List 41 / Tečaj LVIII n I na I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. » pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasniiovi tisi ami plača za ^sako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". Ljubljani 12, oktobra 1900. J I I I S ^^^ jfife Politični oddelel< Jl^ ^ ^^h ^ 0 da ne nore ničesar doseči, kar želi avstrijsko-ogrska vlada. Vse zoper Slovane Drugi sodijo, da so le liberalci, nemški in mad-jarski s tem dopisom hoteli ustrašiti odločilne kroge ter jih pridobiti za brezobzirno politično persekucijo Slo- i vanov, tretji menijo, da se hoče s tem dopisom inavgu- Te dni je izšel v „Berliner Tagblattu Cl iz Budim- rirati nov kulturni boj, četrti pa da se hoče njim pešte datiran dopis, ki je obudil veliko senzacijo v vseh politiških krogih evropskih, in s katerim se je bavilo pritisniti na Vatikanu, da bi postal mehkejši. Kdo ima prav se pač ne da lahko reči. tem malone vse evropsko časopisje tem dopisu ) ki nosi oziru je odprto kombinacije široko polje. Premisa, na katerih sloni ves članek vse znake običajnih dopisov sekcijskega šefa v ministrstvu zunanjih del, barona Doezyja, in v katerem se tudi ome- napačna. Trditev 1 da podpira Vatikan kako vsekako posebno njajo stvari, ki jih ne vedo drugi, nego samo prav na- Cehe in Jugoslovane v njih bojih zoper vladni sistem tančni poznavatelji zunanjepolitičnih skrivnosti naše države, zoper ustavo in trozvezo, J je izvita iz trte. Res, da imata se nekako naznanja, da pride mej našo državo in pa škcf Strossmayer in nadškof Stadler veliko zaslombo v mej Vatikanom do konflikta. Naznanja se nekaka nova Rimu, ali iz tega in iz okolnosti, da je Rim vprašanje o kulturna vojna in to iz nagibov, ki morajo vsacega po- slovanski liturgiji rešil še dosti ugodno za Hrvate, se znavatelja slovanskih razmer presenetiti. pač še ne more izvajati, da posebno podpira Slovane. Dopisnik rečenega velikega berolinskega lista za- Kakšno je to podpiranje Slovanov, o katerem se piše stopa mnenje, da hoče kardinal Rampolla, dejanski vo- v „Berliner Taglattu" to čutimo najbolje mi Slovenci ditelj vse politike katoliške cerkve odtrgati našo državo na Primorskem, na Koroškem in drugod. Kdor pozna našo zgodovino v zadnjih 25 letih bo rad priznal, da to od trozveze, vsled katere se Italiji ni bati za Rim. svrho podpira katoliška cerkev Čehe in Jugoslovane v naših političnih prizadevanj rimska kurija nikdar m njih boju zoper sedanjo državriopravno uredbo države in nikjer ni podpirala, in to isto velja tudi o Čehih. Sicer zoper sedanjo ustavo. Dopisnik dolži katoliško cerkev, da pa ga v celi državi ni slovanskega naroda, na kateri bi je ona največ kriva vseh dosedanjih notranjepolitičnih imela rimska kurija toliko vpliva, kakor na Poljake, in homatij v naši državi, in v dokaz te trditve pripoveduje, vender ne omenja teh „Berliner 'Tagblatt" z nobeno Strossmayr persona gratissima v Rimu, dasi je po besedo. da dopisnikovem mnenju prav za prav veleizdajalec, da se Ne Rimska kurija, tudi če želi ) da se Avstrija pri imenovanjih novih škofov od strani Vatikana delajo ločila od Nemčije in Italije, vender ne stori ničesar, kar vedno največje težave, in da je zdaj tudi nadškof Stadler se moglo tolmačiti tako, da pospešuje boj južnih Slo- zadobil v Rimu silno veljavo. Sploh pravi dopisnik, da vanov in Čehov proti ustavi. Očita se jej to iz druzih pospešuje Vatikan Čehe m Jugoslovane na škodo celi namenov. Na ta način se hoče pridobiti Nemčijo in Ita državi in namiguje; da se morajo iz tega izvajati poli- lijo, da porabita svoj vpliv na Dunaju, ter pripomoreta » tične posledice. da bi se začela v naši državi zopet persekucija Slovanov Ta članek se različno tolmači. Nekaterniki menijo. Iz notranjepolitičnih razlogov ni to lahko mogoče, zato da ima namen, pokopsti stališče avstrijskemu poslaniku morajo pomagati zunanjepolitični momenti. Prav glede pri Vatikanu grofu Reverteri, katerega je dopisnik ostro prijemal, očitajoč mu, da nima v Vatikanu nič vpliva, vseh zunanjepolitičnih zadev so najodločilnejši m najbolj občutljivi, in se ne da tajiti, da utegne v krogi »Ber- H I stran 394. Letnik LVIII. > liner Tagblattu" naslikano strašilo nanje jako močno v^jlivati in obuditi v njih mnenje da v tem dopisu obrazloženih prizadevanj rimske kurile ni možno drugače paralizirati, kakor da se zatirajo Slovani. javno pomoči, da se shod prepove, ker ni jamÖil za javni mir in red, se je zahtevalo v eni resoluciji tudi to, da se ta Župan odpove svojemu dostojanstvu. Javni mir in red se sicer ni kalil, a poroča se, da so se strankarji med seboj obklali z Po naši sodbi je to pravi namen dopisa, in bržčas raznimi nečednimi priimki, kar že samo znači, da najhujši se ne zgodi nikomur krivica ) ako se reče, da se iz nemški razsajaČi na Češkem niso več jedini med seboj glede krivic, ki naj )ih delajo Avstriji in njenim Slovanom. ministrstva zunanjih zadev priskočilo na pomoč tistim r emškim in madjarskim krogom, ki hočejo zatreti Čehe Nova nemška stranka. n Pest r Lloyd" je te dni pokazal, da snuje Wolf novo stranko. Wolf že od in Jugoslovane. Neče se doseči, da bi se oficielna poli tika proti Vatikanu predrugačila, pač pa se hoče pod pretvezo zunanjepolitičnih nagibov provzročit» oficielen boj zoper Slovane. nekdaj tekmec Schönererjev. Doslej se ga je držal, a zdaj se kaže, da se je naveličal neplodne regacije, in da bi rad pre- namerava Wolf ustanoviti novo nemško svobodomiselno stranko. Razen tistih menil obstoječe razmere. Po „Pester Lloydu poslancev bodo na njegov program pri prihodnjih volitvah Politični pregled. izvoljeni, hoče pridobiti tudi radikalno krizo nemških nacionalcev in nemških liberalcev tako. da bi nova stranka štela 60 do 70 mandatov. Začetek je že storjen « V ezi i m na Notranja politika. Živimo v dobi volilnih shodov. ravskem so zaupniki nemških nacionalcev se izrekli za to Moda Na vseh koncih in^ krajih tostrao'ske državne polovice, jih je naj se ne volijo nacionalci, ampak raiikalci. Tam je stranka vsako nedeljo na stotine. Najstrastnejši napadi stranke na nacionalcev prenehala eksistirati Drugod stranko so na dnevnem redu. Shodom sledi vse polno rekri- somišljeniki mej nacionalci vajeti v rokah pa imajo Wolfovi in so že molče minacij po listih. Posebno pozornost sta pa vzbudila shoda. akceptirali program Wolfove stranke tega se da sklepati na katerih sta govorila vitez Jaworski in pa baron Dipauli. da se Wolfov načrt bržčas uresniči. Oba ta dva parlamentarca in sicer prvi bolj odkrito, a drugi bolj prikrito, sta očitala čehom, da so oni s svojo obstrukcijo zakrivili sedanjo parlamentarno mizerijo Čehi se ve, da tudi ■ ItaUja in tr o zveza. Eimska „Tribuna" obeloda- njuje iaterviev s Crispijem. Crispi je rekel, da se je treba Italiji pripravljati na dan 17. maja 1. 