Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
64
UDK: 711.45:659.126
doi:10.5379/urbani-izziv-2024-35-01-05
Prejeto: 18. 1. 2024
Sprejeto: 13. 5. 2024
Giovana Goretti Feijó ALMEIDA
Pedro Porfírio COUTINHO GUIMARÃES
Edson MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR
Denis Alcides REZENDE
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv  
na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Številna mesta po svetu svoja središča upravljajo z upo-
rabo območij izboljšanega poslovanja. Avtorji so v član-
ku analizirali vpliv teh območij na teritorialne blagovne 
znamke mest. S študijami primera so na podlagi matri-
ke teritorialne blagovne znamke v okviru regionalnega 
razvoja kvalitativno analizirali izbrana območja izboljša-
nega poslovanja. Njihovi izsledki so potrdili, da imajo ta 
območja v regionalnem razvoju vlogo vsestranskih terito-
rialnih blagovnih znamk in vplivajo na strateške razprave 
ter lokalni, regionalni in mednarodni ugled mesta. Ra-
ziskava je pokazala, da območja izboljšanega poslovanja 
pomembno krepijo blagovno znamko svojih mest, za kar 
prejemajo podporo na različnih ravneh. Poleg tega je raz-
krila, da imajo ta območja ključno vlogo v političnih in 
kulturnih razpravah, ki so del procesov mestnega in re-
gionalnega razvoja.
Ključne besede: območja izboljšanega poslovanja, teri-
torialna blagovna znamka, upravljanje mestnih območij, 
mestni in regionalni razvoj, prenova mest
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
65
1 Uvod
Razprave s področja mestnega in regionalnega razvoja vključu-
jejo najrazličnejše vidike. V razpravah, ki obravnavajo povezave 
med lokalnim in globalnim, se pojavlja kulturni vidik, in to kot 
podaljšek političnega vpliva (Williams, 2011). V zapletenih 
mestnih in regionalnih procesih imajo ključno vlogo terito-
rialne blagovne znamke, in to v okviru regionalnega razvoja 
(Almeida, 2018) in z vidika območja izboljšanega poslovanja 
(Charenko, 2015; Guimarães, 2021).
Območja izboljšanega poslovanja (ang. business improvement 
districts, BID) so mestne upravljavske strukture, ki so se v Kana-
di pojavile v šestdesetih letih 20. stoletja (Mitchell, 2008). Te-
meljijo na načelu, da morajo zasebna podjetja na posameznem 
geografskem območju financirati upravljavski organ, ki razvija 
aktivnosti, s katerimi se krepi privlačnost območja. Financira-
nje po navadi traja pet let, nato pa se lahko območje izbolj-
šanega poslovanja (v nadaljevanju: OIP) obnovi (Guimarães, 
2018).
Raziskave kažejo, da imajo lahko OIP prek raznovrstnih 
mehanizmov, kot so privatizacija javnih prostorov in mestne 
infrastrukture, urbana revitalizacija (Serin idr., 2020) ali insti-
tucionalizacija regij (Zimmerbauer, 2013), vključno z okrožji, 
pomembno vlogo pri komodifikaciji mestnih območij. Vse na-
šteto ima gospodarske posledice (Dotti idr., 2021; Kim idr., 
2023) in vpliva na oblikovanje mestnih regij (Salder, 2020).
V raziskavi, predstavljeni v tem članku, so avtorji proučevali 
vlogo OIP kot polzasebnih subjektov pri oblikovanju terito-
rialnih blagovnih znamk območij, na katerih delujejo, in pri 
splošnem znamčenju mestnih območij. Pomen OIP je razvi-
den tudi na mednarodni ravni, zlasti iz projektov, izvedenih 
v ZDA. Poleg tega imajo precejšen vpliv na urbanistično od-
ločanje. Aktivnosti, ki se izvajajo v okviru OIP, so se sčasoma 
razvijale in širile (Silva in Cachinho, 2021), tako da danes 
ne vključujejo več samo funkcionalnih vidikov, ampak tudi 
posege, kot so pobude za polepšanje območij in sodelovanje 
pri strateškem urbanističnem odločanju, ki vpliva na strukturo 
upravljanja mest. OIP torej niso samo javno-zasebni subjekti, 
ampak imajo tudi pomembno vlogo pri upravljanju regij in 
mest.
Avtorji v članku torej OIP obravnavajo kot sestavni del upra-
vljanja, s čimer jih umeščajo v okvir kvazijavnih subjektov 
(Ratcliffe in Flanagan, 2004; Zieberth, 2020). Z izvajanjem 
aktivnosti, ki vplivajo na podobo območja, OIP pomagajo 
izboljšati poslovno okolje zadevnega območja, ga ločijo od 
konkurenčnih območij in aktivno sodelujejo pri ustvarjanju 
teritorialne blagovne znamke razvojnega območja. Njihov 
vpliv sega dlje od gospodarskega področja, saj zagotavljajo tudi 
večjo etnično in kulturno raznovrstnost, ki je v današnji urbani 
družbi prepoznana kot vrednota (Schmiz, 2017), ki vpliva na 
strategije upravljanja krajev (Anholt, 2010) in urbane ustvar-
jalne dejavnosti (Uršič, 2021).
Avtorji so v članku predstavili izsledke, ki potrjujejo pomemb-
no vlogo OIP pri upravljanju. Osredotočili so se na pojem te-
ritorialne blagovne znamke in postavili hipotezo, da aktivnosti 
OIP izražajo strategijo teritorialne blagovne znamke. Pri tem 
so izpostavili simbolični pomen teritorialne blagovne znamke, 
v okviru katere se usklajujejo in povezujejo družbeni akterji 
in lokalne zgodbe (Almeida, 2018). Tovrstne znamke imajo 
pomembno vlogo pri ustvarjanju občutka pripadnosti (Mar-
tin in Capelli, 2018; Pedeliento in Kavaratzis, 2019; Jain idr., 
2022), določanju mej (Scott in Sohn, 2019) – kot prostori, ki 
jih opredeljujejo razmerja moči (Raffestin, 1993), in pri obli-
kovanju teritorialne identitete ( Jiménez-Medina idr., 2020; 
Ramos in Royuela, 2020). Te znamke so poleg tega vključene 
v pobude znamčenja mestnih območij, katerih cilj je oblikovati 
identiteto krajev, na katero vpliva domišljija mestnih prebival-
cev (Donald in Kofman, 2008; Kourtit idr., 2020). Navedeno 
presega tradicionalno trženje mest (Gotham, 2007) in z njim 
povezane aktivnosti.
Avtorji so v raziskavi z več študijami primerov (glej Yin, 2015) 
proučili izbrana OIP v Angliji. Pri tem so uporabili matriko 
teritorialne blagovne znamke v okviru regionalnega razvoja, 
ki jo je razvila Giovana Almeida (2024). Matrika je bila prej 
uporabljena v literaturi o znamčenju, avtorji pa so jo v tej raz-
iskavi na podlagi podatkov, pridobljenih na spletu, uporabili 
za področje urbanizma.
2 Ozadje
2.1 Območja izboljšanega poslovanja
Dinamični razvoj mest se kaže tudi v spreminjanju njihove 
hierarhične zgradbe. Območja izboljšanega poslovanja (OIP) 
imajo pri tem ključno vlogo, saj delujejo kot mehanizmi re-
vitalizacije, ki jih izvajajo podjetniki na posameznih mestnih 
območjih in odobrijo državne oblasti. Število raziskav o OIP 
se je po letu 2000 resda močno povečalo, a se večinoma osre-
dotočajo na angloameriško okolje (Silva idr., 2022).
Na splošno OIP vključujejo zlasti pobude za prenovo mest 
(Grail idr., 2020). Guimarães (2021) ugotavlja, da se avtorji, 
ki pišejo o OIP, osredotočajo na štiri glavne vidike: upravl-
janje mest, prenos politik, vrste OIP in območja, na katerih 
se izvajajo modeli OIP, ter aktivnosti, ki potekajo na zadev-
nem območju. Vsi ti vidiki so značilni za OIP kot neoliberalni 
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
66
mehanizem poseganja v mestni prostor (Wee, 2016; Richner 
in Olesen, 2019).
