170. številka. Ljubljana, v četrtek 26. jnlija. XXI leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja VBak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje man za avstro-ogerske d e ž e'l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld„ za Četrt leta 1 $»ld„ za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk*. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniBtvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Pokristijanjenje Rusije. (Dalje.) Vladimir je zvedel besede kristijana o ničev-nosti idolov in o jedinem Bogu, stvaritelji neba in zemlje, kateremu služe" Grki. Poslušal je podobne besede tudi druzih kristijanov, ki so bili ostali v Kijevu s časa svete Olge in bo sedaj naudušeni po pogumnem potegovanji za sveto vero mučenikov Teodorja in Ivana zaceli vero svojo zagovarjati proti knezu. Knez je vsled tega začel resno premišljevati o raznih verah in se preveril kmalu o ničevnosti idolstva. Hitel pa ni s spremembo vere dobro vedoč, da stvar treba dobro premisliti. Po sosednih deželah se je zvedelo, da misli ruski knez vsprijeti novo vero. Prišli so v Kijev učitelji raznih ver in vsak je želel kneza pridobiti za svojo vero. Najprej so prišli mohamedanski učitelji od Turkov in Bolgarov, živetih za Volgo. Prigovarjali so ga, da bi pristopil k njihovi veri, katero so silno hvalili. Knez je pa kmalu spoznal, da njih vera ni prava in je odposlal učitelje. Na to so prišli od Nemcev katoliški učitelji, a knez se tudi ni mogel odločiti za njih vero. Izza Volge od Kožarjev prišli so tudi židovski učitelji in rekli so Vladimiru : „ Kristijani verujejo v Onega, ki smo ga mi križali, mi verujemo v Boga Abrahamovega, Izakovega in Jakopovega." Razkladali so mu svoj zakon, a Vladimir je odgovoril jim: „Bog se je razjezil na vas in zaradi grehov Vaših Vas razkropil po vseh deželah. Kako hočete učiti druge, ko je Vas zavrgel Bog. Ko bi Bog Vas ljubil, ne bili bi razsejani po tujih deželah. Vi hočete, da bi taka osoda doletela tudi uas". Nazadnje prišel je propovednik pravoslavnih Grkov. Najprej je pojasnil Vladimiru lažnivost mo-hamedancev. Na to je rekel Vladomir: „Prišli 80 bili tudi židje in rekli, da Nemci in Grki verujejo v Onega, katerega so židje križali." „Res je tako", odgovoril je propovednik, „kajti že stari Judejski proroki so prorokovali o rojstvu, trpljenji, križanji, smrti, ustajenji in vnebohodu Gospoda. Ko se je vse zgodilo, kakor so prorokovali in so židje ostali neverni, je je Bog razkropil po svetu." Propovednik je razložil knezu, kako je Bog ustvaril LISTEK. Slike kazaške. Kozak Volod v „uradii". Češki napisal E. Jelinek; poslovenil 1* od v i d o v s k i. Vaša prevzvišenost, veleblajmrodni gospod na čelnik Aruip Nikiforovič B., odpustite mi laskavo, da si dovoljujem Vašo okrajno pisarno tako opisati, kakor se mi je storila nepozabljiva. V uteho Vam more biti okolnost, da je to, kar povem o njej povedalo o njej že sto ljudij, in da si more mojo sodbo (povsem veleskromno) privlastovati še mnogo inih sličnih pisareu tako pogosto raztresenih po svetej Rusiji. Sicer sem osvedočen, da Vas moje pripovedovanje ne bo prav nič iznenadilo; povedali so Vam namreč v mnogo lepšej podobi najslavnejši ruski pisatelji, počenši z Gogoljem, Turgenjevom pa do Saltikova. A kaj Nekrasov ? Vidim, kako se po-8mehujete. Toda zapomnite, Vaša preuzvišenost, da so baš ti ljudje najbolj ljubili sveto Rusijo, in ne jemljite mi v zlo, da sem se raje bavil z Gogoljem, Turgenjevom in Ščedrinom, nego z— Vami. Sploh pa menim, da ima Vaša ruska država toliko krasnih strank, da v resnici svet in človeka, kaka sta grešila prva Človeka, pripovedoval mu o potopu, o starih očakih in prerokih, ki so oznanovali izvoljenemu narodu sveto resnico, 0 velikih čudežih in znamenih, katere je delal Bog, da bi ohranil vero izraelskemu narodu, o proroko-vonjih, s katerimi je razodeval Bog, da pride spasitelj DA svet, da bode rešil svet, kako je Božji sin prišel na svet, kako je arhangelj oznanil Mariji, da bode rodila Sina božjega, kako je učil, delal čudesa, trpel, križan bil, od smrti ustal in v nebesa šel. Naposled mu je še pravil o poslednji strašni sodbi Vladimiru je pravoslavna vera ugajala in propovednik mu je svetoval, da se da krstiti. Vladimir je pa rekel, da bode še počakal, da dobro premisli o verah. Odpustil je propovednika s častjo in darovi. To je bilo 986. leta Drugo leto je knez sklical boj are in starejšine, da so se posvetovali. Povedal je jim, da je prišlo več verskih učiteljev in je vsak hvalil vero svojo. Izbrali so 10 mož, kateri so po ukazu kneza šli k Bolgarom, Nemcem in Grkom v Carigrad, da se na lici mesta preverijo, kake da ro njih vere. Tedaj sta v Carigradu vladala brata Vasilij in Konstantin. Ko so He carju Vasiliju predstavili ruski odposlanci in mu povedali, po kaj so prišli, se je razveselil. Patrijarh je pa vse priredil za slovesno službo božjo v cerkvi Svete Sofije. Ccsay .s«*;;; ;c spremil ruske odposlance v cerkev, kjer so je