SEZONA 1921/22 ŠTEVILKA 9. 1'VAVPOTlf EIMAIU LIST IZDAIA UPRAVA NA' RODNEGA E1EDALIHA VUUBUANIUREIA MILAM PUGEIJ' r»PXT A n Spored za 9. teden. Drama Sobota, 26. novembra — Borba. C Nedelja, 27. novembra — Kozarec vode. Ob 3. uri popolcjne. Izven. Nedelja, 27. novembra — Ljubezen. Ob 8. uri zvečer. Izven. Poned., 28. novembra — Komedija zmešnjav. E Torek, 29. novembra — Zaprto. Sreda, 30. novembra — Revizor.* E Četrtek, 1. decembra — Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. 1. Jugana, vila najmlajša. 2. Komedija zmešnjav. Izven. Petek, 2. decembra — Pampeliška. D Opera Sobota, 26. novembra — Evangeljnik. B Nedelja, 27. novembra — Prodana nevesta. Izven. Poned., 28. novembra — Zaprto. Torek, 29. novembra — Labodje jezero. C Sreda, 30. novembra — Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Na korist inva-„ Udom. Boris Godunov. Izven. Četrtek, 1. decembra — Prodana nevesta. Izven. Petek, 2. decembra — Boheme. A * Dr. Ivana Prijatelja prevod Gogoljevega »REVIZORJA*4 je pravkar izšel v I. zvezku »Gledališke knjižnice" in je na prodaj pri gledališki blagajni, pri biljeterjih in v vseh knjigarnah. Začetek ob 8. Konec krog 11. BORBA (Strife.) Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Zupančič. Režiser: O. ŠEST. delavski odbor delavci v tovarni John Anthony, predsednik upravnega sveta trenarthske kositrarne.................! . Edgar Anthony, njegov sin, j upravni Frederic Wilder, l svetniki William Scantlebury, ( trenarthske Oliver Wanklin, I kositrarne Henry Tench, tajnik........................ Francis Undervvood, ravnatelj tovarne . Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts, James Green, John Bulgin, Henry Thomas, George Rous, Henry Rous, Levvis, iaS°. Ewans, Davies, Rdečelas fant Frost, sluga pri Johnu Anthonyju Enid, žena Undervvoodova, hči Johna Anthonyja............................ Ana, žena Robertsova.................... Madge, hči Thomasova.................... Rousovka, mati Georgea in Henryja Rousa Bulginka, žena Bulginova................... Yevovka, žena nekega delavca . . Jan, Madgein brat.......................... g. Sest. g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik. g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Medven. g. Danilo, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Gabrič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Bitenc, g. Kudrič. g. Smerkolj. gna Wintrova. ga Danilova, ga Juvanova, gna Rovanova. gna Gorjupova. gna Rakarjeva. * Več štrajkujočih delavcev. Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do šestih; štrajk je trajal že vso zimo. - 2 — Začetek ob 3. Konec ob 6. KOZAREC VODE Veseloigra v petih dejanjih. Spisal Eugene Scribe; prevel O. Zupančič. Režiser: BORIS PUTJATA. Kraljica Ana.....................ga Saričeva. ^ ojvodinja Marlborough..........ga Zofija Borštnikova. Henri de Saint-Jean, vicomte de Bolingbroke....................g. Putjata. Masham, praporščak v gardnem polku..........................g. Železnik. Abigaila, sorodnica vojvodinje . . gna Vera Danilova. Marki de Torcy, poslanec Ludo- vika XIV.......................g. Šubelj. 1 hompson, vratar kraljičin . . . . g. Smerkolj. Lady Abermale....................gna Bergantova. Godi se v Londonu v saint-jameski palači. V četrtem dejanju plešeta ga Poljakova in gna Nikitina menuet. - 3 - Začetek ob 8. Konec ob 11. LJUBEZEN Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Martin............. Njegova žena Ana Njegova mati . . Vitus Werdegast Vera . . . . Madame Charlotte Osiveli gospod . Sobarica .... g. Rogoz, gna Wintrova. ga Juvanova, g. Šest. gna V. Danilova, ga Danilova, g. Železnik, gna Gorjupova. Dejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje dejanje, v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. V četrtem in petem dejanju igrajo za sceno tretji stavek K. Marksove sonate. Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“. — 4 — Začetek ob 8. Konec pred 10. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah)^ Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Režiser: O. ŠEST. Solinus, vojvoda efeški...................g. Gaberščik. Aegeon, trgovec iz Sirakuze...............g. Ločnik. Emilija. Aegeonova žena, opatica v Efezu gna Rakarjeva. Antifolus Efežan, \ dvojčka, sinova I g* Kralj. Antifolus Sirakužan, \ Aegeona in Emilije 1 g. Sest. Dromio Efežan, \ dvojčka, služabni- j g. Gradiš. Dromio Sirakužan, j ka Antifolov \ g. Plut. Baltazar, i l ... . g. Kovič. Pietro, trgovci < . . g. Kuratov. Antonio, ' (...................g- Lipah. Angelo, zlatar ..........................g. Gregorin. Sčip, šomašter in zagovornik g- Peček. Adrijana, žena Antifola Efežana ga Danilova. Lucijana, njena sestra............... gna M. Danilova. Miranda, krčmarica . . . gna Bergantova. Ječar.....................................g. Strniša. Sluga Adrijane............................g. Šubelj. Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj. Dejanje se vrši v Efezu. Po tretji sliki daljša pavza. Začetek ob 8. Konec ob 11. REVIZOR Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PUTJATA. Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha- novskij, mestni poglavar............g. Putjata. Ana Andrčjevna, njegova žena . ga Škerlj-Medvedova k. g. Marja Antonovna, njegova hči . . . gna Vera Danilova. Luka Lukič HIopov, šolski nadzornik g. Ločnik. Njegova žena...........................gna Bolotova. Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik..............................g. Kuratov. Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik dobrodelnih zavodov ................g. Danilo. Ivan Kuzmič Špekin, poštar .... g. Peček. Peter Ivanovič Dobčinskij, ) mestna f g. Lipah. Peter Ivanovič Bobčinskij, | graščaka ( g. Železnik. Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga..................g. Gradiš. Osip, njegov sluga .......................g. Kralj. Kristijan Ivanovič Hiebner, okrožni zdravnik...............................g. Kovič. Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta..............................g. Mušič. Njegova žena..............................gna Mira Danilova. Stjepan Iljič Uhovjortov, policijski nadzornik ............................g. Strniša. Svistunov, 1 . v .. I..............g. Bitenc. Deržimorda, j stražnika J.............“ šubelj Abdulin, trgovec...................• . . g. Medven. Prvi trgovec..............................-g. Smerkolj. Drugi trgovec..............................g. Kudrič. Fevronija Petrovna Pošljopkina, klju- čavničarka.............................ga Juvanova. Podčastnica...............................gna Rakarjeva. Miška, poglavarjev sluga..................g. Gabrič. Natakar...................................gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. Dekoracije je po načrtih g. Haritonova izvršil g. Skružny. Kostume sta izdelala po načrtih g. Sadikova ga WaIdsteinova in g. Raztresen. - 6 — Začetek ob 8. Konec po 10. 1. XII. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Jugana, vila naj mlajša dramska vizija v enem dejanju. Spisal M. Korolija, prevel R. Peterlin - Petruška. Režiser: O. ŠEST. Jugana.....................................ga Saričeva. Ranjeni komita.............................g. Železnik. Drugi komita...............................g. Subelj. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah). Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Osebe glej na 5. stani. Začetek ob 8. Konec ob 11. PRINCESA PAMPELIŠKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog. Režiser: DANILO. g. Gradiš gna V. Danilova gna Rakarjeva g. Smerkolj g. Strniša g. Gabrščik g. Kuratov g. Gabrič g. Drenovec ga Danilova g. Subelj gna S. Danilova gna Gorjupova gna M. Danilova g. Ločnik g. Lipah g. Peček g. Kralj g. Gregorin g. Terčič. Ubogi kralj . . . Princesa Pampeliška Njena dojka Obrednik . Kuhar . . Mogočni princ španski Vojvoda Vojak . . Honza Mama I. pastir . . II. pastir III. pastir Sosedova hči Dorka Primator krepostnega mesta Odbornik . . Primatorjev sin Njegov prijatelj Stražnik Potepuh . . Sedem zamorčkov, vile, španski vojaki, stražniki. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Plese naštudirala ga. Poljakova. Pri predstavi igra operni orkester. Prvo dejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogemu kralju, in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zaprli v ječo in kako sta ušla. Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve-tala in kako mu je odcvela. Četrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško sneženi metež v zrak. (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) — 8 Začetek ob 8. Konec ob 10. EVANGELJNIK Opera v 3 dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem Kienzl. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara (bas)....................g. Zupan. Marta, njegova nečakinja (sopran) . . ga Levandovska. Magdalena, njena prijateljica (alt) . . . gna Sterkova. Janez FreudHbfer, učitelj (bariton) ... g. Romanowski. Matija Freudhofer, aktuar v samostanu, njegov mlajši brat (tenor)................g. Sovilski. Kozobrad, krojač (tenor-buffo) . . g. Trbuhovič. Basar, puškar (bas-buffo)....................g. Zorman. Aibler, star meščan (bas)....................g. Perko. Njegova žena (mezzosopran) ga Smolenskaja. Hubrovka (sopran)..................ga Trbuhovičeva. Janko, mladenič (tenor)...............g. Mohorič. Deček (sopran)......................gna Koreninova. Nočni čuvaj (bas)......................g. Ižanc. Cunjarica (mezzosopran).............ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. Benediktinci, opat. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let poseje na Dunaju. — Prva vprizoritev 1. 1895 v Berlinu. !• dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, Prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbna, ki je pa vdana le Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v SVt‘i* jezi odpusti Matij o iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez Pr*sluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen Janeti ogenj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, !e on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. — 9 — 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile carove. Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. - 10 — Začetek ob 8. Konec ob 11. PRODANA NEVESTA Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Krušina, kmet........................g. Trbuhovič. Katinka, njegova žena................gna Kalouskova. Marinka, njiju hči...................gna Kalinova. Miha.................................g. Zorman. Neža, njegova žena...................ga Smolenskaja. Vašek, njiju sin . . .............g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona . . g. Drvota. Kecal, mešetcr.......................g. Zathey. Vodja glumačev ................g. Simončič. Esmeralda, plesalka....................ga Trbuhovičeva. Indijanec............................g. Drenovec. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredil baletni mojster Pohan. Plešejo gne Svobodova, Vavpotičeva 'n Moharjeva ter g. Maliatsky. — Dekoracije naslikal g. Skružnjf. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi. I. Žegnanje. Mešetar Kesal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna ln ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Keealu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina. III. Vašek se zigleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da °astopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoble'enega ga Vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa lln> uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogo bi Marinka nlegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pagrešanega sina in rad privoli v ženitev. - 11 — Začetek ob 8. Konec ob 10. LABODJE JEZERO Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. 1. Čajkovski. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. POHAN. V labode začarane princese Vladajoča kneginja........................ga Puhkova. Princ, njen sin ..........................g. Pohan. Njegova zaročenka........................ . gna Koreninova. gna Nikitina. gna Spirkova. gna Chladkova. gna Vavpotičeva. gna Moharjeva. Njihova mačeha, čarovnica.................gna Svobodova. Dvorni maršal.............................g. Simončič. Pisar.....................................g. Krže. Zupan . . . ..........................g. Dežman. Učitelj...................................g. Bekš. Dvorjani, kmetje, sluge, vile itd. ... 1. Tirolski ples Plesi v tretjem dejanju: gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva, gni T. Haberletova, Valenčakova. gna Vavpotičeva. gni Vodušnikova, A. Heberletova. gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva. gni Japljeva, Zorčeva. gna Spirkova, g. Maliatsky. gna Chladkova, g. Drenovec, gni Jančarjeva, Volbenkova. gni spirkova, Zorčeva. 2. Češki ples . . 3. Indijski Ples . 4. Holandski ples 5. Ruski ples . . 6. Francoski ples 7. Slovaški ples . 8. Španski ples 9. Italijanski ples 10. Poljski ples I. dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha< jajo njen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. Stara kneginja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici vrne v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada* ljuje. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da bi enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku labode, da bi enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki je začarala pet princes v labode. 12 II. dejanje: Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princese, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja brani, potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de* kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri« poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan. III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v paža, sama pa se preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji. Sprememba : Slavnost pri kneginji se nadaljuje. Fanfare naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v laboda*princeso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaju v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljubi spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter se porogljivo smeje. Vsi gostje se prestrašijo. V tem pride prava Princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in da •nora zato umreti. IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in se poslavlja od svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu ga prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod Ul®ira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero. 13 Začetek ob V28. Konec po 11. 30. XI. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Na korist invalidom. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, pred Jal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. Boris Goduno ruski car (bariton) . . . g. Levar. Feodor, \ njegova / (mezzosopran) . . . gna Kalouskova. Ksenija, / otroka ( (sopran)................gna Kalinova. Dojilja ...............„....................ga Smolenskaja. Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor) . . g. Sovilski. Pimen, kronist, menih, (bas)................g. Zathey. Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) g. Kovač. Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira gna Rewiczeva. Varlaam ( 11/ (bas) .... g. Zupan. Misajil I ^gabunda , (tenQr) ... g. Mohorič. Krčmarica (mezzosopran).....................gna Sterkova. Blaznik, (tenor)............................g. Trbuhovič. Telesni bojar, (tenor)......................g. Bratuž. Lovicki, I . ( (bas)...........g. Zorman. Cernjakovski \ lezui a (bariton) ... g. Perko. Stotnik, (bas).....................• . . . g. Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 15 8 —1605. — Prva vprizoritev 1. 1874 v Petrogradu. Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po lastnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry. 14 Prva slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestola tako, da jc umoril malega carjeviča Dimitrija, je kronaji in stopa med slavnostno proccsijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih prednikov. Narod ga navdušeno slavi. Druga slika: Starček Pimen piše ruski letopis in kon* čava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega sc pozneje izda. Tretja slika sc vrši v krčmi na litvanski meji. Dva va* gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri* peljala sem Olrcpjcva, ki jc pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrcpjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrcpjeva rešita. Četrta slika sc godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa niuči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Sujski mu prinese zdajci vest o groznem pojavu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Dcklice slave lepoto svoje gospodarice Ma* rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za* ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po* stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, c,3 postane car. Šesta slika se dogaja pod mestom Kromi. Otrepjevi pri* ^aši so naščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj* stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur Je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi* trija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in Krc navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni caiJa, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil ga Jc nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v same* s*an, da najde tam odpuščenjc za svoj strašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. 15 — Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murger-ju napisala G. Giacosa in L. Ulica, uglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor) . Marcel, slikar (bariton) Schaunard, glasbenik (bariton) Collin, filozof (bas) Mimi (sopran) Musette (sopran) Alcindor (bas) Benoit (bas) . . Parpignol (tenor) Carinski stražnik (bas) ) g. Kovač, g. Romanovski. g. Trbuhovič. g. Zupan, gna Zikova. gna Thalerjeva. g. Zorman. g. Mohorič, g. Drenovec. Dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-noit-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, naj ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša dobiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, da_je bil Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini razljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata. Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, ker hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne gre izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, njegova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, Rudolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; prižgana sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, da je izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, 16 — Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno »Momus". Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoča združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pri barieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prpsi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašni četvorica uganja svoje burke, kar Prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. a morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo niore; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi ze oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo, “a je mrtva. — 17 Prodana nevesta in njen avtor. 1866. leto je bilo burno. Na češkem severu so se odigravali bojni prizori. Prusi so rinili po vseh dostopil h cestah skozi krkonoške hribe ter gnali pied sabo mešano množico avstrijskih vojakov, častnikov, generalov itd. Sledila je nesrečna bitka pri Kraljevem Gradcu, in pruska vojska se je bližala počasi srcu Češke — Pragi. In ob tem času je stopila skoro neopaženo in s plahimi koraki v starem narodnem gledališču na oder „Prodana nevesta". Nihče prisotnih ni slutil blesteče bodočnosti in velikih triumfov Smetanove prve komične opere. Z milim nasmehom na 1 cu, v preprostem kmečkem krilu, s toplimi melodijami na ustnicah je priplesala po lahkih na- rodnih ritmih na oder, da bi si takoj pridobila srca poslušalcev, da bi v njih zapustila nepozabl|iv vtis svoje naivne krasote. Kakor s čarobno paličko je odprla lepoto pomladne dežele, prepevajoč pesmice, ki so zrastle nekje globoko v duši te zemlje . .. Zato je postala vsem, ki so jo slišali, tako znana in draga, ker so čutili, da je tudi iz njih krasila, da so njene korenine obenem tudi njihove. Zvabila je s svojim čarom i druge, ki niso bili z njo v tem intimnem razmerju, zvabila je smehljajoča se nevesta vse, ki so prišli 7. njo v stik. Pridobila si je tisoče ženinov! — Prešlo je mnogo let in večno mlada nevesta je nastopila pot v velika svetovna mesta. A historija se je spet ponavljala. Najdena od G. Mahlera je slavila triumfe na Dunaju, prišla v Nemčijo in v Rusijo, kjer je našla spet prijateljske duše. Danes ni večjega gledališča, ki bi je ne imelo na repertoarju. Njena prvotna oblika ni bila takšna, kakoršno vidimo danes. Komponirana je bila v stilu stare komične opere, t. j. razvrščena je bila na posamezne številke (arije, duete, ensemble itd.), med katerimi se je nahajala po vzoru klasičnih komičnih oper proza. Šele pozneje je komponiral Smetana recitative namesto proze in ustvaril takorekoč tip Smetanovega recitativa. In uvertura ? „Če bi napisat Smetana samo to, bi se lahko