Raziskave o OIP in njihovi vlogi pri upravljanju mest pou-
darjajo preobrazbene posledice OIP za upravljavsko strukturo 
posameznega območja. Uspešnost OIP je precej odvisna od 
doseženega soglasja med javnimi in zasebnimi deležniki, ki je 
pogosto izraženo v obliki javno-zasebnih partnerstev. Ta hkrati 
zmanjšujejo vlogo države pri zagotavljanju javnih storitev, kar 
nakazuje premik od vladanja k upravljanju (Cook, 2009). Ker 
se v okviru OIP izvajajo javne aktivnosti in storitve, sta Justice 
in Skelcher (2009) OIP označila za kvazivladne subjekte.
V raziskavah se vključenost OIP v upravljanje posameznih 
mestnih območij obravnava s treh vidikov (Morçöl idr., 2014). 
Nekateri raziskovalci proučujejo OIP kot instrumente javnih 
politik, usklajene s strategijami mestne prenove, pri kateri je 
poudarek na gradnji novih nakupovalnih središč (Guimarães, 
2021). Drugi analizirajo OIP kot ključne akterje upravljanja 
posameznih mestnih območij (Briffault, 1999), nekateri pa jih 
obravnavajo kot zasebne subjekte, ki upravljajo javne prostore. 
Čeprav OIP nimajo neposrednega vpliva na javni sektor in 
delujejo podobno kot zasebni sektor, hkrati upravljajo zame-
jene javne prostore (De Magalhães, 2014), kar odpira razprave 
o tem, da bi morali prevzeti odgovornost za svoja dejanja in 
uspešnost (Farhat, 2012; Unger, 2017).
Model OIP postaja v svetu čedalje pomembnejši, saj ga uvaja 
čedalje več držav. Nekateri raziskovalci se ukvarjajo z njegovim 
prenosom (Peyroux idr., 2012). Model OIP naj bi se razvil v 
Torontu, na območju poslovnega razvoja soseske Bloor West 
Village (Charenko, 2015). Mesta, kot je New York, poudarjajo 
pomen OIP in s tem vplivajo na druge države, da tudi te uvajajo 
podobne modele (Sutton, 2014). Ključni akterji pri preno-
su modela OIP, kot so odločevalci in urbanisti, izpostavljajo 
OIP kot modele dobre prakse na področju prenove mestnih 
središč (Stein idr., 2017). Nekatere raziskave se osredotočajo 
na geografski okvir uvedbe OIP, na primer na Južno Afriko 
(Kaye-Essien, 2020), Nemčijo (Kreutz, 2009) in Švedsko 
(Cook in Ward, 2012). Vsaka država mora za uvedbo OIP 
sprejeti posebno zakonodajo, ki ureja obvezno financiranje 
izvedbe poslovnih načrtov OIP. Zaradi prilagajanja različnim 
pravnim okvirom so med OIP razlike, ki izražajo nacionalne, 
regionalne in lokalne posebnosti.
Z vidika vrst OIP in območij, na katerih se ti modeli izvaja-
jo, kot tretjega področja raziskav, mesta po navadi veljajo za 
najprimernejša območja za izvajanje projektov OIP (Ruffin, 
2008; Grail idr., 2020). Modeli OIP se večinoma uporabl-
jajo v mestnih okoljih, kjer je njihov cilj izboljšati uspešnost 
podjetij (Sutton, 2014; Pitkeathley, 2019). Raziskave o OIP, 
opravljene v Milwaukeeju (Ward, 2007), Malmöju (Kronkvist 
in Ivert, 2020), New Yorku (Yoon in Byun, 2020) in drugih 
mestih, so se osredotočale na ožje zamejena območja, kot je 
središče mesta (npr. Ward, 2007; Coca-Stefaniak in Carroll, 
2015; Unger, 2017).
Četrto raziskovalno področje se osredotoča na aktivnosti, ki 
se izvajajo v okviru OIP. V zadnjih letih se je nabor teh aktiv-
nosti močno razširil, pri čemer je treba opozoriti, da so zelo 
raznovrstne in tesno povezane z značilnostmi vsakega območja 
in sposobnostmi projektnih vodij. Povsod pa imajo pomemben 
vpliv na to, katere aktivnosti imajo prednost, finančna sredstva, 
dodeljena projektom.
Na podlagi vseh navedenih osnovnih predpostavk glede OIP 
je bila oblikovana podrobna tipologija pobud, ki so usmerjene 
predvsem v krepitev poslovnega okolja. V tej tipologiji (Gross, 
2005; MacDonald idr., 2013) je model OIP v ospredju kot 
idealni pristop k mestni prenovi, ki temelji na gradnji novih 
trgovskih središč (Lloyd idr., 2003), ali kot učinkovit model 
gospodarskega razvoja (Elmedni idr., 2018). Na splošno lahko 
aktivnosti, ki se izvajajo v okviru OIP, opredelimo kot čiste, 
zelene in varne (De Magalhães, 2012). V Veliki Britaniji (Silva 
in Cachinho, 2021) lahko njihove aktivnosti poleg sodelovanja 
pri projektih prenove mest ter družbenih in skupnostnih pobu-
dah vključujejo tudi poslovno lobiranje, digitalno izobraževan-
je ter trženje in znamčenje območij. Pri trženju in znamčenju 
mora biti poudarek na trženjskih akcijah in animacijah, katerih 
cilj je povečati privlačnost območja. Na področjih tako znam-
čenja območij kot teritorialnih blagovnih znamk so potrebne 
nadaljnje raziskave, ki bi omogočale boljše razumevanje vloge 
OIP pri oblikovanju in krepitvi teritorialnih blagovnih znamk.
Pri teoretični analizi OIP je treba opozoriti še na dvoje. Prvič, 
čedalje več avtorjev kritizira OIP. Richner in Olesen (2019) 
ter Valli in Hammami (2021) na primer trdijo, da lahko pro-
jekti OIP povzročajo privatizacijo in gentrifikacijo območij, 
na katerih se izvajajo. Zelo pomembne so razprave o tem, ali 
lahko posegi v okviru OIP izboljšajo mestno okolje in hkrati 
omogočajo dostop do izboljšanih predelov za vse prebivalstvo. 
Drugič, pravni okviri, potrebni za uvedbo modela OIP, se med 
državami razlikujejo. Ob upoštevanju razlike med OIP v Se-
verni Ameriki, Veliki Britaniji in na drugih območjih ter razlik 
med tistimi v Angliji in na Škotskem so se avtorji tega članka 
osredotočili na OIP v Angliji, ki imajo enake osnovne pravne 
temelje. Pri tem so iz raziskave namenoma izključili OIP v 
Londonu, in sicer zaradi posebnosti v pravnem okviru.
2.2 Znamčenje območja in teritorialna blagovna 
znamka
Pojmi, kot so znamčenje območja (ang. place branding), bla-
govna znamka območja (ang. place brand) in teritorialna bla-
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
67
govna znamka (ang. territorial brand), se razumejo in upora-
bljajo zelo različno (Anholt, 2010). Almeida (2018) ugota-
vlja, da se v Braziliji znamčenje območja razume kot oblika 
strateškega upravljanja blagovnih znamk, ne kot samostojen 
izdelek (tj. teritorialna blagovna znamka). Na Portugalskem 
izraza znamčenje območja in teritorialna blagovna znamka 
pomenita isto, kar kaže, da se terminologija razlikuje glede na 
državo ali geografsko lokacijo (Ntounis in Kavaratzis, 2017). 
Anholt (2010) poudarja, da se znamčenje območja razlikuje 
od pojma blagovne znamke, kot je obravnavan v literaturi s po-
dročja marketinga, saj vključuje upravljanje ugleda in podobe 
območja ter se zato nanaša na veliko več kot samo prepoznavni 
znak ali logotip. Razprave o različnih pomenih izrazov so ključ-
ne za proučevanje tako znamčenja območij kot teritorialnih 
blagovnih znamk, saj lahko nejasnosti zmedejo bralce, ki so 
strokovnjaki na področju blagovnih znamk (Almeida, 2018). 