postavili na tak prostor, da so lahko videli vso krasoto in blago dejnost službe božje. Ruski odposlanci so bili silno presenečeni in pohvalili so grško službo božjo. Ko so prišli domov je knez zopet sklical boj are in starejšine, da odpo-slauci poročajo, kaj so videli. Odposlanci nikakor neso mogli prehvaliti grške službe božje. Rekli so, da ondu res Bog biva mej ljudmi. Boj ari so rekli, če bi bila grška vera slaba, bi je ne bila vsprejela Vladimirjeva bahka, ki je bila najmodrejša ženska na svetu. Vsi so se izrekli za pravoslavno vero in sklenili, da se dado krstiti. (Konec prih.) Iz življenja kralja Milana. Neimenovan, izvestno pa dobro poučen pisatelj priobčil je v Praških „Narodnih Listih" par jako zanimivih podlistkov o srbskega kralja življenji. Iz- ne treba ožarjati z nepravim bengaličnim ognjem temnih stranij, niti zakrivati jih s kako preprogo. Povejte sami, ali bi ne odvrgli knjižice, katera bi slavila do nebes to Vaše činovništvo, teh Vaših „Činov"?! Nasmehnili bi se, a ko bi molčali, gotovo bi si rekli v srci, da pisatelj za to nečesa hoče . . . Jaz nečem ničesar, vendar si najmanj želim, da bi mi kdaj očitali, da sem se Vam nedostojno laskal . . . Naj o Vas iu o Vašej pisarni premišljujem na katerikoli način, naj to sučem na katerokoli stran, stekajo se moji vspominki vedno v jedno neizpre-menljivo celotno sodbo, da je ta Vaša pisarna v meni zapustila vspominke za Vas ne popolnem laskave. Kar se posebej Vaše osobe tiče, ne srdim se, akopram moram odkritosrčno priznati, da se mi je zdelo preumazano, ko ste me ondaj odpravili kakor . .. glejte, se li spominate'? Bil sem poln žolči! ... Ali vi ste star širok gospod, na Vaših prsih leži teža mnogih redov in bili ste mrzki (Bog ve, kai Vam je ondaj Vaša še dandanašnji krasna iti mila Darij a Fedorovna napravila) — kako bi se torej mogel na Vas srditi, ko sem se drzno osmelil 1 s ponižnimi stopnjami priti k „vlast.iomogočnej" mej velezanimivega gradiva, katero je raznim listom bilo v posebno slast, •posnamemo le markantneje epizode. Po primernem uvodu in ko nas je seznanil z osobo Milanovo, pravi rečeni pisatelj: „Ni še dolgo temu, da je bil Milan na Dunaji jako črtena osoba. Šaljivi listi bavili so se ž njim ne baš laskavo, pri-občevali so podobo njegovo v raznih spremembah iu karikaturah in zlasti se je poudarjalo, da je Milanov ded s prašiči tržil, da torej dinastija Obreno-vičev nikakor ne sodi mej vladarska hiše evropske. A hkratu nastal je preobrat in kralja Milana začeli so proslavljati kot blagosrčnega vladarja, ostroumnega politika, pristnega kavalirja itd. Preobrat ta pa se ne strinja s srbskega naroda mnenjem. Dočim so Duuajski in Peštanski listi odvetniki njegovi, nema v deželi niti jednega prijatelja Obkoljen je od ljudij, ki so vsega zmožni in ki so s prilizovanjem dobili kralja v mreže svoje. Začetkoma se je mislilo, da je slaboten, a ta sodba ni bila prava, Milan ima krepko voljo, ki se že trdovratuosti približuje. Ven-der pa ta pogum prav nič ni podoben starih srbskih boriteljev junaštvu. Pri tem pa se smatra za posebnega ljubljenca sreče, katera mu je zares često mila. Prvič, ko je še otrok zašel prestol srbski, pozneje, ko je Natalijo Kečko kot soprogo dobil na svojo stran. V zadnji čas obrnila mu je sreča hrbet. Narava Milana ni skopo obdarila; dala mu je impozantno vnanjost, bogate duševne darove in plam-tečo zgovornost. Dandanes je v njegovem telesu tolpa raznih boleznij, njegova sodba inotua, zgovornost preminola. Premembo to prouzročili so sovražni uplivi v prvi mladosti in čudo je, da jim ni že popolnoma ulegel. Njegov prednik na prestolu bil je umorjeni knez Mihajlo Obrenovič. Ko so v parku Topčider-skem zadoneli zavratni streli, ki so porazili kneza, bil je Blaznavac vojni minister. Njemu gre hvala, da je dinastija Obrenovičev obdržala vlado, kajti on pregovoril je vojsko, da se je izjavila za dinastijo in da si nihče ni upal ugovarjati. Seveda je to storil iz sebičnih nagibov, kajti njegova soproga bila je rodom Obrenovieeva iu Blaznavac je bil že dosegel, da se je v Srbiji tudi žensko prestolonasledstvo pri-poznalo. Slavohlepne nade ministrove bile bi se Vašej prevzvišenosti, tožiti podložnega velikana z letno plačo kakih :J00 rubljev in spoštljivo poprositi, da bi bila moja želja brez daljšega čakanja izpolnjena. O Vas se govori, da držite sve uradnike v „kordu". Neumnosti! Vsprejemajo ,vzjatke'*), kakor ini, morda še bolj nego ini. Glejte, ta drobni, suh vedno sključeni činovniček, katerega ste vrgli v senco k tej malej mizici pri dverih, kateri Vam je delal tako globoke j)oklone in vsak Vaj migljej opazoval, le da bi mu noben sled i najmanjše Vaše željo ne ušel, in kateri Vam je gotovo že toliko papirja j)Očečkal, da bi mogli ž njim ves svoj okraj prevleči, ta ljubljenček Vaš, ta malenkost neznatna, a pokorna nad vsako domiselnost —jemal je tudi „vzjatke1. Toda niti na tega se nisem srdil. Otrok ima pet, a 300 rubljev dohodkov! No pa . . . vzel je od mene petdeset