iBBeeeseeBeeeeeeeeesBeseeeeeeeeeseeeeeeeesEeeeeeeBBeeBee VSI IZ ISTE MOŠNJE Velikokrat drug drugemu vržemo: Kaj boste, vi, saj mi vas vzdržujemo, vi živite od naše mošnje! In še pogosto, takrat, kadar ne vemo natančno, kaj bi sploh rekli, z vrha razsodimo: To pa ni gospodarno! Ali: To pa ni politično, ni idejno! Ali: To pa ni lepo! Gotovo: veliko jin je, ki živijo na račun drugih, tudi v socializmu. Nedvomno: so dejanja, ki so brezglava, ki ne prinašajo koristi, ampak le izgubo; so druga, za katera po trezni presoji lahko vidimo, da se res iz temeljev razhajajo z našimi družbenimi načeli, z našim svetovnim nazorom; in tudi nelepega, grdega je še veliko v nas samih in okrog nas. Toda kljub vsemu je prav, če se zavemo predvsem svoje skupnosti, svoje vzajemne soodvisnosti, da priznamo pošteno delitev dela in da obenem uživamo v vsem, kar je lepega kar je naravnega, kar je človeškega. Morda so počitniški meseci, ko se mnogi sprostijo na oddihu, ko drugi delajo za to, da bodo izkoristili svoj prosti čas ob drugi priložnosti, ko vsa priroda s soncem, vodo in zrakom nenehno vabi, tudi sami iskreno zamislimo nad tem. Predvsem gre za ono že staro pretirano nasprotje med gospodarskim in negospodarskim delom, med materijalnimi in med duhovnimi dobrinami Spominjam se nekdanjega direktorja v nekem gospodarskem podjetju pri nas, ki je dolga leta, dokler ga samoupravljanje ni razrešib. dolžnosti, vselej, kadar me je srečal, potrkal na polno denarnico in mi vrgel v obraz: Od nas ste odvisni, kulturniki, kajti mi vas živimo! In marsikateri, pa čeravno jih samoupravljanje delavcev še ni odpihnib, nosijo debele denarnice in se hvalijo: Mi vas živimo! Čerav- Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ no smo pri nas v naši družbi vsaj formalno uvedli samoupravljanje povsod, na vseh debvnih področjih, je ta občutek te delitve še vedno ostal občutek delitve na proizvajalce in nepro izvajalce, med tiste, ki dajejo, in tiste, ki le sprejemajo. Med te naj bi sodili vsi, ki niso zaposleni v gospodarski proizvodnji, še posebej pa socialni, zdravstveni in prosvetni in kulturni delavci Ali ne bi bil že čas, da bi, morda prav v teh počitnicah, ko smo kje ob morju ali kje v planinah vsi podobno ožgani in prepoteni, spoznali, da smo vsi skupaj del iste družbe, da je vsako delo tudi proizvodnja in da tudi lepa pesem, ki jo slišimo, bolezen, ki so nam jo pozdravili, črke, ki so nas jih naučili, predstavljajo še kako dragoceno življenjsko in s tem tudi materialno vrednoto. „Centrab preizkusimo z računalnikom in preizkusnimi prografni," pravi Liljana Rankovič, ki preko teleprinterja vnaša podatke za prilagoditev in aktiviranje preizkusnih programov. (Več o tem berite na 4. in 5. strani!) V sodobnem svetu postaja vse bolj in bolj povezano. Kot sicer znanost in tehnika vodita do vsakovrstnih specializacij, tako prav isti razvoj civilizacije terja neko skupno povezovanje, neko vzajemno upoštevanje in spbšno solidarnost. Prav je, če se vsak prizadeva, da bi bil po svoje čim uspešnejši, prav je, če je tekmovanje ne le v gospodarstvu, ampak tudi med drugimi strokami družbenih dejavnosti, prav je, če se v posameznih gospodarskih organizacijah preko bčenih obračunskih enot razkriva večja ali manjša storilnost; toda če ne bomo imeli prav preko vzvodov našega delavskega samoupravljanja in resnične socialistične demokracije, posluha za cebto, potem bomo drug drugemu deb otežkočali, potem bomo zaostajali vsi in bomo cebto razbili. Še danes se spominjam anekdote, ki sem jo doživel kmalu po koncu vojne ob obisku nekdanjega britanskega zavezniškega feldmaršala Montgomeryja. Z ljubljanskega letališča, se je še preden je začel protokolarne sprejeme podal mimogrede na ljubljanski živilski trg. Prevajal sem, ko se je pri branjevkah pozanimal po čem so jajca. Odgovorile so mu. Jaz pa sem Montgomeryja vprašal, kako to, da ga zanima ceb taka zadevica. Pa je resno menil:^ Veste, kamorkoli pridem, najprej obiščem živilski trg in se pozanimam za ceno jajc. Jajca so važen prehranjevalni artikel za prebivalstvo in cene živil so zeb važne, ne samo za atmosfero v nekem ljudstvu, ampak tudi za njegovo obrambno sposobnost. “ Kar je pametno, ne more biti neumno; kar je pošteno, ne more biti negospodarno; kar je lepo, , ne more biti grdo. Vsi smo iz iste mošnje. BOGDAN POGA ČNIK Pogodba med Avto-elektriko in Boschem NOVA GORICA, 14. avgusta — Predstavniki „Iskre" v Šempetru pri Novi Gorici so danes podpisali s predstavniki zahodnonemške tovarne „Bosch" dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju pri izdelovanju avtoelektričnih delov. Pogodba pomeni vsebinsko nov odnos, saj je doslej „Iskra" kupovala licence od te nemške firme, sedaj pa nastopa kot enakopraven partner, saj bo prav toliko, kolikor bo od te zahod nonemške tovarne kupila, njej tudi prodala. PETSTO ISKRINIH PROGRAMATORJEV TOZD Avtomobilske in varilne baprave iz Stegen pri Ljubljani, ki de-|ujejo v okviru delovne organizacije Iskra — Industrija za avtomatiko, je te izdelala petstoti program ator “1)15—12 — elektronsko napravo za aytomatizacijo postopka pri hidravlič-bih kopirnih stružnicah vrste SP 12. Take stružnice izdeluje pri nas novosadska Pobeda v kooperaciji s češkoslovaško tovarno Kovosvit. Programator upravlja, nadzira, meri in sortira v celotnem postopku obdelave materiala. En sam delavec nadzira delovanje dveh do treh s programa-torji avtomatiziranih stružnic. Zato je storilnost tudi več kot desetkrat večja. Programatorji vrste PD 15-12 so lastna konstrukcija Iskre iz obsežne družine različnih programatorjev, namenjenih avtomatizaciji industrijskih procesov. Iskra zalaga z njimi malone celotno jugoslovansko industrijo, dobršen del pa jih tudi izvaža. Petstoti programator je Iskra izdelala za češkoslovaško tovarno Kovosvit iz Tabora blizu Prage. Z njo jo veže pogodba o mednarodni kooperaciji oziroma delitvi dela. Tako se obe industriji dopolnjujeta in nastopata na svetovnih tržiščih, še posebej v skandinavskih deželah. Iskra — TOZD Avtomaiske in Varilne naprave proizvaja te vrste programatorjev že peto leto. Tovarna je namreč specializirana za izdelavo elektronskih naprav za potrebe industrije in prometa, zlasti železniškega, in pa avtomatskih varilnih naprav. Ta tovarna zaposluje približno 200 delavcev. Letos načrtuje proizvodnjo v vrednosti 120 milijonov dinarjev, prihodnje leto, po dozidavi novih tovarniških prostorov, pa že v vrednosti 300 milijonov dinarjev. PORTRETI ISKRAŠEV BERTO ŠRAJ Čisto slučajno sva se srečala z Bertom Šrajem, skladiščnikom v Retečah. Ravno pri nakladanju gospodinjskih aparatov je bik „Bi kaj povedali o sebi in svojem delu,“ sem ga prosil. „Saj ni skoro kaj;“ je menil nič kaj navdušen za klepet. „Tako mislim, o delu popoldne. Slišal sem, da slikate v prostem času.