Težave so tudi pri izrazih območje (ang. place), regija (ang. 
region) in teritorij (ang. territory), ki imajo v geografiji točno 
določen pomen (Raffestin, 1993; Santos, 1996). Pri uporabi 
na področju znamčenja območij se lahko zaradi nerazumevanja 
pomenskih razlik med njimi pojavijo teoretične in praktične 
napake. Pojem teritorialne blagovne znamke v okviru regio-
nalnega razvoja se nanaša na ciklični proces vzpostavljanja ali 
oblikovanja razmerij moči (Almeida, 2018), pri čemer presega 
gole družbene konstrukte in razmerja na posameznem obmo-
čju in zunaj njega. Teritorialne blagovne znamke so strateško 
orodje, s katerim akterji, ki sodelujejo pri upravljanju posame-
znega območja, upravičujejo svoje diskurze (Almeida, 2018).
V okviru teritorialnega ali regionalnega razvoja se povezave 
med blagovno znamko in območjem analizirajo s treh vi-
dikov: z vidika blagovnih znamk na območju, območij bla-
govnih znamk in območja kot blagovne znamke (Almeida, 
2015). Znamčenje območja se sklada z zadnjim vidikom, saj 
se nanaša na pristop upravljanja blagovnih znamk, ki upošteva 
posamezno območje. Ključno se je zavedati, da tako kot izde-
lek in blagovna znamka (Kotler, 2001) tudi pojma znamčenje 
območja in teritorialna blagovna znamka ne pomenita isto. 
Znamčenje območja se nanaša na upravljanje kolektivnega 
izdelka (tj. območja), ki ima lahko blagovno znamko ali je 
nima (Rainisto, 2003; Kavaratzis in Ashworth, 2006; Anholt, 
2007), teritorialna blagovna znamka pa je produkt znamčenja 
območij (Almeida, 2018).
Razumevanje teh temeljnih razlik je pomembno, saj je teri-
torialna blagovna znamka glavna tema razprav s področja 
znamčenja, marketinga, politične diplomacije, mestnega in 
regionalnega razvoja, uprave itd., kar potrjuje njeno interdi-
sciplinarno naravo. V literaturi s področja znamčenja območij 
se je blagovna znamka v preteklosti običajno proučevala zlasti 
z gospodarskega vidika (Kotler, 2001; Anholt, 2007; Kavara-
tzis, 2015), v zadnjem času pa se čedalje pogosteje obravnava 
v okviru javne politike (Lucarelli, 2018) in kulturologije (Al-
meida, 2018).
Ključno je razlikovanje med blagovno znamko in logotipom, 
saj je logotip samo sestavina blagovne znamke, ne blagovna 
znamka kot taka (Aaker, 1996). Pri mnogih teritorialnih 
blagovnih znamkah je poudarek na trženju območij (Kotler, 
2001) z namenom krepitve gospodarskega razvoja, kar je po-
gosto sestavni del strategij samopromocije lokalnih oblasti. V 
Latinski Ameriki se blagovna znamka pogosto uporablja kot 
promocijska prvina, zaradi česar ima kratko življenjsko dobo 
(Almeida, 2018). Nasprotno pa se v Evropi blagovna znamka 
dojema institucionalno in z dolgotrajnega vidika (Semprini, 
2010). Posledica uporabe blagovne znamke za neko območje 
brez ustreznega upravljanja (tj. znamčenja območja) ali zgolj 
za označevanje ne glede na velikost območja je pogosto krat-
kotrajen logotip, ne trajna blagovna znamka (Almeida, 2018).
V tem konceptualnem okviru se teritorialna blagovna znamka 
na področju regionalnega razvoja nanaša na skupek simbolov, 
kultur in identitet, načrtno preoblikovanih v prepoznavne zna-
ke (blagovne znamke), ki so lahko vizualni, besedilni ali me-
šani (vizualno-besedilni) ter omogočajo oblikovanje strategij, 
ki ustvarjajo razmerja moči na nekem območju in zunaj njega 
(Almeida, 2018, str. 244). Strategije so orodja, ki omogočajo 
doseganje zastavljenih ciljev (Seitan, 2018), vključno z obliko-
vanjem, ohranjanjem ali spreminjanjem teritorialnih blagov-
nih znamk, s katerimi se lahko strateško ohranjajo teritorialna 
identiteta (Almeida, 2018) in sodobne mestne dobrine.
3 Metodologija
Velik del raziskav o OIP predpostavlja močno povezavo med 
OIP in teritorialnimi blagovnimi znamkami na območjih, na 
katerih se izvaja OIP. Raziskava, predstavljena v tem članku, te-
melji na induktivni kvalitativni metodi in sekundarnih podat-
kih, pridobljenih iz uradnih dokumentov štirih OIP v Angliji 
(v Manchestru, Bristolu, Leicestru in Norwichu). Manchester 
leži na severozahodu, Leicester v regiji East Midlands, Norwich 
na vzhodu in Bristol na jugozahodu Anglije. Avtorji v analizo 
niso vključili londonske regije, saj so tamkajšnja OIP del dru-
gačne upravljavske strukture, zaradi česar se težko primerjajo 
z OIP v drugih angleških mestih. Razen Norwicha, ki ima 
manj kot 100.000 prebivalcev, so vsa mesta srednje velika 
(preglednica 1).
Čeprav je prvoomenjeno mesto največje, ima na zamejenem 
OIP najmanj ljudi, ki plačujejo prispevke, namenjene projek-
tom na tem območju. Vseeno to ne zmanjšuje pomena tega 
OIP, saj vključuje glavne trgovske ulice v mestu in na oko-
liškem metropolitanskem območju. Preostala tri OIP imajo 
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
68
Preglednica 1: Splošni podatki o analiziranih mestih in njihovih OIP
Mesto Št. prebivalcev Št. mandatov OIP Št. plačnikov Proračun (letno  
povprečje, v GBP)
Območje izvajanja
Manchester
389.000 (metropolitanski 
okraj)
Dva (2013–2018, 
2018–2023)
Več kot 400 1,000.000 Mestno središče
Bristol 323.000 (enotna uprava) Eden (2017–2022) 763 1,212.000 Mestno središče
Leicester 230.000 (enotna uprava) Eden (2018–2023) 714
850.000 (4,268.989 v 
petletnem obdobju)
Mestno središče
Norwich
96.000 (nemetropolitanski 
okraj)
Dva (2012–2017, 
2017–2022)
Več kot 700 1,147.466 Mestno središče
Vir: avtorji
Slika 1: Matrika teritorialne znamke v okviru regionalnega razvoja (vir: Almeida, 2024, prevedeno v slovenski jezik)
po približno 700 plačnikov namenskih prispevkov, poleg tega 
imajo podoben letni proračun (po približno milijon funtov). 
Čeprav so štiri izbrana OIP v različnih mestih, so primerljiva 
z vidika središčne lokacije v mestu in raznovrstnosti gospodar-
skih dejavnosti na območjih.
Raziskava je temeljila na podatkih, dostopnih na uradnih sple-
tnih straneh posameznih OIP, pri čemer so se avtorji osredoto-
čili na štiri kategorije, povezane s teritorialno blagovno znamko 
v okviru regionalnega razvoja: blagovno znamko, območje, 
teritorialnost in strateško povezanost. Kategorije se ujemajo 
z matriko teritorialne znamke v okviru regionalnega razvoja, 
ki jo je razvila Giovana Almeida (2018, 2024; slika  1), pri 
čemer vsako kategorijo določa drug sklop kvalitativnih mikro-
spremenljivk. Matrika zagotavlja temelj za analizo teritorijev s 
teritorialno blagovno znamko v okviru regionalnega razvoja, 
ki se ne osredotoča samo na gospodarski vidik.
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
69
Avtorji so podatke analizirali na podlagi matrike teritorialne 
znamke v okviru regionalnega razvoja (Almeida, 2018, 2024), 
s katero so proučili povezave med blagovno znamko in ob-
močjem. Ob obravnavi OIP kot splošne teritorialne znamke 
se s to matriko lahko določijo odnosi in povezave v okviru 
OIP. Raziskava je potekala od avgusta 2021 do oktobra 2023 
v sklopu mednarodne študije povezav med OIP, teritorialnimi 
blagovnimi znamkami ter mestnim in regionalnim razvojem. 
Model OIP se že uporablja v številnih državah, mnoge države 
pa še vedno samo razmišljajo o njegovi morebitni vključitvi 
v urbanistične okvire, tudi Brazilija (Chede Neto, 2021) in 
Portugalska (Guimarães in Cachinho, 2020).
4 Empirični del
4.1 Blagovna znamka
Na proučevanih OIP so avtorji določili prvine, ki sestavljajo 
teritorialno blagovno znamko (preglednica 2).