štel med najboljše glasbenike," ni reke! nihče manjši nego Mahler. To je biser glasbene literature. Od prvega velikega razmaha čez celo fugato v godalih, čez drugi tema in vso izpeljavo do kode tvori eno samo vseskozi mojstersko delo. Škoda, res škoda, da niso prodrle druge Smetanove opere tako v svet. Zaslužile bi to, če ne vse (zaradi slabih libret), sigurno nekatere izmed njih. 18 — Smetana je začel komponirati opere precej pozno, skoraj v štiridesetem letu svojega življenja. Rojen leta 1824. v Lito-mišlju, vzgojen doma in na akademski gimnaziji v Pragi, je počel študirali glasbo pri prof. Prokschu. Postal je izvrsten pianist in učitelj glasbe. Komponiral je klavirske reči, kakor so Češke tance, Listky pamatniku, Les reves in mnogo drugih ter zbore, od katerih so postali mnogi popularni. Radi slabih razmer je naprosil Liszta za podporo (da bi odprl klavirsko šolo) in jo tudi dobil. Pozneje oddide na Švedsko kod vodja filharmoničnih koncertov in učitelj klavirja. Tam komponira prve orkestralne skladbe, simfonične slike Walds1ynov tabor, Richard III., Hakon Jari v stilu novoromantikov (Wagner, Liszt, Marschner etc), ki so dajali smer tedanji glasbi. Čez tri leta se vrne nazaj v Prago. Tu ustvarja prvi filharmonični orkester Žofinskii filharmonie in se loti komponiranja oper. Njegove opere slede v tem redu: Branibori v Čechach, Prodana nevesta, Dalibor, Hubička (Poljub), Dve vdovi, Tajemstvi (Skrivnost), Libuša, Čertova stena. Od Hubičke naprej ga prične preganjati slična usoda kakor velikega 13eethowena. Smetana 'zgut Ija posluh in leta 1874. ne sliši ničesar več. Popolnoma gluh komponira Libušo in veliki ciklus simfoničnih Pesmi „Ma vlast“. Svojo lastno tragedijo slika v godalnem kvartetu „Iz mojega življenja*. Visoki ton gosli (ki mu je zvenel pri gluhoti vedno v ušesu), se zareže bridko v srce vsakega poslušalca in ga strese pri spominu na tragiko genija. Z gluhoto prihaja počasi duševna bolezen in veliki genij konča 8voje življenje tragično v norišnici leta 1884. Bridko mi je bilo pri srcu, ko sem bral od prof. dr. Hlave leta 1914. objavljeni zapisnik o sekciji Smetanovega trupla. (Hlava je bil ob času Smetanove smrti zdravniški asistent in spravil prepis zapisnika za spomin.) Eu stavek se glasi Približno takole: Šestdesetletni mož male postave, slabe kon-®titucije in slabo prehranjevanega telesa . . . Evo par besed, ki slikajo življenje genija . . . In medtem pleše z milim nasmehom na licu, v preprostem kmečkem krilu, s toplimi melodijami na ustnicah, v lankih narodnih ritmih Nevesta in si pridobiva srca in misli vseh. A. Balatka. 19 Ko diši lice še po šminki. Včasih, ko pridem od predstave, in diši moje lice še po šminki, zagrnem okno svoje sobe z gostimi zastorji tako, da ne pada noben žarek svetlobe ven na ulico, da misli vsakdo, ki me pozna, in ve kje stanujem, da me ni doma, ali pa da že spim . . . Potem pogrnem rob moje pisalne mize z belim prtom in postavim nanj rdečega vina, ki sem si ga kupil sam, in rdečih rož, ki sem si jih kupil sam . . . Nato prižgem vse sveče, kolikor jih imam — jaz liubiin trepetajoče plamene — in pogasim vse električne žarnice . . . Nato sedem na zofo in povabim vse svoje ljubice in vse svoje kritike . . . Sem kavalir: povabim tudi one, ki me niso ljubile, da celo one, ki so me varale, in celo one, ki so mi pisale, da me ne ljubijo več ... in onim pošljem povabila z zlatim robom, ki so pisali o meni, da sem velik umetnik, celo onim, ki so trdili, da ni tako hudo z mojo genijalnostjo, da, celo onim, ki so mi dejali, da sem šarlatan ... Pa sedem v kot zofe, prižgem cigareto, napolnim kozarce, da se v njih zrcalijo rdeči jeziki trepetajočih plamenov ... In čakam . . . krožim kolobarje dima in čakam . . . Čakam . . . potem pustim, da zazvoni električni zvonec, in moji gostje prihajajo . . . Najprej pride ona, ki sem jo prvo ljubil in ki se je poročila baš oni dan, ko sem se vrnil od daleč . . . Baš ona . . . Potem pridejo trije kritiki ... vsi nosijo očala ... in vsi trije mi stisnejo iskreno roko in govore besede, ki jih rabimo ob sprejemu . . • Da jih veseli, da so počaščeni, da niso hoteli izpustiti izredne prilike ... In zopet zvoni zvonec . . . Pride ona druga, ki mi je dejala tisočkrat, da sem ji najdražji, in se poročila — z drugim . . . Zvonec zvoni kar naprej . . . One iz daljnih krajev pridejo . . . one, ki sem jih varal jaz, in one, ki so bile moje iz prepričanja ... in vsi kritiki so pri meni . . . Celo oni, o katerih sem dejal, da imajo lepe žene ... Še enkrat zvoni zvonec ... In pride ona, ki ima strogega moža . . . „Samo za trenotek," pravi »sem prišla. Rekla sem možu, da traja predstava do polnoči . . .“ Ko so vsi tu, dvignem čašo, polno rdečega vina in polno rdečih jezikov, ki se zrcalijo od plamenov sveč, in jih pozdravim ... »Pozdravljam Vas gospoda," pravim in naredim gesto, ki mi je lastna, in ki je ne ponaredi nihče, »pozdravljeni vi vsi, - 20 ki vam je moje življenje zanimivo in drago .... Pozdravljeni vi, ki se me spominjate v srcu, in vi, ki se me spominjate v besedi . . . Pozdravljeni! ... In sedaj pustim, da me pozdravijo vsi, stoje, s čašami v rokah, in jaz jim odzdrav-Ijam. V fraku, z belo kravato in lakastimi čevlji ... In z rdečim robcem v telovniku ... In v očeh kritikov vidim hvalo mojemu vinu in v očeh deklet vidim ono, kar se ne pove na glas . . . Jaz pa sem diskreten in pričnem razgovor . . . Pričnem ga z njo, ki mi je dejala prva, da me ljubi. . Ona ve, da je bila prva, zato se smehlja pomembno in mi gleda v oči . . . „Kako se imate, milostiva,“ pravim, „redko vas vidim . . . Zadnjič sem vas srečal v parku in vozili ste voziček . . „Da,“ mi odgovori, „na zrak mora, in jaz nimam služkinje . . .