“ To gaje malo razživilo. „Star sem 25 let. Kakor vidite, delam v skladišču. V Iskri sem že precej časa. Slikam rad. To je bolj moj konjiček. Seveda pa imam svoje vzore, zlasti mlajšo generacijo slovenskih slikaijev, tako Florjančiča, Novinca, Kostjo, Gatnika, Kamila, Legata in še druge. Največ slikam v olju. Tudi razstavljal sem že, tudi za Dan Iskre v Sežani Zadnji čas se obetajo tudi v Iskri boljši časi zlasti Ivo Razboršek se trudi, da bi naše - Iskrino likovno društvo čimbolje zaživelo. Sicer ga ne poznam osebno, toda slišim, da je zelo prizadeven mož. Slik ne prodajam. —. Tudi ni veliko, kar sem naslikal Veste, s slikarstvom se ukvarjam šele dobra štiri leta. Rad bi dobil primeren prostor, zdaj največ-krat slikam doma v kuhinji Moram že kar paziti, da se kaj drugega ne pomeša med barve." Berto je utihnil. Nad nama .so brneli stroji svojo enolično pesem. Mislil sem, kako neki Berto združuje ti dVe pesmi: pesem dela in pesem barve. Pa je najbrž to le najboljša kombinacija: življenje prenašati v umetnost. KF VELIKA JE ODGOVORNOST NA PODROČNIH KOLEGIJIH Ob spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma ZP smo v poslovno sfero vnesli nov termin: področni kolegij. Moramo povedati in poudariti, da so področni kolegiji strokovna telesa posameznih direktorjev področij ZP Iskra, sestavljena iz nosilcev funkcij v delovnih organizacijah in ZP. Tako sestavljajo na primer področni kolegij za plan vsi direktorji (vodje) plana branžne delovne organizacije, ali področni kolegij za marketing vsi komercialni direktorji (in seveda direktor marketing področja ZP), ali področni kolegij za finance — poleg direktorja področja za finance ZP — vsi direktorji finančnih (oz. računo- vodskih) sektorjev branžnih delovnih organizacij. Področni kolegiji (in seveda njegovi člani) so najvišje strokovno poslovodno telo, odgovorni skupščini ZP, tako za vse strokovne predloge sklepov s svojega področja, kot tudi za izvajanje na skupščini sprejete skupne poslovne politike v vseh TOZD DO in ZP kot celote; odgovorni pa so tudi svoji branžni delovni organizaciji in delovnim kolektivom TOZD (ki so p6 svojih delegatih dah svoj glas za njihovo imenovanje na vodilne funkcije) zaradi izpolnjevanja njihove volja in zagotavljanje skupnega interesa združenih TOZD. V prejšnji številki Iskre smo objavili intervju z direktorjem tovarne avtoelektričnih izdelkov iz Tolmina Lucijanom Rejcem. Objavili smo tudi sliko, žal pa nam jo je zagodel „tiskarsko - slikovni" škrat — namesto slike direktorja Lucijana Rejca, Smo pomotoma objavili posnetek Viktorja Va-novška iz EMO - Celje. Obema se iskreno opravičujemo, tokrat pa resnično objavljamo sliko, sliko direktorja AET Tolmin Lucijana Rejca. Morda je to zapleteno povedano, vendar v praksi bo to moralo izgledati ] enostavneje! Primer: Predlog gospo- v darskega plana ZP je treba tržno .3§8* - i Pričvrščanie žične oblike v stojalo. Metaconti predstavlja montaža ca. 60 % del, ostalo pa obsegajo preizkusna dela, potrebna pred vključitvijo centrale v redno obratovanje. Preizkus obsega: pravilnost in kvahteto kabelske povezave (ki jo izvajajo s posebnimi napravami), kasneje meritve napetosti in razdelitve slednje po stojalih, kar je pri polelektronskem sistemu še posebno pomembno — ker je sledeča faza vstavljanje ploščic z elektronskimi in polprevod-niškimi elementi. Vzporedno s temi deli preizkušajo računalniško opremo, tako da je ob zaključku vstavljanja ploščic nared za uporabo pri nadaljnjih preizkusnih fazah. Preizkusna dela s pomočjo računalnikov pa potekajo na periferni (prilagoditveni) opremi in pri preizkušanju govornega ter signalnega multipleksa. Uspešno izvedena omenjena dela so pogoj za pričetek uvajanja in preizkušanja programske opreme. Izvaja jih posebna, za to izurjena ekipa. Pri opremi, katero prvič preizkušajo na terenu, pa sodeluje tudi tehnični razvoj. Pri vseh omenjenih postopkih v okviru dogovorov sodelujejo tudi strokovnjaki BTM iz Antvverpna. Ko je vse to opravljeno, sledi kvalitetni prevzem s strani prevzemnika, pri čemer sodelujejo tudi predstavniki MSO. Viktorija Budkovič-Rayyes Bogdan Grum v skladišču pripravlja potrebni material za odvoz na objekt. Preizkušanje prenosnikov pred vključitvijo v promet opravljata Franc Hribar in Ivo Franko - PTT Celje. Mileva Vasič spaja kable s priključnim poljem stojal sistema M-l01 na TATC Beograd. Delavci — godbeniki Redkokatera organizacija v Iskri se lahko pohvali, da ima svojo godbo na pihala, če pa je ta godba povrhu vsega še dobro glasbeno ubrana, je pa to že kar majhen čudež. In takšen „čudež“ imajo v celjskem EMO. Njihova godba na pihala bo septembra letos slavila že 30-letnico obstoja, kar je vsekakor lep jubilej. Prav za tovrstne ansamble je namreč značilno, da po krajšem, več ali manj uspešnem obdobju pogosto razpadejo. Tudi godba v EMO je imela v minulih dveh desetletjih ničkoliko problemov, ki pa so jih uspešno prebrodili tako, da lahko zdaj s ponosom trdijo, da so med naj starejšimi tovarniškimi godbami v Sloveniji. Pihalno godbo so v EMO ustanovili na pobudo sindikalne organizacije. Takoj v začetku je bilo v njej 16 glasbenikov. Kot vsak začetek je bil tudi ta precej težak: nikakor niso mogli pritegniti v godbo novih članov, primanjkovalo je instrumentov, niso imeli enotnih uniform