Vsa analizirana OIP imajo logotip, ki grafično predstavlja bla-
govno znamko. Logotipi se med sabo razlikujejo po obliki in 
barvi (preglednica 2). Teritorialnost blagovne znamke sega od 
lokalne do državne ravni (tj. mestnega središča in mesta do 
države). Pri identiteti svojih blagovnih znamk OIP poudar-
jajo pomen mestnega središča kot glavnega gonila preobrazbe 
in ustvarjanja dobrega ugleda. Samo pri OIP v Norwichu je 
poudarek tudi na širjenju lokalnega ugleda na državno raven.
Preglednica 2: Kategorija blagovne znamke
Prvina Manchester Bristol Leicester Norwich
Logotip
Prvine logotipa
Simbol srca, rdeča in siva 
barva
Poudarjena črka B, modra 
barva
Cvet (s petimi venčnimi 
listi), magentna barva
Niz simetričnih puščic, 
učinek gibanja
Teritorialnost blagovne 
znamke 
Mestno središče Mesto Mestno središče
Lokalno območje in  
celotna država
Identiteta blagovne 
znamke
Spodbujanje živosti 
mestnega središča, go-
spodarske uspešnosti in 
podpiranje javnih agencij 
v mestu. Cilj je izboljšati 
poslovanje in pritegniti 
dodatne stranke z ra-
znovrstnimi aktivnostmi, 
dogodki in storitvami.
Uvedba pomembnih izbolj-
šav za plačnike prispevkov. 
Cilj je povečati prepoznav-
nost mestnega središča 
kot varnega in privlačnega 
območja, odprtega za vse, 
ki delajo, študirajo in živijo 
v mestu.
Preobrazba mestnega 
središča v prostor, ki bo 
bolj privlačen za prebiva-
nje, delo, obisk, študij in 
poslovanje.
Pozicioniranje Norwicha 
med vodilna britanska 
mesta.
Verbalni/vizualni jezik
Smo stičišče zasebnega 
in javnega sektorja. 
Bristol bo postal še boljši 
kraj za vse.
Preobrazba mestnega 
središča
Mesto zgodb
Ugled, sloves blagovne 
znamke
Konzorcij vodilnih 400  
trgovskih in gostinskih 
znamk na glavnem  
nakupovalnem območju
OIP vključuje 763  
plačnikov prispevkov. 
Upravlja ga združenje Visit 
West. Registrirano je v 
Angliji in Walesu  
(št. 3715280).
OIP zastopa 714 podjetij in 
organizacij
Pojavljanje v uglednih 
publikacijah, kot sta The 
Guardian in The Metro, 
izvedenih 360 digitalnih 
marketinških akcij. Norwich 
slovi kot toplo in odprto 
mesto ter eden najboljših 
krajev za delo, prebivanje 
in nakupovanje v Veliki 
Britaniji.
Kontaktne točke
Twitter, LinkedIn, You-
Tube, Flickr, Instagram, 
telefon, e-pošta
Instagram, Facebook, Twit-
ter, LinkedIn, e-pošta
E-pošta, telefon, Twitter
LinkedIn, Twitter, Insta-
gram, e-pošta, telefon
Vir: avtorji na podlagi spletnih strani OIP
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
70
Identiteto blagovne znamke pomaga ustvarjati tudi jezik ali 
diskurz OIP, ki v Manchestru poudarja javno-zasebno partner-
stvo, v Bristolu lokalne izboljšave, v Leicestru urbano preo-
brazbo in v Norwichu lokalne zgodbe. Ti diskurzi ustvarjajo 
ugled, ki sloni na blagovni znamki, financerjih, sodelujočih 
podjetjih ter podpori lokalnih in regionalnih medijev (npr. 
časopisov The Guardian in The Metro). Bristolsko OIP poleg 
tega svoje aktivnosti predstavlja in oglašuje na uradni spletni 
strani, na kateri je poudarjeno, da je registrirano v Angliji in 
Walesu. Glavna kontaktna sredstva, ki omogočajo stik med 
potrošniki in blagovno znamko (OIP), so družbena omrežja, 
e-pošta in telefon (preglednica 2).
4.2 Teritorij
Vsako OIP zastopa točno določeno območje, ki je predsta-
vljeno na zemljevidu na spletni strani vsakega OIP (pregle-
dnica 3). To pomeni, da vsako OIP vključuje omejen lokalni 
prostor, ki ga določajo zlasti politična in gospodarska razmerja 
moči.
Kulturni vidik je na spletni strani poudarilo samo bristolsko 
OIP, in sicer z nizom grafičnih simbolov, podobnih tistim, ki 
sestavljajo logotip portugalskega mesta Porto (sliki  2 in 3). 
Med oblikami predstavitve teritorialnih blagovnih znamk so 
tudi lokalni dogodki, ki jih OIP podpirajo za spodbujanje lo-
kalne potrošnje. OIP na podlagi blagovne znamke ustvarjajo 
občutek pripadnosti med potrošniki, in sicer z barvami (mo-
dra – samozavest, magenta – karizma, rdeča – čustva, črna – 
resnost in znanje), oblikami (logotipi in grafičnimi simboli), 
predstavitvami turističnih znamenitosti, katerih cilj je povečati 
lokalno potrošnjo, in z oglaševalskim jezikom (boljše, pozor-
nejše, bolj odprto, varnejše, čistejše, bolj raznovrstno in bolje 
oglaševano mesto).
4.3 Teritorialnost (dvojna: blagovna znamka in 
družbeni akterji)
Odnosi med deležniki na proučevanih območjih ustvarjajo te-
ritorialnost, ki se nanaša na rabo in oblike prilaščanja območja 
z namenom ustvarjanja občutka pripadnosti (preglednica 4).
Preglednica 3: Kategorija teritorija
Manchester Bristol Leicester Norwich
Meje
Razmerja moči Gospodarska in politična
Gospodarska, politična  
in kulturna
Gospodarska in politična Gospodarska in politična
Predstavitev
Dogodki, logotip v obliki 
srca (občutek pripadnosti), 
različne barve
Modra barva (zaupanje, 
resnost), dogodki, logotip. 
Na podlagi prizadevanj in 
prispevkov naših financerjev 
ustvarjamo boljše mesto: 
bolj ljubeče in odprto, var-
nejše, čistejše, bolj raznovr-
stno in bolje oglaševano.
Magentna barva (občutek 
pripadnosti), dogodki, 
logotip
Dogodki, grafični simboli, 
logotip
Simbolni teritorialni 
trg
Da Da Da Da
Ugled
Konzorcij vodilnih 400 tr-
govskih in gostinskih 
znamk.
Vključuje 763 plačnikov 
prispevkov.
OIP zastopa 714 podjetij in 
organizacij.
Podpora medijev, kot sta 
The Guardian in The Metro.
Zgodbe
Povezujemo ljudi, projekte 
in ideje, ki so glavno go-
nilo gospodarstva v me-
stnem središču.
Deležniki sodelujejo med 
seboj, da bi Bristol postal še 
boljši kraj za vse.
Preobrazba mestnega 
središča v prostor, ki bo 
bolj privlačen za prebiva-
nje, delo, obisk, študij in 
poslovanje.
Mesto zgodb. Pomagamo 
Norwichu do uspeha.
