grtidbeha mehanizacija^ Strdji in oprjeqya za gradbeništvo
V sodelovanju
j x 's
UNiONEARTIGIANUf' \ ** PICCOLE IMPRESE3p%#c
9' 'fon/infigiaiuih

CROCE ROSSA Comitato Provinelafe m Udine Gruppo Pionieri
FieraUdine
od28.So3X.aaja
1999
rA
na Sejmišču v Vidmu (Udine)
Movimenta
Drugi specializirani salon
Umik: 10.00 - 20.00 (non-stop)

Tovorna vozila Logistika Gradbena mehanizacija
Kupon za brezplačen vstop (za podjetja)
Velja za ________vstopnic

■ S
troji m oprema za gradbeništvo
V sodelovanju z:
tegsssr'^	^ FieraUdine

Email: triel@iol.it / http://users.iol.it/friel
Koncesionar THERMOKING, ANTEO, ISOKIT.
Prodaja, servis in popravila izotermičnih furgonov, hladilnih naprav, nakladalnih sistemov ter pregled vozil za prevoz živil.
Oglejte si naše izdelke na sejmu »MOVIMENTA ’99« v hali EST, štant 17/18 na odprtem.
SCAINI MARIO
GRADBENA MEHANIZACIJA ZA ZEMELJSKA DELA
33030 - VARMO-GRADISCUTTA
VIDEM - UDINE (ITALIJA) VIA SENTINIS 5/1
TEL 0432-778145	FAX. 0432-778749
NOVICE
GORICA / TISKOVNO SPOROČILO SKGZ
SEJEM / JUTRI OB 20.30
Kakovosten dobrodelen koncert
V	soboto, 22. im., so evangeličanska skupnost, krščanska temeljna skupnost ter katoliška skupnost na sedežu Arcobaleno v ulici sv. Mihaela priredile koncert dua »Etna Horo«, katerega izkupiček so namenili v dobrodoelne namene, konkretno ustanovi Caritas v Vidmu za pomoč dekletom, ki so bila pahnjena v prostitucijo in se hočejo iz tega suženjstva rešiti. Kljub maloštevilni udeležbi - večina je najbrž soboto izkoristila za prijeten izlet k morju ali v hribe, ugotavlja pastor Claudio Martelli - so zbrali približno dva milijona lir. Po koncertu je bilo prijateljsko in družabno srečanje.
Slikarski ex tempere
V	okviru prireditev ob Prazniku špargljev v Stan-drežu, bo jutri tudi slikarski ex tempore za otroke, ki obiskujejo vrtec, za učence osnovnih sol in za odrasle. Udeleženci naj s sabo prinesejo svinčnike in barvice,- medtem ko bodo risalne pole prejeli na prireditvenem prostoru. Tema in tehnika sta prosti. Izdelke bo treba oddati jutri, do 19. ure. Avtorje najboljših risb in slik bodo nagradili in sicer v nedeljo, 6. junija, ko bodo tudi postavili razstavo.
Drevi spet zasedba mosta
Pokrajinski odbor proti vojni napoveduje tudi ta konec tedna dve manifestaciji. Danes ob 20.30 bo miroljubna zasedba zagrajskega mosta, jutri pa bodo v Tržiču zbirali podpise proti vojni. Mizico bodo postaviti v Ul. bratov Roselti med 16. in 19. uro.
Krščanska filozofija glasbe
S predavanjem Borisa Šinigoja, mladega slovenskega glasbenika, musikologa in filozofa, ki bo govoril na temo Uvod v krščansko filozofijo glasbe, se zaključuje drugi kratki niz predavanj, ki jih prireja Studijsko raziskovalni forum za kulturo. Niz je posvečen tematiki Glasba, liturgija življenja. Prvo predavanje je imel prejšni teden prof. Rinaldo Fabris in je bilo posvečeno biblični razsežnosti glasbe. Tokrat pa je na vrsti filozofija in predvsem problem odnosa med glasbo in duhovnostjo. Predavanje bo nocoj ob 20. uri v KC Lojzeta Bratuža.
Natečaj za učitelje
Šolsko skrbništvo obvešča, da je od 19. t.m. na oglasni deski skrbništva razgrnjen razpis javnega natečaja na osnovi izpitov in naslovov, za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002. Rok za predložitev prošenj - nasloviti jih je na šolsko skrbništvo, Leopardijeva utica 6 -zapade 30 dni po objavi razpisa natečaja.
Pogreb Pietra Visintina
Danes bodo v Sovodnjah pokopali 75-letnega upokojenca Pietra (Pierina) Visintina. Našli so ga mrtvega v Skrljah v bližini železniške proge, kamor se je menda odpravil nabirat bezgovo cvetje. Truplo je ležalo v bližini avtomobila. Domnevajo, da je upokojenca obšla nenadna slabost. Pokojnik je živel v Sovodnjah v Uršicevi utici, zapušča ženo Jožico Cijak. Pogreb bo danes ob 14. uri z žalnim obredom v cerkvi v Sovodnjah.
Tatovi na šoli »P. D’Aquileia«
Neznanci so se v noči od torka na sredo v prostorih zasebne šole Paotino di Aquileia polastiti približno štiri milijone lir, ki so biti spravljeni v nekem predalu. Ker na vratih niso ugotovili znakov vlamljanja, preiskovalci domnevajo, da so tatovi tokrat uporabili preprosto, vendar uspešno tehniko: skriti so se v prostorih šole, počakali, da je bilo poslopje povsem prazno in nato stopiti v akcijo.
Nesreči jadralnih padalcev
Na Tolminskem so v torek zabeležiti kar dve nesreči jadralnih padalcev. Okrog 11 ure se je na planini Kuk nad Kobaridom ponesrečil 34-letni nemški državljan S ven E. Poskušal je poleteti z jadralnim letalom, vendar je že kmalu po vzletu imel težave z upravljanjem padala . Ob zasilnem pristanku je s hrbtom močno udaril ob travnato pobočje in zadobil hudo poškodbo hrbtenice. Na območju Tolminskega Triglava pa se je nekaj po 19. uri ponesrečila 28-letna padalka iz Cerknega. Zaradi nenadne turbolence je takoj po vzletu izgubila višino in morala zasilno pristati. Obvisela je na drevesu in iz neprijetnega položaja so jo spraviti šele reševalci.
Krožek Virgil Scek Društvo Ars - Katoliška knjigarna
Danes, 28. maja 1999, ob 18. uri Travnik 25, Gorica
Vljudno Vas vabimo na predstavitev zadnjih treh knjig Krožka Virgil ŠCek:
Vida Valenčič - Evropa narodov
Ivo Jevnikar - Slovenija in manjšine
Milica Kacin VVohinz - Lavrenčič,
Podgornik in Stanger v parlamentu
O novih delih bodo spregovorili avtorji
Pozitivna ocena o konzulti na Pokrajini
Kompromis onemogočil izboljšave, uspešnost pa bo odvisna tudi od dobre volje uprave
Defile natečaja »Miltelmoda premic 1999«
Predstavitev 44 najboljših
Goriška SKGZ v izjavi za tisk pozitivno ocenjuje dejstvo, da je pokrajinski svet z veliko večino glasov odobril pravilnik pokrajinske konzulte za slovensko skupnost. S tem je levo-sredinska pokrajinska uprava potrdila pozornost do naše narodnostne skupnosti, kar pa ne velja za Občino Gorica, ki v tem mandatu še ni umestila konzulte za vprašanja etnične skupnosti.
Kompromisna rešitev pri sprejemu pravilnika je po eni strani znak, da večinski del pokrajinskega sveta ne nasprotuje takšnemu pristopu k reševanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, po dmgi strani pa je preprečila, da bi novo izoblikovani organ lahko zadihal s polnimi pljuči. Popravki, ki jih je predlagal svetovalec Damjan
Primožič, bi namreč konzulti zagotovili vidne izboljšave iz vsebinskega in funkcionalnega vidika. SKGZ je mnenja, da je v konzulti razmerje med predstavniki politične in civilne družbe neuravnovešeno in si je zato prizadevala, da bi obe krovni organizaciji imeli po dva predstavnika.
Kljub temu je SKGZ prepričana, da gre za pomemben politični rezultat in se strinja z ugotovitvijo predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina, da bo uspešnost konzulte odvisna predvsem od politične volje vseh zainteresiranih sredin in volje same pokrajinske uprave, da prisluhne mnenjem in nasvetom konzulte.
Kar zadeva polemiko glede (ne) prisotnosti predstavnika takozvane tretje krovne organizacije, SKGZ izjavlja, da ne
zagovarja nobenega bipolarnega sistema na področju civilne družbe, pac pa zagovarja stvarnost in danes je stvarnost takšna, da na področju civilne družbe delujeta le dve priznani in legitimirani krovni organizaciji. Očitno so se tega zavedali tudi predstavniki go-riške desnice, Ce je res, da je svetovalec Nacionalnega zavezništva Ma-niacco priznal obstoj le dveh krovnih organizacij.
SKGZ nazadnje pričakuje, da bo Goriška občina cimprej umestila slovensko konzulto, saj je od imenovanja uprave preteklo že leto dni. SKGZ je nadalje prepričana, kot je podčrtal sam predsednik Brando-lin, da bo postopek za umestitev pokrajinske konzulte stekel. Cim bo kontrolni odbor potrdil pravilnik.
Na razstavišču v Ul. della Barca bo jutri pomemben dogodek iz sveta mode. Ob 20.30 uri bodo predstavili kreacije 44 mladih modnih ustvarjalcev 7. natečaja »Mittelmo-da premio 1999«. Izbrala jih je, med skoraj 400 prispevki, žirija pod predsedstvom Santa Versaceja.
Sicer pa bodo predstavljene modele ponovno ocenjevali. Tokrat bo na delu nova žirija, ki ji predseduje častni predsednik italijanskega združenja modnih krea-torjev Giuseppe Modene-se, elani pa so znani novinarji, pisatelji in strokovnjaki iz sveta mode, Luca Bastagli Ferrari, Gisella Borioli, Paola Cac-cianti, Sergio Corneliani, Silvana Coveri, VVilbert Das, Bov Shevlin, Rocco Mannella, Donata Sarto-rio, Mariella Milani, Ted Polhemus, Maria Vittoria
Carloni, Gianluca Lo Veho, Bianca Maria Piccini-no in Carlo Bach.
Po odločitvi prireditelja, Goriške sejemske ustanove, vstopnine za modni defile ne bo, paC pa priporočajo, naj zaradi omejenega števila razpoložljivih mest interesenti predhodno rezervirajo prostor (tel. 0481/520641).
Pokrovitelj manifestacije je tudi letos Ministrstvo za kulturne dobrine, medtem ko so pobudo, na različne načine podprla razna podjetja in ustanove, Zbornica modnih kreatorjev, Združenje predelovalcev naravnih tekstilnih vlaken, grupacija Merryl, podjetje Illycaffe, letalski prevoznik AirDo-lomiti, podjetje Oreal Professional, Deželna ustanova za promocijo turizma ter Fundacija hranilnice v Padovi in Rovigu.
REVMA / RAJONSKI SVET
DOL-POUANE / POTRJEN PREDSEDNIK Z. FRANDOLIC
Prvo preverjanje novosti v regulacijskem načrtu
Pregled delovanja društva Kras
Med gosti občnega zbora župan M. Lavrenčič in S. Semolič (ZSKD)
V Pevmi je predsinoCi pod vodstvom predsednika Silvana Primožiča zasedal rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver. V začetnem delu seje so opravili formalno obveznost in sprejeli med svetovalce Mirjam Radinja, prvo neizvoljeno na listi Oljke, ki bo nadomestila Damjana Klanjščka.
Glavna točka razprave je bila pregled in ocena temeljnih smernic osnutka novega splošnega občinskega regulacijskega načrta. Svetovalci so vzeli v pretres predvsem določila, ki zanimajo območje njihovega rajona. Velikih novosti na tem področju ni zaslediti. NajveC sprememb bo v urbanističnih predpisih, manj pa glede namembnosti in delitev teritorija. Nekatere od teh sprememb bodo pozitivne, predvsem kar zadeva možnost preurejanja starih kmečkih poslopij v stanovanjske namene, po drugi strani pa se bodo poostrili drugi predpisi, na primer glede razdalj od cest in podobni. Podrobneje se bodo k regulacijskemu načrtu povrnili še v prihodnjem tednu, ko je predvideno tudi informativno srečanje z občinskim odbornikom za urbanistiko Baresijem.
Odborniki kulturnega in športnega društva Kras za Dol in Poljane so si na prvi seji po petkovem obenem zboru porazdelili funkcije. Za društvenega predsednika je bil ponovno izvoljen Zvonko Frandolič, podpredsednik pa je Vanda Vižintin. Tajniško funkcijo je prevzel Igor Krulc, za blagajnika pa je bil imenovan Dario Cro-selli. Odbor sestavljajo še Iztok Devetak, Lucia-no Moro, Cristina Pezzu-lich in Srečko Vižintin.
V nadzornem odboru, ki ga je občni zbor izglasoval v petek, so Franko
Peric kot predsednik ter VValter Gorkič in Joško Radetic kot nadzornika.
Na obenem zboru društva Kras se je po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika začela diskusija, na kateri so Člani podčrtali potrebo po popestritvi društvene dejavnosti in po iskanju novih idej in novih poti. Obenem so se strinjali z važnostjo ohranitve starih vaških navad, ki se jih le še malokdo spominja in ki jim preti nevarnost, da postopoma izginejo.