1903 , ko poteče rok niso molčali, in vnel se je o tej stvari splošen peresni boj v trozvezi. Javno mnenje na Nemškem ni različnih glasilih češkega kluba, v poljskih listih in zdaj tako naklonjeno pa v obnovi iste, kakor je bilo poprej. Notranji položaj Avstrije, nemško-konservativnih. V ta prepir je zadnje dni posegel tudi na katerem je bilo Italiji mnogo ležeče, da se obdrži, je jako dr. Pacak. Posvetil je namreč z^idnjima govoroma vitez Ja- težak. Ob worskega in baron Dipaulija dolgi Članek, v katerem konsta- Q^g^ usoda bode odvisna naših zastopnikov. jednem potečejo, rekel je, naše trgovske pogodbe, tuje, da so Poljaki in nemški konservativci pustili Čehe na od naše spretnosti in od spretnosti cedilu vedno baš v najkritiČnejših trenotkih. Mej drugim omenja, da so Čehi na nekem posvetovanji ori Začku zahtevali, da naj Jaworski za njih zahteve angažira celo desnico, potem da opuste obstrukcijo, Jaworski je to odklonil. Ko se je v Pešti šlo za to, da se razveljavi Kinlingerjev ukaz in je bil v tej zadevi Pacak pri dr. Körberju, mu je rekel slednji: „Kaj hf^čete, meni je dr. Bulat povedal, da Poljaki in nemški konservativci niso za odpravo Kindingerjevega ukaza". « Vojna na Kitajskem Vlada Zjedinjenih držav je predlagala v lastim naj da se naklonj vi-ne v Pekin bi ter se kitajskega cesarja pregovorilo. sestavi ministrstvo, ki bi bilo da apredku in potrebnim reformam. Nadalj naj bi cesar izdal razgl da je zgubila vdova vsa dosto je to res, potem so morale vladati desnici res čudne razmere. pri stari Ako državnozborski janstva. Cesaričinih spletkarij naj bi cesarja branile oborožene Vlada Združenih držav zahteva od- čete ločno haja pskih veievlastij da princa Tuana usmrte. Kakor so brzojavili Timesu", naznanja kitajska vlada presehtev dvora iz Šang volilnem gibanju. Po celi državi se gibljejo najrazličnejše stranke prav z neko mrzlično agilnostjo. Na Taiuenfu Senhajkv Siangfu. Mejnarodne čete so dne 2 t Kenvantav. Dne 1 t m pa so nemški m zasedle bata- Češkem bo pa menda boj najostrejši. Tri stranke nastopijo v Ijoni prodirali iz Pekina proti boksarskemu središču Paotingtu 3., m volilni kuriji v vseh okrajih samostojno, namreč ter zadeli močan oddelek boksarj Nastal hud boj v ka terem so imeli boksarj baie 300 ranjencev in ubitih. Euska Mladočehi, radikalci in socialni demoKratje. V nekaterih vo- poročila javljajo, da je iz okolice Tientsina odšlo okoli 8000 lilnih okrajih in nekaterih kurijah nastopijo radikalni na pred- njaki. Mladočehov pride v državni zbor precej manj, kot jih boksarje proti mestu Šen biva vdova Dne 20 je bilo dosedaj; radikalci prodro s par kandidati septembra so mednarodne čete zavzele Peitang. Ruski veselje po volilni borbi bo največje - podadmiral Aleksejev je pozval vse mednarodne čete, naj se najbržeje na strani socialistov, udeleže naskoka Realisti dobe dva ali tri mandate. V Graliciji Proti bo tudi celo pod ruskim nadpoveljništvom tcda odzvali huda vojska, kakor je bila že 1 1897. strankam s terorizmom in nasilstvom nastopi demokratičnim so se le Nemci. Francozi in Avstrijci Mesto so vzeli brez poljska šlahta odpora T Izgube so bile neznatne, a so Rusi največ trpeli m i Jaworskim na čelu. če zmaga ta, potem bo za slovansko to sled eksplozij rovov. vzele mesto Lutai Tudi Na tu to so so čete prodirale dalje poskušali Kitaj škodovati politiko v Avstriji slabo, kajti Jaworski in Co. so bili vedno' sovražniku ,s podzemeljskimi rovi, a razstrelbe so se zgodile na strani vlade, za časa obstrukcije Mladočehov pa proti tem! Shod nemških radikalcev v Trutnovu. prehitro. Waldersee je sedaj v Tientsinu ostane dokler V ne' se ne dovrši železniška proga do Pekina V Tientsinu priča deljo dne 30. septembra so priredili nemško-napredni življi kui dohod 8000 nemških vojakov Iz kar dva shoda v Trutnovu na Češkem in sicer enega bolj in vračati tudi že japonske čete; polov druzega manj radikalnega. Na obeh shodih pa so se stavile v domovino. V vlakih, ki so iste prevažali Pekina so se začele vojakov se povrne iz Pekina, so se in sprejemale resolucije tako pretirano nemške vsebine, da jih našle ogromne svote denarja. Japonci p da denarja niso za kaj druzega, nego za pozabili ampak da pameten državnik ne more smatrati politično šalo. Te resolucije na pr. zahtevajo v Avstriji nemšk državni jezik, združenje Avstrije z Nemčijo, trgovinsko in carinsko zvezo z Nemčijo in več' tacega. Ker je trutnovski sistemov in kalibro so imeli s seboj samo strelivo V Pekinu so pozaprli mnogo Kitajcev, ki so prodajali boksarjem orožj Rusi so dosedaj vzeli Kitajcem 144 topov različnih 1200 pudov smodnika in 26 zastav župan Rauch prosil pred shodom na kabinetno pisarno brzo- Vse to so vzeli rednim kitajskim četam, boksarjem pa se r' f\ Letnik LVIII Stran 395 mnogo več Američanska vlada je odgovorila na Delcasse- od dne do dne ) m če se Slovani ne pomorejo knoalu jevo noto. Ii te posnemamo, da Ameriške države ne soglašajo tudi v gospodarskih zedevab, bo nazadnje še po njih. s prepovedjo trgovanja z orožjem na Kitajsko in tudi ne 8 tem, da bi ostali v Pekinu v lomoö poslanikom stalni vo- Eako pa naj se javi gospodarska solidarnost av jaški oddelki, niti s predlogom, da se trajno okupirajo zvezne ceste Pekina.z obmorjem. strijskih Slovanov? Na to odgovor jako kratek: odločnem, resničnem in doslednem izvajanju toli popular nega in vender tako malo upoštevanega gesla Palackega Svoji svoiim Da to načelo še danes ni zmagalo v Shod slovanskih obrtnikov v Pragi dne 28. in 29. septembra. (Izvirno poročilo). IL Zborovanje dne 29. septembra je prineslo udelež- vsem našem narodnogospodarskem življenju, tega je največ kriva okolnost, da se Slovani sami med seboj tako malo poznamo. I Poročevalec je predlagal resolucijo, s katero se iz nikom zopet nekaj prav zanimivih in prav važnih poročil o raznih obrtnih zadevah. Najprvo je poročal praški odvetnik dr. P. Ness^ o pomenu slovenske vzajemnosti na gospodarskem polju. Govornik je omenjal, da je letos minulo 52 let, kar je bil sklican v zlato Prago prvi slovanski shod. Slovanska misel je tedaj zasvetila vprvič na slovanskem obzorju in probujenje zavednosti, bratstva in reka prepričanje, da je pogoj praktičnemu izvajanju slovanske misli na gospodarskem polju medsebojno pozna- 4 vanje. V to svrho se priporoča pri reje vanje slovanskih obrtnih shodov in potovanje po slovanskih deželah. Priporoča se nadalje dosledno izvajanje načela svoji k svojim in prirejevanje razstav obrtnih izdelkov in surovin. V to svrho da se olajšalo izvajanje načela „svoji k svojim tt 1 naj se osnujejo društva, ki bi posredovala pri nakupu obrtnih izdelkov kakor tudi surovin mej posameznimi slovanskimi narodi. maloobrtnem kreditu sta poročala or A. mogočno vplivala vzajemnosti na mej vsemi slovanskimi narodi. Slovanska Holubička in dr. Ružička, oba iz Brna. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da je obrtništvu nujno treba misel ki se imenuje tudi misel slovanske vzajemnosti je dala slovanskim narodom moč, da so začeli boj za svoje narodne pravice. Prvi izraz slovanske misli je bil omenjeni slovanski shod v Pragi, a s kakimi nadami se cenenega kredita, a v ta namen ne zadostujejo ne poso-jilnice po Schulze-Delitzschevem niti po Raiflfeissnovem sistemu, nego je treba, da se v okviru obstoječih obrtnih pozdravil ta shod, je najbolje razvideti iz besed, s kate- zadrug ustanove denarni zavodi, pristopiti vsak član dotične zadruge. katerim bi moral rimi je Palacky shed pozdravil in iz programa tistega Naposled gosp. Jan Faust obširno poročal o shoda. Dogodbe v mosecu juliju 1848. so uničile % uspehe prvega slovanskega shoda, a kar se je razvilo iz zavarovanju za starost, gosp. E. Sli vin pa o obrtnem časopisju, na kar je bil shod slovesno zaključen. teh dogodb, to je avstrijske Slovane potlačilo kar za desetletja nazaj in je njih politični položaj tako poostrilo, let po rečenem shodu ni mogoče da še danes 52 sklicati shoda avstrijskih Slovanov s takim programom kakor ^^b ^^ ^Il SweS oS^bSB ^SWB. Kmetijstvo WW w ) . 1848. Položaja avstrijskih Slovanov ni poostril samo politični sistem, poslabšala ga je nejedinost mej avstrijskimi Združena kmetija. Kmalu po oprostitvi kmeta-tlačana, Slovani sploh. To o čemer so sanjali sklicatelji prvega okolo 1850 ) — že v letih je nemški veleposestnik Rodbert Jagetzow slovanskega shoda, se ni izpolnilo in se žal tudi premišljeval o posledicah te oprostitve posebno z o^irom še dclgo ne izpolni. Slovanska misel pa vsaj ni zamrla, na to, da so oprostili kmeta zadolženega ter z raztrgano ona je tudi še nadalje krepila slovanske narode v boju bajto in raztrganimi hlevi. Francozi so kmeta oprostili njihove politične pravice, dajala zlasti slabotnejšim brez plačil odvezninskih obligacij grajščinam in cerkvi. Prejšnje fevdalno gospodarstvo se ni menilo za to, da se morajo tudi o važni kmetiji nauki gojiti, ki iz kmeta za slovanskim plemenom oporo in imela mogočen vpliv na vse njih kulturno, narodno in politično življenjje. Nemčija je # po zmagah ki' jih dosegla pred boljšega delavca napravijo. Ti ljudje kmetovali so eksten tridesetimi leti, znamenito napredovala. Zlasti se to vidi zivno in le v samostanskih vrtih intenzivno. Oprostitev na polju narodnega gospodarstva. Nemčija izpodriva kmeta od tlake napotila je tudi kmetijski nauk kme Avstrijo z inozemskih trgovišč, a njena obrtnost tekmuje tijske šole. Imena: Thaer, Thünen se izgovarjajo zraven že prav uspešno z obrtnostjo drugih držav evropskih, velikega ekonomičnega misleca Rodberta Jagetzowa. Kme Ker deluje tudi Ogrska ž vsemi močmi, da se tudi gospo- tija mora dobiti svoje pravo, kakor ga ima obrtnik darski osvobodi, stoji Cislitvanska mej dvema ognjema. J tem i trgovec in vsa druga družba mora za važnega človeka ko so cislitvanski Slovani prisiljeni, posve- kmeta z vso resnobo skrbeti, in ta kmet mora v gospo- čevati najboljše svoje moči borbi za narodne pravice darstvu proste lastine v strokovne šole, tako da postane svoje 1 rase gospodarska moč naših narodnih neprijateljev sam iz svoje moči čvrsta podlaga gospodarstva. To « t I . \ Stran 396. • « »• X N <4 § ^ * * • • I I o * ^ • • " Letnik LVIIL \ SO glavna načela, ki se kažejo v vsej doslej velikansko kmeta organizira. Ž njim v trdni roki se lahko gleda še narasli agrarni literati. Fevdalci in osobito glavni steber tako temni bodočnosti v oči. fevdalitete, niso hoteli izapustiti svojih pozicij. Kolikor mogoče bojevali so se in se še bojujejo za to, da ostanejo tudi reditelji in voditelji kmetskega dela in Že leta 1880. se je začelo v našem avstrijskem gospo darenja v gospodarstvu proste lastine. Ta fevdaliteta je doslej imela moči v vladah držav. Dasi dosti gospo poljedelskem ministrstvu nekaj gibati glede organizacije avstrijske kmetije. Naši poljedelski ministri vzeti iz fevdalno reakcijonarne gospode. so Leta vedno 1891. se darskih moči zgubila » vedel je plemenitaže spraviti v že v prestolnem govoru neka organizacija kmeta ome- nila višje uradništvo ter v vojaštvo. Izgojena za komandiranje, pridobila si je že v času pred razlastitvijo leta 1848, pod absolutističnimi vladami najvažnejše delokroge drž. oskrbništva ter prišla tako tudi do sala drž. kašt v času proste lastine. Izigravali so se kot neobhodno potrebni in leta 1894. je minister grof Falkenhayn parlamentu predložil načrt take postave. Dr. Moritz Ertl in Štefan Licht sta duševna faktota glede tega vprašanja v poljedelskem ministrstvu, aristokracije izdelujeta duhu fevdalne avstrijske ta dva zakonske načrte glede stebri drž. gospodarstva. looeli so vedno dobre diplomate v svoji sredi. Posebno na Nemškem, ki so tudi avstrijskim I kazali kažipote. Ti možje imajo vedno oči oprte na kmeta. Kakor organizacije kmeta. To ista aristokracija, ki hoče na razvoj modernega gospodarstva vpljivati po onih načelih, ki mogoče storijo, da po spremembi prejšnjih podlag kmetskega gospodarstva tlakarstva, spodarstva proste lastine pridobijo — na tleh go-fevdalci vodstvo bil njih očakom kmet rednih in vojščak njihove slave, kmeta v svoje roke, da ga si osigurijo. Ministra Falken-tako bi zamogel tudi biti v gospodarstvu proste lastine, hayn in Ledebur sta že poskušala take načrte pred parki se enkrat ne da iz sveta spraviti. Ti možje so se lament spraviti, a isti so se v odboru pokopali. Dotični začeli tudi učiti, ali vsaj pridobili so dobra peresa iz odbori so se po enkrtt sešli ) potem pa prah a pustili srednjih stanov. V Avstriji je pruski baron Vogelsang v delo. Pri nas se ministri hitro menjajo. Zopet morata » Vaterlandu" razvijal misli o .tem, kako bi se kmetsko Ertl in Licht nove načrte delati. Potem je kaka obstruk- gospodarstvo na no\i gospodarski podlagi dalo urediti; cja v parlamentu, ali se parlament iz drugih razlogov dr. Rudolf Mayer mu je pomagal. Posvetni fevdalci si zapre. Tako ta organizacija kmeta v Avstriji ne more nauke teh mož zapomnijo; v zvezi so tudi vedno z nem- pred parlament, dasi jo kolikor možno prijetno škimi fevdalci v rajhu. Njih zavezniki se za te nauke ne vata Ertl in Licht načrta- mešianskim gospodarskim rasam. brigajo dosti. Politični liberalizem meščaiistva jim je dal Vsak nov načrt je prijenljivejši in slajši. Zadnji za par- 14. pripravljeni načrt zakona (Rahmen- v teh časih po letu 1848. dosti opraviti. Šolo jim je vzel lament, ali za uživotvorenje po in po njegovi moči sega. Na Slovenskem se oglasi ptujski takega zakona ima obliko okvirnega sodnik Miha Herman v smislu Vogelsanga, ali ta ne gesetz). O njega vsebini