kopejk, ali za nje učinil mi je vsaj toliko, da mi je povedal, katero uro po jedi Vas najdem. Toda ta Vaš pomočnik, ali kak naslov mu pri-stoja, to je bil cvet! Imel je pisalno mizo j>ri samem oknu na najlepšem mestu, pod nogami medvedjo plahto a vedno malo časa. Vselej sem mu prišel neprilično in nekega dne mi je dal razumeti, da •j Vz.jatky=pudplacenf al. — podkupnina. tudi izpolnile, da ni Jovan Ri-tie tako rekoč znašel mladega Milana Obrenoviča, ki se je takrat vzgajal v Parizu. Vest ob Obrenovičev moškem potomci presenetila je vso Srbijo. Blaznavčeve sanje bile so mahoma uničene. Se fe li smelo od slavohlepnega Obrenovićeveca sorodnika, strmoglavljenega z vseh svojih nebes pričakovati, da bode svojo odgojitelj-sko ulogo nasproti mlademu knezu resno in vestno izvrševal ? ... Od takrat vBa poznejSa zla . . . Milivoj Blaznavac hotel je Milana Obrenovica spraviti s pota, ker je bil jedina ovira njegovim visokoletečim nakanam. A treba je bilo previdnosti, vsaka sila bila je izključena. Blaznavac krenil je torej drug pot. Mladi dedič prestola naj bi se rano, ne da bi opazil, pokvaril na duhu in na telesu. Zagotavljalo se mu je, da je on poklican na Balkanu igrati ulogo Napoleona I. ter tako njegovo itak živo slavohlepnost zapeljalo v napačni tir. Nihče mu ni pravil, da Srbski treba vse druzih re-čij, nego Napoleona, da se mora narodni razvoj do kulture razvijati polagoma, da bi bili vsi skoki le pogubni. Zgodaj so pa učili, prezirati narod, hotel je postati Napoleon L, uvesti tuje šege in običaje v Srbijo in tako nakopati si nevoljo narodovo. Tako računil je Blaznavac. (Dalje prih.) Politični razgled. \olranjt* dežele. \ Ljubljani 26. julija. Nekateri listi trdijo, da bode baron Kiihu dobil neko posebno stopinjo v vojski Podpiral bode generalnega nadzornika vojske in načelnika generalnega štaba s svojim svetom. Nam se to ne zdi ve-rojetno, če tudi se visoke osobe potegujejo zanj. Budimpeštanski dopisnik „Graždanina" piše v svojem listu, kak upliv je napravil shod ruskega in nemškega cesarja na Ogerakeiu. Madjari so preverjeni, da Avstrija ne more popustiti dosedanje svoje politike na Balkann. Nemčija je zavezana podpirati jo. Madjari nečejo nič slišati o kaki spravi 2 Rusijo. Nikomur ne bodo pustdi, da bi spodil Ko-buržana, katerega so oni postavili na prestol bol garski. Dopisnik koncem primerja Avstro-Ogersko pod madjarskim vodstvom s Turčijo. \nanje države. Francoski listi poročajo, da j^ ueinAki cesar obetal 1*11 *h^iiiii carju, da ne bode trpel, da bi zavezniki njegovi še nadalje spodrivali ruski upliv na Balkanu. Mi ne moremo vedeti, je li kaj resnice v tem, in tudi ne moremo vedeti, če Nemčija moro kur tako zapovedovati zaveznikom svojim, če so se pa v Peterburgu res tako sporazumeli, zgubila bode tripelalijanca vso svojo podlago in se bode razdrla. Ker so se srbska cerkvena oblastva branila ločiti zakon, pripravljen je baje kralj že zadovoljiti se z ločitvijo od mize in postelje. Sploh pa ta stvar še ne bode kmalu rešena, ker se uplivni krogi še veduo prizadevajo spraviti kralja in kraljico Milan se tudi ue upa prav napeti vseh strun, ker se že boji, da bi nazadnje še zgubil prestol. Sprva so vladni pristaši s tem skušali preslepariti narod, da sta se bivša ministerska predsednika Ristič in Grujič, ki imata velik upliv, izrekla za ločitev. Oba pa to vest kaj odločno oporekata. K slavnosti devetstoletnice ltu*ij<' v Kijev prišlo je tudi več odličnih Srbov in Bolgarov, da si tudi ti dve državi uesta oficijalno zastopani. Iz Srbije odšel je mej drugim v Kijev tudi bivši mini-sterski predsednik general Grujić in zastopa v Kinima v skrbi le mojega revnega p as p o rt a; ali pri tem je beckal navadno po zobeh in brkal po aktih „le kar tako"- Nadražil sem tega gospoda proti sebi nekako s tem, da sem se pokorno začudil na njegovo izjavo, ko sem bil pri nekej priliki sve-dok, ko ni utegnil (beckaje si po zobeh) ne toliko meni, marveč nekemu Kazačku iz oddaljene vasi, katerega sem imel rad že zaradi tega, ker ga je Vaš činovnik vodil za nos, in ker je bil — Kazaček. Porečete pač, da je to resna uradna figura, da ne vsprejema , vzjatek'. To, to! Tudi on je vspre-jemal. Položil sem mu pod kozarec (po priporočil-nej metodi) dva rublja in — že je utegnil. In šlo je vse bliskovo. Imeli ste tam nekje v kotu še dvoje uradnikov zoprni figuri, pohlevni in priliznjeni proti višjim, ošabni in nizko gledajoči na nižje. Da tudi ta nista nič vredna, vem tvrdno. Mogel bi še dodati, da ne poznajo v Vašoj pisarni dostojnosti in da puste imenitno stranko pri dverih morda celo uro stati brez ogovora, ne po davši jej stola . . . Toda, da bi Vam, Vaša preuzvišeuost, dokazal da sem pravičen, rad odkrijem pred očmi svojih či tateljev tudi biser, kateri je dalo nebo opaziti ondi, kjer sem je najmanje nadejal—baš v Vašoj pisarni. jevu nekako srbsko radikalno stranko, ki ima največ priveržeucev v kraljestvu. Tur olj h dosedaj še ni odgovorila na poslednjo noto ruskega veleposlanika