in podobno. Vse skupaj je bilo bolj revno — toda bilo pa je le. Pravijo, da so dobre strani minljive, slabe pa ostanejo in tako je tudi pri njih: še vedno jim primanjkuje godbenikov, nikakor ne morejo dobiti stalnega dirigenta, medtem ko problemov z instrumenti in uniformami nimajo več. V minulih letih so imeli tudi težave zaradi pomanjkanja denarja, letos pa jim je uprava podjetja zagotcudla zadostna finančna sredstva. Godna je med delavci EMO zelo, lahko bi rekli popularna, zato ni čudno, da mnogi iz tovarne prispevajo vsak mesec takoimenovani solidarnostni dinar za svoje „muzikantazje“. Vsota, ki jo tako zberq res ni visoka, nekaj pa je le. Godba ima 5-članski odbor, ki skrbi za udeležbo na vajah, za nastope itd. Predsednik godbe je Martin Zagožen, tajnik pa Marjan Cvek. Godbo zdaj vodi dirigent Franc Resnik. Tisti, ki so bili lani v Celju na prireditvi ob dnevu borca in dnevu Iskr^ se gotovo spominjajo pihalne godbe rz EMO, saj je s svojim nastopom obogatila to tradicionalno srečanje Iskrašev. Godbeniki iz EMO nastopajo na domala vseh večjih prireditvah v celjski občini, vabijo pa jih tudi drugam. Lani so nastopili kar 88-krat, letos pa bodo, kot vse kaže, še večkrat. Med pogovorom z nekaterimi izmed godbenikov so me opozorih, da nikakor ne smem pozabiti zapisati, da so vsi glasbeniki v godbi delavci in popolni glasbeni amaterji tako, da ni med njimi niti enega poklicnega glasbenika. Prav zaradi tega so na ubranost in pohvale, ki jih dobivajo od vsepovsod, upravičeno še bolj ponosni Zapisali smo že, da je glavna težava, s katero se srečujejo, v tem, da jim primanjkuje glasbenikov. Prav zato so ustanovili lastno glasbeno šolo. Letos jo obiskuje 10 fantov, žal pa vsi ne bodo „okrepili“ godbe na pihala: kot ponavadi bodo verjetno nekateri čez čas pustih igranje, drugi se bodo pozneje bolj navdušili za zabavno glasbo, le redkokateri pa bodo vzljubili igranje v pihalni godbi. Je že tako! Še nečesa ne smem pozabiti zapisati - imen tistih članov, ki igrajo v godbi že ves čas od ustanovitve, torej vseh 30 let. To so: Martin Zagožen, Ivan Zagožen, Franc Resnik, Jože Podvinšek, Rudi Vajdič in Evgen Mi-lanez. L. D. VARUJTE SE »STRESA«! Beseda „stres“ se danes precej zlouporablja in napačno razlaga, tako med zdravniki kot med navadnimi ljudmi. Dobro pa je, da sedaj celo staromodni zdravniki spoznavajo, da je stres vzrok bolezni, fizičnih in mentalnih. Preden preidemo na razpravo o posledicah stresa, se spomnimo na stari izrek, namreč, „da mora človek biti inteligenten, da bi lahko doživel stres". V medicinskem smislu pomeni to, da je težko povzročiti stres v zeljnati glavici. V skladu s tem se zdi, da gre blaga, počasna in ne posebno inteligentna oseba skozi življenje povsem neseznanjena s konflikti in frustracijami, ki mučijo prizadevne in ambiciozne ljudi. Pojmovanje pojava stresa in njegovih posledic za ljudi je v odvisnosti od dveh ključnih elementov. Prvi je potreba posameznika po odgovornostih in zadolžitvah, ki učinkujejo nanj kot „doping“ in poživilo. Drugi element pa je biološko dejstvo, da ima vsak svojo točko „zloma“, to je trenutek, ko postane premočan „stres“ škodljiv. Z drugimi besedami, reakcijo v obliki stresa je možno jemati kot osnovni biološki mehanizem, ki naj osebo pod stresom izpelje iz prve „bojne linije". Treba je vedeti, da ni nobene absolutne meje za nastanek stresa. Ne samo to, da je „točka zloma" pri vsakem posamezniku odvisna od moči njegove osebnosti, temveč lahko variira v skladu z različnimi dejavnostmi. Tako na primer se posameznik lahko zelo dobro bori s tehničnimi problemi, lahko pa postane „brezupen primer", kadar gre za veščino z ljudmi. Kot del anatomije stresa, je treba dojeti tudi dejstvo, da je to nekaj, kar se daje in jemlje. V neki organizaciji in celo v družini je podoba, da so osebe, ki dominirajo, sposobne „razdeliti“ drugim veliko več „stresov“, kot sijih lahko zamislijo. In to je glavni vzrok pojavov stresa v poslovnem življenju. Strokovnjaki menijo, da navadni življenjski problemi niso povzročitelji stresov. Pri posameznikih pride do njih v trenutku, ko je njihova meja učinkovitosti ali potrpljenja prekoračena in ko so prisiljeni zaščititi same sebe na ta način, da izstopi iz pretirano aktivnega življenja ali da tega relaksacijo. Zdravniki prištevajo po tradiciji to bolezen med fizične: povzroča spremembe in simptome, ki jih je moč opaziti in razumeti (glavoboli, kožna rdečica, želodčni čir). Lahko pa je tudi mentalnega značaja, ko povzroča vrsto motenj v obnašanju - od blage depresije in razdraženosti do izrazite pobitosti. Oseba pod stresom se lahko zateče k „ukrepom za podporo lastnega jaza", se pravi k alkoholu, drogam in sedativom. KAKO SE VODILNE OSEBE UPIRAJO STRESU? Zelo razšigeno mnenje je, da so vodilna delovna mesta na najvišji ravni ZAHVALA Ob smrti dragega očeta LEOPOLDA CERARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem ploščatega releja v tovarni TEA za izrečeno sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč. Hčerka Slavka Bobnar izreden teren za pojav „stresa“. Po pravici rečeno, za veliko ljudi bi bilo delo vodilnega nevzdržno in kmalu bi se spremenili v živčno „pulpo“. Za. druge pa je to delo očitno veličastno in uživajo v vsakem trenutku, prebitem na tem položaju. Vodilni na visokem položaju so si po lastni izbiri in nagnjenju ustvarili situacijo, v kateri uživajo brez omejitve in v kateri njihov lastni uspeh povečuje njihovo delovno vnemo in navdihuje njihov lastni „jaz“. Za sposobne ljudi predstavlja kontrola nad drugimi — v dobrih ali slabih razmerah - veliko manjši pritisk in možnost za pojav stresa, kot položaj, ko so sami pod kontrolo drugih. To je dejstvo, na katerega v poslovnem in organizacijskem življenju večkrat pozabljamo. Zaradi tega „ne točite solza" nad človekom pri „vrhu“ morda je grob, neprijeten in osamljen, toda dokler bo na vrhu, bo redkokdaj doživel resen „stres“. Kajti kot smo rekli, stres v njegovi škodljivi podobi je odraz neuspeha ali človeške nesposobnosti priti do konca določenim