bomo govorili prihodnjič, najde dosti posluha. Tekom 50 let se je v Avstriji malo storilo za razvoj novega gospodarstva. Meščan se ni razvil do večjega industrielnega delavca, obrtnik rokodelec po vei^em delal po starem kopitu. Njegovo gospodarstvo ga ni bo gatelo Tako tudi ni srečno velike in srednje. Kmet je vplival svojo na razvoj kmetije 9 IZ tlakarskih časov ostalo bajto krparil, šolal je sploh malo, najmanj pa strokovno. Avstrijci smo ostali nerazvita agrarna masa. vsemu temu še pride, da je v Avstriji toliko narod- nostij. Nekatere teh so popolnoma zaostale v razvoju; v Labudova pesem Novela. Spisal Georges Ohne t. (Konec.) vn. koncertni dvorani palače „Baius chauds" bilo nekaterih avstrijskih deželah fideikomis, latifundij kmetu strašno vroče, in dame v svitlih oblačilih, s šopki v laseh, ne pusti priti do srednje kmetije, v drugih krajih vele- so se hladile s svojimi pahljačami, ki so bile v živih posestva še po starem kmetujejo. Gospodarstvo je celota, barvah pri svetlobi lestencev podobne velikim metuljem Če jedna gospodarska masa ni razvita, stagnirajo tudi s trepetajočimi krili. druge. Velika industrija stvarja intenzivnega veleposest nika kmeta in druge. prvi vrsti je' v neki skupini mlada vojvodinja » kateri so vsi pustili čast pozdraviti Marackzya } nastopa tem ražmerju se godi dobro fevdalnim reakcijo- joča kot predsednica, delila rediteljem ukaze. narnim ljudem in lahko lovijo svoje koristi. In oni vidijo » Maud bila že pred dvema dnevi prmesena v da se bo tudi v Avstriji enkrat gospodarstvo vzdignilo, stanovanje svoje sestre v palači „Baius chauds u In zgodil Svetovno gospodarstvo sili ves svet v njegov krog. Tu se se je res čudež: v pričakovanji uspeha, kakoršnega je dolgo ne more kdo ustavljati. Narodi si bodo sami po- imel Stenio doseči, je bilo videti, kakor da se je z nova magali in vlade bodo morale za njimi; ali pa bodo izvan narodila. Zdravniki so si upali govoriti o možnem ukre- Avstrije stoječi činitelji tukaj red napravili. Za vsak slučaj tedaj dobro 1 si mislijo naši fevdalci 1 da se vanju sobi. Poskusila je storiti nekoliko korakov po svoji Zdaj je ležala za estrado v posebnem salonu na f Letnik LVIIIi Stran 397 pripravljenem ležišču, in podpirajoč svojega soproga z katero so ostali zavidali in proslavljali za jedino besedo neočividno prisotnostjo, uresničevala sen, ki ga je sanjala, odpuščanja, katero bi izrekel njen oče namreč, da bo prisotna njegovemu triumfu. • K ^ ' . \ ^ LC Konečno, žalibože In triumf, katerega je slavil ta veliki umetnik, je enkrat % se je prizorišče spremenilo še pred njo se je stemnilo bil neprimerljiv. Od trenotka, ko se je pokazal otožen zibelki ubogo dete, bledo, umirajoče kljub vsi skrbi, molitvi in solzam in bled pred občinstvom, ter razvočil strune svojih ob- Sklanjala se je k čudovanja vrednih goslij, je navdušenje poslušalstva ne- dihanjem . . , njemu in se trudila, oživiti ga s svojim prenehoma rastlo. Šepet i. ßazen napor občudovanja se je širil kakor je ogrevala, je ubogo dete bledelo in nežnem naročju 1 kjer je ljubeznjivi vetrič, in vsak kos se je končal z burnim « odobravanjem. bolj Potem je bil vsemu konec zmrzovalo bolj in Naenkrat se je zazdelo, da se prikazal velik žar, in na nebu po Stenio ni nikdar igral v takem navdušenju in v s^tim z zvezdami, je videla, poslušajoč glasove nebeške molil roko naproti. • . » tako gorečem ognju, kakor takrat. Neka nadčloveška moč godbe, smehljajočega keruba ki ga je obvladala; videti bil premagan In pozabljujoč Plaval je pred njo in jo vabil seboj Imela na vse stvari in osebe okoli sebe, se je pustil ponesti poželjenje, poskusiti da že jedino domom godbe v vrtoglav vrtinec. Njegovo obličje je bilo dila se ločila z zemlje in mu sle Pri tem je pa čutila, da jo zadržuje nevidljiva moč vabljivo in ob jednem grozno. Neki dmamljujoč zrak mu ^ daljavi je slisala glas Steniovih goslij, ljubeznjiv in zatemnjeval oči. Ni videl, ni slišal > igral in se žalosten. Govoril je k nji, rekoč n Tedaj me hočeš za smehljal v navdušenju, če je v svoji melodiji izražal ve- pustiti ? Počakaj me, pojdem s teboj v kraj brezkončne selje in zadovoljnost, in zopet je predstavljal v glasovih bol točil obup resnične solze J če sreče, kjer se človek ne muči, kjer ne plaka samo ljubi na veke". kjer Njegovi poslušalci so videli s priklenjenim pogledom na nekaki nadprirodni njegovi vabljivosti njegovo žalost, sumili so vso njegovo trpkost, in razumeli, da vsi nje In med to dvojno ljubeznijo ljubeznijo deteta m soproga se je Maud zvijala v smrtnih mukah Vznemirjenje je bilo tako silno, da je vzkriknilo. Prebu govi zvoki, ljubki ali srce razrivajoči, ki so prihajali na poleg sebe prestrašeno njih uho, izvirajo iz spominov na pretečeno njegovo sestro 1 JO je držala za roko radost ali iz strahu pred bodočnostjo. Naravnost zvezani s to mogočno lastnostjo umetnikovo so čutili neko neobičajno utripanje srca. » Maud Moj Bog a » Kako si bleda! Ali imaš bolečine? zaklicala devojka / D Nimam Toda čutim, da vas kmalu zapustim je poslušala Maud s svojo sestro. Ravno sedaj sem videla svojega dragega sinčeka, ki me Prvi glasovi so jo nekako dušili Živci so s#ji napeli, vabil, da bi prišla za njim To poslednja ura dihala je težko, kar se je Daisy bala. Vender se je to Stenio sam jo sumi, — poslušaj, kaj igra 9 t tt bolestno vznemirjenje umirilo, in posebni mir je obvladal mlado gospo, kakor da se je kopala v valovih teh me To zvonenje je bila „Labudova pesem a 9 in odmev korakov ta tragična melodija > lodij pogrebnega na 9 V njih si odpočila in se osvežila. Mogla se je ra- zvočnih deskah. In v svoji največji žalosti dovati tega redkega talenta, ki se je igrajoč pred tisočim od genia svojega ljubčeka sprevoda , vznemirjena I j udi j 9 trudil samo zaradi nje 9 posluh je Maud skrbno napenjala tem groznim glasovom, ki so predstavljali Tri ravno minula leta so se objavila pred njenimi pogrebni sprevod. Živela je že samo za to, da je poslu očmi kakor na dlani, in to izmed arij, katere je igral, dobo njenega življenja. uničil Stenio. Sleherna šala. In občudovanje je zadrževalo smrt zaznamovala za njo jedno • • D Ali hočeš, da ga pokličem? tt v strahu. je rekla Daisy Čutila se je zopet v salonu kraljice, kjer ga VI Toda Maud zbrala svoje poslednje moči 9 da bi dela prvič. Potem v vrtu pri stari palači Grosvenor- preslišala niti jednega glasu te krasne melodije 9 Square, kjer se je za prijetnih pomladnih večerov Stenio odvrnila: „Ne maram! počakaj njo sprehajal Zdelo se 9 ga še slišim m a Tam je, da še je prvič razodel svojo ljubezen. Počutila se je v ekstasi in slabo zašepetala: »Ohl ko čuti vonj cvetočega drevja, ki je n^iogla umreti poslušajoč ga!" tem sklanjala nad njo svoje veje. in priznanje je ostalo brez odgovora prihitela