Na obenem zboru sta bila prisotna tudi župan
občine Doberdob Mario Lavrenčič, ki je v svojem posegu med drugim spodbudil elane društva k iskanju novih iniciativ za najboljšo uporabo poslopja, ki jim ga daje občina na razpolago, in predsednik pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Silvano Semolič, ki je poudaril važnost kulturnih društev na celotnem teritoriju v zamejstvu, saj so eden od temeljev, na katerih sloni razvoj naše kultu- m re, pa čeprav so majhna, kot je društvo Kras iz Dola in Poljan.
KRONIKA / TATVINA V KOPRIVNEM
Karabinjerji izsledili in priprli 30-letnega E.P.
TRŽIČ / DO SREDE SEPTEMBRA
Bogato poletje
5. junija koncert TPP »Pinko Tomažič«
PEČ / JUTRI
Solidarnostna
baklada
Društvo krvodajalcev Sovodnje bo jutri, 29. t.m., priredilo solidarnostni pohod z baklami. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzeli Občina Sovodnje in Zadružna kreditna banka, pri pobudi pa sodelujejo tudi druga društva z območja so-vodenjske občine.Udeleženci se bodo zbrati na prireditvenem prostoru SKD Vipava na Peci, od koder bodo ob 20. uri zaceli približno tri kilometre dolg pohod in se zatem ponovno vrnili na izhodišče. Tam bodo za vse pripravili topli obrok, najmlajši kotalkarji SKD Vipava pa bodo pripravili krajši spored. Izkupiček prireditve bodo namenili v dobrodelne namene - za gradnjo in vzdrževanje doma za paciente in njih sorodnike v Centru za rakasta obolenja v Avianu.
Karabinjerji so v razmeroma zelo kratkem Času izslediti tatu, ki se je v torek ponoči prikradel v trgovino Grion v Koprivnem in nato pobegnil v dokaj Čudnih okoliščinah. Včeraj so namreč priprli 30-letnega E. P. iz Krmina. Osumljen je, da je v torek, okrog 23. ure, prišel v trgovino - fotoa-telje Mario Grion v Koprivnem v Garibaldijevi utici 5 ter iz blagajne ukradel nekaj denarja. Dejansko naj bi si prilastil le manjšo vsoto, vsega skupaj menda okrog 80 tisoč tir.
E.P.-ja je med brskanjem po blagajni presenetila lastnikova soproga, ki je postala pozorna na ropot, ki je prihajal iz trgovine v stanovanje v prvem nadstropju. Bližnje srečanje pa nepovabljenega gosta ni zmedlo. Zensko je porinil stran
in urno odnesel pete, vendar v nepravi smeri, proti dvorišču. Tam je naletel na nepredvideno oviro, divan - gugalnik in izgubil del nagrabljenega denarja. Beg se je seveda nadaljeval in vsiljivec je kljub vsemu prišel do avtomobila. Vozilo je bilo parkirano v bližini, prav pred trgovino, ki jo vodi Grionov sin, ki je bil taCas v lokalu, vendar pa ni opazil ničesar. Neznanec, za katerega so karabinjerji kasneje ugotovili, da naj bi bil prav E.P., je skočil v avtomobil tin odpeljal v smeri proti Krminu. Grio-nova je pritekla za njim na ulico, vendar nekaj trenutkov prepozno.
O dogodku so takoj zatem obvestiti karabinjerje, ki so zaceli preiskavo, ki je bila, kakor lahko sklepamo na osnovi vesti o policijskem priporu, uspešna.
Od konca maja do sredine septembra se bo v Tržiču zvrstilo okrog petdeset glasbenih, gledaliških, pevskih in športnih prireditev. Program pod skupnim imenom »Monfalcone estate« so predstavili v torek na tiskovni konferenci. Glavni organizator in pobudnik prireditev je občinska uprava, ki je k sodelovanju pritegnila številna društva in ustanove. Vseh je nad trideset. Med temi je tudi slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Tržič, ki bo k skupnemu programu prispevalo kar dve prireditvi. Tako bo v soboto, 5. junija, ob 21. uri na Trgu republike nastopil tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«, 4. septembra pa ima društvo Tržič v naCr-tu še eno prireditev, ki bo v znamenju mittelevro-spke kulture, kakor je za-
beleženo na okvirnem sporedu manifestacij. V okviru poletnih prireditev v TržiCu bo tudi nastop godbe na pihala Kras iz Doberdoba.
Poletne prireditve bodo v glavnem na odprtem, p° trgih in ulicah. NajveC dogodkov bo na osrednjem Trgu republike, vendar bodo športni nastopi in koncerti tudi v drugih okoljih, v cerkvah, na uh' cah in v športnih centrih-Nekakšno poletno športno središče pa bo delovalo v Ul. Valentinis 33.
Prva prireditev Tržiske ga poletja bo že v ponedeljek, 31. t.m., koncert Tržiškega simfoničnega orkestra in zborov 5 Tržaškega. Koncert bo v cerkvi sv. Ambroža ob 2 • uri. NajveC prireditev ° julija in avgusta, medtei^ ko bodo dogodki začetku sezone v glavne ob koncu tedna.
FILM / DANES IN JUTRI V KULTURNEM DOMU
Retrospektiva del Silvana Agostija
Režiser in književnik bo tudi spregovoril o umski bolezni, vojni in drugih temah, ki so mu pri srcu
Kulturno združenje »Kairos« in Departma za umsko zdravje prirejata danes in jutri v goričkem Kulturnem domu retrospektivni pregled filmskih in literarnih del Silvana Agostija. V sklopu prireditve bo Agosti vodil tudi seminar o ustvarjalnosti, občinstvo bo imelo priložnost za razgovor z njim in da prisluhne branju odlomkov iz njegovih literarnih del. Jutri ob 18. uri bo v okviru prireditve, ki so jo poimenovali »Silvano Agosti, un poeta da scopri-re«, tudi okrogla miza o vojni, ki se je bodo udeležili ravnatelj Departmaja za umsko zdravje dr. Paolo Bertagni, vodja Caritasa Ruggero Dipiazza, pesnik Božidar Stanisič in dijakinji Deske Pasutto in
Prosvetno društvo Stan-drež je pred kratkim povabilo v svojo sredo Časnikarja in pesnika Jurija Paljka. Večer, označen s preprostostjo in domačnostjo, s katerima je gost osvojil pozornost poslušalcev, je potekal v znamenju spoznavanja Jurija Paljka in njegove poezije.
Pogovor, ki ga je vodil Dimi tri Brajnik, se je zaCel s spoznavanjem pesnikovega razgibanega življenja iz katerega je Črpal doživetja za svojo poezijo. Otroštvo v domači vasi (Velike Zabije na Vipavskem), odhod v vipavsko malo semenišče in zgodnja ločitev od družine, stroga a dragocena vzgoja in izobrazba v semenišču, vse to je pripomoglo k vztrajnemu kljubovanju kasnejšim življenjskim viharjem. Po vojaškem roku v Beogradu ga je ljubezen do knjige gnala v Trst na medicinsko fakulteto, kjer se je moral sam finančno preživljati. Opravljal je veliko poklicev od turističnega vodnika (hvala temu
Elisa Bossa.
Dvodnevno srečanje bo z intenzivnim sporedom predvajanj omogočilo spoznanje velikega »filmskega pesnika«, ki je tudi zaradi svojih nekonformi-sticnih izbir in zavračanja kompromisov s tržno in distribucijsko logiko sirsi javnosti gotovo manj znan, kot bi zaslužil po kvaliteti svojih del. Spored obsega predvajanje vseh njegovih 7 celovečercev ter izbora dokumentarnih in kratko-metržnih filmov, v katerih obravnava probleme vojne, umskega zdravja, upora leta ’68 in druge zanimve družbene teme. Danes bo v veliki dvorani Kulturnega doma ob 17. uri otvoritev, nato predvajanja: 17.30 -»II giardino delle delizie«, 19.00 - »Nel piii alto dei
je prepotoval veliko po Evropi in Italiji), nekaj časa mornarja (spoznal je ruski svet in tragiko delavskega razreda) vse do delavca na bencinski Črpalki.
V Trstu se je sreCal z zamejsko stvarnostjo, še posebno preko goriskih Študentov. Iz tega obdobja je njegova prva pesniška zbirka Soba 150, ki je neko “slovo od mladosti”. Študentski svet, izpoved bivanjske tragike mladega človeka, hrepenenja in razočaranja, vse to je snov takratnih Paljkovih verzov.
Njegova draga pesniška zbirka Nemir je izšla v Sloveniji v prvih letih‘90. Pal j k zna prisluhniti dogodkom in situacijam morda skritim naSemu hitremu ritmu življenja. Njegova pozornost je osredotočena na človeka. Čeprav je njegova poezija večkrat otožna, zna najti smisel vsakega dogodka, ker prav v tem, da se stvari dogajajo omogočajo, da prazen, bel list postane preko besed in verzov poln doživetij in
cieli«, 21.00 - branje odlomkov iz Agostijevih romanov, 22.00 - »Quartie-re«. .V mali dvorani: 19.30
-	»Matti da slegare«, 21.30
-	»Trenfanni di oblio« (sinteza), 22.00 - »D’amore si vive«.
Jutri so na sporedu sledeča predvajanja in srečanja v veliki dvorani:
16.00	-»Uova di garofano«,
18.00	- razprava o vojni,
19.30	- »N.P. il segreto«,
21.00	- nagrajevanje udeležencev likovnega natečaja in obračun pregleda s predstavniki združenja »Kairos«, Silvanom Ago-stijem in občinstvom,
21.30	- »L’uomo proietti-le«. V mali dvorani bo jutri ob 16. uri seminar na temo Od nemoči do ustvarjalnosti, ob 18.00 »D’amore si vive«in ob 20.00 »II volo«.
Čustev. Bel list lahko spregovori. Belina je iskanje pozitivnega ustvarjanja, ki meri k polnosti življenja, k neCemu, kar nas presega. V tem duhu je napisana tudi zbirka Nedorečenemu, izšla leta 1997 pri Goriški Mohorjevi dražbi.
Nemogoče je ubesediti vzdušje, ki se ustvari, ko nekdo spregovori, tem bolj ko je to oseba kot Paljk, ki ima veliko povedati. Njegov -bogat pogled na življenje in na človeka, nam kaže, kako je življenje kompleksno. RaztreSCeno-st in razbitost v pesnikovem osebnem kovčku kulture, navidezno razpršeno, je prelito in prepleteno v eno preko religiozno duhovnega Čuta. Vse kar smo slišali govoriti o kmečkem življenju, o razlikah med Furlani in Slovenci, o ruski delavki, ki je imela na prsih ogromno državnih medalj, Čeprav je pometala pločnike, vse to nam kaže kako je v Paljko-vem mišljenju središčna Črta le Človek in njegova bit.
MM
______________KINO
GORICA
KULTURNI DOM od
17. ure dalje retrospektivni pregled filmov Silvana Agostija in srečanje z režiserjem.
VITTORIA 1 17.30-
20.00-	22.20 »The ma-trix«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss.
VITTORIA 3 18.15-20.15-22.10 »Harem sua-re«. Rež. Ferzan Ozpetek.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Letters from a killer«. I. Patrick Swayze.
Modra dvorana: 18.00-
20.00-	22.15 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall.
Rumena dvorana: 17.30-19.45-22.00»Ed TV«. I. Matthevv Mc Co-naughey.
TR2IC
EKCELSIOR 17.45-
20.00-	22.10 »Attacco al potere«.
IŽ3 OBVESTILA
SKD KREMENJAK JAMLJE vabi elane na redni občni zbor društva danes ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gostilne Pahor v Jamljah.
KD BRIŠKI GBRIC vabi elane na redni občni zbor v ponedeljek, 31. maja, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Bukovju.
V DIJAŠKEM DOMU
bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od
7.30	do 14.30. Otroci bodo v srediSCu ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenj ske in doberdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine Sovodnje in Zadružne kreditne banke v Sovodnjah ter v sodelovanju z društvi, šolskimi ter župnijskimi ustanovami baklado v soboto, 29. maja, na Peci. Odhod ob
20.	uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava.
PD STANDRE2 prireja ob Prazniku špargljev fotografski natečaj Podobe Standreških ljudi. Prispevke je treba oddati med 19. in 21. uro v soboto, 29. maja. Podrobnosti pri Dimitriju Brajniku, tel. 0481/21090.
ii PRIREDITVE
V GALERIJSKIH PROSTORIH Katoliške knjigarne na Travniku bo danes ob 18. uri predstavitev zadnjih treh knjig Krožka za družbena vprašanja Virgil Scek: Vida Valencie - Evropa narodov, Ivo Jevnikar - Slovenija in manjšine in Milica Kacin VVohinz - Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu. O novih delih bodo spregovorili avtorji.
UCENCI IN UČITELJI osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi vabijo na Čarobno junijsko noC. Prireditev bo v torek, 1. junija, ob 20. uri v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.
KD SKALA - GABRJE
vabi na Koncert na borjaCu, ki bo v soboto,
12.junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Gabrjah. Nastopil bo moški pevski zbor Skala Gabrje pod vodstvom Mirana Rustje ter, kot gost, mešani pevski zbor RdeCa zvezda iz Saleža.
Pž KONCERTI
GLASBENA MATICA
Gorica vabi na ZAKLJUČNE PRODUKCIJE, ki bodo: v torek, 1. junija, v avli Glasbene matice, ulica Croce 3 v Gorici; v Četrtek, 3. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah; v petek, 4. junija, v Glasbeni sobi (MuCeniška ulica, 6) v Doberdobu. Vse produkcije bodo ob 18. uri.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999.
SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske Solnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije skupaj z zavodom za Šolstvo R Slovenije, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za Solnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. Interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri sv. Ani, ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGEL iz Doberdoba obvešča, da je bil izlet na jezera Maggiore, Luga-no in Orta prenesen na 3., 4. in 5. september 1999. Vpisovanje in informacije pri Mili.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miin-chen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali pri poverjenikih.
F3 RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU v Gorici je do sobote, 29. maja, na ogled razstava del Jožeta Šubica.
POGREBI
DANES v Gorici: 8.30, Guerrino Ciani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Iz TržiCa: 10.45, Donato Fabaz iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in na glavno pokopališče; 10.50, Luigia Tambacchia vd. Corbatto iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.45, Elide Cernel por. Boscarol iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče.
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
Specializirana delavnica koles in
motornih koles
Dodatki < y * > y *
in nadomestni I Ril 1 Poverjeni prodajalec
deli najboljših	<3B VAMAHA
Prosit! VABILO Prosit!
Cantina Produttori Cormons Krminska zadružna klet odprta v soboto 29. in nedeljo 30. maja
Pridite na krst največje steklenice penečega vina na svetu, imenuje se Melchisedec in vsebuje 30 litrov vina Pinot Brut iz Krmina. Lahko tudi obiščete Klet po očrljivi poti med velikimi poslikanimi hrastovimi sodi in šest metrov visokimi steklenicami s povečanimi posnetki nalepk “Vina miru’’. V salonu “Vina miru” so predstavljena dela umetnikov Altierija, Cucita, De Gironcolija,
Ignazija in Giancarla Doliacha, Di Puglie, Marinija in kiparja Zorata. Poleg vsega tega boste lahko brezplačno preizkusili vina najbolj priznanih D.O.C. področij Furlanije skupaj s pokušnjo 400 kg polente “Carbonera”, ki jo bodo v naši Kleti pripravili mojstri kotla iz doline Val di Chiese, ki povezuje Tridentisko in Lombardijo, morebitne prispevke pa bomo namenili pobudi Mavrica (Missione Arcobaleno) za kosovske pregnance. Prosit!
Cantina Produttori Cormons - Krminska zadružna klet ul. vino della Pace, 31, Krmin, tel. 0481/60579 - 61798
STANDREŽ / V PROSVETNEM DRUŠTVU
Lep večer z Jurijem Paljkom
Pesnik spregovoril o sebi, o svojih življenjskih izkušnjah in poeziji
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
liSSiSSift
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih artneriev.
13
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9194 Faks: 02/8646 5358
CONFINDUSTRIA / GIORGIO FOSSA NA LETNI SKUPŠČINI ITALIJANSKIH INDUSTRIJCEV
Po dosegi evra smo izgubili zanos in zdaj potrebujemo več poguma
Predsednik Confindustrie zagovarjal metodo uglaševanja s politiko in sindikati
RIM - Italija je naredila pomembne korake naprej, a je žal izgubila tisti zanos, ki jo je povedel v Evropo.
Treba je spet najti zalet in se vsak na svojem področju lotiti novih, pogumnih izbir. Tako Giorgio Fossa v svojem poročilu na skupščini Confindustrie, kjer je priklical k odgovornosti vse pristojne kategorije: politike, sindikate in podjetnike. »Izgubili smo zalet, saj ni dneva, da ne bi prihajali signali razočaranja, utrujenosti, neizpolnjenega pričakovanja. Italija je dosegla pomembne cilje, vendar bi zagotovo lahko in morala doseči se vec in boljše,« je dejal predsednik industrijcev. Pozval je k nadaljevanju poti brez samozadovoljstva nad doseženim in s skrbjo za prihodnost. Podjetja bi v teh prizadevanjih lahko naredila veliko veC, če bi le obstajali realni pogoji kompetitivnosti sistema država, a se morajo tudi potruditi za večjo navzočnost v tujini in za poslovanje v svetovni viziji. Ta poziv pa velja tudi za sindikate, kajti uspešnost podjetij ni le odgovornost podjetnikov, ampak tudi zaposlenih: »Način, kako so v Italiji še vedno razumljeni industrijski odnosi, se namreč upira teku Časa in vetru spreminjanja,« je dejal predsednik Confindustrie.
Ton Giorgia Fosse ob branju svojega zadnjega poročila na letni skupščini Confindustrie je sicer umirjen, a pomeni pravi alarm: italijansko gospodarstvo je v slabih vodah, brezposelnost pa odločno previsoka. Treba je reagirati, opustiti »sterilno igro polemike in zvraCanja odgovornosti« ter nadaljevati reforme. Vsak naj pri tem dela svoje: politika naj odloča tudi brez »posplošenega konsenza« (o pokojninah, železnici in pošti); podjetja naj imajo veC poguma za sprejem globalne kompeticije; sindikati naj opustijo »na starih in neučinkovitih obredih« zasnovan model industrijskih odnosov. Prava metoda je uglaševanje, vendar brez zmešnjave, z jasnim razlikovanjem med vpletenimi stranmi, od katerih ima vsaka svojo specifično nalogo. »Skrajšanje delovnega časa in zahteve po zvišanju plač ne morejo biti nevezane na rezultate podjetij, ki so preizkusni kamen tudi za zaposlene,« je dejal predsednik industrijcev, ki je od sindikatov zahteval, naj »opustijo te stereotipe«, kar pa ne pomeni, da se morajo odpovedati redistribuciji dohodka, ampak preprosto to, da mora biti redistribucija v sorazmerju z ekonom-, skim gibanjem in perspektivami podjetij. Metoda uglaševanja, ki pa ne sme biti uporabljena kot preventivno iskanje konsenza, je uporabna tudi za reformo socialne države s pokojninskim sistemom, ki je za Fosso osnovni pogoj za znižanje pretiranega davčnega pritiska, ki duši gospodarstvo.
Prijazen dialog med Fosso in 0’Alemo, medtem ko se je sindikat razdelil
RIM - Fossova zahteva, naj politika odloCa ne da bi iskala preventiven in posplošen konsenz, je naletela na pozitiven sprejem pri predsedniku vlade D’Alemi, medtem ko so mu sindikati odgovorili z odločnim nasprotovanjem pri pokojninah in kolektivnih pogodbah. D’Alema, ki je prvič nastopil na skupščini organizacije industrijcev, je sprejel tudi izziv glede metode uglaševanja: polemike so po njegovih besedah stvar preteklosti in tudi ničemur ne služijo. »Italija preživlja težak trenutek, ki ga vojna še otežuje. Toda znaki novega zagona so že vidni in jih je treba poudarjati. Potrebujemo stabilnost in vztrajnost,« je dejal premier. Seveda - je odgovoril Fossi - pri tem mora vsaka stran napraviti svoje, vendar ni mogoče zahtevati od politike, da bi se odpovedala konsenzu, kajti to bi bilo enako, kot Ce bi zahtevali od podjetij, naj se odpovedo profitom.
Massimo D’Alema je pohvali odnosa do politike v predsednikovem poročilu pristavil eno samo pripombo: »Božični pakt zaCenja dajati rezultate, na primer na področju davčnih ukrepov za spodbujanje vlaganj. Te ukrepe ste želeli vi sami, niso zasluga vlade. To je torej vaš uspeh, prisvojite si ga!« Vlada hoCe imeti s podjetniki iskren odnos, brez dobrikanja, kajti ravno to je smisel uglaševalne metode. Dilema je torej v popolnem soglasju s Fosso: uglaševanje služi za ugotavljanje skupnih ciljev, subjektom pa pušCa njihove specifične vloge, brez zmešnjave. Enakega mnenja je tudi vodja CGIL Cofferati, katerega knjigo (Vsakemu svoj poklic) je Fossa večk-
rat citiral v svojem poročilu, sindikalni lider pa je posebno cenil njegove ugotovitve o sistemu institucionalnih pravil in o uglaševanju. Prav o tej metodi, kot so jo zagovarjali D’Alema, Fossa in Cofferati, pa je prišla nepreklicno negativna ocena drugih dveh sindikalnih liderjev, Sergia D‘Anto-nija in Pietra Larizze. »Iz Fossovega poročila izhaja novo. branje metode uglaševanja, ki je zasnovana na geslu “vsak zase in bog za vse“, to pa se mi zdi zelo zaskrbljujoče,« je dejal Lariz-za. Skupna pa je kritika sindikatov na Fossovo zahtevo po novem posegu v pokojninski sistem in po reformi socialne države, ki jo je predsednik Confindustrie takole utemeljil: »V korekciji te proračunske postavke smo do danes preizkusili vse omejitve italijanskega načina vladanja, ki je pogumen, kadar je treba uvajati nove davke, in plah, kadar jih je treba znižati.«
Da so toni dialoga med Confindu-strio in vlado danes prijazni, potrjuje tudi komentar podtajnika predsedstva vlade Franca Bassaninija, ki je Fossovo poročilo označil za »odlično in uravnovešeno«. Pohvale so prišle tudi iz podjetniških vrst, iz katerih bo prihodnje leto prišel nov predsednik Confindustrie. Fossov mandat bo nedvomno najbolj močno označeval socialni sporazum za razvoj in delo (t.im. božični pakt), medtem ko se bo moral ambiciji po reformi kolektivnega pogajanja - o kateri trojica Cofferati, D’Antoni, Larizza noče niti slišati -skoraj zagotovo odpovedati in to nalogo prepustiti svojemu nasledniku.
- PORTOROŽ / DO NEDELJE
Primorski
sejem
150 razstovljalcev
PORTOROŽ - V portoroški Marini je piranska županja Vojka Stular včeraj odprla vrata 6. mednarodnega obrtniško-podjetniškega sejma Primorski sejem. Na njem se bo do nedelje, 30. maja, predstavljalo 150 razstavljalcev iz Slovenije.
Sejemska ponudba je namenjena predvsem promociji obalno-kraske regije in njenega gospodarstva, pa tudi navezavi poslovnih stikov med primorskimi podjetji in podjetji iz drugih slovenskih regij ter sosednjih držav Italije in Hrvaške.
Organizator, Primorski sejem, pričakuje, da si bo prireditev, ki se razprostira na 3000 kvadratnih metrih pokritih in 7000 kvadratnih metrih zunanjih razstavnih površin, ogledalo približno 15.000 obiskovalcev.
Živahno bo tudi obsejemsko dogajanje, vsak dan pa bo imel tudi določen tematski poudarek. Tako je bil včeraj govor o problemu leta 2000, prirpavili pa bodo še dan podjetništva, dan za vaše srce in dan starejših oseb.
- SLOVENIJA-BAVARSKAh
Zelo dobre možnosti za sodelovanje
MARIBOR - Slovenija in Bavarska imata zelo dobre možnosti za gospodarsko sodelovanje, predvsem na področju industrije motornih vozil, v elektroindustriji, strojegradnji, živilski industriji, optiki in finomehaniki, v telekomunikacijah in turizmu, so med drugim poudarili na posvetu Kako poslovati z Bavarsko, ki ga je v Mariboru pripravila Gospodarska zbornica Slovenije.
Na posvetu se je zbralo veC kot 30 gospodarstvenikov iz vse Slovenije. Lani je blagovna menjava med Slovenijo in najveCjo nemško zvezno deželo dosegla skoraj dve milijardi mark, slovenska stran pa je zabeležila 527 milijonov mark presežka. Na Bavarsko odpade približno Četrtina gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo, tam pa ima sedež tudi približno 70 odstotkov vseh slovenskih in mešanih podjetij, ki so sicer navzoča v Nemčiji. Slovenska podjetja imajo z bavarskimi sklenjenih tudi 40 dolgoročnih kooperacij.
Zakladništvo drastično znižalo obrestne mere za stanovanjska posojila po zakonu Goria
RIM - Uradni list je objavil odlok zakladnega ministra Giuliana Amata, ki je drastično znižal (do 4%) obrestne mere za stanovanjska hipotekama posojila, ki so bila svojCas podeljena po mehanizmu zakona Goria (št.891 iz leta 1986) in namenjena odvisnim delavcem za nakup družinskega stanovanja. Ministrski odlok upošteva dejstvo, da omenjene obrestne stopnje ne smejo presegati osrednjo obrestno mero za vec kot odstotek, ta pa se je od prvega januarja znižala na 3%. Stiriodstotna stopnja bo veljala tudi v primem anticipiranega odplačila posojila. Posojila po zakonu Goria so bila podeljena iz posebnega sklada s samostojno upravo.
Prošnje za sodelovanje na jesenskem sejmu v Zagrebu
TRSTA - Tržaška Trgovinska zbornica obvešča zainteresirane gospodarstvenike, da bo cez nekaj dni zapadel rok za vložitev prošenj za sodelovanje na 75. jesenskem mednarodnem sejmu v Zagrebu, ki je na-pomembnejša tovrstna prireditev na Balkanu. Sejem bo od 13. do 19. septembra, Italija pa se bo kolektivno predstavila s svojim paviljonom v režiji zavoda za zunanjo trgovino IGF. Cena na kv. meter opremljene razstavne površine - vključno z vpisnino, katalogom in sodelovasnjem na spremnih prireditvah - je 275.000 lir, tržaška zbornica pa ponuja tudi alternativno - za forfetami znesek 500.000 lir - za omejeno število podjetij, ki bi se želela predstaviti na njenem standu. Ta že preizkušena formula - piše v tiskovnem sporočilu tržaške zbornične ustanove - jamči razstavljalcem vse reklamne, informativne in promocijske iniciative, kot tudi stalno prisotnost zborničnega funkcionarja na standu.