“ — *Kje so'časi, ko sva sanjala midva o malih ročicah in o vozičku in o tem, kako bi imenovali malega . . . Nebo, Jolan . . . Nju? . . .“ Potem se oglasi gospod kritik z brado in pravi . . . „Da, da, časi hite, ko je bil Nolli pri nas " vi se tega ne spominjate . . . ampak revmatizem, veste, to Je huda reč! . . .“ In jaz napijem gospodu, poznam njegovo slabost, in oba izpijeva čaši do dna . . . Potem nagovorim °no, ki je prišla poslednja . . . Ona ve, zakaj je prišla, poznam .10, in vem, da ne bo odšla . . . Ima vijoličasto obleko in zlat pas krog zlatih las . . . Ko so bili časi se drugi . . . čeprav '*rez Nollija . . . takrat je bilo to znamenje . . . Vijoličasta svda in zlat pas . . . krog zlatih las . . . in dolga, vroča noč . . . In rečem ji . . . „Vi, milostiva, se oblačite še vedno tako okusno . . . svila in zlati lasje ... o vi veste . . nisem še teko star . . .“ — „Ah,“ pravi ona, „gospoda, glejte ga, veste, Vl ste . . . povem vam na uho, kaj ste,“ pa se skloni k meni, da začutim šelest svile in vonj njenih zlatih las, ter mi šepne na uho. „Volka ni doma — jaz ostanem." In jaz napravim zacuden obraz in pravim tako mirno, kot je to le mogoče, ”ni mogoče", potem dvignem čašo in trčim ... in čaši zadenita ter pravita „da“. — Igram komedijo ... Igram ... In nihče ne ve, da igram . .. aJti moje vino je dobro, in sveče gore mirno ... In rdeče r°ze) ki sem si jih kupil sam, dehte . . . Jaz pa vstanem, farnem rože iz vaze in jih poklanjam damam ... Rdeče rože... n pravim: ni prav, da vam poklanjam te rože, bas te rože, danes zjutraj mi jih je prinesel nekdo od neznane obo-^valke ... Vi pa, gospodje, dovolite, da dotočim kozarce ... jla.l b0 blagoslovljena ona, ki mi je poklonila to rujno kapljo .. zopet zazvene kozarci, lepe besede, polne priznanja, padajo t zlat rahel dež na mojo dušo, na moie lice, ki diši še po S|uinki . H — 21 — Ura postaja pozna in sveče dogorevajo . . . Takrat se poslavljamo . . . Iskreno ... z ljubeznijo ... z vsem onim, cesar v resnici ni več nad nami .. . Jaz čutim poglede in pritisk roke . . . kajti moje vino je dobro in moje rože diše . . . Poslavljamo se . . . Vsem stisnem roko ... a njej, najpoštenejši, stisnem še ključ od svojih vrat . . . Spre nim svoje goste .. . potem odgrnem okno in pogasim sveče . . . Prižgem žarnico, odeto v rdečo svilo . . . Skozi okno veje noč in škilijo zve/de. pod oknom odmeva razgovor mojih gostov ... V sobi pa za-šelesti svila . . . In jaz obrnem ključ od vrat . . . Dvakrat . . . Tako je včasih, ko pridem od predstave, in diši moje lice še po šminki... O Š. l-v — 22 — Tragedija mladosti. i. Ne morete niti popolnoma verjeti, kako dolga je zgodba g- Stojanoviča. On, ki velja na beogradskcm trgu za večno mladega, pa ima za seboj tako dolgo zgodbo. Gospod Stojanovič? je rekla na lanski svetosavski zabavi neki svoji intimni prijateljici gospodična Petrovičeva — a, gospod Stojanovič je zimzelen med cvetjem, ki raste na beogradskih plesih in zabavah. Če bi tudi ta primera bila do gotove meje točna, bi je ne bilo mogoče doslovno potrditi, ker bi se o g. Stojanoviču ne moglo reči, da je „večno zelen". Nasprotno se zdi, kakor da ona dolga zgodba, ki je ostala po njem, potrjuje dejstvo, da je bil ,,večno zrel". To zgodbo bi bilo zelo težko pripovedovati. Če bi bil g. Stojanovič na katerikoli način znamenit človek, bi bil njegov življenjepisec v veliki nepriliki, kadar bi sedel in hotel pisati njegov životopis. Njegovo življenje je sestavljeno iz neštetih drobnih dogodkov, i/, množice neznatnih pojavov, iz katerih se spo/.na drugo življenje. Mlada gospa Jankovička se je omožila pred 7 leti in na dan njene svadbe je bil dan senzacije, dan poln uginanja, Šepetanja, tako v cerkvi ob času poroke, kakor pozneje na svadlii.' A o čem so šepetali? Kaj so ugibali? Vsi so vedeli do *edaj, da je gospodična Milka, današnja gospa Jankovička, snirlno zaljubljena v g. Stojanoviča in on vanjo. Pa kako, se ženi naenkrat z drugim? Ali je nezvesta ona, ali S- Stojanovič? Poglejte, ta zgodbica iz življenja gospe Jankovičke že kaže skrivnosti življenja g Stojanoviča. Ravno tako je bila gospa Simička na dan svoje svadbe »Junakinja dneva“, če se more o nevesti na dan njene Poroke sploh reči, da je »junakinja dneva®. Znano je bilo rav"o tako. da je imela rada g. Stojanoviča in 011 njo, in Poglejte, zgodba iz njenega življenja kaže skrivnosti življenja g- Stojanoviča. Niidalje, ko je g. Džordže Nedeljkovič zapodil svo o ženo 'n so se o tem ra/govarjali mesec dni na vseh beogradskih Zurf'lli njega. 2. Na zabavi univerzitetske omladine je plesal g. Stojanovič a,»sko leto prvo kadriljo z gospodično Leposavo Nešičevo. — Kdo je ta gospodična ?. so se spraševale matere, "ekdanje znanke g. Stojanoviča. '— Kdo je ta gospodična? so spraševale mlade gospe 1,1 starejše gospodične. • k. — Kdo je ta gospodična? So se vprašali mladeniči, so mislili, da je njihov zapisnik beogradskih gospodičen Popohi. 