Vir: avtorji na podlagi spletnih strani OIP
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
71
Slika 2: Domača stran bristolskega OIP (vir: https://bristolcitycentre-
bid.co.uk/)
Slika  3: Grafični simboli, ki sestavljajo logotip portugalskega mesta 
Porto (vir: https://www.cm-porto.pt/marca-porto/marca-porto in 
http://www.jornalarquitectos.pt/en/journal/uid-4cbbb98c/urbi-et-
-uber)
Podkategorija območje v tej kategoriji se nanaša na prostor-
sko raven OIP, pri čemer so vsa obravnavana OIP na lokalni 
(občinski) ravni ali konkretneje v mestnem središču. OIP se 
tako osredotočajo na mikroraven, nižjo od lokalne ravni, ozi-
roma samo na njen manjši del. Ugled vseh OIP se utrjuje in 
potrjuje na različne načine (s številom plačnikov prispevkov, 
vključenih podjetij in omrežij družbenih akterjev). Nadaljnja 
prvina, ki sestavlja kategorijo teritorialnosti, je prepričanje, da 
OIP oblikujejo javno-zasebna partnerstva (Manchester) in 
obetajo izboljšave (Bristol in Leicester), ki mestom omogoča-
jo, da postanejo uspešna (Norwich). Za doseganje teh izboljšav 
potrebujejo infrastrukturo, ki podpira in upravičuje njihovo 
teritorialnost, naj bodo to storitve, varnostni ukrepi, razne 
pobude za pritegnitev strank ali ukrepi za doseganje prijetne, 
trajnostne in živahnejše podobe območja. Čeprav je poudarek 
na prostoru, ki ga kolektivno ustvarjajo OIP (tj. na lokalni 
mikroravni), imajo projekti vpliv na celotno mesto (tj. na lo-
kalno makroraven). V OIP prevladuje gospodarska potrošnja, 
opazna pa je tudi kulturna potrošnja. OIP utrjujejo podobo 
svoje blagovne znamke z navajanjem, kolikšen odstotek podje-
tij je glasoval za njihovo ustanovitev, kdo jih upravlja in koga 
zastopajo. Na te načine družbeni akterji vzdržujejo svojo teri-
torialnost na posameznem območju, ki se oblikuje na podlagi 
izvajanja OIP. Zadnja prvina v tej kategoriji so izkušnje, pri 
katerih je poudarek na dogodkih in ambasadorjih blagovne 
znamke.
4.4 Strateška povezanost
Analiza kategorije strateške povezanosti družbenih akterjev je 
vključevala notranje in zunanje scenarije. Čeprav je za druž-
bene akterje na vseh proučevanih OIP značilen širok svetovni 
nazor, so njihovi interesi predvsem gospodarski (pregledni-
ca 5).
Opazna so simbolična nasprotja z drugimi območji v mestu, 
saj vsako OIP zase trdi, da je boljše od drugih oziroma da je 
na najboljšem kraju v mestu ali da je najboljše OIP v mestu. 
Na splošno je teritorialna identiteta mesta izražena s poveza-
nostjo blagovne znamke z območjem. Družbeno-prostorska 
raven obravnavanih OIP je lokalna ter lokalna in občinska, 
samo OIP v Norwichu vključuje lokalno in državno raven. 
Družbeni akterji imajo v glavnem gospodarske interese, vendar 
javno-zasebna partnerstva, na podlagi katerih so bila OIP usta-
novljena, razkrivajo tudi druge vidike (politične in kulturne), 
rabe in oblike prilaščanja teritorija (poslovni prostori, točno 
določeni deli mestnega središča, javno-zasebni prostor, name-
njen različni rabi, tudi turistični, pogajanja med deležniki z 
različnimi interesi itd.).
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
72
Preglednica 4: Kategorija teritorialnosti
Manchester Bristol Leicester Norwich
Območje Mestno središče Mestno središče Mestno središče Mestno središče
Ugled Utrjen Utrjen Utrjen Utrjen
Prepričanja Javno-zasebno partnerstvo
Spreminjanje mesta v še boljši 
kraj za vse
Preobrazba mestnega 
središča
Omogočiti, da postane 
Norwich uspešno mesto.
Infrastruktura
Najrazličnejše podporne 
storitve za podjetja
Spodbujanje razvoja mestnega 
središča kot varnega in prijetne-
ga območja za delo, prebivanje 
in preživljanje prostega časa.
Razni projekti in pobu-
de, ki pomagajo  
podjetjem pritegniti 
nove stranke.
Poskrbeti za viden  
pozitiven vpliv na živost  
mestnega središča.
Potrošnja
Poleg gospodarske potro-
šnje je poudarek tudi na 
zaznani potrošnji.
Poleg gospodarske potrošnje 
je poudarek tudi na zaznani 
potrošnji.
Poleg gospodarske 
potrošnje je poudarek 
tudi na zaznani po-
trošnji.
Poleg gospodarske  
potrošnje je poudarek tudi 
na zaznani potrošnji.
Podoba
OIP zastopa interese  
plačnikov prispevkov.
Logotip je podoben logotipu 
Porta (grafični simboli).
85 % podjetij je glaso-
valo za uvedbo OIP.
OIP upravljajo lokalna 
podjetja za lokalna pod-
jetja. OIP se je kot pravni 
subjekt izkazalo za zelo 
inovativno, energično in 
napredno organizacijo.
Izkušnje
Najpomembnejše trgovske 
in gostinske znamke v 
mestu
Ustvarjanje čistejšega in bolj 
zelenega mesta z večjo dosto-
pnostjo (parkirišča) in  
ambasadorji, ki skrbijo  
za njegovo prepoznavnost.
Projekti in dogodki
Poudarjanje izkušnje, ki jo 
mesto zagotavlja.
Vir: avtorji
Preglednica 5: Kategorija strateške povezanosti
Manchester Bristol Leicester Norwich
Svetovni nazor Širok Širok Širok Širok
Simbolična nasprotja Najboljši kraj v mestu Najboljši kraj v mestu Najboljši kraj v mestu Najboljši kraj v mestu
Teritorialna  
identiteta
Povezana z mestom Povezana z mestom Povezana z mestom Povezana z mestom
Kultura
Lokalna dediščina teh mest je tesno povezana z industrijo, razen v Bristolu, kjer je povezana s pomorstvom. Vsa 
mesta se poskušajo uveljaviti kot postindustrijska mesta, pri čemer se osredotočajo na trgovino (in potrošnjo), nove 
industrije (npr. kreativne industrije), kulturo in umetnost. Na državni ravni je opazen neoliberalni pogled, ki sega v 
zadnja desetletja 20. stoletja, ko se je začela razvijati kultura javno-zasebnih partnerstev, vzorčni primeri katerih so 
programi upravljanja mestnih središč in OIP.
Družbeno-prostorske 
ravni
Lokalna raven (del mesta) Lokalna in občinska raven
Lokalna in občinska 
raven
Lokalna in državna raven
Raba in prilaščanje 
teritorija
Da Da Da Da
Vidiki
Gospodarski, kulturni, poli-
tični, okoljski, družbeni
Gospodarski, kulturni, politični, 
okoljski, družbeni
Gospodarski, kulturni, 
politični, okoljski,  
družbeni
Gospodarski, kulturni,  
politični, okoljski, družbeni
Interesi družbenih 
akterjev
Gospodarski Gospodarski Gospodarski Gospodarski
Vir: avtorji
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
73
5 Razprava
Avtorji so proučevana OIP obravnavali kot splošne teritori-
alne blagovne znamke, kar jim je dalo vpogled v zapletena 
razmerja moči na teh območjih. OIP običajno nastanejo na 
podlagi političnih in gospodarskih vezi, ki se sčasoma razši-
rijo še na kulturno, okoljsko in turistično raven. Pomembno 
se je zavedati, da je teritorialna blagovna znamka veliko več 
kot samo logotip ali vizualna identiteta, saj imajo blagovne 
znamke, povezane s posameznim območjem, pomembno vlo-
go v kontekstu teritorialnega razvoja. Ena temeljnih vlog te-
ritorialne blagovne znamke je upravičevanje dejanj družbenih 
akterjev na posameznem območju. Za vzpostavljanje smiselne 
povezave med OIP in teritorialno blagovno znamko je zato 
ključno zavedanje, da OIP nastajajo v prostorih, ki jih zame-
juje teritorialni vpliv družbenih akterjev, pri čemer se oblikuje 
posebna teritorialna identiteta OIP. V okviru teh opredeljenih 
(materialnih in nematerialnih) meja se v okviru OIP izvajajo 
izboljšave in razvojni programi, hkrati se vzpostavlja tudi lastna 
teritorialna identiteta posameznega OIP, ki se lahko razume 
kot oblika teritorialne blagovne znamke, čeprav tradicionalno 
ne predstavlja celotnega mesta, regije ali države.