zastrau plačila vojne odškodnine. V odgovoru bode se skušala turška vlada opravičiti, da ni redno plačevala vojne odškodnine. Pojasnila bode uzroke, zakaj ni plačati mogla in zatrjevala, da hoče v bodoče redneje plačevati. Će bode Rusija s takim odgovorom zadovoljna, je pa jako dvomljivo Zahtevala bode morda zopet kako novo jamstvo za nadaljno redno plačevanje. Če tako dalje pojde, ne bode Rusija nikdar dobila plačila. Vsled paraza v Ardeche 1'raiicoskl general Boulanger nikakor ni zgubil pogamu. Proti nekemu časnikarju se je izrazil, da izid te volitve nema to liko pomena. Propal je le, ker ranjen ni mogel pohoditi volilcev. Drugače bi pa bilo, ko bi bil mogel agitovati.. Oportunisti nemajo ni kakega povoda bahati se s to zmago, katero so priborili le vsled tega, da mnogo volilcev volit ni prišlo. Da pa Bou Iangerjev upliv pada, pa vender marsikaj kaže, naj govori sam, kar hoče Tako je bil v aprilu v Dor-dognu izvoljen s 59.498 Klasi, a tedaj volitve ni prevzel, kar so ga v Nordskem departementu tudi izvolili. Minulo nedeljo je pa v Dordogne dobil že le 4737 glasov. Dopisi. Iz Radovljice 25. julija. [Izv. dop.j (Gro f Thurn f.) Danes popoludne smo spremili našega someščana, deželnega glavarja grofa Thurna k večnemu počitku. Koj, ko je počila vest, da je premagala smrt viteškega pokojnika, zavilo se je Radovljiško mesto v znake globoke žalosti in če si danes stopal po ulicah, ovevale so te na vsak korak dolge črne zastave, klanjajoče se s streh. Ležal je blagi grof v svojem velikem Gradu. Pred ubodom v njegovo smrtno parado so po steni razobešeni bili premnogi venci z dragimi trakovi, ki so imeti z velike večine slovenske napise. (Glej mej domačimi stvarmi den. štev. Uredništvo.) Obličje grofovo bilo je znatno predrugačeno in poznali so se na njem razori dolgotrajne in mučne bolezni. Obolel je pokojni deželni glavar pred letom dni j, zlatenica pa je udarila na svetlo decembra meseca. Udeleževati se ni mogel deželuozborskih sej v Ljubljani, vender pa je zadnjo sejo pozno na večer še sam zaključil. Dne 26. ja-nuvarja je došel v Radovljico, kjer ga je v svojo oskrbo vzel domači mu zdravnik, znani dr. Jelov-šek, ki je takoj v bolniku spoznal smrtonosnega raka. Naraščala so bolniku jetra, in junija meseca je nastopila trebušna vodenica. Pred štirimi tedni odvzela se mu je voda, toda obrnilo se mu ni na bolje, moral se je ločiti od svojega vrta, v katerem je dotlej še poBedal, pešal je čedalje bolj in obležal je za stalno v postelji pred tremi tedni. Teden dnij pred smrtjo ui mogel zaužiti nikakoršne hrane in bil večinoma v nezavesti, dva dni pa je trajal ne-odvrnljiv boj s smrtjo, to večno pokončevalko. Izrekel je grof 14 dnij pred smrtjo željo, da bi se mu truplo zdravniško preiskalo. To se mu je tudi spolnilo danes, preduo so ga zakrili v krsto. Raz-udil ga je dr. Jelovšek vpričo dra. Fuchsa in dra. vit. Bleivveisa Trsteniškega. Pokazalo se je, da so jetra štirikrat tolikšna, kakor navadna. Spodnji in zadnji del jeter bil je prirastel k prečni mreni in deloma tudi k trebušni mreni. Levi del jeter je bil od raka razjeden, desni, jako zvečani del jeter tudi Ta biser bil je Kazak Griček, jeden teh mnogih Kazakov, brez katerih ne shaja nobena ruska polieajna niti okrajna pisarna. Opravlja ualogo policaja, uradnega eksekutorja a pogosto i ob jednera uradnega sluge. Odpira velikim gospodom dveri (ako ga ne prehiti činovnik), slači kožuhe (ako ga ne pribiti činovnik), prenaša za ostale sitnost (ako je ne odnese kak podrejen Činovnik), odpravlja stranke, raznaša ukaze ustne in pisinene, a povsem je dosti imenitna tigura. V glavi ima včasih več nego nekateri činovnik, vsaj zdrav, pošten razum ; hud je redko, često dobrodušen, da i dobrovoljen in uslužen. Toda k reči samej. Dospel sem v K. in ,pasport' sem bil prisiljen dati spraviti v pisarno Arhipo Nikiforoviča Hočem ga vzeti. Jičen pasport. Nedostaje na-č.eluikovega podpisa — ne morajo mi ga dati. Pri dem zopet — gospod načelnik je odšel na komisijo. Pridem zopet — že četrtič — gospod načelnik ima pri sebi gosta, generala. Pridem šestič — gospod načelnik je mrzek — činovnik se boji iti k njemu. Pridem sedmič — podrejeni uradnik ne utegne. Pridem osmič — ,pasport1 je podpisan, ali nedostaje še uradnega pečata. „Pečat je vzel uradnik na neko komisijo. Pridem desetič — rusk praznik zelo raOast. V gorenji rob jeter in v prednjo plat jeter je mnogotero silila trebušna mrenica. Dijagnoza : Jeterni rak s trebušno vodenico kot posledico. Proti peti uri ao zapeli zvonovi k pogrebu. Do tega časa se je Čez dan nabralo v našem mestu občinstvo, ki se je sedaj razvilo v sprevod, kaker-šnega še ni videla cela naša gorenjska stran. Sprevod se je zibal od gradu po ulici v ozadji mesta na grofa Thurna veliki in krasni vrt, potem pa sredi parka na drugo stran mesta, na glavno cesto in todi po mestu nazaj v župno cerkev. Predno se je iz grada dvignila krsta, zapelo je osmero pevcev Ljubljanske čitalnice žalostinko »Blagor