problemom. Na nižji ravni delovne organizacije pa je življenje precej drugačno. Cele čete ljudi, večkrat z visokimi osebnimi prejemki, morajo prenašati karakterne lastnosti in pretirano visoke zahteve nadrejenih, ki so jim dodeljeni iz opravičenih, pa tudi iz neopravičenih vzrokov. Kot smo videU, je stres zvečine manifestacija človeške nesposobnosti za reševanje problemov. Zaradi tega bi v poslovnem življenju pričakovali, da prizadeva stres veliko bolj vodilne na srednji ravni kot pri vrhu. Ljudje, ki so »napredovali predaleč" očitno doživljajo strese in nanje reagirajo tako, da skušajo svoje neuspehe in pomanjkljivosti projecirati na svoje podrejene. V takšnih okoliščinah postane življenje neznosno. Podobno kot v primerih, ko vodilni „ki ni uspel", reagira na ta način, da odlaga rešitev vseh problemov. Edina rešitev je v tem, da se ga podjetje otrese, ali pa da se poslovi sam — kar pa ni lahko storiti, če ima visoke prejemke in morda luksuzen službeni avtomobil. V NAPAČNI VLOGI V največ primerih je torej stres manifestacija bodisi nerešenega konflikta (primer človeka, ki se nahaja v neznosni situaciji zaradi tega, ker nima zadosti moči ali umske predir-nosti, da bi rešil dano situacijo), bodisi popolnega neuspeha. Slednje se ponavadi dogaja tedaj, ko je posameznik precenil ali površno ocenil svoje sposobnosti. V tem primeru poskuša igrati vlogo (ali pa ga na to prisilijo), ki mu ne ustreza. Klasičen primer je tehnokrat, ki pripleza do naj višjega vrha, ki pa se mora bolj posvečati ljudem kot pa stvarem. Drugi primer pa je trgovski potnik, ki napreduje v pisarniškega uslužbenca in postane na ta način nesrečen. Lahko se zgodi, da reagira na vse to z - infarktom. Stres se pojavlja na vseh nivojih življenja. Veliko stresov nastane zaradi navadne organizacijske in birokratske slepote. (Svet je pač prepoln ljudi, ki uživajo v monotonem rutinskem delu, ki ne vzpodbuja k napredku niti h konkretnim stvaritvam). Tajnost uspeha v prizadevanjih, da se posledice stresa spravijo na minimum, so daljnovidnost, objektivnost in pripravljenost spoznavati njegove vzroke, o njih diskutirati in se lotiti dejanskih ukrepdv. Ambicije niso nič slabega. Toda frustracija, pretirano napredovanje ali direktno zapostavljanje slabšega imajo lahko katastrofalne posledice. Plastični vodniki svetlobe MISLI Uporabljem so svetlobna propustna vlakna, izdelana iz organskih visokih polimerov, ki delujejo na načelu totalne refleksije in omogočajo praktično in vsestransko uporabo. Ta vlakna lahko prenašajo svetlobo od točke do točke tudi prek večjih krivin, brez uporabe prizm, ah ogledal. Svetlobno prevodna vlakna so izdelana iz dveh stekleno jasnih organskih visokih polimerov, z različnima lomnima koeficientoma. Jedro iz materiala z večjim lomnim količnikom obdaja tanek sloj dmgega materiala, kar povzroča za žarke, ki zaidejo v jedro, popolni odboj na mejni ploskvi med jedrom in ovojnim slojem. Premer posameznega vlakna je o,25 mm, svetlobni kabli se formirajo iz 19, 27, 61, oz. 91 vlaken. VEB Chemiefaserkombinat Schwarza „Wilchelm Pieck" in VEB Carl Zeiss, JENA — D. R. Nemčija Vsi delajo avtomobile (Eksperiment tovarne »VOLVO" v Kalmaru) Ko so pred nekaj leti v tovarni »Volvo" prišli na idejo, da bi odpravili tekoči trak v tej tovarni, je izgledalo, daje to ena od tistih utopističnih idej, ki jih je zelo težko uresničiti. Danes je ta sen stvambst in to je prva tovarna modemih avtomobilov na svetu, kjer so vsi koncepti dela v seriji, bazirani na teorijah Taylora in na metodologiji Henryja Forda, popolnoma spremenjeni in popolnoma izključeni ter se uresničuje prva človekova zmaga v odpravi suženjstva strojem. V novi tovarni avtomobilov v Kalmaru so v stanju naprave v vrednosti 20 milijonov lir brez tekočega traku in 600 delavcev, ki delajo v eni izmeni, izgotoviti letno 30.000 avtomobilov. Cez kakšen mesec pa bo z uvedbo dveh izmen število avtomobilov povečano na 60.000. Montažo avtomobilov v tej tovarni opravljajo skupine specializiranih delavcev, ki so razdeljeni v 25 »privatnih delavnic", kjer avtomobile sestavljajo popolnoma avtonomno, od vrat do plošče z instrumenti, pa od karoserije do motorja, od koles pa do električnih naprav. Vsak izmed udeležencev pri montaži, moški ali ženska, je »čarovnik", ki je v stanju sam montirati celoten avtomobil. Na dan pogona nove tovarne v obratovanje je šest žena, vsaka iz posebne delavnice, zavzelo svoje delovno mesto in iz sestavnih delov sestavilo »Volvo 164“ od začetka do konca. Vsaka ekipa delavcev, ki se imenujejo operaterji, razpolaga z vsem, kar je potrebno, da se montira avto in samostojno odloča o delitvi delovnih postopkov, ritmu dela, odmorih. Vsak oddelek ima lastno restavracijo, moderno opremljeno, kjer delavci lahko kosijo. V osnovi nove revolucionarne tehnike tovarne »Volvo" najdemo premične vozičke na električni pogon, premikajoče se po tirnicah. Vsak voziček inra elektronsko signalno napravo. Vsi sestavni deli se kontrohrajo tako kvalitativno kot kvantitativno na ekranu elektronskega terminala. V tej tovarni se lahko zares govori, da tehnika ' služi človeku, namesto nasprotno. Zato se je treba vprašati, v čem je prednost take tovarne. Odgovor bi se glasil — v prvi vrsti se vsak delavec smatra za strokovnjaka. Z ukinitvijo delovnih faz, ki so bile ozko opredeljene, monotone, ponižujoče, na osnovi zaupanja, ki je dano vsaki skupini delavcev, ne vedo več za »pla-ve ponedeljke". Tudi odpovedi delovnega razmerja nimajo več. Razen tega j e proizvodnja avtomobilov precej povečana, namesto da bi se zmanjšala. Iz tega primera je razvidno, da delavec, ki dela v miru in z lastnimi idejami, več proizvede. Če ni drugega, je vsako vozilo, ki pride izdelano iz teh »privatnih delavnic" dragulj, narejen z ljubeznijo in veščino. Ta tovarna tudi ne izgleda kot prava tovarna, kakršnih smo mi vajeni. Delavci — operaterji vstopajo naravnost v svoje oddelke in ne hodijo vanje skozi tovarno. Na vseh straneh se v oddelkih nahaja cvetje, stene so živo prepleskane. Tla pa so vedno čista. Na razpolago