Da se lahko OIP obravnavajo kot teritorialne blagovne znam-
ke, morajo vključevati štiri kategorije, ki se nanašajo na teri-
torialne blagovne znamke v okviru regionalnega razvoja. Za 
njihovo analizo je zato primerna uporaba matrike teritorial-
ne znamke v okviru regionalnega razvoja, ki jo je Giovana 
Almeida (2024) oblikovala na podlagi razmerij moči, ki jih 
vsebujejo tovrstne znamke. OIP torej ustvarjajo ugled in po-
dobo posameznega območja v širšem urbanem okviru. Z ana-
lizo OIP kot teritorialnih blagovnih znamk, ki se upravljajo 
v obliki javno-zasebnega partnerstva, torej priznavamo njihov 
vpliv na oblikovanje in promocijo identitete posameznega me-
stnega prostora. Ta pogled poudarja vlogo OIP pri določanju 
podobe in predstavljanju značilnosti posameznega območja, s 
čimer prispevajo k oblikovanju teritorialne blagovne znamke 
na mikrolokalni ravni.
Matrika teritorialne znamke v okviru regionalnega razvoja 
je torej uporabno orodje za proučevanje dinamike moči te-
ritorialnih blagovnih znamk. Ker imajo OIP glavno vlogo 
pri oblikovanju identitete in promociji lokalnih posebnosti, 
lahko z omenjeno matriko celoviteje proučimo vpliv OIP na 
dinamiko moči v mestu. Ta pristop je ključen za razumevanje 
medsebojnih vplivov med OIP in teritorialnimi blagovnimi 
znamkami v razvoju mest, vključno z vidnimi in skritimi raz-
merji moči. Za razumevanje potrebnih pogojev za obnovo 
petletnih mandatov OIP je ključna cikličnost dinamike moči 
pri teritorialnih blagovnih znamkah posameznih OIP. Nave-
dena razmerja razkrivajo teritorialnost družbenih akterjev, ki 
oblikujejo kolektivni prostor, usmerjen v potrošnjo izdelkov 
in kulture. V tem okviru OIP upravičujejo diskurze družbenih 
akterjev, s čimer spodbujajo trojno konkurenco: med splošni-
mi teritorialni blagovnimi znamkami OIP, med OIP in med 
akterji, ki izvajajo OIP (javnimi in zasebnimi subjekti). Upravi-
čevanje znamke OIP na podlagi diskurza teritorialne blagovne 
znamke se sklada s predpostavkami Giovane Almeida (2018) 
glede uporabe, prilaščanja in dinamike območja. Ta strategija 
se ujema s konceptom območja kot blagovne znamke, ki ga je 
predlagala (Almeida, 2015).
Analiza OIP vključuje dva vidika. Prvi se nanaša na upravljanje 
ugleda in podobe območja (znamčenje območja), drugi pa na 
produkt tega upravljanja, tj. teritorialno blagovno znamko. Pri 
tem je pomembno ločevati med izrazoma znamčenje območja 
in teritorialna blagovna znamka, saj prvi vključuje upravljanje, 
drugi pa je njegov produkt. Analizirana angleška OIP upo-
rabljajo teritorialno blagovno znamko v okviru regionalnega 
razvoja, pri čemer z edinstvenim simbolizmom strateško spre-
minjajo identitete v posebne znake (tj. teritorialno blagovno 
znamko). Tovrstno upravljanje, ki je del znamčenja območij, 
vključuje načrtovana prizadevanja za oblikovanje strategij, ki 
ustvarjajo razmerja moči na posameznem območju in zunaj 
njega (Almeida, 2018).
Analiza matrike teritorialne znamke v okviru regionalnega 
razvoja poleg tega razkriva pomen OIP pri znamčenju mest. 
OIP se izvajajo na strogo zamejenih območjih (v mestnih sre-
diščih), vpliv teritorialne blagovne znamke pa je precej širši, 
saj prispeva k boljši prepoznavnosti celotnega mesta. Čeprav 
imajo angleška OIP jasno gospodarsko komponento, saj jih 
neposredno financirajo podjetniki, ne poskušajo izboljšati 
samo gospodarskega okolja, ampak tudi privlačnost območja 
za bivanje in preživljanje prostega časa. Zdi se torej, da je njihov 
cilj izboljšati tudi druga območja, ne samo tisto, ki ga obsega 
posamezno OIP.
Posegi v okviru OIP so podobni urbani akupunkturi, saj se 
identiteta znamke nanaša na ustvarjanje multiplikacijskih 
učinkov, ki segajo dlje od ulic, vključenih v OIP. Navedeno je 
povezano s kategorijo teritorialnosti, saj je območje, v katero 
se posega, mestno središče, hkrati pa vplivi posegov, izvedeni 
na tem območju, segajo dlje. OIP torej pozitivno vplivajo tako 
na mestno središče (območje posegov) kot njegovo okolico, 
hkrati pa tudi na podobo celotnega mesta. Samo bristolski 
OIP ima logotip, ki se nanaša samo na zamejeni prostor OIP, 
tj. ulico Broadmead. Logotipi preostalih treh OIP se nanašajo 
na celotno mesto. To pomeni, da je cilj, da bi vpliv znamke 
segal prek občinske ravni, in da je bila znamka oblikovana 
predvsem za ljudi od drugod, ne za ljudi, ki živijo ali delajo 
na zadevnem območju.
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
74
Raznovrstnost učinkov OIP je lažje razumljiva ob upošteva-
nju, da OIP niso samo orodja za revitalizacijo gospodarstva, 
ampak neposredno prispevajo k upravljanju mestnega prostora 
(Briffault, 1999). OIP zato vključujejo tudi kategorijo strate-
ške povezanosti, zlasti zaradi potrebe po povezovanju interesov 
zasebnih in javnih akterjev, hkrati pa tudi kategorijo obmo-
čja, saj je njihov obstoj povezan z dvojnim razmerjem moči. 
Prvič, to razmerje se nanaša na to, da že omenjeni soobstoj 
akterjev, ki imajo pogosto različne cilje, v okviru OIP zahteva 
kompromise. Drugič, zaradi različnih akterjev in razmeroma 
velike svobode pri izvajanju ukrepov na vsakem območju, ki 
je po izvoru javno, so OIP podobni upravljavskim subjektom 
z določeno močjo; ta vidik poudarjajo zlasti raziskovalci, ki se 
ukvarjajo s tem, kdo je odgovoren za aktivnosti, ki jih razvijajo 
OIP (Farhat, 2012; Unger, 2017).
Ko je OIP vzpostavljeno in deluje na nekem predelu mestnega 
središča, lahko ta predel pridobi teritorialno blagovno znamko. 
V tem primeru v OIP izstopa gospodarska plast moči, čeprav 
so še druge, manj vidne plasti (npr. družbena) ali plasti, ki 
ostanejo strateško skrite (npr. politična). Pri povezavi med OIP 
in teritorialno blagovno znamko je pomembno razjasniti, da 
ne gre za to, da ima neko območje značilnosti, zaradi katerih 
postane blagovna znamka, ampak za to, da ko se območje do-
jema in oglašuje kot subjekt z lastno identiteto, se sam po sebi 
spremeni v teritorialno blagovno znamko.
Oblikovanje znamke mestnega središča kot rezultat delovanja 
OIP je zelo pomemben vidik, ki zahteva poglobljeno analizo 
na podlagi matrike teritorialne znamke v okviru regionalnega 
razvoja. Ima lahko močne posledice, ne samo z vidika gospo-
darskih možnosti, ampak tudi družbene kohezije, privabljanja 
naložb in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev.
Oblikovanje znamke za izbrano območje mestnega središča 
kot posledice delovanja posameznega OIP vključuje veliko več 
kot samo ustvarjanje podobe ali ugleda območja, kar dokazuje 
tudi matrika teritorialne znamke v okviru regionalnega razvo-
ja. OIP kot blagovne znamke namreč obsegajo več kot samo 
vizualno podobo in vpliv na gospodarski razvoj (spodbujanje 
naložb, turizma in lokalne trgovine), saj postanejo tudi goni-
lo družbenega in kulturnega razvoja, čeprav je obseg njihovih 
vplivov lahko različen.
6 Sklep
OIP imajo po svetu čedalje pomembnejšo vlogo pri upravljanju 
območij v mestnih središčih. So več kot samo javno-zasebni 
subjekti, vključeni v upravljanje mest. Njihova čedalje večja 
vloga je vidna zlasti v državah z uveljavljenimi modeli OIP. 
Podobno velja tudi za teritorialne blagovne znamke, ki so v 
Evropi in Severni Ameriki že dobro uveljavljene, drugod pa 
imajo kratek rok trajanja (npr. v Braziliji so šele v zametkih). 