25 — A gospodična Leposava je bila res v tej sezoni novinka. To je bil njen prvi ples. Celih štirideset dni je trajal na njenem domu boj za ta ples. Oče je bil zato, da se je še ne pelje. — Zgodaj je, nosi še kratko krilo. Počakajmo do prihodnjega leta. Mati je bila zato, da gre. Razume se, da je držalo dete z materjo. Na koncu koncev: bela halja sega do členkov, torej je malo daljša, kakoršno nosi navadno; prišla je frizerka, da iz kite, ki visi po hrbtu, splete frizuro, ki je primerna dekletcu takih let. In z belim cvetom v laseh, s srcem polnim strahu, je stopila Leposava prvič v svet. A prvi, ki ji je ponudil roko, je bil g. Stojanovič. Začetek in konec življenja, ki ga žive srca, si nista bila še nikoli tako blizu kakor ob tem času. On, ki si je populil iz las belo cvetje, s katerim ga je okrasila priroda, in ona, ki venča svoje lase z belim spomladanskim cvetjem. Stopil je pred njo, poln plemenite pozornosti. Opazil jo je v kotu za kopico deklet, ki so se kakor na razstavi postavile v prednje vrste, skromno, mirno, plašno dekletce, in ko se je približal, da ji ponudi roko, jo je ponudil zato, da jo popelje na stezo življenja, na katero bi se sama le težko od-očila stopiti. A ona je radostna sprejela roko. Rajša njegovo kakor kogarkoli. Znan ji je, njegovo ime se imenuje tudi na njenem domu: Živi o njem tradicija in prehaja z generacije na generacijo; čula je celo, kako je njen oče ob priliki nekega spora z njeno materjo omenil tudi ime g. Stojanoviča. Rada se je naslonila na njegovo roko, in ko je to storila, je čutila, kako jo je minil strah, in bila si je v svesti, da pojde zdaj po dvorani kakor vihar vprašanje: „Kdo je ta gospodična?" Z doma je šla z željo, ki ni bila večja od poznanstva s kakim visokošolcem, a dosegla je več kakor hi mogla sanjati- Kako hvaležna hoče biti g. Stojanoviču, kako hitro se bodo množila njena poznanstva, kako je zdaj izključen bratranec tudi pri drugi kadrilji, a kako šele pri prvi, katero bo plesala z g. Stojanovičem. — Da bi vsaj vedela, kaj se more on razgovarjati s taki*11 dekletcem? Vpraša gospa Pavlovička sosedo, okrašeno z n o-jeviru perjem. — No, g. Stojanoviču nikoli ne manjka vsebine za raz-govor z ženskami, odgovori gospa z nojevim perjem. — Da . . . z ženskami, naglaša gospa Pavlovička, da, 1 gospemi . . . nazadnje tudi s starejšimi dekleti, ali ... s takiif otrokom. - 26 A otrok se je med tem zelo prijetno razgovarjal z g. Stojanovičem. Spraševala ga je o tem in o onem, in on ji je dajal navodila. Izbiral je pazljivo besede, in sprejemal vsako njeno vprašanje tako nežno, kakor se prinašajo k ustnam prvi spomladanski cvetovi. A ko je bila končana prva kadrilja, je bila ona že toliko zaupna, toliko svobodna, toliko iskrena, da mu je smela izreči Prošnjo, katere ne bi smela izraziti marsikatera starejša gospodična. — Ne zapustite me! Tako srečna sem, ker ste vi moj Prvi plesalec. Ne jezite se, ali meni bi bilo tako prijetno, če bi tne izvolili tudi za drugo kadriljo, pa tudi za valček . . . — Vaš sem za ves večer, ji je odgovoril on nežno. Leposavo so odvedli starši ob dveh ponoči domov. Dovolj je za prvič, je dejal oče. — Tudi jaz dremljem, je rekla mati, po onem starem Pravilu, da so matere vedno čuječe, dokler ne pripeljejo hčere v svet, a kakor hitro jo privedejo na zabavo, imajo pravico dremanja in se te pravice tudi točno poslužujejo. Leposava je legla zadovoljna v posteljo in se pokrila P'eko glave, da bi mogla tako tem lepše sanjati. A sanjala 'e o bodoči zabavi. Na tej bodoči zabavi ji ni več potreben Stojanovič, ker je on že starejši gospod, in se zato ni ''•ogoče z njim vedno zabavati; gotovo si poišče svoje društvo. storil ji je prijetno uslugo; vsi jo poznajo, vsi so se nocoj *atljo zanimali in na prihodnji zabavi pridejo prosit za ples. apazila je mladega podporočnika, ki se je zanimal zanjo, asi je komaj končal akademijo. Videla je dobro, kako jo je Pfenioti-ii s pogledom, ki pravi: Na prvi prihodnji zabavi te uvažujem! , A g. Stojanovič? No, tudi on je odšel z zabave takoj, °v so odvedli starši Leposavo. Mislil je, da še ostane, ali nič ga ni zanimalo. Bilo mu je naravnost neznosno. Dvignil •le, odšel domov, toda nič ga ni več zanimalo. Tudi po- skusi) je, da leže in zaspi, ali brez uspeha. Dvignil se je odprl predal in vzel v roke ono pismo. Tisto, ka- ga ; Je prejel pred tolikimi leti od neke šivanjkarice. Vnovič -le prečital, prečital dvakrat, pa ga nežno zravnal in položil Predal. „ ~~ Samo v teh letih se iskreno ljubi! je šepetal in vnovič gasi1 svetiljko. 3. Oče • zume se> da 80 nastali v Leposavinein domu novi boji. ^ati Pr‘vo^ obišče hčerka eno zabavo, ali ne več. Pa je branila željo hčerke, ki je hotela posetiti vsaj še — 27 - eno zabavo. In blizu je bila prireditev Ženskega društva; a to so tako lepe zabave in obetajo tudi veliko udeležbo. A Leposava se je že zamislila v drugo zabavo in podporočnika. Končno so ji preskrbeli novo obleko, in sicer rožnato, ker je imela prvič belo. Tudi so ji vtaknili v lase drugačen cvet in v dvorano je stopila prostodušnejša ter ni niti mislila na bratranca, ki bi moral z njo plesati, če bi slučajno ne našla drugega plesalca. In mogoče je misliti, kako je bila presenečena, ko je prišel spet g. Stojanovič. Ni ga prosila, toda sam je izjavil: Vaš sem za ves večer. In bil je njen kakor o prvi priliki in tudi njun razgovor je bil živahnejši. — Najprej ini povejte, kaj ste sanjali po prvi zabavi, je dejal. Jaz? Pa . . . sanjala sem o drugi zabavi. Premišljala sem, kako bo na drugi zabavi. In tako sta se razgovarjala. Pripovedovala je o sebi, o družicah, o svojih željah in nadah in