TEČAJNICE
7 F V PD- 1036
I EVRO= 1.936,27 LIRE
		
27. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	26.05.	27.05.
ameriški dolar	1,0535	1,0473
japonski jen	128,77	128,05
grška drahma	325,25	325,00
danska krona	7,4334	7,4322
švedska krona	8,9870	8,9780
britanski funt	0,65800	0,65510
norveška krona	8,2380	8,2505
češka krona	37,867	37,800
ciprska lira	0,57850	0,57803
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,43	249,93
poljski zlot	4,1753	4,1667
slovenski tolar	192,9391	194,8187
švicarski frank	1,5949	1,5939
kanadski dolar	1,5446	1,5374
avstralski dolar	1,6205	1,6057
novozelandski dolar	1,9717	1,9543
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
27. MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira______________
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
VMLUIE	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0538	1,0374
britanski funt	0,6613	0,6483
švicarski frank	1,6090	1,5761
danska krona	7,5737	7,2879
norveška krona	8,4146	8,0374
švedska krona	9,1983	8,7583
kanadski dolar	1,5618	1,5042
grška drahma	340,64	296,51
japonski jen	132,51	124,50
avstralski dolar	1,6812	1,5705
slovenski tolar	203,82	193,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	242,15	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. trst
KMEČKA BANKA GORICA
27. MAJ 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0538	1,0333	1837	1874
britanski funt	0,66652	0,6507	2911	2976
kanadski dolar	1,5488	1,5119	1250	1281
japonski jen	130,2574	127,1645	14,86	15,23
švicarski frank	1,6126	1,5825	1201	1224
norveška krona	8,3711	8,1703	231	237
švedska krona	9,1306	8,9166	212	217
grška drahma	326,0007	319,5919	5,94	6,06
danska krona	7,5577	7,3779	256	262
avstralski dolar	1,6289	1,5939	1189	1215
slovenski tolar	196,5917	192,6636	9,75	10,05
hrvaška kuna	8,2394	7,5932	235	255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA
EVRO
LIRE
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira
1,95583
6,55957
2,20371
40,3399
13,7603
5,94573
166,386
200,482
0,787564
1936,27
989,998
295,182
878,641
47,998
140,741
325,657
11,637
9,658
2458,555
MILANSKI BORZNI TRG
26. MAJ 1999			INDEKS MIB 30: -1,56%		
delnica	cena €	var.%	delnica	cena €	_var%_
AEM	1,980	-0,55	INA	2,277	-1,30
ALITALIA	2,821	-2,21	ITALGAS	4,100	-0,72
ALLEANZA	10,570	-0,46	MEDIASET	7,710	-0,19
AUTOSTRADE	6,466	-1,35	MEDIOBANCA	11,014	-2,73
BNL	3,040	-1,00	MEDIOLANUM	6,634	-0,28
COMU	7,017	+1,16	MONTEDISON	0,851	-1,55
BCA Dl ROMA	1,438	-1,97	OLIVETTI	3,021	-5,23
FIDEURAM	5,427	-1,20	PIRELLISPA	2,775	-2,52
INTESA	4,748	+0,27	RAS	9,367	-0,61
BCA POP BS	38,360	-1,89	ROLO BCA 1473	22,670	-2,15
EDISON	8,226	-1,62	SAN PAOLO IMI	13,287	-3,02
ENI	6,027	-1,11	TIM	5,681	-0,28
FIAT	3,050	-1,39	TELECOM ITA	10,034	+1,34
FINMECCANICA	0,876	-0,60	UNICREDIT	4,679	-2,37
GENERALI	34,330	-0,08	UNIM	0,460	• 3,39
Podružnica MilanoE/O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d^Ljubli^^^
RIM / KASAČU A SPREJALA PRIZIV ZAGOVORNIKOV
0 reviziji »procesa Sohi« bo odločalo beneško sodišče
Kasacijsko sodišče razveljavilo odločitev prizivnega sodišča v Brescii
RIM - Kasacija je včeraj beneškemu prizivnemu sodiSCu dodelila pristojnost, da odloča o reviziji procesa Sofri-Bompressi-Pietrostefani. Sodniki so sprejeli priziv, ki so ga vložili zagovorniki nekdanjih leaderjev organizacije Lotta continua, tokrat pa je naloga, da preveri, če se v luCi novih eleme-tov lahko ponovno odpre proces zaradi umora policijskega komisarja Luigija Calabresija, pripadla beneškemu sodišču. Že prej sta o tem razsojali prizivni sodišči v Milanu in Brescii in se izrazili odklonilno, vendar je kasacijsko sodišče njuni odločitvi razveljavilo. Zagovorniki Sofrija, Bompressija in Pietrastefanija so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo kasacijskih sodnikov, ki so že drugič razveljavili razsodbo prizivnega sodišča v zvezi z istim vprašanjem, zato si tudi nadejajo, da bo beneško prizivno sodišče odredilo revizijo progesa. Vsekakor pa do odločitve beneškega prizivnega sodišča in nato še do morebitnega novega procesa ne bo prišlo v kratkem: najprej bo namreč treba počakati na objavo utemeljitev včerajšnje razsodbe kazenskega oddelka kasacijskega sodišča, do česar naj bi prišlo v nekaj tednih, šele nato bodo vso dokumentacijo odposlali v Benetke. Če bo beneško prizivno sodišče odredilo, da je zahteva o reviziji procesa utemeljena, bodo lahko zagovorniki vložili pranj o o izpustu na svobodo obsojenih, ki se bodo znašli v vlogi obtoženih (pravzaprav je Bompressi iz zdravstvenih razlogov že
v hišnem priporu). Adriano Sofri je včeraj na novinarska vprašanja odvrnil, da si ne postavlja vprašanja izpustitve na svobodo, ker Bi jih po njegovem mnenju sploh ne bi smeli zapreti. Glede odločitve kasacijskih sodnikov pa je dejal, da ga ni osrečila, pač pa mu je odleglo, ker bi zavrnitev priziva celotno zadevo zapečatila, tako pa se »neskončna sodna igra« lahko še nadaljuje.
»Zadeva Sofri« sodi med najdaljše in tudi najbolj mučne italijanske sodne primere. Vse se je začelo z umorom policijskega komisarja Luigija Calabresi v Milanu 17. maja ’72. Šestnajst let kasneje, 28. julija ’88, so aretirali Adriana Sofrija, Giorgia Pietrastefanija in Ovidia Bompressija, skoraj dve leti kasneje, točneje 2. maja ’91, se je prvostopenjska sodna obravnava zaključila z obsodbo omenjenih treh na 22 let zapora, medtem ko so Leonardu Marinu, ki je priznal udeležbo pri umoru, glavno krivdo pa naprtil trojici, dosodili 11 let zaporne kazni. Julija naslednje leto je prizivno sodišče potrdilo obsodbe, oktobra ’92 pa je kasacija na plenarnem zasedanju razveljavila razsodbo in vrnila dokumentacijo prizivnemu sodišču. Decembra ’93 so prizivni sodniki oprostili vse obtožence, vendar je oktobra naslednjega leta kasacija ponovno razveljavila razsodbo. Enajstega novembra ’95 so bili Sofri, Pietroste-fani in Bompressi spet obsojeni na 22 let zapora, januarja ’97 je kasacijsko sodišče potrdilo razsodbo
prizivnega sodišča, Sofri in Bompressi sta prestopila prag zapora 24. januarja, Pietrostefani pa pet dni kasneje. Januarja naslednjega leta se je milansko pravdništvo izreklo proti reviziji procesa, marca istega leta, se pravi '98, pa je milansko prizivno sodišče zavrnilo prošnjo o reviziji. Oktobra ’98 je kasacija razveljavila odločitev milanskih prizivnih sodnikov in predala zadevo prizivnemu sodišču v Brescii. Marca letos je to sodišče v bistvu dvakrat zavrnilo zahtevo po reviziji, konec aprila pa se je glavni tožilec kasacijskega sodišča povolj-no izrekel o prizivu in predlagal, naj o tem odloča beneško prizivno sodišče. Njegovo mnenje je bilo včeraj sprejeto.
Adriano Sofri (arhivski posnetek)
REFORME / POLEMIKA SE STOPNJUJE
Pol za ustavodajno skupščino
Salvi odgovoril, da nove reform, kdor zagovarja tako rešitev
RIM - Ustavne reforme so potrebne, o tem so politične sile soglasne. Toda soglasje se neha, ko od načelne trditve o nujnosti reform stranke preidejo k vprašanju, po kakšni poti, da o vsebini .reform sploh ne govorimo.
Tako se je včeraj vnela polemika o tem, kako naj se lotijo reform. Največ olja na ogenj sta zlila predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini in predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki sta poskusila spet obuditi k življenju ustavodajno skupščino.
Fini je »vrgel kamen« že v intervjuju za rimski list La Repubblica, takoj po srečanju s predsednikom republike Carlom Azegliom Ciampijem pa dodal polemičnega netiva. Dejal je, da se po njegovem mnenju samo s postopkom, ki je predviden v 138. členu ustave ne da reformirati temeljne listine, dvodomna
lil
komsija je že spodletela, edina resna pot bi bila po njegovem izvolitev ustavodajne skupščine, ki naj korenito spremeni ustavo. Na Finijeve besede se je kmalu nato navezal tudi predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki se je tudi zavzel za ustavodajno skupščino. V svojem izvajanju je šel še dlje, saj je po njegovem mnenju potreben korenit zasuk tako v ustavnih normah kot pri vodenju države.
Odgovor leve sredine ni izostal. »Fini se gre samo volilno propagando,« je dejal predstavnik Zelenih Mamo Paissan, saj bi po njegovem potrebni vsaj dve leti za odobritev zakona in izvolitev ustavodajne skupščine, tudi če bi vsi soglašali s takim pristopom. »Reforme so pristojnosti parlamenta,« je dodal tajnik LS Franco Marini, predsednik senatorjev LD Cesare Salvi pa pribil, da »kdor obuja ustavodajno skupščino, dejansko noče reform«.
NOVICE
Množijo se pojavi rdečih brigadistov
PADOVA, PALERMO - Na različnih koncih Italije se množijo pojavi samozvanih rdečih brigadistov. V Padovi so našli dve pismi, ki so ju resnični ali lažni pripadniki te skrajnolevičarske organizacije naslovih na dve krajevni radijski mreži, in sicer na Radio Gamma 5 in na Radio cooperativa eh Padova. Več telefonskih klicov samozvanih rdečih brigadistov so zabeležili tudi drugod po Venetu in Furlaniji, v Palermu na Siciliji pa so neznanci narisali na zid tamkajšnje fakultete za politične vede zvezdo te teroristične organizacije ter pripisali razna gesla v njeno podporo.
Vse to seveda polni z delom roke preiskovalcev, ki skušajo predvsem priti na sled morilcem prof. Massima D’Antona. Težko je pri tem ločiti pro-vokatorske izpade s pojavi prevratniških skrajnole-vičarskih teženj. V Venetu je posebno aktiven državni pravdnik Guido Papalia. Po njegovem se v tej deželi pojavljata dve resni novoteroristični skupini, ki sta sicer med seboj povezani na višji ravni in se podpisujeta »Nuclei territoriali antimperiahsti per il partito comunista combattente« oziroma »Brigate rosse per il partito comunista combattente«.
500 rejcev na procesu zaradi cestne zapore
MILAN - Milanski sodnik za predhodne preiskave Renato Brichetti je odredil, da se bo moralo kakih 500 rejcev zagovarjati na procesu zaradi cestnih zapor, ki so jih izvedli januarja 1997 v okviru protestnih manifestacij zaradi mlečnih kvot. Proces se bo predvidoma pričel 26. januarja prihodnjega leta. Med obtoženci sta tudi voditelje protesta Aldo Bet-tinelli in Giovanni Robusti. Vest je povzročila osuplost v vrstah rejcev.
2. junija se prične »proces proti komunizmu«
RIM - V veliki dvorani Auditoria della Tecnica v Rimu bo 2., 3. in 4, junija mednarodni posvet, ki bi hotel biti nekakšen proces proti zločinom komunizma. Prireja ga fundacija »Europe Liberte« v sodelovanju s kulturnimi ustanovami Adenauer, Schuman, De Gasperi, Heritage in Hoover institu-tion. Kot je povedal glasnik prirediteljev Paolo Guzzanti, bo šlo pravzaprav za nekakšno preiskavo proti komunizmu, medtem ko bodo pravi proces proti njemu priredili jeseni letos po vsej verjetnosti v Varšavi. Napovedal je priosotnost številnih protikomunističnih osebnosti, kot so bivši poljski predsednik Lech VValesa, bivši župan Moskve Ga-vril Popov, italijanski politik Giulio Andreotti, disidenti Vladimir Bukovski, Mna Sirotinskaja, Sergej Kovaljev in drugi.
Neokusna šala z lažimi bombami
ANCONA - Na kopališki plaži v kraju Numana pri Anconi so včeraj dopoldne zagledali dva predmeta, ki sta se prvi hip zdela Natovi bombi. Bila sta valjaste oblike, rumene barve, na njiju pa je bil viden napis USA. Upravitelj plaže je sprožil alarm in dejansko so karabinjerji v hipu zaprli območje. Takoj so prišli tudi pirotehniki, ki pa so kaj kmalu odkrili, da gre za dve pločevinki strojnega olja, ki ju je neznani šaljivec pobarval v rumeno barvo.