Daisy 9 » aud! Draga moja!" Umirajoča se je oprijela ramena svoje sestre in Oh! kako razkošni so bili časi, ko je Stenio igral samo za lorda Mellivana v majhnem salonu, in ko ga je smrtnobleda, imajoča pogled uprt v negotov kraj rekla s spremenjenim glasom » Kako If I ona spremijala^na klavirju! Potem se je počutila v stari irski hiši z nepreglednimi gozdovi. Stenio se je objavil in ona se ni mogla zdržati, da bi mu ne sledila bolestna in posebna leta! ga moram zapustiti! Kako ga ljubim •r ' • 9 je sem obupna, ker , — in kako bo 9 trpel! u Kako Daisy je napravila korak proti vratom, toda Maud ponižnosti kakor ponosa! Kako rada polna ljubezni, nemira vesti, J^ b slabečo roko zadržala bila darovala ij svojo radost, katero je užila kot mlada obožavana soproga Gromovito ploskanje se je razleglo po dvorani 9 Klicanje, krik in ropot so se čuli kakor grom, m iz StraD 398 Letnik LVIIl vsega tega se je čulo tisočkrat ponavljano in glasno ime bregu natanjko slišali. In kakor molitev čista „Labudova pMarackzv" pesem Maudine oči so se zaiskrile. Nasmeh ponosa je letela po valovih ter stopala proti nebesom. Nikdar se ni glasilo na zemlji slovo tako ganljivo, ožaril obličje. Vzdignila se je z nadčloveško energijo in l^a^or je bilo to. To niso bile gosli, ki so plakale, to je podala roko Steniu, ki je prihajal sem z lavorom in bilo Steniovo srce. Njegova bol, njegov obup, njegov jok 1 šopki Položil je šopke na ležišče mlade soproge, ki bila tako pokrita z duhtečimi cvetlicami; in padel na vse je bilo čuti združeno v srce razjedajočih glasovih. Jahta je zdaj pospešila svoj tek, in v daljavi kolena ter kot tribut. podajal ) bil kakor je bilo videti, vso svojo slavo vidljiv že samo njen dom. Veslač je veslal na vso moč, poslušajoč površno z jednim ušesom. S suhega je bila Imela je še toliko moči, da je položila roko na vroče čelo, ki je bilo sklonjeno pred njo. Nagnila se je. ladjic videti že samo kot majhen črn madež. Stenio je da pritisnila nanj poljub. Stenio je slišal, kako šepetala besedo , za srečna Začutil je lahek dih, ki mu igral brez prenehoma, imajoč oči uprte na mesto se je ladija v daljavi izgubila. Naenkrat lahka senca izginil, in vse je izginilo. dim , kjer kakor zavel po obrazu. Iz prsij se mu je izvil krik, ki Zvok goslij, žalosten kakor jok 1 se se je spojil z nepretrganim klicanjem njegovih občudo- ® ^>šino okolice, slišati bUo naenkrat odmerjeno vateljev. Opojena s triumfom, za proslavljanja velikega umetnika, je Maud izpustila svoj poslednji dihljej. VIII. Dva dni pozneje, ob četrti uri, je odplula jahta - zadnji salonu pluskanje vesel Prestrašeni ribič se ozrl Prednji del ladjice bil prazen, in na valovih se ni nič pokazalo Mož začel grozno klicati. Nikak glas se mu ni odzval. Potem se je obrnil počasi proti pristanu 1 njenemu lorda Mellivana s pristanišča na odprto morje; del ladije je bil preprežen s črnim platnom, kjer se je Stenio zavezal Maud mrtvo vrniti očetu, kateremu je odpeljal živo, sta Daisy in Harrietta plakali pri rakvi obloženi s cvetjem, okoli katere so gorele sveče. Ladija je plula počasi, kakor bi nerada nosila svoje pogrebno breme. Na ladijinem krovu je bilo sprem- Nikjer našli Steniovega telesa. Brezdvomno je kak naklonjen tok odnesel tega znamenitega godbenika onim bojnim modrim pečinam, na katerih pragu preneha gibanje valov, in kjer pojo v tihoti morskih glo-bočin sirene v večnem blagru. stvo otožno in tiho Na kraju nasipa so vsi zvedavci zbrani z odkrito glavo gledali za tem sprevodom Morje ©sebne vesti Vodj je bilo mirno kakor jezerce Keklo se, da se je umi- J^li) ^ i s t rilo. da 9 nežnejše zibalo Maud v njenem poslednjem var em istotam Vodj spanju okrajni komisar gosp Eruest trenotku ko nadkomisarjem okrajnega glavarstva v Bre- imenovan okrajnim gla- v Mozirju, imenovan dr. Bogdan politične ekspoziture Lehm Konceptni praktikant gosp jahta pustila za seboj plitvino, Stepančič je imenovan namestni&kim koncipistom na Šta Avskultantom v Celju je imenovan gosp. Davorin se je pokazala za njo ladjica, ki je v njeni smeri od- jerskem plula na širno morje. Na nji sta bila samo dva moža: ribič, ki jo ni krmil brez truda, ker ni bilo niti vetra, ki se uprl v jadro 1 spredaj pa mož, ves v žalosti, je sedel Zwitt Oman Trebnje Premeščena sta davčna pristava Ivan iz Trebnjega na Brdo in Peter Vovk z Brda v } imajoč glavo uprto v dlan. Takoj je preletelo fije so bili sprejeti Cerkvene vesti. Mej duhovščino ljubljanske ško dr Kržišnik pride za ka šepetanje nagromadeno družbo pod svetilnikom, od ust plan v Trnovo F er i an či Ö letela beseda » Marackzv a In iznova f kakor drugim mrtvecem, so se vsi odkrili pred na GroČab Staži n sk je nameščen kot kurat v Čatež pride za župnega upravitelj pri Trebnjem. Kaplan v Ribnici gosp Kakor je bilo videti, ni Stenio niti videl niti slišal, iz Čemšenika pride v Avgustinej na Dunaj. Premeščeni so Jer S S e v e v Oči je upiral za jahto, ki mu je odnašala vse, kar Cerklj še M ljubil na tem svetu. In verno, nepremagljivo ji je sledil ne vedoč, kam ga zavede njena neka nevidljiva vez vezala gibljej naprej mu je trgal srce pot kakor ga črni ladiji, katere vsak Toplic v Drago semenišče; A. HybaSek iz Zagorj iz Tržiča v Ljubljano, Idrijo v Tržič pri Kastel Krškem i C iz Zabuk IZ v Plešič iz Smlednika v ob Savi v Smlednik Kržišnik s Vida pri Zatičini v Vid pri Zatičini, . Nadrah vrha nad črn eg Juh of ic PreČine v Javorje pri Litiji Mencinger z Mirne v Prečino J iz Gorij v Že Hitro se je \ekšala oddaljenost med jahto in ladjico. leznike, A. Hrib Polhovega Grradca na Goro nad Idrijo Marackzy pa, da roko gosli obzorju. jo boljše videl, je vstal in vzel v Zupan iz Planine v Polhov Gradec K iz Kam nika v Ljubi j kakor ga je bilo videti na daljnem, jasnem Mohar iz Rovt na Sveto Planino P o v š e iz Žužemberka v Kamnik Kobl v Ribnico, A. K z Rake v Hrenovice ar iz Hrenovic Rebol 8 Pre- odkrito glavo na solncu, sredi širne vode, kakor dvora v Postojno, A. Podobnik iz Mirne Peči k sv. Tro SI igrati mislil, da ga more umrla še slišati ) je pričel • • • iici. Kram od sv. Troj v Mirno Peč Atmosfera okoli je bila tako mirna, da so ga na tarič iz Vodic v Kranj, V, P IZ Godec iz Kranjske gore v Ljnblj Šmarij . Plan v Vodice Žavb iz Hinj Letnik LVIII Stran 399 v Žužemberk; A. Eudolf iz Trnovega v Begunje pri Cerk- Nov odvetnik. niei. P er z iz Podzemlja v Veliko dolino Gosp. P. E. v Postojni, novim letom se preseli odvetnik gosp. dr. Treo v Gorico, kjer bo imel Kubineka je namestil nemški vitežki red v Podzemlju. Na odvetniško pisarno z gosp. dr. Turno. skupno novo so bili nameščeni gg Barle v Kranjski gori, P. J a n C v Toplicah, O čepek v Obrtne strokovne šole v Ljubljani so letos šeniku, M. Sušni k v Jako dobro obiskane Na vseh oddelkih je 190 učenčev m Selcih, S. Trškan v Seupetru pri Novem mestu, F. Zor ko učenk. 