Matrika teritorialne znamke v okviru regionalnega razvoja, ki 
jo je oblikovala Giovana Almeida (2018, 2024), razkriva jasne 
povezave med družbenimi akterji, območji in OIP, kar potr-
juje, da je učinkovito orodje za analizo OIP.
Avtorji so v članku proučevali, ali OIP vplivajo na teritorialno 
blagovno znamko lokacij, na katerih se izvajajo. Ugotovili so, 
da imajo spletni komunikacijski kanali OIP dvojni namen: 
funkcionalno širijo informacije v več smeri ter vzpostavljajo 
in utrjujejo teritorialno blagovno znamko OIP. Analizirana ob-
močja so zamejena s teritorialnimi blagovnimi znamkami, kar 
pomeni, da imajo OIP fizične meje in vključujejo območje, ki 
ga zamejujejo različna razmerja moči, ki so večinoma gospodar-
ske in politične narave. Strateška povezanost OIP vključuje no-
tranje in zunanje scenarije ter večinoma gospodarske, politične 
in kulturne interese. Avtorji so lahko do teh ugotovitev prišli 
samo tako, da so OIP obravnavali kot teritorialne blagovne 
znamke in upoštevali različna razmerja moči na teh območjih.
Članek omogoča boljše teoretično razumevanje OIP in te-
ritorialnih blagovnih znamk v okviru regionalnega razvoja. 
Povezava teh pojmov je nova in spreminja pogled na to, kako 
se OIP obravnavajo in upravljajo. Z obravnavo OIP kot teri-
torialnih blagovnih znamk avtorji lokalnim javnim organom 
in upravljavcem OIP ponujajo dragocen vpogled v delovanje 
OIP, na podlagi česar lahko oblikujejo celovitejše strategije in 
znamko razumejo kot dinamično enoto, ki jo je treba neneh-
no prilagajati. Poimenovanje OIP po mestih doda mestnemu 
prostoru politično razsežnost. Ljudem, ki živijo ali delajo na 
teh območjih in v njihovi okolici, omogočajo razne koristi, 
ki jih zagotavljajo teritorialne blagovne znamke, in izboljšajo 
kakovost življenja.
Izsledki raziskave so potrdili vpliv OIP na oblikovanje teritori-
alnih blagovnih znamk in pokazali, da imajo tudi OIP koristi 
od blagovne znamke mest. Ta ciklični odnos vključuje OIP, te-
ritorialne blagovne znamke in delno zasebno upravljanje mest, 
ki vplivajo na rabo posameznega območja in njegove okolice. V 
procese mestnega in regionalnega razvoja, ki vsebujejo politič-
ne in kulturne razprave, so vključene tudi teritorialne blagovne 
znamke. V nadaljnjih raziskavah bi lahko proučili tudi OIP v 
drugih državah in jih med seboj primerjali.
Giovana Goretti Feijó Almeida, CiTUR, Politehnična univerza v Leirii, 
Portugalska
E-naslov: goretti.giovana@gmail.com
Pedro Porfírio Coutinho Guimarães, Center za geografske raziskave, 
Inštitut za geografijo in prostorsko načrtovanje, Univerza v Lizboni, 
in Terra Associated Laboratory, Portugalska
E-naslov: pedroguimaraes@campus.ul.pt
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
75
Edson Modesto de Araújo Júnior, Zvezna univerza v Rondônii (UNIR), 
Rondônia, Brazilija
E-naslov: modesto@unir.br
Denis Alcides Rezende, Papeška katoliška univerza v Parani – PUCPR, 
Curitiba, Paraná, Brazilija
E-naslov: denis.rezende@pucpr.br
Viri in literatura
Almeida, G. G. F. (2015): A identidade territorial gaúcha no branding das 
marcas regionais: caso da marca da cerveja Polar. Magistrsko delo. Santa 
Cruz do Sul, Brazilija, University of Santa Cruz do Sul.
Almeida, G. G. F. (2018): Marca territorial como produto cultural no 
âmbito do desenvolvimento regional: o caso de Porto Alegre, RS, Brasil. 
Doktorska disertacija. Santa Cruz do Sul, Brazilija, University of Santa 
Cruz do Sul.
Almeida, G. G. F. (2024): Unraveling power relations: An analytical mat-
rix for territorial brands. Sustainability, 16, 2795.  
doi:10.3390/su16072795
Briffault, R. (1999): A government for our time? Business improvement 
districts and urban governance. Columbia Law Review, 99, 365–477. 
doi:10.2307/1123583
Charenko, M. (2015): A historical assessment of the world’s first busi-
ness improvement area (BIA): The case of Toronto’s Bloor West Village. 
Canadian Journal of Urban Research, 24, 1–19.
Chede Neto, R. (2021): Business improvement district e relações com 
subprojetos de cidade digital estratégica. Magistrsko delo. Curitiba, Brazi-
lija, Pontifical Catholic University of Paraná – PUCPR.
Coca-Stefaniak, A., in Carroll, S. (2015): Traditional or experiential pla-
ces? Exploring research needs and practitioner challenges in the mana-
gement of town centres beyond the economic crisis. Journal of Urban 
Regeneration & Renewal, 9(1), 35–42.
Cook, I. (2009): Private sector involvement in urban governance: The 
case of business improvement districts and town centre management 
partnerships in England. GeoForum, 40(5), 930–940.
Cook, I., in Ward, K. (2012): Conferences, informational infrastructures, 
and mobile policies: The process of getting Sweden “BID ready”. Europe-
an Urban and Regional Studies, 19, 137–152.  
doi:10.1016/j.geoforum.2009.07.003
De Magalhães, C. (2012): Business improvement districts and the re-
cession: Implications for public realm governance and management in 
England. Progress in Planning, 77, 143–177.  
doi:10.1016/j.progress.2012.03.002
De Magalhães, C. (2014): Business improvement districts in England 
and the (private?) governance of urban spaces. Environment and Plan-
ning C: Government and Policy, 32, 916–933.  
doi:10.1068/c12263b
Donald, S. H., in Kofman, E. (2008): Introduction: Processes of cosmopo-
litanism and parochialism. V: Donald, S. H., Kofman, E., in Kevin, C. (ur.): 
Branding cities: Cosmopolitanism, parochialism, and social change, 1–13. 
London, Routledge. doi:10.4324/9780203884294
Dotti, N. F., Spithoven, A., in Ysebaert, W. (2021): The benefits of being a 
multi-capital: The economic impact of the international and European 
institutions and interest groups. European Urban and Regional Studies, 
29(2), 255–277. doi:10.1177/09697764211044090
Elmedni, B., Christian, N., in Stone, C. (2018): Business improvement 
districts (BIDs): An economic development policy or a tool for gentrifi-
cation. Cogent Business Management, 5, 1502241.  
doi:10.1080/23311975.2018.1502241
Farhat, R. (2012): Beyond regulation: Special improvement districts, de-
sign review and place-making in New Jersey. Journal of Urban Design, 
17(3), 353–370. doi:10.1080/13574809.2012.683402
Gotham, K. F. (2007): (Re)branding the Big Easy: Tourism rebuilding 
in post-Katrina New Orleans. Urban Affairs Review, 42(6), 823–850. 
doi:10.1177/1078087407300222
Grail, J., Mitton, C., Ntounis, N., Parker, C., Quin, S., Steadman, C., 
idr. (2020): Business improvement districts in the UK: A review and 
synthesis. Journal of Place Management and Development, 13(1), 73–88. 
doi:10.1108/JPMD-11-2019-0097
Gross, J. (2005): Business improvement districts in New York City’s 
low-income and high-income neighborhoods. Economic Development 
Quarterly, 19, 174–189. doi:10.1177/0891242404273783
Guimarães, P. (2018): Town centre management: Outlook from Portugal. 
Planning Practice & Research, 33(1), 18–33.  
doi:10.1080/02697459.2017.1378967
Guimarães, P., in Cachinho, H. (2020): Business improvement districts. 
Concepto y experiencias. V: Silveira, M., Bertoncello, R. & Nucci, J. (ur.): 
Ciudad, comercio y consumo: temas y problemas desde la Geografía, 
665–679. Buenos Aires, Café de las Ciudades.
Guimarães, P. (2021): Business improvement districts: A systematic re-
view of an urban governance model towards city centre revitalization. 
Land, 10, 922. doi:10.3390/land10090922
Jain, V., Shroff, P., Merchant, A., in Bezbaruah, S. (2022): Introducing 
bi-directional participatory place branding: A theoretical model with 
multi-stakeholder perspectives. Journal of Product & Brand Management, 
31(1), 73–95. doi:10.1108/JPBM-05-2020-2921
Jiménez-Medina, P., Artal-Tur, A., in Sánchez-Casado, N. (2020): Tourism 
business, place identity, sustainable development, and urban resilience: 
A focus on the sociocultural dimension. International Regional Science 
Review, 44(1), 170–199. doi:10.1177/0160017620925130
Justice, J., in Skelcher, C. (2009): Analysing democracy in third-party 
government: Business improvement districts in the US and UK. Interna-
tional Journal of Urban and Regional Research, 33(3), 738–753.  
doi:10.1111/j.1468-2427.2009.00855.x
Kaye-Essien, C. (2020): Understanding absences and presences of BID 
policies: A comparative case of Accra and Cape Town. Urban Forum, 
31,177–195. doi:10.1007/s12132-020-09385-6
Kim, J. H., Kane, K., in Hipp, J. R. (2023): Business churning and 
neighborhood instability: Is there a link? International Regional Science 
Review, 47(1), 45–66. doi:10.1177/01600176221145873
Kreutz, S. (2009): Urban improvement districts in Germany: New legal 
instruments for joint proprietor activities in area development. Journal 
of Urban Regeneration and Renewal, 2(4), 305–317.
Kronkvist, K., in Ivert, A. (2020): A winning BID? The effects of a BID-ins-
pired property owner collaboration on neighbourhood crime rates in 
Malmö, Sweden. Crime Prevention and Community Safety, 22, 134–152. 
doi:10.1057/s41300-020-00088-5
Lloyd, M., McCarthy, J., McGreal, S., in Berry, J. (2003): Business improve-
ment districts, planning and urban regeneration. International Planning 
Studies, 8(4), 295–321. doi:10.1080/1356347032000153133
MacDonald, J., Stokes, R. J., Grunwald, B., in Bluthenthal, R. (2013): The 
privatization of public safety in urban neighborhoods: Do business 
improvement districts reduce violent crime among adolescents? Law & 
Society Review, 47 (3), 621–652. doi:10.1111/lasr.12029
Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke: študije primera
Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024
76
Martin, E., in Capelli, S. (2018): Place brand communities: From terminal 
to instrumental values. Journal of Product & Brand Management, 27(7), 
793–806. doi:10.1108/JPBM-10-2017-1654
Mitchell, J. (2008): Business improvement districts and the sha-
pe of American cities. Albany, State University of New York Press. 
doi:10.1515/9780791479001
Morçöl, G., Vasavada, T., in Kim, S. (2014): Business improvement dis-
tricts in urban governance: A longitudinal case study. Administration & 
Society, 46(7), 796–824. doi:10.1177/0095399712473985
Ntounis, N., in Kavaratzis, M. (2017): Re-branding the high street: The 
place branding process and reflections from three UK towns. Journal of 
Place Management and Development, 10(4), 392–403.  
doi:10.1108/JPMD-12-2015-0056
Pedeliento, G., in Kavaratzis, M. (2019): Bridging the gap between cul-
ture, identity, and image: A structurationist conceptualization of place 
brands and place branding. Journal of Product & Brand Management, 
28(3), 348–363. doi:10.1108/JPBM-01-2018-1735
Pitkeathley, S. (2019): Alt.cmd: Everyday innovation for London’s future. 
Journal of Urban Regeneration & Renewal, 12(4), 317–323.
Raffestin, C. (1993): Por uma geografia do poder. São Paulo, Ática.
Ramos, R., in Royuela, V. (2020): Introduction to the special issue on 
“Territorial resilience: Mitigation and firms’ adaptation”. International 
Regional Science Review 44(1), 3–9. doi:10.1177/0160017620975083
Ratcliffe, J., in Flanagan, S. (2004): Enhancing the vitality and viability 
of town and city centres: The concept of the business improvement 
district in the context of tourism enterprise. Property Management, 22, 
377–395. doi:10.1108/02637470410571210
Richner, M., in Olesen, K. (2019): Towards business improvement dis-
tricts in Denmark: Translating a neoliberal urban intervention model 
into the Nordic context. European Urban and Regional Studies, 26, 
158–170. doi:10.1177/0969776418759156
Ruffin, F. (2008): Professionalizing business district management for the 
twenty-first century. Journal of Place Management and Development, 
1(1), 29–45. doi:10.1108/17538330810865327
Salder, J. (2020): The networked economy of firms in city-region 
peripheries. European Urban and Regional Studies, 28(3), 195–212. 
doi:10.1177/0969776420975845
Schmiz, A. (2017): Staging a “Chinatown” in Berlin: The role of city bran-
ding in the urban governance of ethnic diversity. European Urban and 
Regional Studies, 24(3), 290–303. doi:10.1177/0969776416637208
Scott, J. W., in Sohn, C. (2019): Place-making and the bordering of 
urban space: Interpreting the emergence of new neighbourhoods in 
Berlin and Budapest. European Urban and Regional Studies, 26(3), 1–17. 
doi:10.1177/0969776418764577
Seitan, R. (2018): Strategic organizational communication: The concept 
of strategy: A literature review. Acta Universitatis Danubius, 12(2), 45–55.
Serin, B., Smith, H., in McWilliams, C. (2020): The role of the state in 
the commodification of urban space: The case of branded housing 
projects, Istanbul. European Urban and Regional Studies, 27(4), 342–358. 
doi:10.1177/0969776420920921
Silva, D., in Cachinho, H. (2021): Places of phygital shopping experien-
ces? The new supply frontier of business improvement districts in the 
digital age. Sustainability, 13(23), 13150. doi:10.3390/su132313150
Silva, D., Cachinho, H., in Ward, K. (2022): Science mapping the acade-
mic knowledge on business improvement districts. Computation, 10(2), 
29. doi:10.3390/computation10020029
Stein, C., Michel, B., Glasze, G., in Pütz, R. (2017): Learning from 
failed policy mobilities: Contradictions, resistances and uninten-
ded outcomes in the transfer of “Business Improvement Districts” 
to Germany. European Urban and Regional Studies, 24(1), 35–49. 
doi:10.1177/0969776415596797
Sutton, S. (2014): Are BIDs good for business? The impact of BIDs on 
neighborhood retailers in New York City. Journal of Planning Education 
and Research, 34(3), 309–324. doi:10.1177/0739456X14539015
Unger, A. (2017): Business improvement districts in the United States: Pri-
vate government and public consequence. New York, Palgrave Macmillan. 
doi:10.1007/978-3-319-32294-0
Uradna spletna stran mesta Porto (2023): Porto brand. Dostopno na: 
https://www.cm-porto.pt/marca-porto/marca-porto (sneto 25. 7. 2023).
Uršič, M. (2021): Izgubljeni potenciali kreativne urbane regeneracije – 
primer prestrukturiranja območja nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani. 
Urbani izziv, 32(1), 15–27. doi:10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-002
Valli, C., in Hammami, F. (2021): Introducing business improvement 
districts (bids) in Sweden: A social justice appraisal. European Urban and 
Regional Studies, 28, 155–172. doi:10.1177/0969776420925525
Ward, K. (2007): Creating a personality for downtown: Business im-
provement districts in Milwaukee. Urban Geography, 28(8) 781–808. 
doi:10.2747/0272-3638.28.8.781
Wee, L. (2016): Language policy, homelessness and neoliberal urbaniza-
tion: The case of San Francisco’s Union Square. Journal of Sociolinguis-
tics, 20, 263–286. doi:10.1111/josl.12184
Yin, R. K. (2015): Case study research design and method. New York, Sage 
Publications.
Yoon, Z., in Byun, N. (2020): Characteristics and the conditions of busi-
ness improvement districts in New York City. Journal of the Architectural 
Institute of Korea, 36(12), 171–178.
Zimmerbauer, K. (2013): Constructing supranational regions and iden-
tities through branding: Thick and thin region-building in the Barents 
and Ireland–Wales. European Urban and Regional Studies, 23(3), 322–
337. doi:10.1177/0969776413512842
G. G. F. ALMEIDA, P. P. COUTINHO GUIMARÃES, E. MODESTO DE ARAÚJO JÚNIOR, D. A. REZENDE