MILAN, TRST / DANES GA POKOPLJEJO
RIM / PO TRAGEDIJI MED NAVIJAČI SALERNITANE
Zadnje slovo od agenta Raiole
Slovesna žalna svečanost je bila v Milanu, truplo zvečer v Trstu
Za navijače zaenkrat ne bo posebnih vlakov
Za ukrep so se odločili na seji medministrskega sveta - Zavzemanje za ustrezen zakon
MILAN, TRST - Včeraj popoldne so v ^st pripeljali truplo policijskega agenta ^ incenza Raiole, ki je bil ranjen 14. maja, 1Tled napadom na dostavno vozilo za pre-^°z dragocenosti, in je po 10 dneh umrl.
tržaški kvesturi so pripravih mrtvaški 0<ier, danes ob 9.30 pa bo v cerkvi Sv. Ma-^ie Velike pogreb v zasebni obliki, ki se ga bodo udeležile tudi krajevne oblasti.
Včeraj zjutraj so se od Raiole poslovili v milčanski stolni cerkvi, kjer so bili tudi poveljnik policije Masone, glavni poveljniki karabinjerjev in finančne straže in kjer je milanski nadškof, kardinal Carlo Maria Martini, ostro obsodil mit denarja in nasilje, h kateremu vodi, kot tudi druga nasilja in teroristična dejanja.
RIM - Do odobritve zakonskega osnutka o nasilju v športnem svetu, Id so ga pred letom dni predstavili tedanji ministri Vel-troni, Napolitano in Flick, se bodo navijači morali odreči tekmam, ki jih priljubljena ekipa igra v gosteh: to je prvi ukrep medministrskega zasedanja, katerega so sklicali po tragediji na vlaku z navijači Salemitane. To pomeni, da za navijače ne bodo več na razpolago posebni vlaki, a za zadnji dve tekmi B lige gostujočim ekipam ne bodo nudili vstopnic, kot so to počeli doslej.
Notranja ministrica Rosa Russo Jervolino je dejala, da nimajo nikakršnega namena penalizirati šport in še manj športna društva: cilj je povsem drugačen, manj nasilja in več navijačev na tribunah. Vlada pa ima tudi dolčž-nost, je pripomnila Jervo-linova, da zagotovi nemoten potek raznih manife-
stacij, izolirati je torej treba največje vročekrvneže. Notranja ministrica tudi vztraja na tem, da bi morala društva poravnati škodo, pri čemer jo podpira njen kolega na ministrstvu za prvoze, Treu. Predsednik nogometne zveze Niz-zola pa prav tako odločno zavrača njuno stališče, češ
da tudi javna uprava ima korist od športnih prireditev (razi davki), kar pomeni, da bi javni red morala zagotoviti država, ki bi si obenem morala prevzeti tudi odgovornost za morebitno škodo. Nizzola dvomi tudi v učinkovitost ustavitve prodaje vstopnic gostujočim ekipam, vz-
traja pa na pomenu, ki ga pri preprečevanju nasilja ima televizija. Od vseh strani obenem prihaja podpora stališču, da bi še pred pričetkom prihodnjega prvenstva odobrili ustrezni zakon, tako da bi se društva znala tudi primerno in pravočasno organizirati.
KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI
13. etapo dobil »sporni« Virenque
Jalabert ubranil roza majico - Ouaranta in Frigo odstopila - Danes prosto Jutri Alpe
RAPALLO - Francoz Richard Virenque (Polti) je dobil 13., 243-kilome-trov dolgo etapo kolesarske dirke po Italiji s ciljem v Rapallu. Skozi belo Črto je prišel 33 sekund pred glavnino 50 kolesarjev, v kateri je bil tudi vodilni v skupni razvrstitvi njegov rojak Laurent Jalabert. Za Vi-renqueja, ki od lanskega škandala z dopingom v ekipi Festina ni dosegel nobenega večjega uspeha, je to šele prva etapna zmaga na Giru.
O prvem mestu sta praktično odločala le dva kolesarja - Virenque in Spanec Santiago Blanco, ki vodilne nista ogrožala, saj zaostajata preveč v skupnem seštevku, zato so jima »dovolili« daljši pobeg. V zaključku je
imel Francoz nekaj več moCi, tako da je lahko skozi cilj prišel z dvignji-nima rokama. »Najprej se moram zahvaliti gospodu Poltiju, ki mi je v težkih trenutkih dal priložnost. Po tolikih zaslišanjih in obtožbah po odkritju dopinga v Festini je to zame velik dosešek, saj sem dokazal, da je bila odločitev o nadaljevanju kariera pravilna,« je dejal Virenque.
Jalabert je brez težav zadržal vodstvo v skupnem seštevku, znebil pa se je tudi enega od zasledovalcev. Italijan D ari o Frigo, pred to etapo 3. v skupni razvrstitvi, je namreč sredi dirke grdo padel in odstopil. Nadaljnjemu nastopanju se je odpovedal tudi italijanski šprinter Ivan
Quaranta, zmagovalec dve etap.
Danes bodo imeli kolesarji edini prosti dan, jutri o pa se bodo že spopadli s prvimi gorskimi prelazi v Dolomitih, kjer bo verjetno tudi padla odločitev o končnem zmagovalcu.
Izidi 13. etape (Sassuo-lo - Rapallo, 243 km): 1. Virenque (Fra-Polti) 6.55:34 s povprečno hitrost 35, 085; 2. Blanco (Spa); 3. Rebellin (Ita) +21 sek.; 4. Sgambelluri (Ita) +22; 5. Teteriuk (Kaz) +34; 6. ZinCenko (Rus); 7. Glomser (Avt); 8. Figueras (Ita); 9. Zaina (Ita); 10. Camenzind (Svi); 11. Zanetti (Ita); 12. Garzelli (Ita); 13. Fonta-nelli (Ita); 14. Pantani (Ita); 15. Go dol (Ita); 17. JalaberP(Fra); 31. Gotti
Virenque je dal na cilju duška svojemu veselju (AP)
(Ita); 42. Jimenez (Spa); 143. Fagnini (Ita) +26:47.
Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Fra-Once) 57.50:04, s povprečno hitrostjo 38, 436 km na uro; 2. Pantani (Ita) +04; 3. GonCar (Ukr) +1:13; 4. Gotti (Ita) +1:17; 5. Clave-ro (Spa) +1:22; 6. Camenzind (Svi) +1:28; 7. Zulle (Svi) +2:08; 8. Axelsson
(Sve) +2:09; 9. Noe (Ita) +2:23; 10. Jimenez (Spa) +2:43; 11. Savoldelli (Ita) 2:48; 12. Simoni (Ita) +3:16; 13. Sgambelluri (Ita) +3:39; 14. Rebellin (Ita) +3:47; 15. Shefer (Kaz) +3:47; 35. Gonzales (Kol) +9:29; 37. Virenque (Fra) +10:07; 94. Blijle-vens (Niz) 1.10:19; 143. Asmaker (Fra) 1.56:26.
NOGOMET / ZA UEFA
V prvi tekmi v Milanu Bologna boljša od Interja
Gostje že vodili z 2:0 - Druga tekmo v nedeljo v Bologni
Mer - Bologna 1:2 (0:1)
STRELO: Andersson v 7. min. p.p., Paramatti v 4. in R. Baggio v 14. min. d.p.
INTER (3-4-1-2): Pa-gliuca 5.5, Simič 6, West 6, Silvestre 5, J.Zanetti 6, Sousa 5, Cauet 6.5 (44' st Ze Elias sv), Milanese 6 (28' st Pirlo 6), R.Baggio 6, Ronaldo 5.5 (T st VVinter 6), Ventola 5.5. Trener: Hodgson 5.
BOLOGNA (4-4-2): Antonioli 6, Rinaldi 6, Paramatti 6.5, Mangone 6.5, Bettarini 6, Binotto 6.5 (18' st Maini 6), Ingesson 6.5, Marocchi 5.5 (32' st Nervo 6), Cappioli 6, Si-gnori 6 (18' st Eriberto 6), KAndersson 7. (22 Bnm-ner, 31 Lucic, 14 San-chez, 20 Simutenkov). Trener: Mazzone 7.
SODNIK: Boggj (Saler-
no) 6. KOTI: 4:1 za Mer. RUMENI KARTONI: Rinaldi in Milanese. GLEDALCEV: 24.573.
MILAN - Interjeva sezona je resnično začarana. Po prvi tekmi sicer še ni mogoče izreci končnih sodb, toda vse kaže, da se mu bo izmuznil tudi minimalni cilj, uvrstitev v pokal UEFA. BolonjCani so si namreč pred nedeljsko povratno dodatno tekmo priborili lepo prednost. Takoj so prišb do prvega gola, v začetku drugega dela dosegli še drugega, nato pa se krčevito, a v bistvu dobro branili. Inter, ki je nastopil okrnjen, med tekmo pa se je poškdoval še Ronaldo, je zmanjšal zaostanek z Baggiom, v nadaljevanju pa je napadal požrtvovalno a brez pravih idej.
NOVICE
UEFA izključila jugoslovanske klube iz pokala Intertoto
NYON - Evropska nogometna zveza (UEFA) je dva dni potem, ko je jugoslovanski reprezentanci dovolila nadaljnje sodelovanje v kvalifikacijah za EP, izključila tamkajšne klube iz pokala Intertoto. UEFA je v sporočilu zapisala, da se je za takšen korak odločila, ker se tekmovanje Intertoto začne že 19. junija, do tedaj pa se razmere v ZRJ verjetno še ne bodo stabilizirale. O sodelovanju jugoslovanskih klubov v pokalu UEFA in ligi prvakov bodo odločali kasneje.
Svetovni pokal v dresurnem jahanju
LIPICA - Osrednji dogodek v zeleni oazi sredi Krasa, v Lipici, bo tokrat konec meseca svetovni pokal v dresurnem jahanju, ki ga organizira hpiška Kobilama in bo potekal od danes do 30. maja. Gre za enega po številu nastopajoči) konj in tekmovalcev najmočnejših turnirjev dosedaj, saj se je za nastope prijavilo kar 64 konj iz 11 držav. Slovenske barve bodo zastopali Alojz Lah, Pavel Stemberger, Ladislav Fabris, Boris Placer, Srečko Pangos in Edmond Seražin. Prireditev se bo pričela danes, 28. maja, ko se bodo že zgodaj zjutraj, ob 7. uri, pomerili v nalogi Prix St. Georges za nagrado Emona krmil, popoldne ob 14. uri je na sporedu naloga Intermedia-te II za nagrado SGP Kraški zidar Sežana, nato sledi ob 15. uri v jahalnici predstavitev klasične šole jahanja iz Lipice. Naslednji dan bodo ob 7. uri pričeli z nalogo Intermediate I za nagrado Komunalnega stanovanjskega podjetja Sežana, ob 14. uri pa v nalogi Grand Prix de Dressage za nagrado Daewoo Motor. Gotovo bo najbolj zanimiv in poln dan nedelja, ko se bo ob 9. uri pričelo tekmovanje v nalogi Intermediate I v prostem programu z glasbo za nagrado Casinoja Portorož. Po predstavitvi klasične šole jahanja ob 14.40, bo ob 15.40 sledilo tekmovanje za FEI svetovni pokal v prostem programu z glasbo in znani bodo tudi zmagovalci. (Olga Knez)
Presenetljiva zmaga SAK
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 23. krogu prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sredina (Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija) poskrbeti za senzacijo. V gosteh so premagali vodeče moštvo na lestvici in velikega favorita za vstop v drugo avstrijski nogometno ligo Hartberg z 1:0. Zlati gol za SAK je dosegel Deny Roy v 28. minuti iz prostega stela, varovanci trenerja Dinka Vrabca pa so se z zmago skorajda že dokončno rešili vseh skrbi, da bi izpadli iz tretje najvišje avstrijske nogometne lige. (I.L.)
Mandoriini ostaja
TRST - Andrea Mandobini bo tudi prihodnje leto teener tržaškega noogmetnega tretjeligaša triestine. Mandoriini je »ratrgaly biletno pogodobo, ki jo je podpisal s starim vodstvom kluba in se dogovoril za enoletno podaljšanje. Triestina bo v nedeljo v Pešam odigrala prvo play off tekmo za napredovanje v Cl ligo, trener pa bo ostal v Trstu tudi, če moštvo ne napreduje.
KOŠARKA / ZA PRESTOP V Al LIGO
Potrebna 5. tekma
Bini - Iineltex 96:93 po enem podaljšku (41:40,80:80)
BM: Marič 22, Rogers 17, Santarossa 8, Podesta 14, Gigena 12, Parente 2, Sperduto 13, Monzecchi 8.
LINELTEK: Laezza 17, Alibegovič 17, VVilliams 34, Semptini 12, Jovanovič 8, An-saloni 2, Bullara 2, Vianini 1.
PON: Ansaloni (39), Semprini (42) Alibegovič (44), Podesta (44), Santarossa (44) PM: Bini 29:43, Iineltex 27:31. TRI TOČKE: Bini 9:18 (Marič 2:5, Sperduto 3:5, Monzecchi 1:2, Santarossa 2:4, Gigena 1:2), Lineltex 8:24 (Jovanovič 0:1, Laezza 3:6, Alibegovič 1:1, VVilliams 4:12, Ansaloni 0:1, Bullara 0:3).
O tem, kdo bo napredoval v Al ligo bo med Livornom in Trstom odločala peta tekma Sinočnje četrto srečanje v Livornu je bilo skoraj do potankosti enako kot drugo. Livorno je bil skoraj stalno v vodstvu, na koncu pa so si Tržačani po lastni krivdi zapravili zmago. V novem izredno razburljivem finisu so trzacani po protinapadu Laezze nepričakovano povedli s 75:74, jimak Livorna Ivica Marič je na dragi strani najprej zgrešil dva pro-
sta meta, v naslednjem napadu Livorna pa je celo izgubil žogo, tako da se je Lineltex 11 sekund pred koncem znašel v izjemno ugodnem položaju +1. Žal je Alibegovič zadel le dragega od dveh prostih metov, s katerima je razpolagal, tako da je center Rogers po zgrešeni »trojki« Sperduta (podobno kot Podesta v 2. tekmi) v zadnji sekundi ujel skok in v voleju zabil v koš ter izsisli podaljšek, v katerem je bil Livorno spet stalno v vodstvu.