so najmodernejši stroji, tako da tudi šibkejši delavci, v prvi vrsti žene, lahko dvigujejo cele bloke motorjev in jih odlagajo na določeno mesto samo s pritiskom na gumb elektromagnetnega dvigala. Poleg tega specialne panel— plošče na stropu vpijajo vse šume, tako da se lahko ljudje med seboj nemoteno zgovarjajo, ne da bi trpeli zaradi močnega hrupa. Posamezni oddelki so med seboj pregrajeni tako, da skupino delavcev, ki se je odločila, da za nekaj časa prekine delo, ne moti hmp iz sosednjega oddelka. V Kalmar prihaja vsakodnevno veliko število strokovnjakov z vsega sveta, da bi videli največji tehnološko-proizvodni dogodek. Toda Švedi že mislijo na druge probleme, ki za mnoge še vedno pripadajo svetu domišljije. („Ekos“ št. 12-1974) - M. V. Iskra Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sol. o. objavlja prosta delovna mesta za DELOVNO SKUPNOST STROKOVNO-ADMINISTRATIVNIH SLUŽB 1. SAMOSTOJNI PRAVNIK Pogoj: diplomirani pravnik in 4 leta delovnih izkušenj. 2. VODJA FINANČNE OPERATIVE Pogoj: ekonomist in 5 let delovnih izkušenj. 3. KADROVNIK Pogoj: inženir organizacije dela ali socialni delavec in 3 leta delovnih izkušenj./ 4. KADROVSKI REFERENT Pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj. 5. FAKTURIST Pogoj: ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. Vabimo vas, da pošljete vloge v 10 dneh po objavi kadrovski službi, Ljubljana, Savska cesta 3. O sklepu vas bomo obvestili v 15 dneh po seji odbora za medsebojna razmerja. Če že moramo kaj žrtvovati, potem ne smemo v nobenem primeru pravice in resnice. Tito Iskati, kar je resnično, ne pomeni iskati tega, kar je zaželeno. ^ Kako se bomo utešili mi, najbolj ubijalski od vseh ubijalcev? Najsvetlejše in najmočnejše, kar je svet do sedaj imel, je izdahnilo pod našim nožem Kdo bo spral kri z nas? S kakšno vodo se bomo izčistili? Friderich Nietzsche FESTIVAL Naš kraj, ki sploh ni znan, je hotel postati znan, slaven širom po domovini in svetu. Vsi napredni prebivalci so se nekega dne zbrali in se posvetovali, kaj naj bi ukrenili, da bi se izkopali iz te anonimnosti. Turizem? Za to dejavnost ni pogojev: ni vrelcev, niti jezer, da o gradovih sploh ne govorimo. Zanimivo je le pokopališče, kjer grobarji dan za dnem kopljejo jame, čeprav se ljudje za njihovo dejavnost ne zmenijo in umirajo zelo neredno. „Tovariši, kaj ko bi organizirali takole kakšen festival, a? “je povzdignil glas sekretar organizacije, „kako priti do denarja? “ Saj res, festival je treba organizirati Toda kakšen festival? Popevke? Ne pride v poštev, ker so pevci predragi, njihova pevka H. Brezzob pa je trenutno v bolniški, ker jo bolijo zobje. Odpade! Kaj pa izbira miss? Odpade! Lepotica tega kraja M. Kompleks se je podškodovala in tako bi zmagala njena konkurentka. „Dvigniti moramo našo kulturno raven in to je tudi naša sveta naloga," je dejal predsednik kulturnega društva tovariš Puf. ,',Torej naj organiziramo festival, festival..., festival filma!" je zabučalo po dvorani. Tako so soglasno sprejeli ta predlog, da organizirajo festival filmov. Začele so se priprave. Začeli so graditi moderne ceste do vseh državnih meja. „Le če bomo imeli dobre zveze s tujino, bomo uspeli, “ so govorili in s prostovoljnimi prispevki zgradili ceste. Potem so zgradili še festivalsko dvorano, ki se je kar svetlikala v steklu in čakala svoj veliki dan. Izbrali so še strokovno žirijo, ki je objavila pogoje za. sodelovanje na festivalu: čimveč nesramežljive golote in čimveč pristnega preklinjanja. Festival se je začel in že je prišel tisti veliki dan, ko mojstrom podelijo zaslužena priznanja. Žirija je izmed številnih filmov na temo „postelja danes" izbrala za prikazovanje deset najboljših. Nagrade pa so bile dodeljene takole: 3. nagrada filmu „Preverjeno — prostitucije ni“, 2. nagrada filmu „Edini izhod je postelja" in 1. nagrada filmu „Pet minut raja, za pet dolarjev". Nagrajeni filmi so prejeli kipce Adama in Eve, ki sta tako simbolično označevala ta edinstveni festival, ki je bil zelo dobro obiskan. Finančni uspeh ni izostal tako, da je festival postal tradicionalen. Starejši publikum se je sicer skušal malce sramežljivo zgražati, toda vneti privrženci filma so jih zavrnili: „Toda tovariši, to je umetnost, to je oblika svobodnega izražanja in končno nas umetnost navdušuje tako, da včasih zaprepadeno strmimo v umetniška dek. In prav to je dokazal naš festival Festival je bil dobro obiskan, kar dokazuje, kako je umetnost človeku potrebna. Naše umetnike moramo spoštovati, saj se vsakdan bolj približujejo naravi!" MATIJA LOGAR □ □ □ O C3 □ □ n □ □ p 11 1~1 a I TJA BAm nctViOAieC. KOD IVCfLA-MomruZc Labod, ščuka in rak Ljudem, ki ni jim sloge mar, ne gre spod rok nobena stvar, zaman je ves napor — njih delež je le muka. Da voz prepeljejo, so se ondan zmenili rak, labod in ščuka. Vsi trije so lepo se vpregli vanj; napenjajo moči, a voz nikamor noče! Saj breme ne bilo bi zanje pretežko, a kaj: labod se vzpenja pod nebo, rak vleče pač nazaj, a Ščuka v,vodo hoče. Kdo kriv je, kdo nekriv — kaj bi sodili mi; a voz še danes tam stoji. Ivan Andrejevič Krilov (1769-1844) Pričujoča basen je bila napisana pred 170 leti (!), pa je žal se kako aktualna tudi danes, zato smo jo uvrstili v našo poletno rubriko vsem v zabavo in mnogim v premislek. ZVEZA Z ISKRINIM TELEFONOM -BREZ MOTENJ Navihanega razkuštranca iz šolskih klopi smo brez tete Mare, pa tudi brez Flokija našli za delovno mizo v tovarni Beti v Metliki. In nismo si mogli kaj, da ga ne bi vprašali: Kje po tvojem mnenju sedajle letuje tega Mara? In s kom? „Teta Mara je upokojenka, zato sedajle gleda skozi okno, ki nima razgleda na morje. Gleda tudi, kako se • sosedi odpravljajo na morje, družbo pa ji dela F loki." Kako odrasel osnovnošolček preživlja počitnice? »Dopoldne se poskušam zbuditi, kar me tako utrudi, da najrajši spim ves dan, da bi lahko šel zvečer vesel ven." Kaj boš pisal med počitnicami, glede na to, da ni domačih in šolskih nalog? »Razglednice. Jake s podobami oslov. Veliko ljudi me je namreč v zadnjem času prosilo