20 oglašencem so morali zaradi pomanjkanja prostora v Št. Jerneju, Bester v Kostanjevici, K. er in v Za- odreči sprejem. gorju ob Savi, A. Cop v Preddvoru, K. Gnidovec v Gradu, Kralj v Loškem potoku; Cerkev pri Mariji pomagaj na Brezjah je bila niči, F. M aj d ič Mirni, J. Ogr ' z e k v Einjah, J. Prav h ar Legat v Planini pri Cerk- minolo nedeljo slovesno blagoslovljena. Navzočni so bili kar- dinal na Eaki, v Cerknici, V. Zabret Sever v Črnem vrhu nad Idrijo, A. Skubic Trobec Missia, ljubljanski škof Jeglič in ameriški škof v župnika K. Hofer v Gorjah Čatežu V stalni pokoj sta šla Novo gasilno društvo se ustanavlj v v Skocij in Šmihelu pri Žužemberku. Ključevšek v na Dolenjskem. Dotična pravila so se že predložila vladi v potrjenj Šolska vest Učiteljski kandidat g Ivan Štrukelj Slovensko katoliško politično društvo za ko je imenovan začasnim učiteljem-voiiteljem ljudske šole v Preloki. čevski okraj se je ustanovilo iu je imelo svoje osnovalno Odlikovanje Jury svetovne razstave v Parizu ]e ravnatelju obrtnih šol v Ljubljani gosp. I. Šubicu podelila zborovanje dne t m v Dobrepoljah Delavci v Vevčah,\kar jih pripada stranki soci- kot sotrudniku pri kolektivni razstavi za gozdarstvo in lesno alnih demokratov, so imeli v četrtek teden v Dobrunjah shod trgovino srebrno svetinjo. Navedena kolektivna razstava pa je v celoti Grand prix. Deželni muzej kranjski je dobil za raz- na katerem je govor Berner iz Gradca Usposobljenostni izpiti za ljudske in me stavljene ribe Grand prix, gosp. Schulz pa je dobil kot so- ščanske šole pred ljubljansko izpraševalno komisijo se začno trudnik kolektivne razstave za gozdarstvo bronasto svetinjo m lesno trgovino dne novembra t zjutraj ob uri. Novi posojiln se Odlikovan čebelar Gosp nujeta v Šmarju pri Ljub Bevc iz Bohinjske Ij^i^i ^^ ^ Jesenicah na Gorenjskem Bistrice je dobil na belgijski čebelarski razstavi prvo odliko. Poroke. Poročil se je g. Anton Umek iz Brežic z gdč. Ano Kučero iz Eadeč Poročil se je gospod K. decembra. Gregorčiču Vipavska železnica se začne graditi sredi meseca Tako se vsaj j'iše da je minister sporočil dr Gabrijel, železniški uradnik na Zidanem mostu z gdč. An- Osuševanje ribniških in kočevskih kotlin je tonijo Medica iz Št. Petra na Krasu Poročil se je gosp. večinoma dovršeno. Kolavd siB bo vršila od 22. do 24 Janko Eajar, živinozdravnik v Litiji z gdč Minko Gerne iz Ljubljane. novembra. Poljedelsko ministrstvo svetnik EoziJijal. bo zastogal ministrski Na umetniško razstavo v Ljubljano prirede Izvoz prašičev iz Krškega in Kočevskega okraj štajerski Slovenci dne 2L t. m. skupen izlet. Zvečer obiščejo gledališče. Državnozborske volitve na Slovenskem. Dvorni na Tirolsko in Predarlsko je zopet dovolj Zakoni in ukazi Izdal deželni etnik gosp. Šuk ki je doslej zastopdl dolenjska mesta ne mara več kandidirati in je obelodanil izjavo, da tudi mandata ne sprejme, če bi bil izvoljen. Šuklje je odstopil, ker so da ostane pri narodno-napredni stranki, Klein & Comp ščine. tajnik 2. zv za Pfeif Kranjsko . tiskala Eočna zdaj in založila A ek. Ta obsega zakone ob obrambi polj o varstvu ptičev in zemljiških pridelkov, ob vnanjem meščani zahtevali in da bo zastopal njene težnj Deželni odbornik Ivan TavČ gosp dr zaznamenovanju Čuvalnih organov, o varstvu deželne kulture vinogradniški red, patent o lovski pravici in zakone ter pred pise o lovu. je oglasil svojo kandidaturo za mandat ljub Ruski se uče. V Celj v Trstu so tanovili Ijanskega mesta, posestnik niku pri gosp Eupertu pa Fran Zupančič v Eakov-kandidaturo za mandat kmetskih slovenski rodoljubi tečaje za učenje ruskega jezika. Slomškova slavnost pred sodiščem obči Eadeče-Mokronog-Trebnje-Kočevje. V V. kuriji bo na Meseca gusta se je v Qrmožu vršila Slomškova slavnost, pri kateri rodno-napredna stranka kandidirala učitelja Luko Jel v je bilo izrečenih tudi nekaj politiških govorov, kakor so pač Ljubljani krojača Kri sta tranjska mesta vsi Lahi Socialni demokratj Železnik aria v bodo V. kandidirali v Ljublj kuriji pa urednika pri takih prilikah povsod navadne. Zaradi tega sta bila obtožena predsednik slavnosti dr. Omulec in župan od Sv. Tomaža Poslednji je tudi kandidat za gorenjska , dalje glasovali za V kurij na Goriškem no-bodo ki Škrle , bi se češ, da je bila slavnost prav za prav javen shod bil moral naznaniti politični oblasti. Sodišče V kurijo Istri Na Štajerskem je zaupni shod v Mariboru sklenil kandidirati v mariborskih dr. Omulca oprostilo, župana Skrleca je pripeljal na vozeh kmetskih občinah Fr. Eob v mestni Ptuj dr. Pip iz Laporja. in v mariborski V kurij kupi Maribor fante in može od Sv. Tomaža na slavnost, pa je bil obsoj na globo 10 kron J. M1 a k ar j Celj je prišlo uče slovenski osem dobe Tržačani v Ljubljani. Minolo nedelj prišlo 320 tržaških Slovencev v Ljubljano obiskat umetniško razstavo in gledališče. Sprejeti so bili kar najprijazneje, in je bil Že prakticirajo .... nemških avsknltantov, da se tamkaj seveda koj volilno pravico in bodo že pri prihodnjih državno zborskih volitvah lahko glasovali za nemškega nacionalca. Laška gimnazija v Kopru propada Že lani res pravi narodni praznik. Upamo da se je v tem obisku bilo dokaj manj dijakov, kakor povprek v drugih letih Letos doseglo približanj me) stranke in voditelji tržaških Slovencev oditelji kranjske narodno-napredne jih pa še manj kakor jih bilo lani, namreč samo .259 da to še spopolni Umrl je v Ljubi znani stavbeni in umetni in poglobi. Najboljše sredstvo v to bi bil skupen izlet Ljub IjanČanov v Trst. ključar gosp. Ivan S p r e i t narodnjak. star šele 35 let. Bil je vrl v m i Ljubljanska meščanska godba je na predvečer iz Zadloga pri Črnem vrhu Ponesrečil je na Ključih nai Idrijo Lovro Habe <5esarjevega godu prvič nastopila in dosegla najpopolnejši vspeh, Roparji v Brežicah. V mestu m v okolici so ki se je pri poznejših nastopih še povečal. Vse občinstvo je tatvine na dnevnem redu Uzmoviči so hoteli vlomiti tudi v veselo, da se je godba tako vrlo obnesla trgovino narodnega trgo gosg. Varleca Da delo lažje II - I i I ' ■ / Str 400 Letnik LVIIl izvršili, hoteli so zažgati neka druga poslopja v nadi, da gotovo končal, da ni stopil-težak Ivan Liikežič iz Vrtojbe med pojde vse k ognju, oni pa bodo kradli. Načrt se jim je po- pretepalca, katerega pa je Adraht tudi z nožem ranil v desno kvaril in zdaj sedi nekaj Članov tatinske tolpe v zaporu roko. Ko so prihiteli stražniki in drugi ljudje je Adraht ubežal, Ubil se je 50Ietni posestnik Simon Siapar v Ško- toda kasneje so ga vendarle vjeli in ga odpeljali v zapor. Sila cijanu na Dolenjskem. Padel je z drevesa. Radi nesrečne ljubezni je skočila v Ljubljanico je v bolnišnici in je upati, da kmalu