Medtem je tržaški župan Riccardo Illv včeraj pisal pismo VValterju ScavolMju in ga pozval naj se ne poteguje za odkup prvoligaških pravic Lineltexa. Za ta korak se je župan odločil, potem ko so nekateri mediji poročali o tem, da je predstavnik lastnika košarkarskega prvoligaša Adriacala kontakti-ral Scavolinija z namenom, da mu proda klub. O namerah Adriacala je župana obvestil sam Scavolini, kateremu se je Illy zahvalil za korektnost. Tržaški župan v pismu trdi, da se je že formirala skupina uglednih krajevnih podjetnikov, ki se bodo prihodnji teden sestali z Adriacalom, da bi se dogovorili o odkupu tržaškega kluba.
Danes Udinese - Juventus
Drevišnja dodatna tekma med Udinesejem in Juventusom na stadionu Friuli v Vidmu (pričetek ob 20.45, tudi po Rail) je menda veliko bolj dramatična od sinočnje. Poleg tega, da velja uvrstitev v pokal UEFA po grobih ocenah okoli 30 milijard lir, je treba še upoštevati, da sta si Juventus (zaradi tradicije) in Udinese (glede na potek prvenstva) obetala od letošnje sezone veliko, zdaj pa bo eno od dveh moštev celo ostalo praznih rok.
Ta dvoobj bo zelo vplival na prihodnjo sezono«, meni Juventusov trener Carlo Ance-lotti, ki se želi izogniti predčasnemu začetku priprav zaradi morebitnega nastopa v interto-tu. »Energij ni več veliko, odločali bodo živci«, meni Ancelotti, ki ga tudi zelo moti, da se v klubu že govori o nakupih. Zadnji prišlec je skoraj dva metra visoki nizozemski vratar Edvvin Van der Sar, ki bo nadomestil Peruzzija.
V Vidmu se te dni predvsem ukvarjajo z vprašanjem, ali bo golgeter Amoroso vedna-rel ostal oziroma kam se bo preselil.
Favorit je nedvomno Juventus, pri čemer velja poudariti, da je Udinese proti Turinča-nom doma odigral že 290 tekem, zmagal pa samo na treh. Povratna tekma bo v ponedeljek zvečer v Turinu.
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE
NAMIZNI TENIS
Pele Sampras izločen
Danes igra za vas Totocalcio
Marko
Kerpan
Atalanta - Andria	1
Chievo - Cesena	1
Cosenza - Cremonese	1
Genoa - Lucchese	1	X
Napol! - Monza	1	X
Pescara - Reggina	1	X
Ravenna-Lecce	X	2
Reggiana-Treviso 1 X 2 Ternanan-Verona	1X2
Torino - Brescia	1
Athl. Bilbao - Barcellona	X
Real Madrid - Mallorca	1
Eintracht - Kaiserslautern X
Marko Kerpan (letnik 1964) se je začel ukvarjati z nogometom pri 7 letih pri Juventini. Pri tem društvu je nastopal v vseh mladinskih ligah in nato v članski ekipi, s katero je igral tudi v promocijski ligi. Zaradi poškodbe kolena je moral opustiti akvtivno igranje, pri društvu pa je ostal kot odobrnik in odgovoren za mladinski sektor, Dve leti je bil podpredsednik, letos pa je pre-sednik društva in je ob koncu sezone celo prevzel trenerstvo članske ekipe in jo »rešil« pred izpadom, Prejšnji teden je Igor Veljak pravilno napovedal 7 izidov.
PARIZ - Medtem ko v ženskem delu odprtega prvenstva Francije v Roland Garrosu favoritinje zmagujejo, se pri moških presenečenja kar vrstijo. Po izpadu Rusa Jevgenija Kafel-nikova, prvega igralca sveta, se je moral v 2. krogu posloviti še 2. nosilec Američan Pete Sampras, ki v Parizu ni nikli zmagal. Premagal ga je Ukrajinec Andrej Medvedjev (99. na lestvici ATP) s 7:5,1:6, 6:4 in 6:3. Norvežan Christian Ruud pa je premagal 16. nosilca Šveda Thomasa Enqvista. V 3. kolo pa se je uvrstil Italijan Andrea Gaudenzi z zmago proti lucky looserju Hantschku. Med ženskami so se v 3. krog uvrstile Američanki Lindsay Davenport ter Monica Seleš, Nemka Steffi Graf in Rusinja Ana Kurnikova, Španka Martinezova pa je premagala Francozinjo Mary Pierce.
Zenske: Graf (Nem/6) - Gorrochategui (Aig) 6:2, 6:4; Kurnikova (Rus) - Frazier (ZDA) 6:4, 6:1; Seleš (ZDA/3) - Bačeva (Bol) 6:3, 6:4; Davenport (ZDA/2) - Henin (Bel) 6:3, 2:6, 7:5; Carlsson (Sve) - Serra-Zanetti (Ita) 6:3, 7:6 (7:2); Garcia (Spa) - Tauziat (Fra, 9) 6:2, 6:4; Martinez (Spa) - Pierce (Fra) 4:6, 6:3, 6:3. Moški: Ruud (Nor) - Enqvist (Sve/16) 7:6 (5), 6:4, 6:3; Kuerten (Bra) - Canas (Alg) 6:2, 6:3, 3:6,6:2; Haas (Nem) - Navarra (Ita) 6:1,6:3,6:1; Escudi (Fra) - Rafter (Avs, 3) 5:7, 0:6 prekinjeno zaradi teme; Corretja (Spa, 6) - Vicnete (Spa) 6:3, 6:4, 3:6, 6:7 (4:7) prek.
Na DP še »zlato« v igri dvojic
Najmlajše Krasovke pridno osvajajo medalje na mladinskem državnem prvenstvu v Temiju. Včeraj sta k ekipnemu naslovu v kategoriji najmlajših deklic Mateja Crismancich in Lisa Ri-dolfi dodali še prvo mesto v igri dvojic. V finalu se je par Krasa Telital srečal z nasprotnicami iz Genove nad katerimi je slavil zmago z 2:0, še težji pa je bil pred tem njun polfinalni boj s parom iz Angerre.
Kras Telital se zaenkrat ponaša z dvema zlatima medaljama, tekmo-vanja pa so še v teku do nedelje in nadejamo se še drugim medaljam. Včeraj je v Terni odpotovala zadnja, tretja skupina mladincev, ki igra danes v mešanih dvojicah (Bojan Simoneta/Daša Bresciani, Jurij Verč/Martina Milič, Uroš Fabiani/Mi' na Milič) in v ženskim in moških parih (Daša Bresciani/Martina Milič, Nina Milič/Jasmin Kralj, Martina Tretjak/Roberta Ridolfi; Bojan Sim0-neta/Jurij Verč).
Danes tekmujejo še mešane dvojic® z najmlajšimi (Tommaso RamellaM3' tej a Križmančič, Matija Micheli/Lisa Ridolfi) in kr asova ekipa deklic (Eva Carli, Paola Zavadlal).
H JADRANJE / START DREVI V BARKOVLJAH
Že 14. regata Trst - Brioni
Organizatorji si obetajo rekordno udeležbo V nedeljo še okoli Brionskega otočja
TPK CNT SIRENA TRST ■ TRIESTE

Izpred društvenega sedeža bo drevi ob 20. uri startala 14. odprta regata Tržaškega pomorskega kluba Sirena in puljskega JK Vega »Trst-Brioni«. Gre za tradicionalno dvodnevno tekmovanje za regatne jadrnice, potovalne jadrnice in razrede monotipi Ufo (drugič letos), Delta 84 in J/24, ki je namenjeno vsem jadralcem iz dežel območja Alpe Jadran.
SinoCi do 20. ures
se je za nastop na rega- ______________
ti prijavilo že okoli 40 jadrnic. Ker bodo prijave iz Slovenije in Hrvaške prišle v sedež danes, si organizatorji obetajo rekordno udeležbo.
Današnja prva nočna regata se odvija na ruti Trst/Barkovlje, Fažanski kanal, Brioni, v nedeljo pa bo na sporedu še
Y.C.VEOA ~ * PULA - POLA \»J/
TRIESTE
TRSI
BRIONI
m
regata okoli Brionskega otočja .s Startom ob 8. uri in ciljem pred brionsko luko.
Na Startu letošnje 14. izvedbe bo tudi lanski zmagovalec Cattivik (krmar Be-nussi), med favorite pa je treba letos uvrstiti vsaj še jadrnico Angelo Rosso. Tekmovalo se bo v sedmih razredih, vectru-pne jadrnice so izključene. Zmagovalcu prve regate bodo podelili pokal Marine Veruda, pokal Sirena pa bo prejela prva jadrnica v najštevilnejšem razredu. Glavna nagrada za drugo regato bo Pokal Brioni. Na obeh regatah bodo nagrade podelili prvim trem uvrščenim v vsakem razredu z vec kot petimi udeleženci.
KOTALKANJE
Mattia
Cucovaz
deželni
prvak
V obveznih likih brez tekmecev
Kotalkar KSD Vipava s Peci Mattia Cucovaz na svoji poti ne pozna ovir. Tudi letos je na tekmovanju v Pierisu v kategoriji »začetniki« osvojil naslov deželnega prvaka v obveznih likih, v prihodnjih dveh tednih pa ga Čaka še nastop v prostem programu, ki bo določil tudi lestvico v kombinaciji.
Konec tedna bo na drugi tekmi deželnega prvenstva nastopila tudi Ivana Nanut, kijev obveznih likih osovjila tretje mesto, prav tako 3. pa je bila tudi na prvi preizkušnji v prostem programu. S temi nastopi se bo končala serija deželnih tekmovanj FIHP, pri KSD Vipava pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se vsi njihovi tekmovalci, ki so nastopili na deželnih preizkušnjah, tudi dosegli uvrstitev na državno fazo.
RITMIČNA GIMNASTIKA
Borovke so se dobro odrezale
Na meddeželnem prvenstvu največ dosegla Petra Dilli z odličnim nastopom s kolebnico
V	nedeljo je bil v Pordenonu meddeželni finale v športno ritmični gimnastiki za severovzhodno Italijo, na katerem se je zbralo res izredno število tekmovalk, saj se je samo za posamezna orodja prijavilo kar 44 telovadk, h katerim bi bilo treba prišteti še vsaj dvakrat toliko nastopajočih v skupinskih vajah. Tekmovalno vzdušje je bilo prijetno, zlasti ker mu je s polne tribune sledilo res športno razpoloženo in kompetentno občinstvo.
V	tako številni in kakovostni konkurenci so Borova dekleta povsem izpolnila pričakovanja, Čeprav po najvišjih mestih niso posegala. Odlikovala se je
Borove telovadke po nedeljskem nastopu
zlasti Petra Dilli, ki 'si je priborila z odlično izvedeno vajo s kolebnico osmico, kar sodi ne le med njene večje osebne, ampak tudi društvene uspehe na tako pomembnih tekmovanjih. Njena nekoliko nižja ocena (7, 05) v vaji z žo-
Obvestila
SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo dne 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja še v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284.
SD VESNA vljudno vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prostorih doma Alberta Sirka, jutri, v soboto, 29. maja 1999 ob 20. uri.
SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627.
SD PRIMORJE sklicuje 36.
BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO V ENOJKAH
Vasja Gulič (Polet) prvak
V finalu boljši od M. Košute - Nastopilo kar 76 tekmovalcev
Pred kratkim se je s tekmovanjem v enojkah začelo zamejsko zamejsko balinarsko prvenstvo. Zaradi slabega vremena so morali nekoliko spremeniti spored, tako da bo tekmovanje v tehničnem zbijanju na sporedu kasneje.
Tekmovanje enojk se je odvijalo na igriščih Maka, Sovodenj, Sokola, Nabrežine, Primorja, balinarske sekcije Kraškega doma, Poleta, Gaje in v domu Pristaniških delavcev »Ervatti«. Finalni del je bil pri openskemu Poletu. Prijavilo se je spodbudno število 76 balinarjev, 20 vec kot lani. To je vsekakor veliko zadoščenje za vse naše balinarsko gibanje. V finale sta se uvr-
Breg drevi ob 21.30
Kot smo že poročali bodo bregovi košarkarji tretjo tkemo končnice promocijskega prvenstva odigrali drevi ob 21.30 v Miljah proti ekipi Momo Gib.
stila Vasja Gulič in Milko Košuta. Slavil je Vasja Gulič, ki pa je moral dati vse od sebe, da je stil odpor svojih odličnih tekmecev, najprej v polifinalu Zorka Petarosa in v finalu Košute. V obeh tekmah je namreč Gulič zmagal le s točko razlike (10:9 in 11:10). Bila je to zares odlična predstava, ki je navdušila vse prisotne. Boletovo slavje je dopolnil Gigi Stefančič s 5. mestom. Zaradi velike udeležbe je prejelo medalje prvih deset uvrščenih. Kolajne pa je izročil in Čestital za odlično igro predstavnik balinarske komisije pri ZSSDI Aleksij Gulič.
Vrstni red: 1. Vasja Gulič 12 točk, 2. Milko Košuta 8; 3. Zorko Petaros 6; 4. Dario Kalc 5; 5. Gigi Stefančič 4; 6. Danilo Milani 3; 7. Eligio Pelicon 2; 8. Pino Natural 1; 9. Karlo Guštin;
10.	Gigi Cortese (oba brez točke). Skupni vrstni red: 1. Polet (12+4) 16 točk, 2. Nabrežina (8+3)
11,	3. Zarja 6,4. Gaja 6, 5. Primorje 2; od 6. do 11. mesta; Kraški dom, Mak, Sovodnje, Danica, Sokol, Kras 0.