se o tem in onem. A 011 njej? . . . Prosil jo je za sestanek. Želel je, da s<3 sestane z njo na samem. Pa zakaj? je vprašala naivno. t — Želel bi vam nekaj odkritosrčno povedati. — Pa povejte mi, tukaj mi recite . . . — Ne . . . hotel sem obširno, zelo obširno z vami govoriti. Vedela ni, ali naj obljubi. Tega sploh ni pričakovali' Medtem ni videla v tein vabilu ničesar strašnega, ničesa*' opasnega. Ni ji prišlo na misel tisto, kar bi prišlo vsaki drug' malo starejši. Končno, ko je svojo prošnjo že večkrat ponovil, se je udala. A zakaj se ne bi udala? Bila je zelo radovedna, o cen1 ji hoče obširno govoriti. Gotovo ji bo kaj pametnega svetovab kot starejši od nje jo pouči, kako se naj vede v bodoče zabavah. Dobro, ona je za sestanek, toda vršiti se mora don>9’ ne izven doma, naj pride zato on k njim na dom. — Ali hotel bi govoriti samo z vami na samem. — Pa ... ne vem kako . . . Ha, veste, kako napraviva — Kako? ,b — Jutri gresta oče in mati na zadušnico, okoli deset' dopoludne. Sama bom doma. Ali bi inogli takrat priti? — Hvala vam. Takrat pridem. — 28 — I 4. Po plesu je g. Stojanovič v svojem stanovanju še dve uri cul. Peč je prijetno grela sobo, a on je korakal gor in dol. Premislil je vse svoje življenje, pusto in brezciljno. — Spomini, sami spomini. Kaj je še katero življenje bolj prazno nego tako, ki je sestavljeno iz samih spominov? Nazadnje bi bili vendar tudi spomini nekakšna hrana življenja, toda le, dokler so blizu. Čimbolj pa postajajo minulost, čimbolj se oddaljujejo, tem večja praznina obdaja človeka. Če pomislim na gospo Jankovičko . . . čemu nanjo spomin? Poznal »em jo mlado in lepo, vitko in lahkonogo kakor srno. Z modrimi rožami v laseh in zanosnega pogleda. A zdaj . . . okoli "je skačejo štirje otroci, življenje jo je utrudilo. Vsak dan hodi na trg, kupuje korenje in krompir, resna je, in njeno celo je polno skrbnih gub. Čemu mi nanjo spomin ? In zakaj nisem niti ene od vseh navezal stalno nase . . . Po teh mračnih mislih je sedel, potem spet vstal in nadaljeval. — Pojdem in porečem ji odkrito: dekletce drago, ljubim te- Pri njej najdem ljubezen, katero zbudim sam in ki ne Srne postati samo spomin. In drugi dan, okoli desetih, koraka on, Stojanovič, salonski lev, junak tolikih zgodb, krotilec tolikih src, proti sta-novanju Leposave in nosi ravno toliko straha v prsih kakor ^eposava na svojem prvem plesu. — Porečem ji odkrito: dekletce, jaz te ljubim. S temi besedami je prestopil prag, s temi mislimi je pokal na vrata. A ko se je odzval iz sobe njen otroški in zvočni glasek, začutil, kakor da mu je pričela goreti duša. Gre počasi v sobo, ona mu teče vesela nasproti, prime nJega roko in jo presrčno — poljubi. Stojanovič prebledi. — Kaj delate, zašepeče. ~~ Kaj ? vpraša ona. — Zakaj ste poljubili mojo roko? — Za božjo voljo, saj vendar vem, kako se moram vesti starejšim! ■ Stojanovič težko vzdahne, nekaj se mu v prsih .zlomi, a °C1 mu kanejo debele solze. ~~ Kaj vam je? Zakaj jočete, ga naivno vpraša dekletce. ~~ Ta trenotek sem končal svojo mladost. Ta trenotek ? Da. In vi mi boste oprostili, ker ne morem dalje atl- Takoj, takoj grem domov. - 29 — Zakaj? Ali mi ne boste ničesar povedali? Niste dejali, da morate obširno govoriti zmenoj? - Ničesar vam nimam povedati . . . ničesar. Stojanovič krene domov in ostavi na pragu začudeno dekletce. * * * Pride domov in se bridko razjoče. Najbrž prvikrat v življenju. Minula je torej mladost, ne da bi bil opazil, ne da bi bil opazil. Mislil sem, da sem še mlad. Potem odpre tiste predale in prične metati v peč vse zavoje po vrsti. Pisma, cvetje, fotografije, vse je požiral zdaj ogenj kakor nekoč njegov pogled. In samo tisto pismo, pismo tiste šivanjkarice, pismo, ki ga je ^motilo, je še enkrat prečital, predno ga je vrgel v ogenj. In od takrat so njegovi predali čisti, ne hodi več na zabave, ne puli sivih las, ki so mu posuli zdaj glavo kakor ivje. In o njem se več ne govori. Niti na zabavah, niti na plesih, niti na žurfiksih. Zimzelen več ne zeleni. Večne mladosti ni. B. Nušič. — 30 — Zimska. Zunaj temen zimski dan, sivi mrak življenja bliža se moreč, bolan — naša pesem jenja. Zdaj končano vse se zdi, radost nam ni mari, in če pride kdaj pomlad, mislim, bomo stari. R. P. ♦ ♦< >♦ •---- Resignacija. Na okno mraz ledeno cvetje črta, in veter pleše nad poljano. Zakaj, si ljubica, potrta? Veseli se in pojdi z mano. Sredi viharjev, sredi burij boš srečna, kakor takrat v maju in ob skrivndstipolni uri za vekomaj bo šla mladost od naju. Gustav Strniša. - 31 - Cene prostorom. Parter Drama Opera Sedež I. vrste 10 D . . . 15 D „ II. - III. vrste . . . 9 . . 13 „ „ IV. — IX. vrste . . 8 . • 10 „ „ X. - XIII. vrste . . 6 „ . . . 8 „ Dijaško stojišče .... 2 „ . . 2 „ L9Že Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . 40 „ . . . 60 „ Balkonske lože za 4 osebe . 30 „ . . • 45 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju 8 „ . . • 10 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . 5 „ . . 8 „ Balkon Sedež I. vrste • 7 „ . . • H) „ „ 11. — III. vrste . • 5 „ . . 7 „ Galerija Sedež I. vrste 3 „ . . • 4 „ „ II. — V. vrste . ~ „ . . 3 „ Stojišče 1 „ . . • 1 Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno glc' dališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. — Sedeži in lože se naročajo lahko tud telefonično (štev. 231). Med predstavo vstop ni dovoljen. 32 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ^ e