okreva. Pogum plačal z življenjem. Železniški stroje- delavka Frančiška Jereb, a neki delavec je skočil za njo in vodja Vekoslav Pauver, 22 let star, je vozil po progi štiri jo je rešil. Nezgoda. Na kolodvoru sprevodnik hlapcu Martinu Gorjancu da ostaneta dva za vedno nerabna. v Škofji Loki vagone, ko opazi, da vozi neki deček mal voziček preko tračnic je neki in v njem pa sedi mala deklica. Dajal je otrokom vsakoršne priprl štiri prste tako, znake, naj se umaknejo, ali bilo je zaman. Ko je prišel stroj blizo, skočil je strojevodja hitro s stroja in potegnil otroke v Detomor. Svojega lastnega otroka je umorila neka stran. V iPtem hipu pa je bil od stroja zajet in zgnječen. žanjica v Kazazah pod Celovcem. Takoj po porodu ga je zadavila. Nečloveško mater so zaprli. Z ribiško mrežo rešena smrti. ä čajo, da je 5. t. m. skočilo v Dravo mlado dekle, eka poro-. Terezija Ponesrečil je v Sežani železničar J. Eržen. Kolo Zaich. Nedaleč od nje pa je lovil ribič Anton Konrad z mrežo vlaka mu je zmečkalo noge ribe. Ko se je začelo dekle Že potapljati, jo je vjel ribič v Obesiti se je hotel tovarniški delavec v Ljubljani, mrtžo ter jo nezavedno potegnil na suho, kjer se Anton Šušteršič, doma iz Kosez, iz jeze, ker so ga postavili zavedla. kmalu pod nadzorstvo nekega mlajšv-ga delavca, neki železniški čuvaj. Rešil je Šusteršiča Ruski car Nikolaj je pregledoval nekoč jeČe v mestu. Pride mu na misel, da bi povprašal za vzroke zapora. Samomor. V Ljubljani se je ustrelil računski na- „Zakai si ti zaprt?" vpraša prvega. Kaznjeuec pade na kolena rednik pri domobrancih Janez Pečnik iz strahu pred kaznijo, ter pravi: „Vaše Veličanstvo! Jaz sem popolnoma nedolžen. ga je čakala, ker je poneveril 13 gld. Prav po krivem so me obdolžili ropanja m umora. u Car Klativitez, Na odredbo ljubljanske policije je bil vpraša drugega: „Kaj pa ti?" Hitro odgovori ta: „Veličanstvo t v Divači aietiran neki baron Kalopis, ki je izvršil v Ljubljani Po nedolžnem sem bil obdolžen, da sem ubil in oropal nekega neke goljufije in potem pobegnil. Pravega imena tega barona kupca. Meni kaj tacega še na um ni prišlo . , . " „Tn ti? policija še ni mogla dognati. vpraša car tretjega. Ta se začne izgovarjati: „Sosed mi ]e pri Uboj. Ambrusu je 16letni Janez Gregorič iz Brezovega dola podložil cel kup ponarejenega denarja." In tako je šlo to dalje. Višnjah udaril necega Vsak je bil nedolžen. Kar zapazi car tudi nekega strganega pri ponocevanju v 20!etnega fanta tako po glavi, da je ta umrl. cigana in ga vpraša: n Ali si tudi ti po kvivem obtožen in Obsojen je bil v Avgsburgu rudar Martin Bregar po krivem zaprt?" „Veličanstvo! Jaz sem svojo kazen zaslužil, iz Hotiča pri Litiji na štiri leta v ječo in to radi poskušenega kajti ukradel sem nekemu kupcu konja." „Kaj? Konja ukradtrl?" umora. Ogenj. Te dni je gorelo reče car ter hitro zapove pri posestniku Francu tem potepuhom! Izpustite ga! Med tako poštenimi in nedolž- višjemu uradnika: „Hitro ven f s Šiberniku v Plešivcu v ljubljanski okolici. Škode ie 1600 K. nimi ljudmi ta ne sme ostati, drugače mi spridi vso to družbo. Gorelo je v nedeljo v Prelogu tik Ihana pri po Velika tatvina. V Berolinu 80 sestniku Ignaciju Hribarju. Zažgalo je domače otroče. Škode vile dr. Wrede-ja vrednostnih papnjev za odnesli tatovi iz milijone mark. je 400 gld. že druzega dne so našli vrednostne papirje v železniškem Hud udarec. Tvrdka Aleksandro Levi v ulici Spiridione v Trstu, je bila poznana kot solidna in je delovala Ž0 46 let. Ear nakrat pa jo napovedala bonkerot in sicer v vozu. Manjkalo ]e 15.000 mark. Policija je zaprla hišnika in slugo. 32 kokoši, Valentin Modesto kurnika 83 kokoSi. V iati hiši ž takem stanju, da upniki ne bodo mogli dobiti niti svojih je imel v svojem njim je stanovala aeka A - omožena z bratom Sabine B. Gospod Valentin je v času dveh. terjatev. Pasiva znaša namreč okoli 230 000 gld , aktiva pa let večkrat opazil, da mu izginjajo kokoši, dokler ni pretečen^ samo 280.000 gld. Vsa stvar je prišla v roke advokatom in mesec izginila poslednja kokoš. Ko ni bilo več kokoši v kur- bode torej kaj malo ostalo. Ta udarec bodo žajveč trpeli manj niku, nastal je med Sabino B. in A. prepir. Napravila se je premožnejši sloji ljudstva, kateri so pri propadli tvrdki kupili ovadba na redarstvu, da je Sabina B. kradla kokoši gospodu* vrednostne papirje na obroke, v koji garanciji kupčije je ome- Modestu. Brat Sabine A. je tudi potrdil pred sodnijo, da je njena tvrdka delala osobito po deželi in posebno v Dalmaciji, videl v stanovanju Sabine skubti črno kokoš. Sabina pa Tvrdka Aleksandro Levi je namreč vse prodane grupe vred- izjavila, da ji je kokoš prinesla svakinja A. Gospod Modesto nostnih papirjev proti kreditu zastavila, kar pa seveda ni do- pa je s svoje strani izjavil, da je sicer opažal, da mu po- voljeno. Zakon namreč določa, da ima prodajalec vrednostnih manjkujejo kokcši, ali ni A. ni B. ni smatral sposobnimi tat-papirjev na obroke iste varno shraniti in jih držati dctičnemu vine. Sodnik pa je bil obe obsodil vsako na 5 dni zapora in kupcu na razpolago, kajti že s plačevanjem prve svote postaja eden post. Obsojenki sta napravili priziv, in ker je gospod ni nikdar sumil, papirje obdrži le kot zalog. Vendar naj bi bilo tudi košček da bi kradli njegove kokoši, je prizivno sodišče oprostilo obe, postave, ki bi take, na videz dovoljene čine morala nadzoiro- pustivši gospoda Valentina, da se mej svojimi sosedami tolaži kupec faktični lastnik, med tem ko si prodajalec vrednostne Modesto zopet trdil, da na njegovi sosedi vati in pa finančno oblast. morala bolj paziti na raz za izgubljene kokoši. prodajo vrednostnih papirjev na obroke, kakor se je to zgodilo pri omenjeni tvrdki. Nož. Premoženje Pariza. Parižko magistratno vodstvo obelodanilo izvestje, ki se tiče premoženje parižkega mesta. Slaba navada raba noža se je oprijela tudi Premoženje obsega neštevilno spomenikov, nepremičnin in drugih našega ljudstva iz dežele, katero pride v Trst na delo. Pre- tečene dni je nastal v novi stavb v skupnem vrednostnem znesku 2.437,610.937 27 frankov. luki Adraht iz Vipavo in Eudolfom Sila iz Nabrežine in sicer za- prepir mej težaki Antonom Nepremične največje vrednosti so cerkve in sicer jih je 73, voljo dela. segel v žep po nož in ž njim šestkrat ranil Silo. so cenjene na 197,176.782 frankov; potem šole vrednosti prepira je nastal pretep, v katerem je Adraht 148.047.689 frankov, razni trgi 119 818.902 frankov, vodo- sreči je vodi m bilo to brez nevarnosti za življenje. hidravlični elevatorji 50,189.300 frankov. Kri poko- je Adrahta tako po- pališča 65,940.160 frankov, mestna skladišča in brodarnica živinila, da ni nikogar okrog več poznal in bi bil Silo z nožem 119,818.012 frankov itd. (A V Letnik LVIII. Stran 