za sliko." Ali kdaj dobiš zvezo z Iskrinim telefonom brez motenj? »Samo iz sobe v sobo — imamo zelo tanke stene!" Kaj se na Jadranu med sezono najbolj dviguje? »Krvni pritisk gostov, čakajočih na natakarja." Kaj bi vzel s seboj na samotni otok? »Sliko prijatelja, ki je p,oročen, da bi jo gledal v najhujših trenutkih in bi videl, da živim v pravem raju." V koliko bi Metlika lahko konkurirala poleti Dubrovniku? »Dubrovnik ima znamenito obzidje. Metlika pa zaplankane kulturne delavce. Zaplankani so torej vsi!" AH bo Beti dobila moža? »Če bo znova zaigrala nedolžnim in, če bo sedem mesecev pred integracijo zanosila, bo." Še vic za naše bralce: »Mati se je jezila na sina, ki se ji. pol ure ni oglasil: ,Kaj neki bo iz tebe, ko nič ne slišiš!? ' Pa se je sin modro odrezal: ,Mama, natakar!" Mara Ovsenik KDAJ NA DALJŠO POT? Letošnje počitniške priprave so prešle v zaključno fazo. Smo takore-koč tik pred tem, ko bomo sedli v avto in se podali na daljšo ali dolgo pot do morja, kjer bomo preživeli težko pričakovane dneve leta. Običajno se počitniško potovanje prične navsezgodaj zjutraj. Po možnosti ob prvem svitu, kajti tedaj je na cesti najmanj vozil, pa še prijetno hladno je. Obeta se nam torej prijetna vožnja. Pa je res tako prijetna ta jutranja počitniška vožnja? Predvsem moramo pomisliti na to, da smo s prezgodnjim odhodom močno posegli v naše vsakdanje življenjske navade. Kar najbolj običajno je, da tudi zvečer nismo odšli najbolj zgodaj v posteljo. Saj veste, potovalna mrzlica, pa vsa ta množica skrbi, kaj bomo končno le uspeli pozabiti doma in še marsikaj takega ter podobnega. In tako se nas na jutranji počitniški vožnji počasi loteva utrujenost. Če temu neprijetnemu dejstvu dodamo še preobremenjen avto, zaspane in sitne otroke, ki so prisiljeni ure in ure presedeti, ali bolje rečeno pretrpeti na zadnjem sedežu avtomobila, je mera polna. Pa se lahko tem neprijetnostim izognemo? Nekaterim že, večini pa bolj težko. Te težave so pač sestavni del naših počitnic. Predvsem se nikakor ne odrecimo spancu. Če smo vajeni dan za dnem vstajati, zajtrkovati in oditi na delo ob določenem času, ni prav nobenega razloga, da bi se tem navadam odrekli prav ob času odhoda na počitnice, ki je za mnoge voznike tudi najdaljše potovanje za volanom v letu sploh. In vožnja, še zlasti počitniška, s preobremenjenim avtomobilom, je še kako pomembno in odgovorno delo. Kajti od vas samih je odvisno, ali boste letošnje počitnice preživeli ali ne. In ne le vi, ampak tudi drugi, ki bodo odšli na počitnice skupaj z vami. Sami pa si lahko zamislimo vsaj posledice rahlega oplazenja ali na drugi način zvite pločevine na vaše in družinsko počitniško počutje. Če se ne boste odrekli ustaljenemu življenjskemu ritmu, vas morda čakajo nekatere druge neprijetnosti. Nekoliko daljša vožnja v koloni ah- jutranji sončni pripeki na primer. Iz lastnih izkušenj in raziskav zdravnikov ter drugih strokovanjakov, ki so bile preizkušene tudi v praksi, pa vam lahko povem, da so ti dmgotni neprijetni pojavi počitniške vožnje mnogo manj nevarni kot jutranja utrujenost in slaba volja zaradi zgodnjega odhoda. Ni le slučaj, da se največ hudih nesreč, zlasti počitniških, zgodi v zgodnjih jutranjih urah. Ne samo voznikom, ki so za volanom prebedeh celo dolgo noč, ampak tudi tistim, ki so na poti kako uro. Ali celo manj. Pravilen odgovor nagrajuje ODLOMEK Kdor kruha vbranega ne je. Ni skusil sirotenja, Kaj je trpljenje, on ne ve, On ne pozna življenja. Za vse je svet dovolj bogat, In srečni vsi bi bili. Ko kruh delil bi z bratom brat S prav srčnimi čutili! Kje stoji spomenik pesnika, ki ga vidite na sliki, in odlomek katere pesmi vam objavljamo? Naštejte vsaj dve njegovi ponarodeli pesmi. Koliko hidrocentral stoji na reki, ki jo pesnik tako rad opeva? Program delavskih univerz Gorenjske 1975/76 Sole - oddelki za odrasle Oddelke za odrasle raznih šol organizirajo delavske univerze v sodelovanju z matičnimi šolami z željo: da bi približale šolo slušateljem, da bi prilagodile program šole in metode potrebam odraslih, da bi organizirale pouk v času, ki odraslim najbolj ustreza. Slušateljem, ki uspešno1 končajo šolo, izda matična šola zaključno spričevalo. osnovna Sola Osnovno splošno izobraževanje je osnova vsakemu drugemu izobraževanju, kar obenem pomeni, da je osnova za razvijanje in opravljanje različnih funkcij posameznika v naši družbi Odrasel človek je istočasno delavec — upravljalec, roditelj, kulturna osebnost itd. Za opravljanje teh funkcij so mu neobhodno potrebna mnoga in široka znanja, ki jih ne bo mogel pridobiti samo skozi učni proces v šoli, pač pa se bo moral nenehno tudi sam. dalje izobraževati. Pri tem mu bo pomagala osnovna splošna izobrazba, ki jo bo osvojil v osnovni šoli. Ne gre torej za formalno znanje, ki naj najde zunanji izraz v spričevalu o dovršeni osnovni šoli, gre za dejansko osnovno splošno znanje, kije podlaga za vsako nadaljnje izobraževanje in samoizobraževanje. Vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred. Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let ali tisti, ki so izpolnili šolsko obveznost in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker šo se zaposlili. Šolanje traja 17 tednov za vsak razred, torej lahko v 1 šolskem letu predelate snov dveh razredov. Pouk bo 4-krat tedensko po 5 ur, ali 5-krat tedensko po 4 ure. Na željo delovnih organizacij lahko za zaključene skupine organiziramo pouk v času in kraju, ki jim najbolj ustreza. Za služatelje, ki so nekoč pridobljeno znanje že pozabili, lahko po dogovoru šolanje ustrezno podaljšamo. Po potrebi organiziramo tudi druge oblike osrtovnega splošnega izobraževanja (seminarje, inštruktaže za opravljanje razrednih izpitov). Šolanje v osnovni šoli je brezplačno. Osnovno izobraževanje za odrasle organizirajo VSE DELAVSKE UNIVERZE in osnovna šola pri delavski univerzi „Tomo Brejc" Kranj. Če si torej želite pridobiti ali izpolniti osnovno splošno izobrazbo, vpišite se v OSNOVNO ŠOLO, ne bo vam žal! POKLICNA SOLA ZA ELEKTRO IN KOVINSKO STROKO Šolanje traja dve leti. Pouk bo v popoldanskem času. Pogoj za vpis sta dokončana osnovna šola in najmanj dveletna praksa na delovnem mestu. - Šolo organizirata delavski univerzi Kamnik in „Tomo Brejc" Kranj. ADMINISTRATIVNA ŠOLA Šolanje traja dve leti. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Pouk je popoldne ali zvečer tri do štirikrat tedensko. DELOVODSKE IN POSLOVODSKE ŠOLE V te šole se lahko vpišejo slušatelji, ki so končali poklicno šolo in imajo najmanj tri leta prakse na ustreznem delovnem mestu. Posamezne šole organizirajo: - za strojno stroko - delavske univerze Kamnik, „Tomo Brejc" Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; - za elektrotehniško stroko - delavske univerze „Tomo Brejc" Kranj, Radovljica in Kamnik; - za gradbeno stroko - delavski univerzi „Tomo Brejc" Kranj in Jesenice; - za avtomehansko stroko - delavske univerze „Tomo Brejc" Kranj, Škofja Loka in Tržič. KOMERCIALNA ŠOLA (srednja) Šolanje traja tri leta. Pouk je trikrat tedensko popoldne in zvečer. Pogoj za vpis je dokončana poklicna šola trgovske stroke in dve leti prakse ali dokončana druga šola in dolgoletna praksa v komerciali. Zaključne izpite opravljajo slušatelji na matični šoli. Šolo organizira delavska univerza Domžale. UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA (3. in 4. letnik) V šolo se lahko vpišejo zaposleni, ki so dokončali dvoletno administrativno šolo KRIŽANKA VODORAVNO: 1. južnoameriška država, 5. nivo, površina vode, 12. veliko finsko jezero, 14. ime predsednika Skupščine ZP Iskra Logarja, 15. izdelek Iskrine tovarne na Pržanu, 17. zgornja okončina, 18. sosednji črki v abecedi, 19. turško mesto ob izlivu Marice, 20. zelo strupen plin, 21. nizozemsko mesto znano po siru, 24. štajerska reka, 27. ime sovjetske šahistke Kušnirjeve, 28. letopis, kronika, 30. izdelek Iskrine tovarne Aparati, 32. arabski žrebec, 33. narkotik, ki ga pridobivajo iz maka, 34. znamka sovjetskega avtomobila, 36. in si želijo pridobiti srednjo izobrazbo. Pred vpisom morajo kandidati opraviti dopolnilne izpite iz predmetov, kijih v nižji šoli niso imeli. Šolanje traja dve leti. Šolo organizirajo delavske univerze Kamnik, „Tomo Brejc" Kranj, Škofja Loka in Domžale. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA Traja štiri leta. Pouk je tri do štirikrat tedensko popoldne in zvečer. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Zaključne izpite opravljajo slušatelji na matični šoli. Organiziran je tudi dopisni študij na Delavski univerzi „Tomo Brejc" Kranj in Radovljica. Šolo organizirajo vse DELAVSKE UNIVERZE. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA Šola traja štiri leta in daje diplomantom naziv tehnika. Pouk je štirikrat tedensko popoldne in zvečer. V to šolo se lahko vpišejo slušatelji, ki imajo dokončano osnovno šolo. Kvalificirani delavci predložijo še spričevalo o opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca svoje stroke. Posamezne stroke organizirajo: — 3 in 4-letno šolo za strojno stroko — delavske univerze Kamnik, „Tomo Brejc" Kranj, Škofja Loka in Radovljica; — za elektro stroko - delavska univerza „Tomo Brejc" Kranj; — za tekstilno stroko — delavska univerza Domžale. VIŠJA PRAVNA ŠOLA Študij organizira Center za izredni študij Višje pravne šole Maribor pri delavski univerzi v Kranju. Pogoja za vpis sta: - srednja šola, kije trajala najmanj štiri leta z zaključnim izpitom, — ustrezna praksa. Kandidati, ki teh dveh pogojev ne izpolnjujejo, morajo opraviti sprejemni izpit iz družbene ureditve SFRJ, zgodovine in obče sociologije. Študij traja približno 30 mesecev, poteka pa v obliki seminarjev za posamezne predmete. Predavanja bodo dvakrat tedensko. Šolo organizira delavska univerza „Tomo Brejc”Kranj. VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA Šolo organizira Center za izredni študij Višje agronomske šole Maribor pri delavski univerzi „Tomo Brejc" Kranj. Pogoja za vpis sta: - dokončana srednja šola ustrezne smeri ali gimnazija, — ustrezna praksa. Kandidati, ki ne ' izpolnjujejo pogojev, bodo opravljali sprejemne' izpite po programu šole. Študij traja približno tri leta, organiziran pa je v obliki seminarjev za posamezne predmete. Šolo organizira delavska univerza „Tomo Brejc" Kranj. VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA Študij organizira Center za izredni študij Višje tehniške šole Maribor pri delavski univerzi Kranj. Kandidati se lahko prijavijo za: - strojno, I. in II. stopnje, - elektrotehniško, - gradbeno, - kemično in - tekstilno smer V I. in II. letnik. Pogoja za vpis v L letnik sta dokončana srednja tehniška šola ustrezne smeri ali gimnazija ter ustrezna praksa. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bodo opravljali sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije. Študij traja približno štiri leta, organiziran pa je v obliki seminarjev za posamezne predmete. Šolo organizira delavska univerza „Tomo Brejc" Kranj. Poleg temeljnega strokovno-tehničnega znanja dobijo kandidati temeljito prak- tično znanje. Študij traja praviloma dve leti in poteka v obliki seminarjev v Kranju, v času, ki najbolj ustreza zaposlenim. Študij v poslovnem oddelku se zaključi z diplomskim izpitom. Diplomanti dobijo naziv ..ekonomist". Možen je vpis na II. stopnjo. Študij organizirata v okviru centra za izredni študij ekonomske ]fakultete delavski univerzi „Tomo Brejc" Kranj in Domžale. PRIPRAVLJALNI TEČAJI ZA POPRAVNE IZPITE IN DOPOLNILNI TEČAJI ZA POSAMEZNE PREDMETE ZA SPREJEM V SREDNJE OZIROMA VIŠJE IN VISOKE ŠOLE Za učence osnovnih in srednjih šol, ki imajo popravne izpite iz matematike, slovenščine, tujega jezika in ostalih predmetov, bodo delavske univerze organizirale pripravljalne tečaje. Trajali bodo po 30 ur za vsak predmet. Za absolvente osnovnih oziroma srednjih šol, ki žele nadaljevati študij v srednjih oziroma na višjih in visokih šolah, bodo delavske univerze organizirale dopolnilne tečaje iz matematike, biologije, fizike, kemije in ev. tujih jezikov. Tečaji bodo trajali najmanj po 30 ur in bodo slušatelji