PODELITEV ORLOV
Med nagrajenci tudi več naših športnikov
Dežela, CONI in združenje športnih Časnikarjev bodo v ponedeljek v kongresni dvorani tržaškega sejmišča ob 17. uri ze 17. podelili »orle« športnikom iz FJK, ki so se izkazali na mednarodni in državni ravni v letu 1998. Na svoj račun bodo tako prišli športniki manj poznani disciplin. Med skoraj 200 dobitniki priznanja je tudi veliko slovenskih športnikov in športnic in sicer kotalkarica Tanja Romano (srebro), rolkarji Mateja Bogateč (zlato), Aljoša Paulina. David Bogateč, Eros Sullini, Aleksander Tretiach, Lorenzo Schirra, Mateja Pualina in Jara Košuta (vsi bron), plavalec Alessandro Cor-batti (bron), smučarski skakalec Janko Erlich (bron), namiznoteniške igralke Mateja Crisman-cich, Vanja Milic, Daša Bresciani, Nina Milic (vse bron) in Sonja Milic (beli orel) ter jadralki Arianna Bogateč in Johana Križnič.
Priznanje bodo podelili tudi nekaterim odbornikom.
go je bila po nekaj hudih	spodrsljajih
pričakovana, kljub temu pa je bila z 11. mestom na konCni lestvici naša najuspešnejša udeleženka tega prvenstva. Katja Starc je načrtovala vsaj eno solidno uvrstitev in to ji je uspelo v vaji z obročem, kjer so jo sodnice ocenile z drugo najvišjo oceno med našimi tekmovalkami (7, 60). Zal, je bila manj uspešna v nastopu z žogo (6, 55), kar ji je zadostovalo za 14. končno skupno uvrstitev. Meggy Mauri se je imela tokrat možnost uvrstiti celo v prvo deseterico, Ce bi le v obeh orodjih nastopila tako uspešno, kot na zadnji društveni akademiji. Očitna trema pa je botrovala ocenam 7, 40 (žoga) ter 7, 10 (obroč) in se je tako morala zadovoljiti s 13. mestom.
Vsekakor, uvrstitev v prvo tretjino tekmovalk vseh treh naših deklet je rezultat, s katerim so lahko zadovoljne tako one same, kot tudi tehnično vodstvo Borovega gimnastičnega odseka.
(-boj-)
ŠOLSKI ŠPORT / VEC NASTOPOV DIJAKOV GORIŠKIH VIŠJIH SREDNJIŠ ŠOL
NAMIZNI TENIS / ZAGHIPINK
redni občni zbor v sredo, 2. junija v društvenih prostorih °b 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v beh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v nrah obedov na tel. 040-2024017.
VESNA obvešča, da bo v soboto, 29. t.m. ob 20. uri v Prostorih Doma A. Sirk v Križu redni občni zbor. dnevni red: 1. poročila predsednika; 2. finančno poroci-l0’ 3. izvolitev rpedsednika; razno. Vabljeni!
^Ladinski odsek spdt
°rganizira v nedeljo, 30. ^aja izlet za osnovnošolce v olino Glinš cice. Zbirališče °o 9. uri na Gorici v Boljun-ClJ; Informacije lahko dobite Pb Maksiju Kralju (tel. 040-25250) ali pri Igorju Deve-^ (tel. 040-55180) v vecer-
ddiurah.
Cankar med košarkarji in Zois med odbojkaricami
Ženska šesterkja zmagala na DOSP-u - Vsestransko koristen pohod na Sabotin
Na množičnem tekmovanju v Zagrebu tudi Kras Telita!
Goriške dijakinje na DOSP-u zmagale v odbojki
Športna dejavnost v okviru go-riškega slovenskega športnega centra je bila letos zelo pestra. V okviru športnega krožka so se vrstili športni popoldnevi, na katerih so sodelovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol. •
Moške ekipe šol I. Cankar, 2. Zois, J, Vega in P. Trubar so se pomerili na košarkarskem turnirju in dosegli naslednje uvrstitve:
1. mesto Cankar (PrinCiC, Musig, Perdec, Vončina, Kovic, bulic, Povsic); 2. mesto J. Vega ITI (Bresciani, Cozzuccoli, Lovrenčič, Budal, Cevdek, Roner, Morgut, France-scotto); 3. mesto P. Trubar (Grauner,
A.	Černič, Ma. Černič, Figelj, M. Cemic); 4. mesto 2. Zois (Porosekos,
B.	Vendrami, A. Vendrami, Radetti, Stjepanovič).
Dekleta so odigrala odbojkarski turnir in dosegle naslednje uvrstitve
1. mesto 2. Zois (B. Uršič, Danie-lis, Terpin, KocjanCiC, Devetta, Pe-tejan, FerletiC, B. Lorena); 2. mesto I. Cankar (P. Uršič, Branca, Gej, Hrovatin, Maver, Murene, Birsa, Radikon, Peric); 3. mesto S. GregoriCiC (Am-brosi, Sfiligoj, Del Fabbro, SimCic, Zulian, Zajc, Perše, KorsšiC, M. Černe, M. Cumin); 4. mesto P. Trubar (Plesničar, Vižintin, Tomšič, Bresciani, Kuštrin, K. Cemic).
Pri tem naj omenimo, da je na letošnjem DOSP-u, ki je bil 23. aprila v Idriji, ženska ekipa slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice (na sliki) osvojila 1. mesto.
V okvim športne vzgoje so organizirali pohod na Sabotin, ki je bil vsebinsko povezan tudi s prirodopisom in zgodovino. Pohoda so se udeležili prvi trije razredi zavodov L- Cankar, Z. Zois in J. Vega (ITI).
Poleg aktivnosti v naravi - fizio-
loške učinkovitosti, so dijaki spoznali zelo bogato in pestro floro. Obogatili so tudi zgodovinsko znanje, saj so si na Sabotinu ogledali izkopanine cerkvice Sv. Valentina ter prisluhnili arheologinji dr. Beatrici Zlama, ki je podala zelo izčrpen zgodovinski opis. Pohodniki so se preko grebena povzpeli prav do vrha Sabotina, odkoder se odpira prelep pogled od Vipavske doline do zahodnih Brd.
Odprto mladinsko prvenstvo Zaghi Pink v namiznem tenisu privabi vsako leto veC mladih. Domačega mladeža je bilo čez 500, skupno pa preko 700 udeležencev. Na 46. izvedbi te množične namiznoteniške manifestacije v Zagrebu (od 21. do 23. maja), so se mlajši Kraševi predstavniki dobro odrezali v pisani družbi sovrstnikov iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Italije (samo Kras Telita!), Nemčije, Romunije, Slovaške, Slovenije in Hrvaške. V ekipnem tekmovanju sta se ekipi kadetinj (Giada Vidoni, Sara Sardo, Eva Carli) in ekipa mlajših deklic (Lisa Ridolfi in Paola Za-vadlal) uvrstili med prvo šestnajsterico. Obe ekipi sta se srečali s hrvaškimi ekipami (Olimpija Osijek, Mladost Zagreb), še posebno dobro pa se je upirala ekipa mlajših deklic. Proti kasnejši
tretjeuvršCeni Lokomotivi iz Vinkovcev so mlajše telitalke tesno izgubile z 2:3. Ekipa najmlajših dečkov (Matija Mi-cheli, Tommaso Ramel-la) je prišla med 64-teri-co, oba dečka pa sta enako uvrstitev dosegla tudi v posamičnem tekmovanju, potem ko sta bila v kvalifikacijski skupini dosegla prvo oziroma drugo mesto.
Med dekleti je bila najboljša Lisa Ridolfi, ki je prešla med prvo osmerico v razredu najmlajših. V boju za vstop v Četrtino finala je z 1:2 izgubila dvoboj z igralko iz Varaždina. Odlična uvrstitev tudi za kadetinjo Giado Vidoni, med 16-terico. Dva kroga je napredovala Paola Za-vadlal (32-tina finala), medtem ko sta Sara Sardo (kadetinja) in Eva Carli (deklice) v začetni skupini premagali vsaka po eno nasprotnico.
(JJ.)
V Rimu od jutri 9. bienale mladih ustvarjalcev
Rim bo med 29. majem in 22. junijem gostitelj 9. bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, edinega pregleda umetniške in kulturne produkcije mladih. Manifestacije se bo udeležilo približno 1000 ustvarjalcev iz veC kot 20 držav.
Ljubljanski SKUC kot slovenski nacionalni koordinator bienala je za Rim izbral vrsto ustvarjalcev na različnih področjih. To so Andraž Tori (cyber umetnost), Oliver MarCeta (film), Eclipse - Tina Kolenik & Samira Kentric (fotografija), Zoambo Zoet VVorkestrao (glasba), E.P.I. center & SNG Lirama Maribor - Sebastian Horvat, ION (gledališče), Fant & Puntza - Barbara Predan & Boris Benko (vizualna komunikacija), Helena SuStar (ilustracija), Boris Lubej (industrijsko oblikovanje), Boštjan Drinovec, Maja Licul, Žiga Kariž in Tobias Putrih (likovna umetnost), Nina Kokelj in Mateja Perpar (literatura), Jure Perpar (strip).
Bienale 1999 vključuje široko paleto panog in je razdeljen v šest tekmovalnih sekcij in tri sekcije povabljenih del. Posebna sekcija bo namenjena predstavitvi rezultatov šestih delavnic v Sarajevu, ki so se odvijale kot priprava na rimski Bienale od 29. septembra do 9. oktobra lani in v katerih je sodelovalo 120 mladih ustvarjalcev različnih narodnosti.
Zadnja novost letošnjega Bienala je pobuda "Besede Bienala”, katere namen je promocija globje teoretične in informacijske izmenjave, namenjena ne le mladim ustvarjalcem, temveč tudi vsem univerzitetnim študentom in kulturnim ustvarjalcem.
Rimski Bienale bo postavljen v strašljivo okolje bivše klavnice z vec kot 50.000 m2 prostora za razstave, digitalne performanse, srečanja, glasbene, gledališke in plesne predstave.
Na pragu leta 2000 je rimski Bienale prireditev, ki ponuja lepo priložnost za ovrednotenje kreativnih teženj mladih v Evropi. Bienale skupno predstavljata dve mesti, Rim in Sarajevo, ki bo leta 2001 prizorišče 10. bienala. Mesti sta prvič zasnovali skupno pot, ki povezuje dva zgodovinska dogodka in simbolno uokvirja prehod v novo tisočletje. Rojena je nova različica pristopa, ki je predvsem multikulturen, posvečen odnosu med dvema identitetama in usmerjen v svet, ki se odpira in širi preko zgodovinskih meja Evrope.
Koncept bienala udeležencem predpisuje starostno mejo 35 let in uveljavlja produkcijo mladih ustvarjalcev. SKUC in mladi slovenski ustvarjalci na Bienalu sodelujejo že od samega začetka leta 1984 (Barcelona), na Bienalu v Valenciji leta 1992 pa je bil SKUC soglasno sprejet v Mednarodni komite bienala, v katerem so predstavniki 26 držav. Slovenija je sodelovala že na sedmih Bienalih in predstavila številne mlade slovenske ustvarjalce, ki so danes priznani ustvarjalci na področju umetniške produkcije. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna pri sv. Soboti
Stalno gledališče FJK bo do sobote, 29. maja, ob 21.30 podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi.
GORICA Kulturni dom
V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kustu-rici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega
obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«
V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa.
Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview, na katerm bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Ki-noateljeja
____________SLOVENIJA_______________
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve od 1. do 4. junija, od 7. do 8. junija in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri.
V	torek, 1. junija ob 16. uri bo zaključna predstava dela Suzanne von Lohuizen »Primer Ronald Akkerman«.
V	nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9., 10.,
11.,	14. in 15. junija vedno ob 20. uri
V	soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«.
CELJE
Slovensko ljudsko gledališče
SSG gostuje z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. V petek, 28. maja ob 11. uri.
LENART
V	soboto, 29. maja ob 19. uri gostuje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoCa, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Pomladanska simfonična sezona 1999 - izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Bertini in sicer: 28. maja ob 20.30, v soboto, 29. maja ob 18.00.
V	nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi.
V	soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Quatuor Oliver Messiean z Myung-Whun Chung.
ROJAN
V	nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert.
RICMANJE Babna hiša
V	soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene šole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupine in mladinskega pihalnega orkestra.
GORICA Center »Emil Komel«
V	torek, 1. junija ob 20. uri bo zaključni nastop Osnovne šole J Abram iz pevme z delom »Čudežna junijska noc«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Cicca-relli. Dirigent Lior Shabadal.
___________SLOVENIJA_______________
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 29. maja bo Slavnostni koncert ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria. Izvajali bodo Simfonični Orkester RTV Slovenije s solisti.
LJUBLJANA
SNG opera in balet
V	ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«.
V	petek, 28. maja ob 15.00 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«.
V	soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit.
Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »TrnjuljCico Petra IlijCa Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Gisel-le« Marie-Louise Ekmanove.
V	torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Li-velyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije
V	soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča.
Križanke
Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999.
V	vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne.
V	razstavnih prostorih paviljona A RAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	razstavnih prostorih Turistične in letoviSčar-ske ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) bo od 31. maja na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od9. do 13. ure.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavzarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124.
TRNOVCA - BAJTA
V	umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in šlik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Center »Emil Komel«
V	Četrtek, 3. junija ob 20.00 bo v Komorni dvorani zaključni notranji nastop S.C.G.V. E. Komel.