401. Največji dimnik na svetu ima Jckohamu pri Antwerpenu. Visok je 125 ^ ter je viSji kot mrt\ra na tla neka tovarna v streljala na njo, dokler se ni, krvaveča iz petih ran, zgrudil Nato stolpi cerkev. Vrhu dimnika je še 125 m visok strelovod. grede je srečala tri svoje otroke je šla baronica sama na policij so prihiteli k njej ter jo Perzijski šah. Iz Carigrada se šah povrne v Per- hiteli poljubljati. Toda baronica jih je pahnila od sebe, rekoč Jaz sem zla mati misli zijo in sicer preko Belgrada in Ogerske v Odeso, od koder pojde v domovino. Šah je bil v Carigradu jako prijazno sprejet in pogoščen, kakor vsak drug neodvisen vladar. Nekateri listi so pripovedovali, da je o priliki obiska v Carigradu šah sul- zdaj okoli 10 000 delav Po barona so po takoj da je baronica od ljubosumnosti zblaznela Splošno se Velik štrajk. V Severnih državah ameriških štrajka v premogokopih V okraj Sche- tana pripoznal svojim vrhovnim verskim glavarjem poljubivši nandoch so odposlani 3 polki vojakov. Štrajkujoči delavci so mu roko, ter ga imenoval Kalifom. Ta vest se sedaj proglaša streljali na-nje in vojaki so jim odgovorili s strelom neresničnim delavcev je bilo ubitih, med temi Mnogo Razbojniki. Na otoku Galveston je divjal strašen, Štrajk so večinoma Slo avstro-ogerski podanik ki iz vseh dežel naše monarhij hotel začeti delo Jame nenavaden orkan. Poročali smo že, da je porušil vsa mesta. Delavci so grozili vsakemu, pobil ljudi, potopil jih, ako so bili pri bregu v čolnih, ali pa „Philadelphi a and Reading Company" so vse zaprte. Da bi jih pometal v morje. Sploh je našlo na morju veliko število s® delo daljevnti le vlada dposlala konjeništvo in ljudij svojo smrt. Pri toliki nesreči pa vendar bestialnost člo- topničarstvo v pomoč čuvajočim pešcem veška ni bila zatrta. Zamorci so ropali kakor najbesnejši banditje. 50 zamorcev so postrelili vojaki na mestu ker so gleŽkem jeli so Čebela kot listonoša mesto golobov Na An ljudje ropali imetje mrtvecev. Pri nekem zamorcu so našli 23 odre- razne stvari iz kraj porabljati čebele, da jim prenašaj v kraj za kar so bili dosedaj posebne zanih prstov s prstani. Nekega zamorca so zalotili, ko je hotel vrste golobje kot listonoši. Čebeli naveže se mali fin papirček A A A « m A. A A m ^ • M . ■ ■ ■ & _ ^ ^ & J» neki bogati gospej odgrizniti ušesi z dragocenimi uhani. Takih na koj je mikrofotografski pisavi napisana vest in čebelica nečuvenih zločinov se je pripetilo mnogo. Sploh se je ropalo odnese in prinfese navadno brez vsake zgode listič na pravo in kradlo brez usmiljenja. Zato se je proglasilo nad mestom mesto. Prednost čebele v tem poslu je, da se jej vsaj v lepem ■obsedno stanje. NašH so doslej okoli 2 300 trupel Vseh ljudi ne more skoro zgoditi nesreča, mej tem ko je golob v vedni Angležki časopis pripo je bilo ubitih okoli 5000. nevarnosti, da ga kedo ustreli Neki Ubili očeta. Pretečenega meseca se je v Neapolju roča vojnemu ministrstvu,, da naj za prehašanje važnih vesti raznesel glas, da se je neki Josip Subrano sam usmrtil in sKusi uporabiti te nove vrste listonoš so ga tudi pokopali. Sedaj se je zglasil na redarstvu rannjcega Subrano mlajši sin Umberto, kateri trdi, da je Ciklon. V okolici mesta Leipa v Neulandu, Schön očeta ubil bornu, Niederliebichu in Schwocki njegov stareji brat Allred v sporazumljenju z materjo in bratom ciklon v petih minutah ogromno škodo je napravil minoli petek Oreste. Začela se je preiskava, da se stvar pojasni. Obiteljska drama. Pretečeni teden se je pripetila v Schönbornu je podrl pet hiš z gospodarskimi poslopji ter odnesel lesene dele daleč proč Okoli 300 drev Petrogradu prežalostna rodbinska tragedija. 281etna baronica V., Razvaline in kupi rodom Španka, žena tajnika ruskega poslaništva v Madridn vihar drev kažej populil, zlomil in odnesel, pot. ciklonu Na Müblbergu ]e imela je pri sebi ISIetno sestro Ta je bila krasna deva, gozd podrt 50 m široko. Pri' Jägersdorfu je gozd v razdalj 1200 sežaj kakor obrit. Ciklon se ]e ustavil ob nekem je ljubila svojo sestro iz vse duše Starejša omožena sesfra hribovju. Na nekaterih krajih je kar dtževalo lesenih stvarij je postala polagoma silno ljubosumna na sestro in prepira ni in k pohišt Travniki v okolici so poteptani, kakor da manjkalo v rodbini noben dan. Ljubosumnost baronice pa se bi jih shodila velika množici. Ciklon je bil 50 m širok Ko je še povečala, ker je baron branil svakinjo ter rezko zavračal se je bližal je bilo slišati kakor bi pokale puške. Lomenj neutemeljene napade soproge Te dni pa je baron odpotoval, dreves ž n Žena in svakinja sta ga spremili vetra in grmenje podirajočih se dreve s je na vrnili sami domov Sestri sta se začeli kmalu prepirali in nesreči tudi služkinje ni bilo doma. Ljubosumna baronica se nezavesten kolodvor, in se na to bilo strašno. Nekega kmeta Försteria iz Schönborna je ciklon nesel več metrov daleč. Obležal je ondi dvignil od tal in ga je tako raztogotil. da je zgrabila revolver in ustrelila na 6o mlajšo sestro ter jo tudi zadela. Sestra, dasi ranjena, je bežala, rijo, kateri kron znaša gl dobitek „Invalidendank-Iote- se baronica pa za njo. Le ala je za njo po od odbitku 20 v got sobe do sobe ter opozorimo naše Častite izplača Mi da je srečkanje 10. novembra t. 1. ** .s ^ i - v • 1 . v < t • • f» t srebrna loterija za vojaške invalide. Glavni dobitek ▼ gotovini z odbitka. Ml ' t ■ I ^ •.V I- "A r • * • « T . jii t • I J I"-;-« > • « I Stran 402. Letnik LVIIL Loterijske srečke v Lincu dne V Trstu dne oktobra t. 88 ) 79, 57, 18, 89. . oktobra t. 1.: 55, 21, 68, 56, 84 V Pragi dne 10. oktobra t. 1.: 41, 22, 48, 41, 60 Tržne cene. v Ljubljani dne 12. oktobra 1900. Pšenica rž K 6.80 b, ječmen K 6. oves 6.20 ajda K proso 11 turš^Jca leča fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bela so: glavobol, riganje, zgaga napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii bledi obraz, pomanjkanje krvi slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavo bolu počasi novo moč pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu Ijenje 2^eliščno vino povzdigne povspeši prebav- zboljšuje na-preskrbi bolniku nove novo živlienje Mnogobrojna priznanja in pohvalna reditev, preosnovi pospeši pravo krvi, poživi vždražene živce moči pisma potrjujejo vse vino dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto- Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske Proti ponarejanju se svari! izrecno Zahteva Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino taisto obstoji Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo. Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 24;0,0, jerebinkovi 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to» je skupno. I Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki.