Poštnina plačana v gotovini. 25. V Ljubljani, dne 27. marca 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in URADNI Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina,: 99. Pravila o obfinskih poštah. — 100. Pravilnik o področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 99. Pravila o občinskih poštah.* podstavi člena 12(i. /.mkoiia o občinah pmi-I us ujeta minister za pošto im teh^rnf in minister za hfitninj<* posle ta-le praviila: Ohče odredbe. rimi 1. i znamke in te vrednotnice se nabavljajo z občinskim J denarjem oil državnih pošt. rimi 7. Naslov mora biti na vsaki pošiljki napisan čit-j Ijivo in va/Jočno, in skor: prejemnikovo ime. njega i 'priimek, jioklie. ulica, hišna številka in namembni kraj. Pod ime kraja., kamor se pismo pošilja, je treba napisati naziv dotičnega sreza in ime kraja, kjer je najbližja državna pošta. Na zadnji strani vsakega pišma je treba označiti pošiljateljevo ime, njega j priimek, poklic in bivališče, da se nun pošiljka lahko j vrne. če se ne more izročiti. (■'len 8. člen 14. Priporočene pošiljke se oddajajo prejemnikom mi podpis v knjigi prispelih priporočenih pošiljk (obrazec P. br. 120), če so prejemniki v selu; če pa niso v selu, kjer je občinski urad, jih pozove pošta v pisarno. da jih tamkaj prevzamejo. O prejemnika ni v označenem selu. je treba, pošiljko poslati za njim. Prejemniki potrjujejo prejem piiporočenih pošiljk s svojeročnim podpisom v šestem razpre«letku omenjene knjige. Če je prejemnik nepismen, ga podpiše pismena oseba, ki jo pošta pozna in ki jamči s svojim podpisom v zapisniku, da se je pošiljka oddala prejemniku. Člen 15. V prilog javnemu prometu in trgovini je v vseh "beinah na ozemlju naše kraljevine, kjer ni državne imstne ali druge poštne institucije, ki nadomešča pošto (agenture, poštarnice. uabiiraliiiee, selski po-štonošo). po potrebi otvoriti občinske pošte, ki opravljajo po členu 8. in členu 26. zakona o poštah postno iiisniovno službo, telegrafsko pa, kakor je razloženo v teh pravilih. bedet občinske poste je kraj. kjer je občinski urad dotične občine. Člen 2. Ministrstvo za poSto in telegraf opravlja natlaor-s,v<) im kontrolo nad vsemi občinskimi poštami ali m posredno ali pa po podrejenih napravah. Istotaiko jim pošilja vse narmllie in vsa navodila l>o teh napravah. Področje občinskih pošt. Pogoji za o d )i r a v 1 j a n j e. ('len 3. I hčinske pošt«- sijirejotnajo in odipravljajo v |'°‘!.tnL službi: pisma, dopisnice, časnike, tiskovine, ^'jige. cenovnikc. IttogiraGrane s]vi,se in vise po-' ris,0iljina za pakete se priileplja na sprem-.... dotičnih paketov ali pa, kakor se to <>d-111 'Inigače. ■>-igim?Iei1,J"Cnt> '/'na"lk<' S1, t;l,ko.i uniičijo s poštnim člen 6. V saka občinska pošta mora imeti znamk in ost, .. |><>wt,u'h vrediiotiiie za. 200 (dve sto) dinarjev. 'I Razglašena v »Službenih Novinah kraljevii hr!vč •Hr«oo? 1 ®iove,iai^» št-33, izdanih dne 12. f bniarja 1024. (Prilog j v. 1924.) Pošiljke, ki jih odpravljajo občinske pošte k državnim poštnim uradom, in one, ki jih sprejemajo od teh, morajo biti pravilno vpisane v knjige in obrazce, ki jih predpisuje minister za .pošto in telegraf. H. I’ r i v a t n n p i s m a,. Člen 0. Priporočene pismovne pošiljke so dvoje: na navadni in na povratni recepis (povratnico). Člen 10. Vsako piismovno pošiljko, ki jo prevzame občinska pošta v odpravo kot priporočeno, mora zapisati v knjigo odpravljenih priporočenih pošiljk (obrazec P. št. 119), in sicer v tej vrsti: v prvi razpre-delek redno številko; v drugega — dan prevzema; v tretjega —pošiljateljevo ime in njega .priimek; v četrtega .prejemnikovo ime in njega priimek; v petega namembni kraj. če se izroči pošiljka, da se odpravil na povratni recepis (povratnico), mora sestaviti občinska pošta povratni recepis. Taksa za povratnico sc nalepi v poštnih znamkah na priporočeno pošiljko in se uniči z žigom, povratnica (povratni recepte) pa sc priloži priporočeni pošiljki. V tem primera se zapiše v šesti razpredelek knjige: «na povratni roeepiis» ali: «na povratnico*. Če se priporočena pošiljk;! na povratnico izroči prejemniku im se povratnica vrne, jo izroči občinska pošta pošiljatelju dotične pošiljke, ko mu odvzame prej izdano (začasno) »potrdilo o prejemu*. Člen 11. Ob odpravljanju se zapiše poleg vsake priporočene pošiljke v ustrezni razpredelek knjige odprav 1 jenih priporočenih pošiljk ime državne pošte, ki se ji pošilja, in dan. ko se je poslala. Člen 12. /ki vso privatne priporočene pošiljke dajo občinske pošte pošiljateljem brezplačno potrdilo o prejemu (prijavna knjiga P. br. 1), v katero vpisujejo: redno številko knjige (ki je tudi na pošiljki), prejemnikovo im«*, in njega priimek in namembni kraj, in sicer na levi .strani) spodaj, pod plačano prtetoj-bino. Potem podpiše občinski poštar potrdilo o prejemu ter ga ožigosa, s krajevnim žigom. Če se odda pošiljka na povratnico, se označi na pošiljki in na potrdilu o prejemu: »Povratnica*. Člen 13. Priporočene pošiljke brani občinski |(oštar pod ključem, dokler jih ne odpravi. če je pošiljka pri[K>,ročena na povratnico, mora prejemnik podpisati tudi povratnico. Podpisano povratnico je treba s prvo ekspedicijo vrniti državni pošti, v sedmem razpredelku knjige prispelih priporočenih pošiljk pa označiti dan. ko se je to storilo. C. II r a d u a p i s m a. člen 16. Z uradnimi pismi je ravnati tako-le: Prispela uradna pisma vpisujejo občinske pošle v zapisnik prihajajočih uradnih pošiljk, izpolnjcvaje vse razpreilelke. ter jih izročajo uradom na podpis v tem zapisniku, ki ga skrbno hranijo pod ključem kot dokument,. č. N u j n a p i s m a. Člen 17. Kot nujne se smejo odpravljati samo privatne pošiljke. Na vsaki nujni - ekspresni pošiljki mora biti kakorkoli označeno: »Nujno*. Nujne pošiljke sc vpisujejo v knjigo nujnih pošiljk (obrazec P. br. 40). številka te knjige sc zapiše na pošiljki. Člen 18. Te pošiljke se odpravljajo s prvo prihodnjo pošto v namembni kraj. Nujne pošiljke se izročajo1 prejemnikom, čim prispejo v označeni kraj. Ob prejemu nujnih pošiljk morajo prejemniki potrditi prejem s podpisom v knjigi prispelih pri I »oročenih pošiljk. D. P a k e t L Člen 19. Občinske pošto sprejemajo v odpravljanje poštne pakete brez označene vrednosti. Največja teža teh paketov sme hiti 5 kilogramov. V paketih sinejo biti razne stvari, namenjene trgovini in uporabi. V odpravljanje se ne sprejemajo paketi z lahko zapalnimi tvarinami, tekočinami, kovinskim in |m>-pimatim denarjem, rokopisnimi priobčili in z ničimer. kar bi bilo nevarno za življenje poštnih organov’. Člen 20. Za vpisovanje teh paketov služi prijavna knjiga za pakete (obrazec P. br. 1). Člen 21. Za vsak paket, oddan občinski pošti v odpravo, dobi pošiljatelj od pošte brezplačno ,potrdilo o prejemu. na katerem je označena številka paketa, teža. in namembni kraj. Na potrdilo o prejemu so mora pritisniti krajevni žig1. Samo lastnik tega potrdila o prejemu ima pravim do teh paketov, dokler sc 'lie izr oče. člen 22. Ob odpravljanju se morajo ti paketi vpisati v karto dnevne ekspedicije (obrazec P. br. 121 a) kakor piiiporofieno pošiljke, toda v dvanajsti raz predelek. Člen 23. Pakete, prejete od državnih pošt. izročajo občinske poste s spremnimi listi, ki jih prejemniki podpisujejo. Da pa ima občinska posta pakete v razvidnosti. jih vpisuje v knjigo prispelih priporočenih pošiljk z označbo »postni paket*, in ko jih izroči, označi tudi dan. ko jo bij paket izročen. Člen 24. Koncem vsakega meseca zlože občinske pošte vse podpisane spremne liste izročenih paketov po vrsti, kakor so paketi prispevali, ter jih pošljejo z obrazcem P. bit I odpravljenih paketov svoji nadrejeni državni pošti z dopisom, v katerem je točno označeno. koliko spremnih listov in listkov obrazca P. br. 1 se pošilja za dotični mesec. Državna pošta vpiše te spremne liste in listke, nabrane od občinskih pošt. v svoj mesečni račun o teni poslovanju. E. j' e I e g r a m i. Člen 2T>. Telegrafska priobčila, ki se izročajo občinskim poštam, taksira občinski poštar po telegrafski tarifi, ki jo dotični okolišni telegrafski urad pošilja občinski pošti. Za telegrame sc pobira taksa v denarju. Telegrami se odpravljajo « (»obrobno pristojbino k državni poštni in telegrafski postaji v nadaljnjo odpravo. To se mora storiti s prihodnjo poštno odpremo. Člen 26. Telegrame, ki prispevajo od državne pošte k občinski ,pošti, da jih izroči prejemnikom, izroča občinska pošta proti podpisu na reeepi.su, ki se pošilja s telegramom vred. Podpisani recepte vpiše pošta v karto dnevne ekspedicije (obrazec P. br. 121 a, razpre d el ek 9.) ter ga s prvo odpremo vrne državni pošti. Odpravljanje. Člen 27. Za odpravljanje |K>šiljk služita obrazca P. br. 121 in P. br. 121. a. Oba obrazca sta na enem listu. Prva stran obrazca P. tor. 121. služi za odpravljanje pošiljk iz državnih pošt k občinskim poštam; izpolnjujejo jo državne pošte. Druga stran obrazca P. br. 121 a služi za odpravljanje pošiljk iz občinskih pošt k državnim poštam. Njo izpolnjujejo občinske pošte. (> odpravlja državna pošta pošiljke k občinski pošti, shrani organ občinske pošto, ko je pošiljke, vzporedil in karto dnevne ekspedicije (stran P. br. 121) ožigosal in podpisa,1, to karto in izvrši ob prihodnji odpremi odpravo svojih pošiljk k državni pošti, vpisa,vsi jih na drugi strani karte (P. In. 121 a). Državne pošte zlagajo te karte po datumu in za vsako občinsko pošto posebe ter jih hranijo v svojem arhivu zaradi poizvedovanja. Člen 28. Vse pošiljke, izročene občinskim poštam v odpravo. se morajo pred odpremo porazdeliti na priporočene pošiljke, uradna pisma,« plačana pisma in dopisnice, blagovne vzorce, poslovne papirje, tiskovine, časnike, telegrame, telegrafske recopise, poštne nakaznice, telegrafske nakaznice in poštne pa. kote. Vsako skupino tako (»ora zdel jenih .pošiljk je treba prešteti in vpisati v karto dnevne ekspedicije tako-Je: V prvi razpredeilcik: priporočene pošiljke. Tu je treba vpisati številko vsake priporočene pošiljke ter označiti skupno število z besedami, N. pr.: ,št. 73, 4, 92. skupaj tri pošiljke. V 'drugi razpredel ek: u radna pisma. Tudi ta se vpisujejo kakor priporočena: številka vsakega pisma, skupno število pa se označi z besedami. N. pr.: 342, 87. 1399. 126, skupaj štiri pisma. Če je v enem uradnem pismu več spisov z raznimi številkami, se vpiše samo prva številka, ostalo pa se označi sumarno. N. pr.: Pismo s številkami 91. 377. 422. 199 bi se vpisalo tako-le: Številka 91 s še tremi številkami. V tretji razpredelek: plačana pisma; vpisujejo se po številu. V četrti razpredelek; blagovni vzorci —po številu. V peti razpredelek: poslovni papirji - po številu. V šesti razpredelek: tiskovine po številu. V sedmi razpredelek: časniki — po številu. V osmi razpredelek: telegrami — po številu. V deveti razpredelek: telegrafski recepte! — po štovilu. V deseti razpredelek: poštne nakaznice po številu. V enajsti razpredelek: telegrafske nakaznice — po številu. V dvanajsti razpredelek: poštni ]>aketi po številu; potem se skupno število paketov označi z besedami, tako kakor pri priporočenih pošiljkah. Ko so vse pošiljke tako vpisane v karto dnevne ekspedicije, se označi .»podaj skupno število vseh pošiljk. Potem podpiše občinski poštar karto na levi strani ter pritisne žig na odrejenem mestu. Člen 29. Tako vpisane pošiljke mora občinska pošta pazljivo zložiti, jih s karto dnevne ekspedicije vred zaviti v papir, povezati z motvozom, jih položiti v usnjeno torbo in to. ko je zaklenjena, izročiti pošto-noši, da jo prinese in izroči državni pošti. Čim državna pošta prejme torbo, jo odpre, vzpo-rodi pošiljko s karto dnevne ekspedicije, karto podpiše in. ožigosa, s pošiljkami: pa postopa nadalje, kakor je treba. Člen 30. Državne pošte vpisujejo in odpravljajo pošiljke k občinskim poštam prav tako. toda po karti dnevne ekspedicije na strani P. br. 121. člen 31. Ko prispe pošta k občinski (»osti. odpre občinski poštar torbo ter vzporedi pošiljke s karto dnevne ekspedicije, da se uveri, ali so vse pošiljke pravilno in popolnoma vpisane; nato karto ožigosa in jo podpiše vpričo enega izmed občinskih poslovnico v. Potem najprej izloči priporočene pošiljke ter jih vpiše v knjigo prispelih priporočenih pošiljk (obrazec P. br. 120) v tem redu: V prvi razpredelek: redno številko knjige. V drugi razpredelek: dan, ko se je pošiljka prejela. V tretji razpredelek: številko priporočene pošiljke. V četrti razpredelek: kraj. odkoder je priporo-čena pošiljka. V peti razpredelek: prejemnikovo ime in njega p dimek Ivo se to izvrši, odda občinski poštar vso pošto poštonoši, da jo izroči, sam pa opravlja kontrolo in skrbi, da se vse pošiljke oddado prejemnikom redno in čim prej. Če ene ali druge pošiljke ni, se to ugotovi z referatom komisijsko. Postopanje z vrnjenimi pošiljkami. Člen 32. Vse pošiljke, vinjene po državnih poštah kot neizrečene, se morajo oddati r ošiljateljem. Cr pošiljateljev ni mogoče najti, pošlje občinska pošta te pošiljke s spremnim spisom dotični državni pošti, ki postopa z njimi po predpisih o vrnjenih in neizrečenih pismih. Občinski poštarji in občinski poštonoše. Člen 33. Službo občinskih poštarjev opravljajo tajniki ali pisarji dotičnih občin, ki jih odrede županstva (op-štinski sudovi) (člen 133. zakona o občinah). Za to delo plačuje občina občinskemu poštarju mesečno nagrado, ki jo odredi občinski odbor. Županstvo mora z dopisom poročati dotični državni pošti, kdo je odrejen, da opravlja službo občinskega poštarja. Na tem dopisu mora biti svojeročni podpis dotičnoga občinskega poštarja, overovljen s podpisom županovim aM s podpisom njegovega namestnika. Člen 34. Oni, ki ga občina odredi za občinskega poštarja, mora priseči pred duhovnikom vpričo župama alf njegovega namestnika. Prisega je ta-le: «Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga. da bom točno in vestno opravljal dolžnosti občinskega poštarja po ustavi, zakonu in pravilih o poštni in telegrafski službi kakor tudi po zakonitih naredbah oblastev, ki so mi nadrejena. Tako mi Bog pomagaj.* To prisego, ki jo občinski poštar pred duhovnikom* izgovori. napiše in podpiše, duhovnik pa overovi s podpisom in pečatom, pošlje županstvo državni' poštni in telegrafski postaji, ki jo shrani v svojem arhivu. Člen 35. Odrejenega občinskega poštarja pošlje občinsko oblastvo k pristojni poštni in telegrafski postaji, kjer ostane tri dni. da spozna poštno manipulacijo; petem pa ga uvede v službo. Člen 36. Navodila in zakonita naročila pristojne poštne in telegrafske postaje, ki se nanašajo na poštno službo, so za občinsko pošto obvezna. Člen 37. Za vsa pojasnila glede poštne službe se morajo občinski poštarji obračati na nadrejeno državno poštno in telegrafsko postajo. Člen 38. Župani stalno nadzirajo točno izvrševanje službe v svojih občinskih poštah. Skrbeti morajo za to, da se vse .pošiljke, ki prispevajo za prebivalce njih občane, takoj izročajo, one pa, ki se prejemajo v odpravo, da se odpravljajo s prvo prihodnjo pošto. Obenem morajo nadzirati občinskega poštonošo. da vedno točno po ustanovljenem redu odhaja k državni pošti. Člen 39. Poštne pošiljke prenašajo med državno in občinsko pošto občinski poštonoše, Ti so, po potrebi, ali konjski ali pešci (člen 124. zakona o poštah). Občinski poštonoše smejo biti pešci samo v onih občinah, katerih županstva so oddaljena od državnih pošt največ deset kilometrov; v ostalih občinah morajo bita poštonoše konjaki. Prenašanje se lahko vrši tudi z drugimi modernejšimi vozili. Občinske poštonoše postavlja županstvo, plačo pa jim odreja občinski odbor iz občinskega proračuna (člen 135. zakona o občinah). Za občinske poštonoše se jemljejo v prvi vrsti pismeni in popolnoma zdravi ljudje, o katerih je županstvo overjeno, da so dobrega vedenja. Člen 40. Ob vstopu v službo prisežejo občinski poštonoše pred duhovnikom hi vpričo župana tako-le: «,Jaz N. N. prisezam na, vsemogočnega Boga. da bom opravljal svojo dolžnost točno in vestno po zakonskih predpisih in po naredbah svojih starejšin in da bom vse državne in občinske poštne pošiljk«:, ki sc mi bodo poverjale, dobro hranil ter jih rodno izročal, komur je treba. Tako mi Bog .pomagaj.* S to prisego postopa županstvo tako kakor s prisego občinskega poštar,ja (člen 34.). Člen 41. Občinski poštonoše morajo nositi predpisane vojaške šajkače, na katerih je prišita značka »poštni rog* (člen 124. zakona o poštah). Izmenjavanje pošte. Člen 42. 1. ) Med državnimi in ambulantnimi poštami na eni strani iu onimi Občinskimi poštami, ki leže ob poštni cesti ali ob železniški progi, na drugi strani se izmenjava pošta vsak dan v obeh smereh ob času, ko v dotični, kraj prispe državni poštonoša ali železniški vlak. 2. ) Pošiljke onih občinskih pošt, ki ne leže neposredno ob poštni cesti, a jim je cesta bližja od državne pošti* vsaj pet kilometrov, izmenjavajo poštonoše tako-le: Občinski poštonoša .pričaka državnega poštonošo na cesti ob času, ko ji* ta na poti k pošti, s katero je dotočna občinska pošta v kartirajoči zvezi. Tn izroči občinski poštonoša državnemu (K>-štonoši torbo proti podpisu reverza. Nazaj grede izroči državni poštonoša torbo s pošiljkami dotočnemu občinskemu (»oštonoši proti ,podpisu v potnem listu. Občinski poštonoša mora čakati državnega poštonošo vedno na istem kraju. 3. ) Pošto izmenjava z občinsko pošto, kr leži neposredno ob cesti, državni poštonoša z občinskim poštarjem. Poštonoša, ne sme niti za najkrajši čas puščati zaprege same. 4. ) Glede ne člen 12. zakona o občinah sme d\roje ali več občin deloma ali celotno dolžnost občinskega poštonoše poveriti eni osebi. o.) Pismovni zaklepi sc smejo prirejati ali v usnjeni torbi ali v .pismovni vreči iz tkanine ali pa v zavoju iz trdnega papirja. Na vsakem pismovnem zaklepu mora biti označeno ime občinske pošte, od katere prihaja, in ime pošte ali občinske pošte, ki se .P pošilja. N. pr.: Iz Žabarjev za Oreovico (če odpravlja pismovni zaklep državna pošta v Žabarjih k občinski pošti v Oreovici) in obratno: Iz Oreovice za Žabarje (če odpravlja zaklep občinska pošla v Oreovici k državni pošti v Žabarjih). Vsaka pismovna vreča in vsak pismovni zavoj morata biti zapečatena s pečatom dotične državne ali občinske pošte. 6. ) Poštni paketi se smejo odpravljati tudi izvini pismovnega zaklepa, če se ne morejo položiti v zaklep. Tedaj je treba označiti v reverzu ali v potrtem hstu. koliko paketov se pošilja izvini zaklepa. 7. ) Občinske pošte, ki jim je železniška postaja bližja od državne poste, sinejo izmenjavati torbe ali '•iti v kartirajoči zvezi z ambulantnimi poštami, ki J°Mjo z dnevnimi vlaki v obeh smereh, in sicer ob easu, ko prispe vlak na dotično železniško postajo. V. b'm primeru spada občinska pošta v adinini-' '"»tivnem oziru še nadalje pod najbližjo jnjšto. ,>ismovne zaklepe teh občinskih pošt izmenja-„ ambulanci potujoči zvaiiičnik in občinski postonoša. 8. ) Drža vrne pošte se jrooblaščajo, da smejo na zahtevo dotičnih županstev usvajati predloge občinskih pošt svojega okoliša v kateremkoli izmed naštetih primerov brez predhodne odobritve ministrstva, če spoznajo, da je predlog' koristen za službo; toda o vsaki izpremombi morajo poročati ministrstvu. Inventar. Člen 43. "a' °Priivlja,nj<' službe morajo imeti pošte: ■/ kovinski nabiralnik za pisma; 'lsnjeno torbo z dvema ključema za prena-■ ,lllh’]>ošiljk od občinske do državne pošte tu obrab 111 tli pa potrebno število pisinovnih vreč; d.) krajevni žig- z datumom; d.) žig «R priporočeno*; 5. ) tehtnico za težo do 5 kilogramov s škatlico *a uteži Te stvari nabavlja za občinsko pošto ministrstvo zu pošto in telegraf ob stroških dotične občine po Predpisih, ki veljajo glede nabav za poštno in tele-STafsko stroko. Člen 44. ' 'e odredi minister za pošto in telegraf okrožnim 111 'rt>skim finančnim upravam, da morajo od občin lM’ trati rtotrebiio vsoto za nabavo stvari, naštetih ' Predhodnem členu, polagajo občini' potrebne vsote 1’ri finančnih upratvah z dopisom, v katerem bodi Označeno, da se pošilja denar v korist tekočega ra-'■"ua ministrstva za pošte in telegraf, in za kaj se imšnlja; istega dne [ja poročajo s posebnim dopisom j'jmifvtrstvu za pošto im telegraf (računovodstvu in *'igajni), da se je denar položil pri finančni upravi 1,1 za kaj se je položil (imenovaje vsako stvar po-8<*bc), ter prilože spisu duplikat priznanice finančne 'Trave. S tretjim dopisom poročajo ekonomskemu 'tddelku ministrstva za pošto in telegraf, koliko de-"•‘•rja se je položilo pri finamčni upravi in poimenoma /'a katere stvari. To naročilo sc smo izvršiti tudi nc-posredno po mimistrstvu za pošto in telegraf (računovodstvu im blagajni). Člen 45. Natisnjeni obrazci (tiskovine) za opravljanje postne službe. ^ la material se ne sme uporabljati za nič drugega, "'ko samo za to. čemur je namenjen. Namerno umi-' "vanje tega materiala se kaznuje in od krivca se Pf> >ere vrednost uničenega materiala ter se odda mamčm upravi v korist tekočega računa ministrstva za pošto in. telegraf. Člen 46. I ostni nabirabrik mora prit rditi občina na zgrad-" občinskega urada. Ključ tega nabiralnika hrani občinski poštar. j isma se pobirajo iz nabiralnika iml ure. preden odide poštonoša.. Postopanje z neplačanimi pismi. Člen 47. ( c bi se našla v nabiralniku kakršnakoli pošiljka brez znamk, se vrne pošiljatelju, da prilepi nanjo znamko, in šele potem se odpravi. Če je pošiljatelj neznan, so postopa kakor z vrnjenimi pošiljkami (člen 32.). Zavarovanje pošiljk. Člen 48. En ključ usnjene torbe se hrani pri občinskem poštarju, drugi pa pri državni pošti Člen 49. Preden se izroči usnjena torba s pošiljkami občinskemu poštonoši. se mora občinski poštar ali zvaiiičnik državno pošte uveriti, ali je torba dobro zaklenjena. Tako st' ravna tudi ob prevzemu torbe od poštonoše. Red potovanja. Člen 50. Red potovanja občinskih pošt predpisuje minister za pošto im telegraf. Kolikokrat na teden naj se pošta izmenjava, odredi is t ota k o minister za pošto in telegraf. Toda občine smejo svojo pošto prinašati in odnašati vsak dan in državne pošte jo morajo sprejemati in izročati. člen 51. Po redu potovanja, ki ga predpiše minister za pošto in telegraf za vsako občino, se odredi ura. ko mora poštonoša prispeti tja, kjer je državna pošta, in ura., ko se mora vrniti odtod. Po tem redu potovanja se mora občinska pošta strogo ravnati. Člen 52. Poštni uslužbenci državnih pošt morajo odpravljati vse pošiljke za občinske pošte točno in [ki odrejenem redu potovanja. Občinskim poštam se naroča, da morajo tudi najmanjšo nerodnost državne pošte v tem oziru priobčevati oblastnim poštnim in telegrafskim direkcijam. Člen 53. Občinske pošte poslujejo vsak dan od osmih do enajstih in od štirinajstih do sedemnajstih. O odškodnini. člen 54. Če se priporočena pošiljka izgubi, mora plačati odgovorna oseba odškodnino, in sicer: v motranjem obratu 50 dinarjev v srebru (člen 70. pravilnika za notranjo poštno službo), v mednarodnem pa 50 frankov (po odredbah mednarodne poštne konvencije). Odškodnino za paketne pošiljke plačujejo odgovorne osebe po računu; toda odškodnina ne sine biti večja od 30 dinarjev za paket do 3 kilogramov, 50 dinarjev za paket od 3 do 5 kilogramov; preko 5 kilogramov pa po 10 dinarjev od kilograma (člen 73., točka IV., prvi del pravilnika, za notranjo poštno službo). če se te odškodnine ne morejo pobrati od odgovornih oseb, jih mora plačati dotična občina, O povračilu škode, ki jo prizadenejo organi občinske pošte, odloča glede vseh vrst pošiljk, za katere se mora plačevati odškodnina, pristojna oblastna direkcija pošte in telegrafa. Pritožbe zoper to odločbe se vlagajo pri ministrstvu za pošto in telegraf v črnem mesecu po direkciji. Ministrove odločbe so dokončne in politična oblastva jih morajo izvršiti v enem mesecu. To velja tudi za direkcijske odločbi', zoper katere se pritožba ni vložila. O statistiki. Člen 55. Zaradi zbiranja statističnih podatkov o prometu v občinskih poštah priredi občinski poštar začetkom vsakega meseca polo, ki ima dva dela: za odpravljanje in za prevzemanje pošiljk. Vdodž te pole vpisuje datume, ko pošta odhaja in prihaja, počez pa zapisuje v zaglavju nazive vrst pošiljk. Ko pripravi pošiljke za ekspedicijo in zapiše njih število v karto dnevne ekspedicije, prenese občinski poštar označena števila, o količini pošiljk iz karte v ustrezne razipredelke statistične pole v del »Odpravljeno*. Istolako stori s števili prejetih pošiljk, ki jih vpisuje iz' ustreznega razpredelka v del »Prevzeto*. Koncem meseca sešteje pošiljke za vsak razpredelek po-I sebe. Državna pošta pošlje pred koncem vsakega meseca občinski pošti predpisani mesečni statistični obrazec. Občinski .poštar vpiše v ta obrazec, im sicer v označene razpredeike, seštetek poedinih razpredel-kov s svoje statistične pole. Tako izpolnjeni obrazec vrne državni pošti najkesneje do tretjega dne prihodnjega meseca. O nadzorstvu. C'len 56. 1. ) Minister za pošto im telegraf sc u ve rja. kadar* koli se mu zdi potrebno, jjo svojih odposlancih (> pravilnosti v izvrševanju službe pri občinskih poštah. Ugotovljene nepravilnosti priobčuje odposlanec pristojnim oblastvom. Po členu 142. zakona o občinah morajo nadzorstvena oblastva, ko pregledujejo srez. kontrolirati poslovanje tudi v občinskih poštah. 2. ) O vsaki nepravilnosti v poslovanju organov občinske pošte poroča državna pošta ministrstvu za pošto in telegraf, to pa odreja, česar je treba, da se postopa z odgovornimi osebami po zakonu. 3. ) Občinski poštar, občinski poštonoša in vsi ostali občinski organi, ki se jim nalaga s tem, da morajo podpirati občinsko pošto in jo nadzirati, so odgovorni za vsako nepravilnost v svojem poslovanju pri občinski pošti in z njimi postopa kot z občinskimi organi minister za notranje posle po zakonu o občinah, im sicer po členu 89., točki 14.); členu 97.. točki 8.); členu 109., točki 7.); členu 146. in členu 158. v zvezi s členi 168.. 170. i. dr. zakona o občinah, ne glede na to, ali se je vložila zoper odgovorne organe tožba privatne osebe ali ne. O izrečenih kaznih obvešča ministrstvo za notranje posle ministra za pošto in telegraf. 4. ) Občinski poštar in občinski poštonoša se odpustita iz službe, če tako odloči pristojno občansko oblastvo. To ju mora odpustiti iz službe tudi takrat, kadar to zaradi več ugotovljenih nepravilnosti teh organov zahteva minister za pošto in telegraf. O odgovornosti. Člen 57. Uničevanje poštnih knjig in obrazcev, uporabljenih za poštno službo, za vpisovanje pošiljk iu za izmenjavanje pošte, nadalje radiranje, popravljanje, črtanje v njih in antidatiran,k pošiljk se kaznuje po odredbah kazenskega zakona. rlen 58. Vsak poštni organ, ki odpre, poškoduje ali uniči pisma, pakete in druge poštne in telegrafsko, pošiljke, poverjene občinski pošti, so kaznuje [kj odredbah kazenskega zakona. Člen 59. O sporih med državnimi poštnimi in telegrafskimi postajami in občinskimi poštami odloča minister za pošto in telegraf in njegova odločba jo izvršna. Prehodna odredba. Člen 60. Ta pravila veljajo ud dne, ko jih podpišeta minister za pošto iu telegraf in minister za notranje j posle in ko se objavijo v »Službenih Novinali*. Od takrat ne veljajo več pravila o občinskih poštah z dne 9. novembra 1909., P Tbr. 30.623 in P br. 24.726. V Beogradu, dne 10. januarja 1924. S br. 443/23. Br. 30.578/23. Minister za pošto in telegraf: Velja Vukićević s. r. Minister za notranje posle: Mil. A. Vujičič s. r. ioo. Na podstavi člena 25. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in telegraf in poštne, telegrafske in telefonske stroke iz leta 1921. predpisujem po zaslišanju poštnega in telegrafskega sveta nastopni Pravilnik 0 področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa.* I. Obče odredbe. Člen 1. Da se bolje in točneje izvršuje poštni, telegi.tiski in telefonski promet im služba voh če, so nsi.i- 1 Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 54, izdanih dne 7eg.i marca 1924. ('Prilog' VIT. —; 1924.) navijene na ozemlju kraljevine oblastne direkcije iposte in telegrafa,, ki morajo, da dosezajo ta namen, vsaka v Svojem območju neposredno nadzirati in upravljati celokupno poslovanje poštnih, telegrafskih im telefonskih uradov. Ustanavljanje ali ukinjanje in teritorialni obseg teh direkcij odreja ministrski svet s svojo odločbo na predlog ministra za pošto in telegraf (člen 21. uredbe). Sedežj, teh direkcij so: Beograd, Zagreb, Ljubljana. Novi Sad. Sarajevo. Skoplje, Split in Cetinje. Člen 2. Direkcije su podrejene neposredno ministrstvu /.a, pošto in telegraf, so -njegovi iz vrše valni- organi ter dobivajo od njega, poleg že veljavnih zakonov in pravilnikov, potrebna navodila in potrebne, naredbe za izvrševanje službe. Člen 3. \ se direkcije so v medsebojnem razmerju enakopravne. vodijo medsebojno dopisovanje kakor tudi dopisovanje z ostalimi državnimi ob last vi ter izdajajo samostalno odločbi' o vseh primerih, razen v onih. za katere jo pristojno ministrstvo. Z inozemskimi poštnimi in telegrafskimi upravami smejo občevati samo po ministrstvu, razen v primerih, za katero so pooblaščene same. Vsaka direkcija ima pravico, od poštnih, telegrafskih im telefonskih uradov, podrejenih drugi direkciji, neposredno, zahtevati potrebna poročila ali potrebne podatke. Samo v najnujnejših primerih jim sme izdajati tudi potrebne naloge, o čemer pa istočasno obvešča pristojno direkcijo. Uslužbenci direkcije pošiljajo »svoje prošnje in vloge ministrstvu po svoji direkciji, razen ob zakonskih izjemah. Sicer pa velja drugi odstavek člena 38. tega pravilnika. člen 4. Upravo direkcije pošte in telegrafa tvorijo: 1. ) direktor, 2. ) direktorjev pomočnik. 3. ) inšpektorji im 4. ) šefi odsekov (člen 22. uredbe). II. Direktor. Člen 5. * Direktor načeluje direkciji ter vodi vse njene posle. Nadzira osebje podrejenih pisarn in naprav (člen 23. uredbe). Njegovim narodbam se morajo pokoravali vsi podrejeni organi, ki jih je upravičen za vsako protizakonito poslovanje kaznovati v mejah veljavnih zakonov in predpisov. Člen ti. Direktor mora v svojem območju pazljivo zasledovati vsako grano poštne, telegrafske in telefonske službe kakor tudi poslovanje podrejenih organov, z lastno Iniciativo vplivati na obče napredovanje stroke ter v svojem področju, držeč se pri trm načela največje varčnosti, odrejati vse. kar je v interesu službe in poslovnih strank; če pa tega ne bi mogel s sredstvi, ki so mu na razpolago, ali če bi potrebna odredba prekoračila njegovo področje, mora vselej podati ministrstvu obrazložen predlog. V ta namen, zlasti pa zato, da kontrolira poslovanje svojih inšpektorjev, mora direktor, po izka zani potrebi, pregledovati podrejene naprave na licu meštar' o čemer poroča predhodno ministrstvu; po povratku pa predloži* izčrpno poročilo o tenr. kar je opazil pri pregledanih napravah. Člen 7. Direktorji morajo posebno paziti na to, da se opravlja služba po zakonskih predpisih im pravilnikih in da je osebje pravilno porazdeljeno, nadalje na to. da se poštni hi telegrafski uslužbenci ne razvijajo enostransko, nego v vseh granah službe enako. Za delo v odsekih direkcije se uporablja osebje, ki se posebno odlikuje v poedinih službenih granah. Ker mora direktor skrbeti za pravilno in pred-pisno poslovanje direkcije, mora vedeti za vse akte, ki jih izdaja direkcija ter v/, lastne izkušnje poznati strokovno sposobnost im uporabnost vsakega poidi-nega organa, ki je zaposlen pri direkciji. Člen 8. Akte. ki prihajajo direkciji od ministrstva, in akte zaupnega značaja ostalih oblastev pregleduje in porazdeljuje med odseke direktor sam, ostale akte pa direktorjev pomočnik ali, če je ta odsoten, šef občega odseka, štele po taki razdelitvi st- oddajajo akti arhivu zaradi vpisa in nadaljnje predaje. Arhiv direkcije mota imeti delovoduo (poslovodno) knjigo, register in kontrolnik o poslovanju z akti. Za vsak odsek se izročajo akti s posebnimi od-pravnimi knjigami. Člen !). Odločbe ki korespondenco važnejšega značaja [»odpisuje samo direktor in za to ima štampilijo: «Direktor pošte in telegrafa*. Na vsakem spisu mora biti zgoraj na levi strani štampi lija z napisom v cirilici in latinici: »Direkcija pošte in telegrafa v.........», pred številko poslovodne knjige pa mora stati: «D br.........». Datum se mora zapisati pod številko, pori to pa kratka vsebina predmeta. Di.reke.ijski okrogli žig. ki se mora pritiskati samo na odločbe, izpričevala, dekrete, potrdila, objave in podobne listine, kakor tudi pečatnik za vo-| sek ima okoli državnega grba napis v cirilici in latinici: »Direkcija pošte im telegrafa v.............» (glej naredbo o napi sitih ploščah in žigih v »Ves-niku» št. Hi za leto 1921.). Člen 10. Direktor ima pravico, podpisovati vse odločbe o materialnih izdatkih, določenih v proračunu, kakor ludi o odpisu materiala v vrednosti do 3000 dinarjev s klavzulo im podpisom: «8 pooblastilom ministra za pošto im telegraf*; pri tem se mora držati razpisa št. 335 iz leta 1922. o označevanju proračunske partije v odločbah o izdatkih. Razen tega sine samo v nujnih primerih odrejati na poslovanje izvini službenega kraja poedine uslužbence; toda za to se mora takoj obrniti na generalnega direktorja za odobritev. Direktorjeve pravice iz tega člena prehajajo, kadar je odsoten, na njegovega zastopnika. Direktor ali njegov zastopnik je po členu 57. zakona o državnem računovodstvu nakazoval ec druge stopnje. Člen 11. Direktor dovoljuje vsem podrejenimi uslužbencem ođsotstva ali bolovanja s pooblastitvijo ministra za pošto in telegraf po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 12. vsak primer posebe, o čemer poroča direktor v imenu miinistra za pošto in telegraf tudi drugim direkcijam. če se vodi preiskava, sme inspektor, ako bi njena prekinitev ogrožala Uspeh ah provzročila večje stroške, nadaljevati preiskavo tudi v območju druge direkcije: toda o tem mora istočasno brzojavno obvestiti svojo in ono drugo direkcijo. Redno pooblastilo se g'la.si v cirilici im latinici: »Na podstavi člena 15. pravilnika o področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa pooblaščam g. N. N., inšpektorja te direkcije, ter mu nalagam, da sme od danes do nadaljuje naredbe, in sicer po členih 16. do 25. omenjenega pravilnika v območju te direkcije: L) voditi preiskavo kazenskih dejanj in disciplinskih pregreškov in prestopkov poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev na najhitrejši način, predpisan za take preiskave (člena 180. in 184. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v zvezi s točko 5. tega pooblastila); 2. ) pregledovati blagajne, inventar in vse poslovanje poštnih, telegrafskih in telefonskih naprav po predpisih zakona o glavni kontroli in poštnih, telegrafskih in telefonskih pravilnikov: 3. ) na licu mesta po uradnem poslu izdajati potrebne naredbe, ki jih morajo dotični organi brezpogojno izvršiti; 4. ) uslužbence, zoper katere vodi kazensko ali disciplinsko preiskavo, odstraniti, od službe ter postopati nadalje po veljavnih zakonih in predpisih (člen 209. zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih); 5. ) zahtevati pri sodiščih potrebna zavarovanja na plačo, nepremičnine in premičnine uslužbencev, če so materialno odgovorni, ako ni na sedežu direkcije; 6. ) ob sodnih razpravah, če je treba, zastopati interese poštne in telegrafske, uprave (člen 176. za- S kona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž-I bencih). . V imenu ministra za pošto in telegraf: direktor: Pooblastilo se odvzame takoj, ko dotični inspektor prestane opravljati inšpektorske funkcije, ker se mu je iv.premenilo zvanje ati ker je odšel iz službe dotične direkcije. Vse direktorjeve naredbe in odločbe o vseh stvareh pregleduje na vloženo pritožbo ali pa, kadar spozna to za primerno, ter jih izpreminja ali razveljavlja minister ali organ, ki se pooblasti za to. Isto pravico imajo direktorji za naredite in odločbe, ki jih izdajajo podrejene naprave, ki pa se smejo zoper direktorjevo odločbo pritožiti [to direkciji na ministrstvo. S temi pritožbami se ne odlaga izvršitev akta, zoper katerega se je vložila pritožba, če ne gre za kazen in povračilo škode. Rok za te pritožbe je tri dni od dne, ko se je priobčila naredba ali odločba, če ni odrejeno z drugim predpisom drugače. Člen 13. Direktorjev pomočnik pomaga direktorju pri delu ter ga, kadar je odsoten, zastopa v službi (člen 23. uredbe). V tem poslednjem primeru se podpisuje kot »zastopnik direktorja pošte in telegrafa* ter ima takrat vse pravice in dolžnosti, ki pripadajo direktorju. Drugače podpisuje direktorjev pomočnik z označbo: »Pomočnik direktorja pošte in telegrafa* akte manjše vrednosti, kateri se tičejo pojasnil, ur-giranja, kratkih odgovorov ali vprašanj, ki jih pošilja direkcija pocdiuim oblastvom ali napravam; za tako podpisane akte je sam odgovoren. Člen 14. Nujne razpise ministrstva smejo direktorji natisnjene ali razmnožene pošiljati podrejenim napravam, če bi se s pričakovanjem službenega organa »P. T. Vesnika* izgubil rok za izvršitev. III. Inšpektorji. Člen 15. Za o|navijanje inšpektorske službe, predpisane s tem pravilnikom in drugimi vel .javnimi zakoni in pravilniki, so postavljeni inšpektorji direkcij pošte in telegrafa, ki imajo s pooblastilom, katero jim izda pristojni direktor, inšpektorsko oblast santo v območju dotično direkcije. Za opravljanje službe izvun območja njih* direkcije se mora izdati vselej posebno pooblastilo za Člen 16. Opravljajo redne posle ali posle, ki so mu specialno poverjeni, ukrepa direkeijski inspektor vse. kar smatra, da zahtevajo interesi službe in države: o teh opazkah za izboljšavo službe pa podaja obrazložene predloge direkciji, katere nalogom je neposredno podrejen. Ker tvorijo inšpektorji po členu 22. uredbe upravo direkcije, so tudi člani vseh komisij (oilborov), ki jih odreja direktor občasno zaradi sporazuma ali rešitve težjih primerov »službe iz tega področja, ali po drugih predpisih ali naredhah ministrstva (glej tudi člen 73. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državu ih n služben e ih). Kadar sta odsotna direktor in njegov pomočnik, zastopa direktorja po rangu najstarejši inšpektor, ki je na sedežu direkcije. Na. podstavi tega pooblastila izdaja direkeijski inspektor v nujnih primerili, če je izvun sedeža direkcije, naredbe v direktorjevem imenu, ki se morajo brezpogojno izvrševati, ter o t^m takoj poroča direktorju, ki jih ali odobri ali pa razveljavi. Člen 17. Direkeijski inšpektorji se morajo pri svojem [risi o vanju držati veljavnih zakonskih predpisov, pravil. rgzpisov in navodil, ki jih dobivajo od direkcije. Zaradi opravljanja! svojih poslov, in če se. nanašajo na zbiranje podatkov, obvestil itd., so upravičeni, dopisovati z vsemi oblastvi, poštnimi, telegrafskimi in telefonskimi napravami in privatnimi osebami, in sicer samo. če so izvun sedeža direkcije. Na sedežu direkcije podpisuje ali odpremi ja njih dopise direktor ali njegov pomočnik ali namestnik (člena 13. im 16. tega pravilnika). Direkeijski inšpektor ima svojo štampilijo in okrogel pečatnik za Vtaek z napisom v cirilici in latinici: »Inspektor direkcije pošte in telegrafa v ...............». štampilijo s prostorom za številko direkciji' (K D. br.) in datumom. Poleg' tega ima svojo knjigo za odpremljanje dopisov. Člen 18. Za svoje dopisovanje uporabljajo direkeijski inšpektorji pisarno in ekspedicijski oddelek poštnih, telegrafskih im telefonskih naprav v kraju, kjer ravno opravljajo službene posle. (V je treba, sme zahtevati inšpektor pri vseh poštnih, telegrafskih in telefonskih napravah od do-tienih starejšin, naj mu dado na razpolago zapisov ^arja ali piisarja in služit el ja. Direkoijski oddelki morajo dajati inspektor jem vsa O'bvestiila in vse podatke, Id jih zahtevajo od 11 jih. Vsak razpis ministrstva se mora priobčiti inšpektorjem na znanje in v ravnanje, kadarkoli se priobči ta razpis ostalim odsekom. Člen 19. ■'■M'dež in stalna pisarna direkcijskih iospektorjes h' pri direkciji. Za vsako službeno potovanje imajo pravico do povračila potnih stroškov po uredbi o tein. Dotične račune overavlja direktor. I z vri n svojega sedeža smejo potovati inšpektorji samo. če jim to odobri ali naroči, direktoir ali njegov zastopnik. Člen 30. kkonomski odsek direkcije pisarniškimi potrebščimami i.u za delo. Člen 21. V zalaga inšpektorje s ostalini materialom razprave o tatvinah, poškodbah in poneverbah. o katerih morajo direkcije takoj poročati ministrstvu. riali razen v primem iz člena 180. zakona " civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih direkeijski inšpektor na najhitrejši način in, če je !|eb;i. s pomočjo političnih oblaste1 v; za pravilno in '"■pristransko preiskavo je popolnoma odgovoren. 1 o končani preiskavi, izvzemši primer iz točke P""bla.stila (člen 15.). predloži izčrpno poročilo s ''"jim predlogom vred direktorju, ki ga reši sam v svojem področju ali |.a ga pošlje ministrstvu s svojim prerUogdm vred. če dokončna rešitev preseza u.jegovo področje. Člen 22. Dirtkeijski inšpektor pazi posebno in vpisuje v svoje poročilo: 1. da so opravljaju vse službene grane vobče tiKuio in po ji.redpi.su; '*a s'' osebje po poštnih, telegrafskih im tele-tonskih uradih pravilno porazdeljuje in ukorišča; /..na li tega vedno pregleiluje porazdeliteiv dela ter 1>fw 'lekciji posebne predloge, da se osebje po-ali znuuijšaj: '.bi osebje redno pregleduje in jrroučuje m a dno glasilo ministrstva »PošrtJinsko-Teilegrafski1 ''snik ■. pravilnike in tarife, o čemer se tiverja s 1 "’imernimi vprašanji; d.) da se v poštnih, telegrafskih in telefonskih mudili marljivo in redno vodi uradno dopisovanje poslovanje z akti: zato pregleduje ob vsakem 'južhenem potovanju arhiv in neizvršene akte do-bene najma;ve ter odreja, česa.r je treba; da. so poštni in telegrafski aparati, poštne in 'elegrafske proge in jrošt.na vozila vedno v pravil-"eni stanju; b.i da so žigi, pečati in napisne plošče enotni P" predjrisu in pravilni; '• c'a se rabijo ročne knjige za opravljanje ' obrazci, pismovne vreče itd. pravilno in varf.no: 8.1 ,ja se iz,polnjujejo vsi predpisi o upravljanju ''mtrg). materiala, znamk itd., zlasti pa da se rodno 'mlijo inventarji; • m) fbi skrbe poštne, telegrafske in telefonske 'uprave za največjo čistoto in red. da se poštne, telegrafske in telefonske zgradbe umno ukoriščajo 1,1 da dajo zadostno varnost zoper požar in vlom: . !,k) da sc uniformirani uslužbenci točno drže pra-''loika o nošenju službene obleke: 'V Posebna dolžnost inšpektorjeva je, da se "'rr.ia o strokovni izobrazbi in sposobnosti tako 'Jpiavnikov i,n starejšim kakor tudi vsega osebja in ' a najKituje one uslužbence, ki ne bi pokazali do-r,-°hrazbe ali strokovnega znanja, naj se sezna-l1'.jo z veljavnimi predpisi za. opravljanje službe, ter fLm 7-a to najdaljši rok do treh mesecev, po 'a ere m poda, Če se pokaže pri dotičnom uslužbencu " 1 1“ '• predlog direkciji ki postorvi z uslužbencem nadalje ,m zakonu.' ' Člen 23. 1 " ' s.ikem ojiravljenem pregledu vjiiše insjiektor ' insjmkeiijsko knjigo, ki je pri vsakem poštnem, 1 ''grafskem in telefonskem uradu, vse, kar je opa-/'1 o poslovanju iu redu .pregledane naprave, in vse ouo* Har bi bil moral dotični starejšima storiti, česar Pa ni storil. • tnspekcijsiva knjiga mora biti sešita, z ozilače-,lunii stranmi in potrjena po direkciji s pečatnim '■oskom ter se čuva po inventarju; v oskrbi jo ima "1'iavnik ali starejšuia ter je zanjo osebno odg'o-von-n. Člen 24. Četudi je opravil inspektor generalni pregled te ah one naprave, mora vendarle, ako gre pri tej napravi za izreden |>osel. izvTŠiti popoln pregled v zmislm pretlhodnega člena. Člen 25. Razen teh dolžnosti opravlja direkcijski insjrek-tor vse one posle, ki mu jih je direktor po.sebe j>o-veril, bodisi zaradi izredne inšpekcije, bodisi zaradi tega. da mu pomaga izvršiti važnejši posel (člen 16.). Po vsakem končanem potovanju predloži inšpektor direktorju posebno poročilo o službenih razmerah. ugotovljenih v dotičnom kraju glede vseh treh službenih grau; direktor pa odredi nato nadaljnje ukrepe ali pa priobči vsak primer ministrstvu s posebnim referatom jro vrstah službe za dotične oddelke. če in kolikor je to potrebno. IV. Odseki. Člen 26. Vsaka direkcija ima pet odsekov (člen 24. uredbe): 1. ) obči. 2. ) poštni. 3. ) telegrafski in telefonski, 4. ) ekonomski in 5. ) račuii.sko-kontrohu odsek. Zaradi lažjega opravljanja službe se dele odseki na sekcije, ki jim načeltijejo najstarejši uradniki kot referenti dotične sekcije. Obči odsek ima personalno in administrativno sekcijo. Poštni: poštno in prometno. Telegrafski iu telefonski: telegrafsko in telefonsko in tehnično. Ekonomski: nabavi jalno in skladiščno. Računsko-kontrolni: računsko in kontrolno sek I cijo. Člen 27. Odsekom načeli« je jo šefi odsekov s potrebnim 1 številom osebja. Referenti sekcij so odgovorni za pravilnost njim poverjenih stvari in poslov in za njih pravočasno izvrševanje. Šefi odsekov pregledujejo in podpisujejo vse koncepte za prepis aktov, ki jih podjiisuje direktor ali njegov pomočnik. Odgovorni so za celokupno poslovanje v svojem odseku ter nadzirajo osebje, skrbeč za to, da sc opravljajo posli odsekov, ki so jim poverjeni, po zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah. Člen 28. Samo šef odseka sme voditi dopisovanje manjše važnosti z ostalimi odseki direkcije ter izdajati naloge arhivu in ekspedicijskemu oddelku. Člen 29. Referente sekcij in osebje po odsekih jrorazmešča direktor. Odsekovnega šefa zastopa, kadar je odsoten, v vseh dolžnostih in pravicah najstarejši referent sekcije, če ne odredi direktor drugače. Prisl, o j u o s t o d s c k o v. Člen 30. 1. Obči odsek. a) V pristojnost personalne sekcije spada to-le: 1. ) Personalna sekcija vodi vse personalne knjige in Listine kakor tudi uslužbenske liste osebja iz področja svoje direkcije po predpisih o tem. 2. ) Postavlja, imenuje, premešča, povišuje, odpušča, umirovi ja osebje in u važu je ostavke, kolikor je direkcija pooblaščena za to. ali pa podaja ministrstvu predloge glede osebja, o katerem ue more odločati sama, 0 vsem tem kakor tudi o podatkih iz člena 115. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predlaga redna poročila personalnemu odseku ministrstva, o podatkih materialnega značaju pa tudi računovodstvu in krajevni kontroli. aPoštansko-Telegrafskemu VesnUtu* pošilja mesečna poročila o celokupnem kretanju osebja po vrstah direkcijskih odločb kakor tudi o iapremembah imen ali priimkov, o smrti vseh uslužbencev. Za točnost poslanih tiskovnih rokopisov je odgovoren obči odsek direkcije. 3. ) Ureja vse prejemke osebja, kakor: plačo, doklade, stanarino, potne in selitvene stroške, nagrade in denarne podjiore. 4. ) Odreja na delo in odpošilja uradnike in uslužbence, če nastopi posebna potreba, izvzemši telegrafske in telefonske za tehnične stvari. 5. ) Dovoljuje odsotstva. o. čemer poroča tudi ministrstvu. in porazdeljuje delo. 0 porazdelitvi dela pošilja mesečna jKvročila ministrstvu. 6. ) Opravlja vse ostale stvari, ki se tičejo osebnih razmer osebja (strokovno iznčevanje, izvrševanje ukazov, zavarovanje osebja, podporni skladi itd.). b) Administrativila sekcija opravlja te-le posle: 7. ) Rešuje kazenske predmete, sodne in administrativne prepovedi, disciplinske prestopke osebja, odloča o kaznih podrejenega osebja ter odpisuje neizterljive terjatve do vsote iz člena 10. tega pravilnika. 0 vseli disciplinskih kaznih vodi posebne knjige kazni za uradnike, za zvaničnike in za služiteljc ter poroča o njih tudi ministrstvu v zrni slu zakotna. 8. ) Jemlje v zakup zgradbe za poštne, telegrafske in telefonske napravo in druge imovine do letne najemnine v znesku iz člena 10., glede zakupov preko tega zneska pa podaja predloge ministrstvu. O vsaki odločbi glede zakupa pošlje takoj poročilo ministrstvu; glede oddajanja državnih zakupljenih imovin v zakup podaja predloge ministrstvu; obenem skrbi za vzdrževanje iu popravila zgradb do zneska iz člena 10. sporazumno s pristojno gradbeno direkcijo ali ‘sekcijo, preko tega zneska pa podaja predloge ministrstvu. 9. ) Predlaga ministrstvu otvarjanje in za tvar-janje državnih in pomožnih (občinskih in selskih) jiašt ter skčbi za izvrševanje odločb o ot var jan ju in za tvar jan ju državnih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov. 10.) Zbira statistične podatke po dotičnem predpisu ter vodi seznamke poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov kakor tudi posebne knjige J) zgradbah poštnih, telegrafskih in telefonskih naprav, j 11.) Nadzira knjižnico, arhiv z. registra turo. eks-i pedicijski oddelek in pisarno direkcije, j 12.) Opravlja vse ostale obče In pravne posle di-! rekcije, ki ne sjiadajo v pristojnost drugih odsekov. Člen 31. 2. Poštni odsek. a) Poštna sekcija opravlja te-le posle: 1.) Skrbi za pravilno uporabljanje zakonov, pra-izvrševanje navodil za poštno in čve- vilnikov in kovno-hranilniično službo. 2. ) Rešuje po veljavnih pravilnikih in zakonih vse predmete, ki se tičejo notranje in mednarodne poštne službe, kakršni so: pritožbe, poizvedbe za pošiljkami, odločanje o povračilu škode za vse poštne pošiljke do zneska iz člena 10. tega pravilnika; podaja predloge za izboljševanje poštne službe. Zaradi hitrejšega poizvedovanja za izgubljenimi pošiljkami je ustanovljen pri tej sekciji poštni jmi-izvedovaiinii odsek, ki ga vodi poseben referent; v tem oddelku se tudi zbirajo vse neizrečene pošiljke iz območja dotične direkcije. 3. ) Nadzira poštno-eariusko službo ter skrbi za redno jvrevažailje j Krstnih paketov iz inozemstva in za inozemstvo. 4. ) »Sestavlja seznamke domačih in inozemskih časnikov in časopisov, ki se naročajo po pošti. 5. ) Skrbi za porazdelitev prostorov poštnih, telegrafskih in telefonskih zgradb sporazumno z občino in telegrafskim in telefonskim odsekom. b) Prometna sekcija opravlja te-le posle: 6. ) Uvaja vozni red in red kartiranja mi vseh. suhozemskih, železniških, vodnih in zračnih jiostnih progah v notranjem prometu po navodilih poštnega oddelka ministrstva. 7. ) Rešuje predmete, ki se tičejo odpravljanja m izročanja poštnih pošiljk, ter odreja vročilne o'o liše. ’ , ' 8. ) Razpisuje licitacije ter daje v za,knji vse poštne proge, ki se oddajajo privatnim podjetnikom za prevažanje pošte, do letne najemnine iz Člena 10. tega pravilnika, o čemer takoj poroča ministrstvu; za’vdčjo zneske podaja predloge ministrstvu v rešitev; vodi knjigo prog. oddanih za prevažanje pošte. 9. ) Odre,ja. izredne prevoze pošiljk, če je promet prekinjen, do izdatka iz člena 10. tega pravilnika, 10. ) Skrili za primemo porazdeljevanje in ujio-ra bi jan je poštnih uslužbencev ter opravlja posle, ki se nanašajo na nagrade osebja za poštno sdužbo. H.) Briga se za vse jmsle pomožnih poštnin uradov v prometnem oziru. Člen 32. 3.) Telegrafski im telefonski odsek a) Telegrafska in telefonska sekcija je pristojna za te-le posle: 1.) Uporablja zakone, pravilnike m izvršuje vodila o telegrafski in telefonski službi. ua- 2. ) Skrbi za ukori&čanje obstoječih in daje iniciativo za gTadnjo novih telegrafskih in telefonskih Prog. 3. ) Skrbi za primerno poraodeljevaiije in u|x>rab-Ijanje telegrafskega in telefonskega osebja ter opravlja posle, ki se nanašajo na nagrade osebju za telegrafsko in telefonsko službo. 4. ) Daje dovolila za naročniške telefonske instalacije v območju svoje direkcije po pravilniku za telefonsko službo ter vodi evidenco o izvršenih telefonskih instalacijah. 5. ) Publicira seznamke telefonskih naročnikov po navodilu in dovolilu ministrstva. 6. ) Oskrbuje vse predmete, ki se tičejo telegrafske in telefonske službe v območju dotične direkcije. b) Tehnična sekcija ima te-le dolžnosti: 7. ) Izdeluje proračune za gradnje, gradi telegrafske in telefonske proge ter instalira telegrafe in telefone. 8. ) Skrbi za uporabljanje državnih in privatnih zgradb za telegrafske in telefonske mreže po zakonskih predpisih. 9. ) Preizkušaš vzdržuje in popravlja državne proge in a para te ter nadzira privatne proge in naprave vseh vrst svojega okoliša; kontrolira privatne radijske postaje. 10. ) Nadzira pravilno porabljanje kredita in materiala, ki sta dana direkciji na razpolago za gradnjo in vzdrževanje telegrafskih in telefonskih prog in instalacij; kontrolira poslovanje skladišča za telegrafski in telefonski material. 11. ) Koncem vsakega, leta poroča ministrstvu o delih, izvršenih v tem letu, kakšen in kolik material se je porabil in koliko se je izdalo denarja, nadalje, koliko je v tem skladišču telegrafskega in telefonskega materiala. 12. ) Vodi statistiko, potrebno za določanje poedi-nih cen za gradnjo prog1, ter nadzira ekonomsko izvajanje gradnje, v zvezi s tem pa vodi inventar prog v svojem okolišu. 13. ) Nadzira tehnično delavnico svoje direkcije in avtomobilno garažo, ki je v sestavu te delavnice, nadalje vse tehnične stvari, ki se tičejo vozil za pošto. 14. ) Porazdeljuje gradbeno osebje za vsa tehnična dela. 15. ) Predlaga ministrstvu odpis telegrafskega in telefonskega in tehničnega materiala preko zneska v členu 19. tega pravilnika. Člen 33. 4. Ekonomski odsek. a) Nabavi,jalna sekcija opravlja te-le posle: 1. ) Skrbi za zalaganje direkcije kakor tudi poštnih in telegrafskih naprav svojega okoliša z materialnimi potrebščinami. 2. ) Sestavlja pogoje, določa vzorce im pripravlja razpise za licitacije, ki se opravljajo po veljavnih zakonskih predpisih, do zneska iz člena 10. tega pravilnika, o čemer redno poroča ministrstvu; preko tega zneska .pa pošilja predmet ministrstvu v odobritev. 3. ) Zbira cene bodisi neposredno, bodisi po ofer-bilni poti ter jih priobčuje - svojim referatom direktorju v rešitev, 4. ) Vpisuje odobrene izdatke v knjigo angažiranih kreditov na dotično proračunsko partijo in pozicijo; predmete o nabavah, ki so v zvezi z direkcij-skim skladiščem, pa pošilja skladiščni sekciji. 5. ) Vodi knjigo o naslovih znanih firm po imenih in posebno knjigo po vrstah materiala, ki ga nudijo firme. 6. ) Vodi knjigo o cenah materiala, v katero vpisuje vse blago, cene in ime firme, od katere je bila nabava izvršena. 7. ) Zbira in hrani vsa borzna poročila o gibanju cen za material in blago in o denarju. 8. ) Podaja ekonomskemu oddelku ministrstva predloge za zavarovanje poštnih in telegrafskih zgradb in ostalih objektov; seznamek zavarovanih objektov vodi ministrstvo. b) Skladiščna sekcija ima te-le dolžnosti: 9. ) Od nabavi Jalne sekcijo prevzema izvršene predmete ter izdaja o njih naloge direkcijskemu skladišču za obremenjanje materiala ali za oddajanje materiala direkcijskim odsekom in poštnim, telegrafskim in telefonskim napravam. 10. ) Nadzira direkcijsko skladišče, kr je neposredno podrejeno šefu ekonomskega odseka, skrbi, da je direkcijsko skladišče vedno založeno s potrebnim materialom, ter vzdržuje zvezo z glavnini skladiščem. 11. ) Upravlja direkcijsko založišče znamk in poštnih vrednotnic, ki ga pregleda koncern vsakega me- seca direktor ali njegov pomočnik ali inspektor (členi 10., 13. in 16. tega pravilnika). 12. ) Vodi celokupni inventar o imovini direkcij-skega območja po vrednostih. 13. ) Hrani rezervne ključe od vseh blagajn svojih naprav, komisijsko položene v omot. Člen 34. 5. Računisko-kontmlni .odsek, a) Račun,sko-kontrolni odsek opravlja te-le posle: 1. ) Pripravlja .pretilog' proračuna svoje direkcije za ministrstvo po zbranih podatkih direkedjskih odsekov in ostalih poštnih, telegrafskih in telefonskih naprav svojega okoliša. 2. ) Opravlja vse blagajniške in računske iiosle svoje direkcije po zakonih in pravilnikih o računovodstvu kakor tudi posle, ki se ji poverjajo. 3. ) Skrbi za pravilno uporabljanje in izvrševanje pravilnika o pošlo vanju s celokupnim denarjem poštnih uradov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. b) Kontrolna sekcija je pristojna za te-le posle: 4. ) Pregleduje račune poštnih znamk in ostalih vrednotnic, račune časniških pristojbin, račune pisemskih portovnih pristojbin in račune poštnih predalov: pregleduje račune dohodkov za odpremIjanje potnikov z avtomobili ali vozovi, pregleduje inven-tarske račune, 5. ) Pregleduje mesečne račune notranjega telegrafskega in telefonskega obrata kakor tudi račune v mednarodne,m telegrafskem obratu v območju svoje direkcije po taksa Inč m delti. 6. ) Pregleduje račune skrajšanih telegramskih naslovov, račune tajnopisnih telegramov, račune o naročnini za borzna poročila in račune, o naročnini za privatne radijske postaje. Telegrafske in telefonske račune pošilja po pregledu kontrolnemu oddelku ministrstva v superrevi-zijo, in sicer: račune dohodkov telegrafskega obrata, račun odpravljenih pozivnic, račun opravljenih pogovorov, račun telefonske naročnine, račun pobrane takse za instalacije novopostavljeuih in ukinjenih telefonov. Priznanice o izročenih dohodkih in izvršene pripombe prilaga tem računom. Notranje telegrame in recepise, pozivnice in pozivniške priznanice kakor tudi seznamke telegramov, došlih v obeh obratih, čuva v svojem arhivu, 7. ) Vodi seznamek tajnopisnih telegramov in meteoroloških poročil kakor tudi seznamek skrajšanih telegramskih naslovov. 8. ) Vodi evidenco o prejetih in pregledanih računih, odpravljenih kontrolnemu oddelku. 9. ) Sestavlja in izvršuje pripombe k vsem zgoraj naštetim računom ter izvršuje pripombe kontrolnega oddelka ministrstva. Pregledani računi morajo biti opremljeni vizo računskega preglednika in z overilom odsek o vn ega šefa; potem pa se polože v arhiv direkcije do rokov, ki so določeni z zakonom in pravilniki za izvrševanje službe. Izvzeti so računi, ki se pošiljajo po pregledu kontrolnemu oddelku. 10. ) Odsek mora predložiti vsak mesec za vsak obrat po abecednem redu poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov pregled, ki navaja poleg njih redne številke in imen vsoto, izkazano v računih, število listin, ki jih ima dotični račun, in pripombo, v kakšnem stanju je bil račun. V poslednji razpredel ek postavi računski preglednik svoj podpis, pregled pa overovi šef odseka. V. Poštni, telegrafski in telefonski uradi. Plen 35. Poštni, telegrafski hi telefonski uradi v območju ene direkcije smejo občevati neposredno z napravami druge direkcije in ostalimi oblastvi: z ministrstvi pa smejo občevati samo po pristojni direkciji. Člen 36. Vsaka posebna poštna in telegrafska naprava in vsak poštni in telegrafski urad ima svoj arhiv in đelovodno (poslovodno) knjigo z registrom, nadalje ođpravno knjigo za akte. Upravnik ali starejšimi podpisuje korespondenco podrejene naprave kot «upravn,ik» ali »starejšimi*. Kadar je v poštnih uradih I:, II. in HI. vrste upravnik odsoten, ga zastopa najstarejši poštno-telegrafski uradnik, če pa takega ni. drugi na jstarejši uslužbenec in se ]K>d|pisuje kot »upravnikov zastopnik*; I če upravnika ni. se podpisuje kot »izvrševalce | upravniških dolžnosti*. Pri poštnih uradih IV. vrste posluje kot »stare,j-šiua» najstarejši kvalificirani uslužbenec; kadar je odsoten, ga zastopa drugi najstarejši kvalificirani uslužbenec ter se podpisuje kot »starejšinov zastopnik*. Ce je starejšina odstranjen iz službe, prevzame drugi najstarejši kvalificirani uslužbenec starejšin-sko dolžnost. Člen 37. Upravniki ali starejšine poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov in kombiniranih naprav, pošt necarinskega skladišča, glavne telegrafske in telefonske delavnice in poštnih in telegrafskih skladišč, šefi telegrafskih in telefonskih sekcij in glavni nadzornik mestnega omrežja morajo v glavnem skrbeti, da i>o-slujejo tako sami kakor tudi podrejeno osebje povsem po predpisih, ki veljajo za poedine vrste njim poverjene službe; za vsako nerodnost in škodo v svojem področju pa so odgovorni, če, se je zgodila zaradi njih nezadostnega nadzorstva, ali zakesuolc intervencije. V izvzetih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradih vodijo upravniki vse upravne posle s pomočjo posebnega administratorja in potrebnega, števila pomožnega osebja. Upravniki I. vrste morajo biti poleg tega, da vodijo upravne posle s pomočjo posebnega administratorja, soključarji (nadzorstveni organi) voditeljem-blagajne one naprave, ki jim je poverjena. Upravniki II. in ITI. vrste so poleg tega. da vodijo upravne posle svoje naprave, voditelji blagajne. Poštni, telegrafski in telefonski starejšine IV. vrste so poleg tega, da vodijo upravne posle, voditelji blagajne svoje naprave ter morajo izvrševati vsaj eno izmed službenih opravil. 'Za terenske telegrafske in telefonske sekcije velja poseben pravilnik. člen 38. Noben uradnik in uslužbenec poštne, telegrafske in telefonske naprave ne sme pošiljati svojih prošenj, vlog in pritožb neposredno direkciji im ministrstvu, razen če je to z drugim zakonom ali predpisom izrečno dopuščeno. Edino če uslužbenec tudi na ponovno vlogo, poslano po pristojnem starejšim, ne dobi odgovora, ima pravico, pisati neposredno višjemu oblastvu z utemeljitvijo, zakaj piše. Naprava, ki odpremi ju vlogo svojega uslužbenca, mora podati svoji' mnunje O njčj. VI. Zaključne odredbe. Člen 39. Ta pravilnik stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v »PiOŠtausko-Tdegrafskem Vesnikn*. Direkcijam odrejam, da morajo takoj uravnati svojo službo po tem pravilniku, vsem organom poštne. telegrafske in telefonske stroke pa nalagam, da se morajo točno ravnati po njem. Oddelki ministrstva naj skrbe za pravilno izvrševanje tega pravilnika. Člen 40. Ko stopi v veljavo ta pravilnik, prestanejo veljati: »Ustroj državne pošte* iz leta 1919.; razpiši št. 5, 20, 21, 26, 44 in 77 iz leta 1919.; št. 2 iz leta 1920.; št. 91, 178 in 292 iz leta 1921.; št. 17, 18 in 54 iz leta 1922. in št. 31, 70 in 81 iz leta 1923.. kakor tudi ostale naredbe in ostali predpisi, ki nasprotujejo temu pravilniku. Za ta pravilnik se je izrekla glavna kontrola v seji z dne II. januarja 1924. pod št. 27.192/28. V Beogradu, dne 30. januarja 1924.: št. 6077. Minister za pošto in telegraf: Velja Vukićević s. r. Razglasi drncih uradov in oblastev. Sa 4/24. 442 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Slav ka Kalina v Bregani pri Jesenicah, registrirali ega pod firmo: Slavko Kalin, trgovina z mešanim blagom v Obrežju št. 38. Poravnalni sodnik: višji deželnosodni svetnik Kozina tega sodišča. Poravnalni upravnik: dr. Vasic, odvetnik v Novem mestu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 2 6. aprila 1 924. ob enajstih. Rok za oglušitev najtesneje tri dni pred poravnalno razpravo. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek 1., dne 22. marca 1924. in s pri-padki. Frvi narok je določen na ri tem sodišču v sobi št. 50. Iver se ne more toženi stranki pod 2.) vročiti ri>žba v Ameriki, se ji postavlja po §§ 14./m 121. civilnega pravdnega reda za oskrbnika dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV., dne 13. marca 1924. ; A 345/23—5. 441 Poklic neznanih dedičev. Elizabeta Uri e p, kočan ca v Gavcih št. 8. jc dne 24. novembra 1923. umrla, ne da bi bila zapu-j stila poslednjo voljo. | Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrb-I nika zapuščini Se postavl ja Josip Drevenšek, kane-list, okrajnega sodišča v Šoštanju. Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati za.se, mora to v e -n e m letu od elane« dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedimsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice- le-temi. kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščin la t Mavi. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L, dne 15. marca 1924. 111 L5. no. ur,, 118, 119. 128 n> 111 5 im 6- 24. -24. 374 Oklic. T TV 1/24—1. v 422 Amortizacija. Na prošnjo Franca Gril a, k min 88 p. K nepremičnini spadajo mizarsko orodje v cenilni vrednosti 28.962 Din in stroji v cenilni vrednosti 187.000 Din. Pod najmanjšim pomnikom se ne bo prodajalo. Vadi j znaša 63.985 Din 58 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek 111., dne 28. februarja 1924. E 115/23—7. 4 Oti Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 1 92 4. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: 4 njiv, 1 travnika in 2 gozdov, zemljiška knjiga Ulaka. vi. št. 143, 223 in 295. in sicer samo šestih tridesetink. Cenilna vrednost: 5750 Din; najmanjši ponudek: 3834 Din. Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 1. marca 1924. E 340/23—7. 4U‘ Dražbeni oklic. Dne I 7. a p r i 1 a 1 9 2 4. ob osmih Im pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamonščak, vi. št. 144, in Rodomor jo, vi. št. 124. Cenilna vrednost: 18.911 Din 50 p; najmanjši po-nudek: 12.607 Din o0 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pn sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo, zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. , , ., Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uraduj deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek I., dne 10. marca 1924. E 2856/23—10. Dražbeni oklic. Dne 2 6. aprila 1 924. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba neprenuenm. zcmljiiška knjiga Spodnja Selnica, vi. št. 66. Te nepremičnine so: hiša z mlinom in gospodarskim poslopjem št. 3!), travniki, pašniki in njive, zemljiška knjiga Sterneni, vi. št. 87, 3 njive in 1 pašnik. K vi. št. 66 davčne občine Spodnje Selnice je prištet! 1.) vrednost vodne sile za mlin bi 2.) za napeljavo elektrKne sile, ki pa še ni v rabi, odštevši služnosti dovajanja vode. Skupna cenilna vrednost: 767.225 Din. Vrednost pri tek lin e,: a) gospodarske 5336-25 Din, b) mlinske 3087-50 Din. Skupna ceniiiu vrednost priteklin: 842ti-75 Din. Najmanjši pomudek: dve tretjini 517.01)6-25 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje ,pri drar/Jbenem. naroku pred začetkom dražbe, sicer bi si' ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki j<-ravnil] v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbe,ni oklr, ki je nabit na n,radni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne II. marca 1924. K 2755/24 6. d 10 Dražbeni oklic. Dne 2 6. aprila 19 24. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: •zemljiška knjiga Slemeni, vi. št. 98. Cenilna vrednost: 9500 Din: najmanjši ponudek: 6333 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne, 14. marca 1924. • K 1237/23—J 5. " d 08 Dražbeni oklic. 1 nn- 2 4. aprila 1 92 4. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga katastralne občine Grajena, vi. št. 87 in 112. Cenilna vrednost: 5007 Din; najmanjši ponudek: 3838 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV., d-ne 13. marca 1924. L 3/24 2. d()5 Razglas. Predlagalo se je, naj se Jernej K e r n v e a r iz Radija št. 16 zaradi zapravljivosti prekliče. Ker je Jernej Kemičar dne 14. marca 1924. zapustil dom. češ, da gre po svetu, in je njegovo bivališče- neznano, se mu postavlja, za pomočnika Anton Roblek. župan v Bašlju. Okrajno sodišče v Kranju, oddelek 1., dne 18. marca 1924. št. 1388/24. Razglas glede revizije inozemskih delavcev. Po naredbi gospoda ministra za socialno politiko št. 147 V)o izvršila tukajšnja oblastna inšpekcija dela revizijo inozemskih delavcev, zaposlenih v okolišu te inšpekcije. Zato se pozivi jejo vsa podjetja, brez razlike strok ali kategorij, naj pošljejo najkesneje do dne 1. aprila 1924. oblastni inspekciji dela v Ljubljani, Gosposvetska c esta št. 9, sez-naimek vseli inozemskih delavcev (delavk). ki jih zaposlujejo. Sezname k. ki ga je t, r e b a poslati v t r e h e n a k i h i z vodi h. mora navajati: 1.) ime in priimek; 2.) rojstno leto in kraj; 3.) dan vstopa v službo; 4.) katero oblastvo je izdalo dovolitev za bivanje ali za zaposlovanje in do katerega roka; 5.) kakšno delo opravlja (poklic); 6.) državljanstvo in narodnost .Podjetja, o katerih bi se ugotovilo izza dne I. aprila t. 1.. da zaposlujejo Lnozemce, ne da bi imela za to dovolitev ministrstva za socialno politiko. ali da se v njih pogoji, dani z dovolitvijo mi- nistrstva za dotičnoga delavca, ne izvršujejo, se bodo kaznovala zaradi prestopka § 103. zakona o zaščiti delavcev po § 123., točki 10.. citiranega zakona v denarju do 3000 dinarjev; nadaljnje zaposlovanje, dotičnega inozemna se bo prepovedalo in prepoved priobčila političnemu oblastim v izvršitev. Oblastna inspekcija dela v Ljubljani, dne 24. marca 1924. Šef: inž. Drag. Domainko s. r. Št. 621. 2—2 Razglas. Po odredbi ministrstva za gozde in rudnike z dne 18. februarja 1924.. št. 4691, priredi podpitana direkcija v dobi od dne 12. aprila do dn:* 12. julija 1924. v Kos t a n j e vici na Dolenjskem trenj za gozdne in lovske čuvaje. Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 24. Direkcija šum kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 21. marca 1924. Razne objave. Dividende sc izplačujejo v pisarni elektrarne \ Škofji Loki. Spodnji trg št. 57. ali pa pri Okrajni hranilnici in posojilnici v Škofji laiki. Predsedništvo. J K/35. jog 2—2 Vabilo* na 50. redni občni zbor, ki ga ho imela Hranilnica v Murski Soboti, d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar, ' družbenih prostorih v Murski Soboti dne ! 5 e ga aprila 1 9 2 4. ob štirinajstih s tem d n i' v n i m r e d o m: l.i Ugotovitev sklepčnosti. 2. ) Volitev dveh overovatoljev zapisnika o občutim zboru. 3. ) Poročilo ravnateljstva in nadzorništva o poslovnom letu 1923. in predložitev letne bilance za isto leto. 4. ) Absoluturij ravnateljstvu in nadzorništvu za poslovno leto 1928. 5. ) Sklepanje o predlogu ravnateljstva za kreiranje mesta posle vodečega ravnatelja in za oddajo tega mesta. i ti.) Slučajnosti. * * * 439 Naznanilo. E 1 e k t r a r n a Š k o f j a L o k a in okolic a, d. d. v Škofji Loki, je sklenila na občnem zboru z dne 23. marca 1924.. izplačati za leto 1923. nastopne dividende: z a n a v a d n e d e 1 at i c e D i n 4-—. z a p r tori t e t. n e d e I n i e e D i n 6- u a d e 1 ii i e o, Delnice se morajo položiti tik pred otvoritvijo občnega zbora v uradnih prostorih zavoda v Murski j Soboti, izvzemši delnice predlagateljev, ki se morajo , po § 49. pravil najmanj osem dni pred občnim zborom položiti med uradnimi urami pri blagajni za-j voda. V Murski Soboti, dne 17. marca 1924. Videl in odobril: Upravni svet. izplačno od 1927. Dividende, ki 1927.. zapadejo. Ine 20. aprila 1924. do dne 19. aprila | dr. Ferdo Černe s. r.. sekvestar, se ne dvignejo do dne 19. aprila [ * Veljavno namesto vabila, priobčenega v Uradnem listu 24 na strani 156. Računski zaključek Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, z dne 31. decembra 1923. Čista bilanca z dne 31. decembra 1923. Aktiva. Pasiva. Blagajna Valute . Din =: 1,334.948-28 215.771 14 Menice in devize: a) menice (z ne-eskontiranimi vred) .... b) devize . . . ■ Din Din 10,012.825 • 187.500 Vrednostni papirji. Dolžniki: a) predjemi na vrednostne papirje . . . b) denarni zavodi .... c) ostali dolžniki .... Din 6,318.855- — „ 5,497.572 02 . 60,385.625-57 10,200.325 — 2,382.132 28 Realitete (v Ljubljani, Slovenjgradcu) Inventar 72,202.052 59 4,797.353-28; 637.115 57| ii91.769.698 14 Delniška glavnica.....................J15,000.000- — Rezervni skladi: a) redni rezervni . Din 200.000-58 b) ažijska rezerva. c) rezerva za kurz-ne izgube. . . č) rezerva za pokojninski sklad uradništva. . . Vloge na knjižice . Upniki: a) vloge na tekoči račun (vezane) . . . . b) ostale vloge. 1,522.763 08 527.236 34 250.000- Din 10,367.613-53 „ 45,946.417-12 2,500.000 — 14,544.711-82 56,314.030 65 5. 5: Neizplačana dividenda............. 44.427 Prehodne postavke.................| 500.592 59 Čisti dobiček: a) prenos dobička iz leta 1922. . Din b) dobiček za leto 1923. 62.565-62 2,803.370 46 j 2,865.936 08 91,769.698-14 V breme. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1923. V dobro. j Din Din J i L Upravni stroški j 1,346.712'85 : L I Prenos dobička iz leta 1922. . . . J 62.5$5 62 j 2. Plače in doklade 3,107.375-77 2. Obresti 3,271.574 99 3. Davki in pristojbine 738.453-29 53.044 07! 4. Odpis j 162.275 78 4. 1 Dobiček pri bančnih poslih (provizija, 5. Čisti dobiček i 2,865.936 08 efekti, valute, devize in realitete). . 4,833.571 09 8,220.755 77 8,220.755 77 V Ljubljani, dne 31. decembra 1923. Objavcii. Po sklepu VIL rednega občnega zbora z dne 21. marca 1924., izplačuje Trgovska banka, d. d. v Ljubljani, za leto 1923. ll0/«i»o dividendo, t. j. Djn 1 P— (enajst dinarjev) za kupon št. 2, ki se vnovčuje izza dne 1. aprila 1924. Kuponi se vnovčujejo pri centrali zavoda v Ljubljani, pri podružnicah v Mariboru, Novem mestu, na Rakeku, v Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici in Konjicah in pri ekspozituri v Meži-Dravogradu. V Ljubljani, dne 21. marca 1924. Upravni svet. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.