V	torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop uCencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajši uCenci pojejo, plešejo in igrajo«.
V	soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob
16.30	»Državni klavirski nateCa«j v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane.
V	soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob
20.30	zaključni nastop gojencev šole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana.
VENETO
BENETKE
Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
____________SLOVENIJA______________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
KO.EN
Stara Sola: danes 28. maja, ob 20. uri bo otvoritev razstave barvnih fotografij Boštjana Budih-ne, pod naslovom »brez naslova«. Razstavo si lajko ogledate ob praznikih do 6. junija.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do
17.00.
V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«-Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Mo-derne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalne razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odpri od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorg>° de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob ne deljah od 10.00 do 14.00.
BISTRA
V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko n bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki J je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavske narodnem parku in etnološka zbirka, sta razstavi.d
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Lupo Alberto TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.40
9.50
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.30
15.45
17.35
17.45
18.35
19.30
20.00
20.35 20.50 23.00 23.05' 0.20
0.50
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: La vendetta della Pantera Rosa (kom., ZDA ’78, i. Peter Sellers, Herbert Lom)
Dnevnik
Razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rat-slin: Cvetenje Glasbena odd.: Glasba in solidarnost
Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi in mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Prima - Predvsem kronika, vmes (18.00) dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Variete: Caccia al lupo Dok.: SuperKvark Dnevnik
Glasbena odd.: Taratata Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: Amor - Roma, 1.20 Potihoma
P RAI 2
7.00
9.45
10.50
11.10
12.00
13.00
14.00
16.05 16.10
17.15
17.50 18.10 18.40
19.05
20.00 20.30
20.50
23.00
23.45
0.25
Variete za najmlajse: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer
Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: 1 fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
Nan.: Un caso per due, 15.10 Marshall Kratka poročila Film: In fuga dal nemico (thriller, ZDA ’95) Dnevnik Komični filmi Vreme, dnevnik in Šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart)
Loto ob osmih VeCerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe (vodi Amadeus) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: Tre colonne in cro-naca (krim., It. ’90)
Jik RAI 3
6.00
8.30
10.20
12.00
12.30
14.00
14.50
15.00
15.50
17.00 17.20 18.30
19.00
20.00 20.25
20.50
22.30
22.55
23.55 0.25
1.35
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Dok.: 30 let pozabe, 10.40 Življenjske zgodbe Dnevnik, Šport Sredozemlje, 13.00 Tisoč in ena Italija, 13.15 Tele-sogni
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne, 16.00 Motorama, Pit Lane Dokumenti Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Dokumenti Nad.: Un pošto al sole Film: Captives - Ujetniki (dram., VB ’94, r. A. Pope, i. T. Roth, J. Ormond) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Euroland Šport: Giro notte T3 VVeek end, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario
§3 RETE 4
B	Nad.: Un volto, due donne
m	Pregled tiska
	Nad.: Aroma de cafe, 9.45	Cuore selvaggio, 10.45	Febbre d’ amore
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Dnevnik Tg 4
	Kviz: Kolo sreCe
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: La ladra (dram., It. ’55, i. F. Tozzi)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
	Dnevnik
	Nan.: Un giustiziere a Nevv York
	Nan.:	La missione (dram., It. ’97, i. M. Ghi-ni, M. Placido, 2. del)
	Film: La ragazza con la pištola (kom., It. ’68, i. M. Vitti, C. Giuffre)
	Pregled tiska
	Film
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.15
12.00
13.00
13.30
13.45
14.50
16.40
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
23.20
0.15
1.00
1.30
2.00
3.00
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene
Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Robinsonovi - Nekoč je bilo..., 12.30 HiSa Vianel-lo - Brezsrčni Raimondo Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - MoSki in ženske Nan.: Ciao dottore (i. Ul-rich Reinthaler)
Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Gene Gnocchi)
Variete: II grande bluff (vodi Marco Columbro) Dnevnik
Variete: Maurizio Costanzo Shovv
Aktualno: Elettorando Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hill Street Vivere bene
1TALIA 1
6.10
9.20
11.20 12.20
13.00
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
18.30 18.55
19.00
20.00 20.45
23.05
1.15
2.00
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Film: L’ omicidio (thriller, ZDA ’89, i. Loni Anderson)
Nan.: Mac Gyver Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno streho
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Gli amici del cuore (i. Helene Rolles)
Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.:	Baywatch
VVeekend s prikaznijo Odprti studio Šport
Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv), 19.30 Willy, princ Bel Aira
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Point Break (pust., ZDA '91, i. Patrick Sway-ze, Keanu Reeves)
Film: L' ombra del lupo (pust., Kan.-Fr. '93, i. Lou D. Phillips)
Odprti studio, Šport Glasba: Super!
S TELE4
3 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka TS Deželna politika O Mix Kultura Musichiamo Gospodarstvo Nan.: Get Smart Film
<•>
MONTECARLO
	19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport
	Film: Rivalita eroica
	Nan.: Quincy, 13.00 11 Santo
	Film: Le pištole dei ma-gnifici 7 (vestern, ’69)
	Variete: Zap Zap TV
	Nan.: Club Havvaii
	Film: Viaggi di nozze (kom., It. ’95)
B	Šport: Mondocalcio, 0.25 TMC motori
Slovenija 1
7.30 8.00
8.30
13.00
13.15
14.40
15.30
16.00
16.30 17.Q0
17.40 18.00 18.10
19.15
19.30 20.00
20.15
21.30
22.00
22.40 22.50 0.00
0.10
0.30
Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor:
RoCne ustvarjednosti: Reliefne slike, 8.45 Tedi, oddaja za mularijo, 9.20 Oddaja za otroke, 10.20 Cesta bratstva in enotnosti, 12.05 Znanje je ključ, 12.25 Zenit Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Alpski večer (3. del)
H. Goodall predstavlja zborovsko glasbo Gibljive slike Mostovi
Lahkih nog naokrog Oddaja za otroke Obzornik, vreme, Šport Dober večer Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Nanizanka:	Seinfeld
(ZDA, 18. ep.)
Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Festival Brežice: Accade-mie Daniel israel Festival Brežice: Accade-mie Daniel Israel Dober večer
TV PRIMORKA
	16.00 Videostrani
	Kviz: Crkarija
	Milan Kulan s slovenskimi gospodarstveniki
	Kako biti zdrav? In zmagovati (R. Klarič)
	Program za otroke: Risanka
	Videostrani
	Dnevnik, vreme
	Hišni ljubljenčki v urbanem okolju
	Glasbeni premor
	V znamenju dvojčka
	Dnevnik TV Primorka
Slovenija 2
9.00
10.05
10.30
11.20
12.35
13.45
14.15
15.15
16.40
17.30 18.05
18.30
19.80
19.30 20.00
21.30
22.55
23.45
1.20
Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo
Nan.: Dr. Finley - Cista resnica (2. del)
TV priredba dramskega dela: Pozabljeni klovn (Igor Torkar)
Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB)
Film: Eden od njenih Dokumentarna serija: Človeško telo (VB, 7. del) Po Sloveniji
Nad.: Otok Jersey (VB, 9. del)
Nan.: Simpsonovi (ZDA, 14. ep.)
TV igrica: Kolo sreCe Videoring
Film tedna: Babica gre na jug (Slovenija 1991, r. V.V. Anžlovar, i. Majolka Suklje, Bojan Emeršič) Zidak dobre volje Nan.: Umori (ZDA, 20. epizoda)
Nadaljevanka: Sola oficirjev (Nemčija, r. VVolf Vollmar, i. Manfred Za-patka, Thomas Holtz-mann, 2. del)
Nan.: Omerta, zakon molka (Kan., 11. ep.)
I€ Koper
15.00
15.25 15.55
16.25
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova Športna oddaja Film: Vesela bratovščina (ZDA, r. T. J. Tobin, i. G. Harrison, Peter Fox) Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, Šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes
Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Petdesetletna vojna: Izrael in Arabci Vsedanes - TV dnevnik Dok.: Formula 1
22.45
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
r
"N
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Evergreen; 9,15 Odprta knjiga: V tabirintu (B, Pahor, r. B. Kobal); 9.40 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 Pri-morska poje: DS Fran Vernturini; 13.20 Pot-Puri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: APZT. Tomšiči; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8'30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-neja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8-30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; ; 6-45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 10.00 In-lervju; 11.15 Za in proti - mnenjska odd.; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej: 9ost ansambel Zasavci; 16.15 Glasba po Nah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 konec tedna - kulturni koledar, kino, pla-
ninski vodnik; 19.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 20.00 Radio Live; 0.00 Nočni pr. RS iz studia Radio Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringaraja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sfop pops 20, novosti;
22.00	Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov, vmes (23.00) Poročila.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13,30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov Evroradia; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.05 Igra: Svinčeni časi (V. Kocjančič); 22.55 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primmki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO

RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
r. „ SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
č) 66
666
s ^	c
1020
VREMENSKA SUKA
Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje topel in suh zrak.
<5

1010	y
S c
/"■1
tS
1010
HELSINKI 6/18

MOSKVA
13/25 °
A
VARŠAVA s/18
o
o KIJEV -/-
DUNAJ 13/24 LJUBLJANA 13/29
°	BEOGRAD 14/25	/
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42. Dolžina dneva 15.20.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.29 najnižje -51 cm, ob 9.54 najvišje 24 cm, ob 15.09 najnižje -21 cm, ob 21.14 najvišje 50 cm.
Jutri: ob 4.04 najnižje -56 cm, ob 10.26 najvišje 26 cm, ob 15.37 najnižje -18 cm, ob 21.37 najvišje 51 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
A JfUT ■
- e
§hA
OSOFIJA n/25
KOPJE o
ATENE 14/25 .	.
V' ^	•
■»SN •	V
-1020 _ -
Morje	mirno,
temperatura morja 19,9 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden.

TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............24
1000 m.............20
1500 m...........  15

2000 m..
2500 m ... 2864 m...
°C
10
..7
..4
TRBIŽ
KiMilLifiLa
CELOVEC
O 11/28
8/25
ČEDAD-** 14/31 O
KRANJSKA GORA A O TRŽIČ 11/27
O
S. GRADEC 10/28
MARIBOR ° 12/29
PTUJ
O 13/30
N
O
KRANJ
CELJE	/V'
LJUBLJANA
13/30
OVIDEM
14/31	—»N. GORICA 13/30	13,2»
GORICA Q
O	POSTOJNA
^4n?® PORTOROŽ
N. MESTO 13/30
ZAGREB
13/290
-A ?
-KI'
.
Danes bo prevladovalo sončno vreme. V gorskem svetu so proti večeru možne posamezne nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno in zelo toplo vreme, le na območju Alp bodo popoldne nastale posamezne nevihte.


SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Napetost med Indijo in Pakistanom narašča
	Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Augusta Pinocheta LONDON - Londonsko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta proti odločitvi o možnosti Pinochetove izročitve Španiji. Pinochetova obramba je skušala s pritožbo preprečiti proučitev španske zahteve po izročitvi.	Postopek proučitve naj bi se začel	4.	junija. (STA/APP)		Barak potrdil obljubo o umiku iz Libanona TEL AVIV - Izraelski premier Ehud Barak je danes na turneji po severu države ponovno potrdil obljubo o umiku izraelske vojske iz juga Libanona. Gre za prvo Barakovo potovanje po Izraelu od zmage na volitvah. V Kirjat Smonu, najvččjem mestu, ki meji na Libanon in ki je redna tarča raketnih izstrelkov protiiz-raelskih borcev na libanonski strani, je Barak dejal, da med svoje prednostne naloge šteje ponovno vzpostavitev pogajanj s Sirijo, v okviru katerih bi se dogovorili o umiku izraelske vojske iz Libanona. Do izraelskega umika naj bi prišlo v enem letu, je povedal Barak in dodal, da pa bo vojska obdržala položaje na jugu Libanona do začetka pogajanj. (STA/AFP)
			
ISLAMABAD, NEW DELHI - Napetost v Kašmirju ne popušča, Indija pa nadaljuje z letalskimi napadi na tem področju. Pri tem je tudi izgubila dve letali, sporočila pa je, da so pakistanske sile sestrelile le eno od letal, in to na indijski strani Kašmirja. Indijski obrambni minister je sporočil, da je pakistanska raketa sestrelila letalo vrste MIG-27, ko je to iskalo pilota letala vrste MIG-21, ki je strmoglavilo zaradi mehanične napake. Pakistanski viri so pred tem sporočili, da je pakistanska protiletalska obramba sestrelila dve letali vrste MIG-27 v pakistanskem zračnem prostoru nad Kašmirjem.
Indija je Pakistan obtožila, da je izvedel »pro-vokacijsko akcijo« in povzročil povečanje napetosti, predstavnik indijskega obrambnega ministra pa je še izjavil, da so pakistanske sile letalo vrste MIG-27 sestrelile nad indijskim delom Kašmirja.
Do včerajšnjega incidenta je prišlo potem, ko je Indija v sredo začela izvajati vrsto zračnih napadov, s katerimi je podprla kopensko vojsko, ki na indijski strani Kašmirja izvaja obširno operacijo proti muslimanskim skrajnežem. Indija je Pakistan obdolžila, da je skrajneže vtihotapil na območje Kargila in Drassa na severu indijskega Kašmirja.
Shutde Discoverjr na poti proti MVP
CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Ca pe Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so vCeraj ob 12.49 in sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raket op 1 ^ Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko-kanadsko posadko. Po dveh ni nutah sta se uspešno ločili štartni raketi na trdno gorivo. Discovery se predvidoma jutri združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).