mu". Sprevod pa se je pod nadzorstvom gosp. Doberleta razvrstil tako-le: Križ z dvema uniformovanima gasilcemu ob strani — šolska deca z učiteljstvom — gasilna društva „en parade" : Radovljiško, Kranjsko, Ljubljansko, Bleško z zastavo, Begunjsko, Bohinjsko — deputacija Ljubljanskega „Sokola" z zastavo — vete-raui Ljubljanski z zastavo in bobnom — deputacija „Slavca" z zastavo — deputacija obrtnega društva — nositelji vencev — deželnega odbora uradniki — nositelj redov — knez in škof Ljubljanski v infuli kot pokopovatec z asistencijo šestnajsterih duhovnikov — krsta z mnogimi venci, katero so nosili okoliški župani: Klinar iz Krope, Dežman iz Lancovega, Bohinec iz Kamne Gorice, Jurgele iz Mošenj, Valant iz Predtrga, Gašperin iz Begunj, Meršol iz Kraš, namestnik Žirovec z Bleda, v spremstvu meščanov s svečami — sorodniki: grof Frid. Thurn iz Pliberka in rodbina Jagodičeva — vsi deželni odborniki in namestniki; deželni uradniki, deželni poslanci Kersnik, Stegnar, dr. MoŠe, Apfaltrern predsednik baron Wi ti kler z drugimi političnimi uradniki, predsednik KoČevar, prokurator dr. Račič, knez VVindischgraetz, trg. iu obrt. zbornice predsednik Kušar, župan Grasselli, župan Šavnik in drugi župani Gorenjske, uradniki iz Radovljice in okolice, duhovniki, učitelji, žandarmi, tujci, ineščanje in meščanke s svečami, sestre iz Begunj, okoličani itd. Bil bi to impozanten sprevod za vsako večje mesto. S krsto so prišli v župno cerkev, kjer je mil. knez in Škof opravil molitve in blagoslovil truplo in kjer je zopet osinospev zapel „Nad zvezdami" slovesno in milo. Pomikal se je potem ves sprevod tja proti onemu holmcu, odkoder je tako diven razgled na stran Triglavovega gorovja in Bleškega jezera, kjer pa tudi kličejo „momente mori" Radovljiški rajnki. Tu Bredi pokopališča stoji cerkvica, v katerej je pod zemljo rakev grofom T h u r-u o m. Tu notri so tudi uložili poslednjega grofa Gustava danes, ko je ravno z zadnjimi žarki poslavljalo se solnce, milo uam ves dan. Pozno v noč pa so še brlele po mestnih ulicah s črnim pajčo-lanom ogrnene svetilnice v spomin plemenitemu meščanu, kateremu je tako sijajno in za mesto naše ponosobudno skazovala se zadnja čast. V. F. Iz Trsta 24. julija. [Izv. dopis. | Razkritje Dolenčevega spomenika vršilo se je preteklo nedeljo popoludne. Vsa Tržaška slovenska društva bila so zastopana, njim na čelu „ Delavsko podporno društvo »Edinost". Pevski zbor je bil jako močan. Združili so se pevci „Delavskega podpornega društva", Pro-seškega pevskega društva „Hajdrih", Škedenjskega je, in v pisarni se ne uraduje ... le pred uradnim poslopjem pri vratih na neposkobljanej klopi sedi Kozak in mi pojasnuje, da danes „nič ni". Pričnem se ž njim razgovarjati. Pozna moje težnje, razume, kako je to neprijetao, ko se človeku iz ukrajinskega mesteca mudi a — ne more! Veruje, da imam silo, da me drugje gotovo o določenem času pričakujejo z vozom, jedini me pomiluje in teši. Sam premišlja, kako bi mi pomogel . . . Ne vem, s čim bi"t ta predolgi dan brezkončnega dolgočasja v K. pretolkel. Prisedel sem torej h Kazaku na klop in delal to, kar on — iz-preminjal papirne zavitke drug za drugim v dim in pepel. Solnce naji je peklo, a nihče, niti okolu begajoči psi, niso se kaj menili za naji. Le včasih so naji motili. Zgodilo se je namreč, da je šel mimo naji kak dostojanstvenik, a tu je moral Kazak Griček vsekako stati kakor sveča. In ker Griček ni bil preveč zgovoren — mej nama ni bilo mnogo govorjenja. Pomiloval me je, smehljal se trpko, kakor bi hotel reči, da te „gospode" pozna, in — molčU. Pomislil je še jedenkrat, kako bi mi pomagal — toda domislil se ni pri najboljšej volji ničesar. Tako sva sedela jedno uro. (Dalje prih.j zbora in ostalih društev iz okolice. Petje vodil je g. Kosovel in krasni, tej žainej slavnosti primerni zbori napravili so velik utis. Po blagoslov-Ijenji spomenika stopil je „Delavskega podpornega društva" predsednik g. Mandie na oder ter opisujoč vrline pokojnikove dejal : »Mili narod! Spomeniki velikanov vseh omikanih narodov izročujo se v varstvo in pobrambo društvom ali oblastnijam. Ali vprašam Vas pričujoče, komu izročimo mi v varstvo to našo svetinjo ? Komu bi izročili v varstvo kamen, ki pokriva kosti dike našega naroda V Morda oblastniji, katera zapoveduje tukaj na tem svetem mestu, našim liberalnim (! ?) gospodarjem, katere sta maščevanje in strast tako zaslepili, da svojim narodnim nasprotnikom niti v grobu ne morejo odpustiti, jih celo še preko groba proganjajo? Največim našim narodnim nasprotnikom da izročimo, kar je nam naj-milejšegaV Za dar izročimo v varstvo spomenik ta njim, ki nam ne dovoljujejo niti tega, da pokojne naše velikane dostojno počastimo? Ne, nikakor in nikdar! To, kar se ne bi zgodilo nikjer na omikanem svetu, da, celo ne mej surovimi narodi, to se je zgodilo nam Slovanom v Trstu. To kar je dovoljeno tu vsakemu tujcu, kristijanu in poganu, to ni dovoljeno nam Slovamom, katoličanom in avstrijskim državljanov. Da