v njih obnovili in poglobili osnovnošolsko ali srednješolsko znanje, kije podlaga za nadaljnji študij. - Tečaje organizirajo VSE DELAVSKE UNIVERZE POJASNILA DOBITE NA NAJBLIŽJI DELAVSKI UNIVERZI KREDITI SO RAZDELJENI ..Organizacije združenega dela in drugi družbeni subjekti so dolžni skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti skrbeti za reševanje stanovanjskih potreb svojih, delavcev. I Vendar naj delovni ljudje s ' samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori zagotavljajo sredstva za stanovanjsko graditev," je eno izmed izhodišč zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. V tovarni Zmaj je bil na podlagi samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in na podlagi sklepa 40. seje sveta za medsebojna razmerja v družbenem delu objavljen redni natečaj za dodehtev stanovanjskih posojil. Razpisana so bila sredstva v višini 1,450.000 din. Na tečaju so lahko sodelovaH vsi delavci z nerešenim stanovanjskim vprašanjem, ki so zaposleni v tovarni Zmaj vsaj 2 leti. Udeležilo se ga je 28 delavcev. Od teh eden ni izpolnjeval pogojev, določenih s sporazumom. Ostalo je torej še 27 delavcev. Skupna zaprošena vsota je znašala 2.250.000 i din, eden izmed delavcev pa ni navedel vsote. Če bi hoteli zadovoljiti potrebe vseh teh delavcev, bi morali imeti na razpolago še 800.000 din. Ker pa je bilo sredstev premalo, je bilo seveda treba ugotoviti, če so vsi prosilci upravičeni do stanovanjskega kredita. V ta namen je bila formirana 7-č lanska komisija za oceno stanovanj, ki je ocenjevala stanovanjske razmere prosilcev po kriterijih, j določenih s samoupravnim sporazumom. Potem je komisija razvrstila prosilce glede na število točk na ocenjevalnem listu na prioritetno Usto. Pokazalo se je, da je realnost prioritetne liste včasih s sporna, kajti nekateri delavci s slabimi stanovanjskimi pogoji so se uvrstili nekje pri dnu lestvice, ker pri dodatnih pogojih niso dobili točk. Menili smo, da ne bi bilo prav, če bi razdelili sredstva le med prosilce, ki so bili pri vrhu lestvice na prioritetni listi, zato smo predlagali#naj vsak prosilec dobi polovico zaprošene vsote, le tistim, ki so s pogodbo vezani na rok plačila, se odobri celotni znesek. Nekaj negodovanja je bilo tudi na račun prosilcev iz Šentvida, vendar smo ugotovih, da sredstva namenjena za Šentvid ne presegajo tretjino celotne vsote. Svet za medsebojna razmerja v združenem delu je na svoji seji obravnaval vsakega prosilca posebej, vsoto, ki jo je zaprosil) in predlagano vsoto. Izkazalo se je, da je med prosilci najmanj 10 takih, ki bodo z vsoto, ki jo bodo dobili, dokončno rešili svoj stanovanjski problem. Svet za medsebojna razmerja je sprejel sklep, da dobijo kredit vsi prosilci razen enega, za katerega so se člani sveta strinjali z mnenjem komisije, da njegova potreba ni tako nujna in, da lahko na tečaju ponovno sodeluje, ko bo le-ta spet razpisan. kratica za „svetovno prvenstvo", 38. Aškerčeva socialna pesem, 40. glavni junak Vergilovega epa „Eneida“, 42. rimsko podzemlje, 44. naj višji predpis, uredba, 46. prehod med dnevom in nočjo, 48. ime pesnice Novy, 50. španska reka, ki teče skozi Toledo, 52. kratica za „numero“, 53. grški junak pred Trojo, 54. gričevnata vinorodna pokrajina v vzhodni Sloveniji, med Posavskim hribovjem in Sotlo, 57. vrsta ometa, za fasade, 59. tovarna v Kamniku, 60. vrsta dalmatinske višnje, 61. hude sanje. NAVPIČNO: 1. uživanje tekočine, 2. Vergilov ep, 3. zorana zemlja, 4. izdelek obrata kranjske Elektromehanike v Lipnici (množ.), 5. slovar, 6. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 7. latinski predlog, 8. ime ameriškega filmskega igralca Bogarda, 9. staro mesto v Italiji, na reki San-terno, 10. srbsko moško ime, 11. najvišja gora Turčije, 13. ime slikarja Šubica, 14. ideal, 16. prebivalka Indije,. 22. češka pritrdilnica, 23. ovitek za spise, 25. najmlajše slovensko mesto, 26. ime dveh prelazov na Velebitu, 29. avstrijsko mesto z železarno, 31. oteklina, 35. germanski orel, 36. dodatek glavni jedi, 37. sklenitev prstov okoli nekega predmeta, 39. čisto premoženje, 41. zimski športnik, 43. ime nemške revolucionarke Zetkin, 45. zelenica v puščavi, 47. češka denarna enota, 49. reka skozi Muenchen, 51. pritok Donave v Romuniji, 54. denarno nakazilo, 55. okrajšano ameriško moško ime, 56. trimestno število, 58. nikalnica. NOVE KNJIGE Knjige si lahko izposodijo vsi člani ZP ISKRA v knjižnici INDOK službe, Ljubljana, Tržaška 2. LINEAR INTEGRATED CIRCUIT D. A. T. A. BOOK, Spring 1975, Orange, 1975, signatura 621.3.049.7//69 (13 izd.) DIGITAL INTEGRATED CIRCUITS D. A. T. A. BOOK, Spring 1975, Organge, 1975, signatura 621.3.049.7//70 (20 izd.) Backe W.: SVSTEMATIK DER HVDRAULISCHEN WIDER-STANDSSCHALTUNGEN IN VENTELEN UND REGELKREISEN. Mainz, 1974, signatura 621—5//179 Smith M. Jon: SCIENTIFIC ANALVSIS ON THE POCKET CALCU-LATOR, New York, 1975, signatura 681.3//75 MATH SCIENCE LIBRARV, Vol. 1 Programmed Arithmetic Vol. 2 Elementary Functions Vol. 3 PolynomiaIs and Special Functions Vol. 4 Ordinary Differential Equations, Vol. 5 Interpolation, Approximation Quadrature and Numerical Di-fferentiation Vol. 6 Linear Algebra Vol. 7 Probability Statistics and Time Series Vol.8 Non—Linear Equation Solvers Sunnyvale, Control Data Corp., 1971, signatura 681.3//66 Josef Heinhold, Karl-Walter Gaede: AUFGABEN UND L()SUNGEN ZURINGENIEUR-STATISTK. Muenchen, 1973, signatura 31//70 Lossau Giinter: DIE ENTSCHEIDUNG ZUM MIKROFILM, Ziele, Methoden, Erfolge. K81n, 1974, signatura 77//17 DER MIKROFILM, Organisation, Technik und NVirtschaftlichkeit der Verfilmung von Schrifgut, Koln, 1974, signatura 77//15 DER MIKROFILM, Organisation, Tehnik und NVirtschaftlichkeit der Verfilmung von technischen Unterlagen auf Film 35 mm, Koln, 1974, signatura 77//16 TOP SVMBOLS AND TRADEMARKS OF THE NVORLD, part 1-7, Milano, 1973, signatura 7.01//18 Sukijasovič Miodrag: JOINT BUSINESS VENTURES IN YUGO-SLAVIA BETNVEEN DOMESTIC AND FOREIGN FIRMS: DEVE-LOPMENTS IN LAW AND PRACTICE, Beograd, 1973, signatura 336.6//S5