govorim istinito, da ne pretiram, stopiti bližje pred to belo ploščo, ki je bila namenjena nositi primeren napis našemu rodoljubu, ali plošča morala je ostati čista, kajti naši liberalni gospodarji napisa neso dovolili! Ta plošča ne sme pričati svetu, da počiva tukaj Slovan, naš narodni velikan. Ali, čemu bi si kvarili sedanji svečani trenotek z jednakimi spomini ljudske ne pravice? Zadušimojvsaj za sedaj sveto jezo in vzdih-nimo iz globočine ranjenega srca: „Vsaka sila do vremeua, le Bog do vekomaj!" Komu tedaj izročiti to narodno svetinjo! Nikomur drugemu, kakor tebi narod moj, izročam jo v imenu odbora v blago varstvo in obrambo, proseč te vroče, da je nikdar ne pozabiš, da jo vedno obiskuješ, jo čuvaš kakor svoje oko ! V tvojih bedah in ne volja h, narod moj, hodi často na to sveto mesto in tukaj moli za blagi počitek, za večni mir in pokoj Tvojega prvoboritelja: prosi ga tudi, da se iz nebeških višav ozre na nevoljni in zatirani naš narod, da posreduje pri Vsevišnjemu, da že jedenkrat prestanejo večne njegove muke in trpinčenje. Konečno obračam se k Tebi, mili drug in pobratim, proseč Te, da se ozreš tudi na Tvojo zapuščene vdovo, na bedne Tvoje sirote in na celi naš narod, v katerega imenu Ti kličem iz tožnega srca: „Slava! Večna Ti slava!" Mandičev izborni govor segel je občinstvu globoko v srce. Ko so pevci odpeli prelepo „Nad zvezdami", bila je slavnost pri kraji in občinstvo ostavilo je polagoma sv. Ane pokopališče. Iz Knežaka 24. julija. [Izv. dop.] Beroč v zadnjih številkah „Slov. Naroda" vsakdanje novine, razvidim iz mnogih dopisov, kako se pripravlja ljudstvo slovensko tu k slavnostti, tam zopet k veselici, da proslavi štiridesetletnim Njega veličastva, našega cesarja. V resuici ni ga naroda, kojega 8ice bi tako gorko bilo za svojega cesarja, kakor je narod slovenski. »V slogi je moča, pravi pregovor, in kako lehko je Slovencem, po tem gaslu se ravna-ječim, osnovati si veselice, svečanosti itd. Imali pa to gaslo povsodi svojo veljavo? Pri pravih Slovencih gotovo. Seveda pri oni vrsti ljudi j, kateri so Slovenci le pri vinu in kateri, vsak svoje trdovratno trdeč, menijo, da razen njih nihče ničesar ne ume — to so takozvani kričači — pri teh se seveda o slogi ne more govoriti. Kako je pa pri nas V SkeleČim srcem moram priznati, da je ravno tako. Ni je sloge pri nas, ni ga človeka mej našo gospOdo, ki bi ude narodnega braluega društva spodbudil k delavnosti. Čemu se je ustanovilo bralno društvo? Morda zavoljo lepšega? Skoro bi mogel tako misliti, kajti izmej vseh udov jih prebira časopise komaj pet ali šest. Na tak način seveda vsak lahko reče : »Plačam, pa celo leto časopisa ne vidim." Menil sem, da se bo sedaj, ko bode Njega velečastvo naš presvetli cesar štiridesetletnico bvo-jega vladanja praznoval, vender človek našel, kateri bi bralno društvo opomnil, da bi se spodobilo v Knežaku — največji vasi na Pivki — napraviti kako veselico, pa žalibog, ni ga nijednega. Vsakdo, ki se drži, da je kaj, pravi: „Sam ne bodem začel, naj le kdo drugi." Da, ko bi vsi takih nazorov bili, kakeršnih so ti ljudje, moral bi Knežak dolgo časa čakati na veselico. Ako se hoče veselica ali sploh kak zabavni večer napraviti, je to v prvi vrsti zavisno od uči-teljstva. Kajti le ono uam vodi in izobraža nade polno mladino. Ono naj bi tudi odrašene spodbujalo k delu za omiko naroda. UČiteljstvo samo za se pa zopet vsega storiti ne more; zatorej naj bi tudi županstvo svoj pogled včasih ,na te zadeve obrnilo in s krepko besedo narodu razjasnilo, koliko pomagajo ravno narodne veselice k omiki. So pa tudi drugi odlični možje v Knežaku, kojih beseda bi ne bila »bob ob steno" , seveda i tem manjka — sloge. Torej Knežani, združite se v jedno celoto, sloga bodi vam gaslo in le skupno delujte za narod. Narodno bralno društvo naj priredi veselico, s katero se bo proslavila štiridesetletnica Njega velečastva, našega cesarja. Le s združenimi močmi more se povdigniti naša vas na višjo stopinjo izobraženosti. K n e žan. Domače stvari. — (S 1 avnost LogaSka.) Presvetli cesar je potom kabinetske pisarne naročil deželnemu predsedniku baronu VVinklerju, da se slavnostni družbi v Logatci za brzojavno lojalno izjavo izreka naj-milostne) a zahvala. — (NaČelničtva podružnic sv Cirila in Metoda,) kise nameravajo udeležiti velike skupščine društvene dne 29. t. m. v Ptuji naprosijo se najnujnejše, da blagovolijo javiti podruž niči Ptujski nemudoma (ev. brzojavnim potom) število udeležencev in natančni čas njihovega prihoda, da bo mogoče pravočasno oskrbeti jim primerno stanovanje ter ukreniti potrebno glede skupnega obeda. — (Na krsto Thurnovo) bili so položeni venci: 1. k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmanns-dorf. — 2. Letzten Gruss dem theueren Bruder, Onkel und Schwager. — 3. Seinem hochverehrten Ehrenmitgliede MilitUr Veteraneucorps Laibach. — 4. C. kr. kmetijska družba svojemu predsedniku. — 5. Trgovinska in obrtna zbornica svojemu deželnemu poslancu. — 6. Ivan Murnik svojemu ljubemu prijatelju. — 7. Familie Gozzani. — 8. Hvaležni občini Dol. Logatec-Rovte svojemu častnemu občanu. — 9. Die Vertreter des krain. Grossgrundbesitzes dem Landeshauptmanne Gustav Graf Thurn. — 10. Der Landespriisident seinem theuern Freunde. — 11. Klub narodnih poslancev deželnemu glavarju. — 12. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Logatcu blagemu predstojniku.— 13. Našemu nepozabljivemu predstojniku kmetijska podružnica Jesenice. — 14. Državni poslanci slovenski vrlemu rojaku. 15. Deželni odbor kranjski deželnemu glavarju.— 16. Mesto svojemu blagemu someščanu. — 17. VisokoČasti-temu deželnemu glavarju hvaležni deželni uradniki. — 18 Feuerwehr Radmannsdorf. — 19. Zadnji pozdrav cestnega odbora okraja Logaškega. — 20. Konjerejski odsek svojemu predseduiku. —- 21. Phil-harmonische Gesellschatt Laibach. — 22. Občiua Bled deželnemu glavarju in častnemu udu. Devet vencev bilo je brez napisov. — (Fideikomis pokojnega grofa g. Thurna). kateri pripada koroški panogi grofov Thurnov, obsega graščino Radovljico na Kranjskem, katera pa baje ni aktivna, graščino Lehen pri Slovenjem Gradci na Štajerskem in 200.000 gld. kapitala v kranjskih zeinljiško-odveznih obligacijah. Lepi vrt tik Radovljiške graščine ni fideikomisen, ampak aJodijalen in pripada po oporoki glavnemu dediču, gospej Jagodice vi, sestri pokojnega grofa. — (Povodom pogreba Th ur novega) piše nam prijatelj našemu listu: Dolžnost mi je javno karati nekaternike, ki so včeraj mej vožnjo iz Radovljice v Ljubljano s svojim rjovenjem, žvižganjem in kričanjem vzbujali splošno nevoljo. Tako obnašanje sploh ni umestno na železnici, včeraj pa je bilo več, nego breztaktno. Naj se ne izgovarjajo, da neso bili pri pogrebu, saj so jih črne zastave na postaji in velika množica črno oblečenih gospodov lahko poučila, da je moral biti to nenavaden pogreb, da torej s svojim hrupom in krikom ne smejo motiti sopotnikov, ki so se žalostnega srca vračali od pogreba izredno vrlega moža. — (Umrl) je danes zjutraj v revni hiši 86 letni starinar Andrej K u š a r, po domače Brezovar znan po svoji orjaški postavi in stari krakovski noši. V mladih letih bil je tihotapec in prestal mnogo praBk h finančnimi stražniki. L. 1854. ko je bil cesar v Ljubljani, plesal je Brezovar a tremi de- kleti „8teieri8ch" pred njim, ob 600 letnici pa je v gledališči v zadnji živi podobi »Praznovanje miru v Ljubljani" še nastopil ter po svoji obleki in postavi vzbudil celo zanimanje cesarjevo — (Vas Lipe.) Danes se je v prisotnosti okrajnega glavarja Mahkota združilo 14, okolu Lip na barji stoječ h hiš, ki doslej neso spadale k nobeni vasi, v vas Lipe in se bodo 8 tem imenom upisale v zemljišno knjigo. — (Na Koroškem) je jako živahno delovanje. Dne 29. julija ob 3. uri popoludne bo v Sameržni vesi v župana M. Rusa gostilni prvi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Kancijan in okolico dne 12. avgusta pa v Birtovej gostilni v Hodišah izredni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico. Na Brnci pa se bode dne 12. avguBta ob Va4. uri popoludne v gostilni pl. Kleinmayerja praznovala štiridesetletnica cesarjeva. — (Nova kupčija). Pod tem naslovom pri-občeno včerajšnjo notico popraviti nam je tako, da dosedanji promet za posušene rastline ne iznaša 30.000, ampak le 3000 gld. in da se je doslej odposlalo aamo dva in pol vagona tacega blaga. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. julija. Cesarjevih Rudolf in cesaričinja Štefanija sta danes zjutraj semkaj dospela in se odpeljala v Laksenburg. Sofija 25. julija. Po pojasnilih minister-skega predsednika so se razmere mej njim in princem Ferdinandom zopet zboljšale. Sofija 26. julija. Nasproti ruskih listov poročilom, da bi po cesarskem sestanku jedna velesila utegnila pozvati princa, naj ostavi Bolgarsko, piše vladni list. „Svoboda" : Rusi se varajo, ako mislijo, da je samo od te vlasti zavisno, ostane li princ, ali pa ne. Naj vlasti store, kar jim drago. Bolgari ne bodo samo Rusiji na ljubo izzvali krize. Bolgarska ima izvoljenega kneza, kateri bode tako dolgo ostal, dokler uživa ljubezen naroda. Berolin 25. julija. „Norddeutsche All-gemeine" priobčuje vest, da se bodo francoske posadke na vzhodni meji pomnožile. Poslano.. V drugi številki »Obrtnika" napada me gospod Regali, da nesem glasoval za male obrtnike, temveč, da sem pred glasovanjem odšel iz dvorane in se vrnil nazaj, ko je bilo glasovanje končano. — Zavračam, da je to iz trte zvita laž; ker bil sem ves čas navzoč in tudi glasoval za Čamernik-Vodnika, kar s pričami dokažem. Obžalujem le, da se tako nepremišljeno v strokovnem listu žalijo ljudje, gospodu Regaliju na ljubo, kar listu gotovo ne pridobi niti simpatij, niti naročnikov. V Ljubljani, dne 26. julija 1888. Feregrin Kajzel. prinaša v 14. številki naslednjo vsebino: O uli-janji krščanstva na drevnjo Rušit. — „Krštenje slovansko-ruskega naroda v Kijevu in po vsej zemlji ruski." — K sveto-vladimirski slavnosti. (Konec.) — Ustavna prava. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. (Dalje.) — Dopis. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SI.OVANSKI S V Kl" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25- dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina zna.ša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. f ..LJUBLJANSKI IW1 S j «»t.oJi (331 — 170; 3 j za vse leto gld. 4.60; za pol ieta j ^id. 2.30; za četrt leta gid 1.15. | J Wls>t-----i*it+m----ra.gr----^as^s-s—saSp iS I lili li so v I,jiil>lj«nii: 25. julija: Janez Magister, delavčev sin, 4 mesc., Krakevske ulice št. 7, za drisko. 26. julija: Andrej Kušar, mestni uh>s;i, *o let, Kar-luvska cesta St: 7, vsled ral:a v želodcu. Meteorolog i en o poroči lo. S a Čas opazovanja j Stanje barometra t mm. Temperatura 1 Vetrovi Nebo Mo-krina v mm - 7. zjutraj 2. popol. 9. wt*6n 739 0 mm. 7374 mm. 736 6 mm. 9*8* C 27-.V C 21-2" 0 si. zali. ■L w.'i. si. vzh. d. j as. d. j 48. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura 23*6°, za 4° nad uormalom. "borza* dne 26 julija t. 1. izvirno tele^rafično poročilo.) Papirna renta . . Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 6°, 0 marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . . . London ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini . . . . NemSke marke . . . gld včeraj — danes H lin 82'3.t - gld. 80-8;"» kD' i 11240 ■75.5 l.J 112-26 965F. MIO- 96-26 OU - 30860 It rt i._ 307-70 184-66 » 124-80 9-86 V, * 9-87 ,rr89 fS-89 61-02' „ » 61 02«/, i državne srečke iz I. 1854 250 gld. 13J gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 161 Ogerska zlata renta 4°L . ... 102 Ogerska papirna renta 5% . ... 90 5u/0 Štajerske zemljiSČ. odvez, oblig. 105 Dunava reg. si-ečke 5°,, . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4',a°/đ zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke......gld. 183 Rudolfove srečke ... 0 21 Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 108 Trammway-dmSt. velj. 170 gld. a v. , 227 40 10 30 60 25 f>o 75 25 Dve lepi sobi tik graščinskega vrta v llu«Iovl)lci sta za časa počitnic takoj za oddati skupaj ali posamezno. Več se izve pri gospej Franji OlifV j, . (510—2; n\ proiliijuliiico r. ineNunim blu-om. 13 do 14 let star, ki je dovršil dve realki ali vsaj petrazredno ljudsko šolo z dobrim uspehom ter je krepak in zdrav, vsprejme se takoj. Ponudbe na npravništvo ,.Slovenskega Naroda" | naslovom: „Učenec". (501—3) W ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ lir W ^ ^ ^ ^ jpjj g PiY0 y steklenicah I* ,449—17) prodaja g BIERMA1ER v Ljubljani, g na£ SA^ SArf' SA^ SAf SArf' ^j- SA/ tA>- ^A/ ' T-v (449—17 Pisarja z lepo in urno pisavo vMprejiiit* takoj c. kr. notar na (»orenjskeui. — Več poizve se iz prijaznosti pri upravništvu „SloveiiBkega Naroda". (514—1) I SIMONA GREGORČIČA. 5 1 II. zvezek. — Založil Josip Uorup. Dobivajo se samo pri meni. Broširane po I -NI.. ^ S> s pošto 5 kr. več; elegantno vezane po 1 «l«l. HO kr.. :« ^. s pošlo 5 kr. več. f439—17) J FRAN DEŽMAN, knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6 C. kr. priv. prva avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije Al. Hugo Lhota v Kraljevem gradci priporoča svoje liarinonij«>. ki so na najboljšem glasit, po najnižjih cenah (elegantni harmonij za salon, iz orehovega leM, 8 sprem.) po 70 gid. in višje ter je razpošilja franko na vse železniške poNtaie avstro-oge-ske dižave. V«-l«-«-i«Hii«i (lulnn-rini in p. n. eiiMtitim ueJteljem tudi na mesečne obroke po 5 ur ■«■ - - zadatja (na obrok- le l o fflri. — l'ermaneućua razstava nad 100 harmonijev najnovejše konstrukcijo. — Ilustrovani ceniki gratis in franko. — Jamstvo za pet let. (507—1) V prav prijetnem 6tqjerskem in frekventneni trgu na Spodujem proda se lepo hišno posestvo 8 14 orali travnikov in njiv, upadajočih v I. in II. razred, a 3 orali prav dohodnega hmeljišča in z jako prostorno in dobro preskrbljeno sušilnico. — Ceni se na 14.000 gld. Dotična vprašanja naj se pošlje na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod Šifro: „Sreča". (515—1) «* t ♦ t + 4 4 4 Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja, Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 60. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vaiijciiiiio lava« rovalna haii!iii ,,SI_i_^~\7~ICTv Pragi, katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLA.VIJT1 za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (-233—35) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskusenej metodi napravljeni Tschinkelnov kavin zdro"b i ti ll i ■ i ' i i > i m i'- v okusiiili, Jalto jM-aliiieiiih puiicall« (508 1) lij kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi. —— Dobiva se v vsake.j speceri.jskej prodajalnict ____— SC .mm m m _ ---« I>1 ^fA.I. EiOBOBlTSB. ---- __' ISTaLJstsirejšaL t-^rd-lca. za l^SL^rlne surog-ate cele države. Udajatclj in ...lnovorni umlnik: l)n.K(.f.n liri h,,. ' Lastniua in tisk .NirodoB Tiskarne" 37