246. številka.
Ljubljana, vtorek 26. oktobra.
XIII. Ho, 1880.
SLOVENS
NAROD
fahaja viiak dan izvzernSi ponedeljke m dneve po praznikih, ter volja po pošti prejeman za a v stro-oKerske dežele za celo leto 16 «L za pol letn * m\ srn c*-trt leta 4 triu. — /» Lin h  inim hr«« nnii HuU ,,u Hnm ,u u*« ti „1., o   _ij        i_____ _ . ^ ' --**—.
>vej
Grško vprašanje.
Lep izgled imamo zdaj na Grkih, da le t is t narod kaj doseže, kateri kaj žrtvuje, kateri ima pogum tudi v nevarnost postaviti se, bojevati se in kri prelivati za svete pravice svoje domovine. Mali Srbi, Črnogorci, imeli so ta pogum, hrabro so v boj skočili z nadmoćnim vragom, in evo, Evropa jim je morala priznati državno samostalnost in povečanje njih ozemlja. Celo Bolgari so imeli pogum vsaj zaroto narediti za narodni vstanek zoper Turka in ko jih je bilo za tega delj na tisoče poklanih, vzcvelo je iz krvi teh bolgarskih mučenikov osvobojenje Bolgarije po sorodnih Rusih.
Grki so imeli lepo priliko izbojevati si to, kar jim po narodnostnej pravici gre, grški del Epira in Tesalije. Će uže nijso imeli poguma tačas posnemati izgled svojih očetov, ki so, to se ve da s pomočjo vse klasično izobražene in za, to za Grke navdušene Evrope, Greciji priborili neodvisnost, in skočiti na noge junaške, ko je leta 1876 srbski knez Milan v 8V0Jej proklamaciji klical potomce Periklcja in Temistokla na pomoč in sodružni boj zoper skupnega vraga, — vsaj potlej bi bili leliko osrčili se, ko je ruska vojska pod Gurkom, Radeckim in Skobelovim v drugič Balkan prestopila in poslednjo turško vojsko razbila. Ali zdanji Grki po enej strani nijso imeli poguma niti crkujočemu oslu brco založiti; po drugej struni pa so le računali kakor kramarji in upali, da bodo do svojih pravic še ceneje prišli. V tem poslednjem so jih podpirali in podpihovali vsi sovražniki Slovunstva. Tolažili in in k miru pozivali so jih konsvrvativni An-
gleži z Benconsfieldom na čelu, Nemci in judjo in vsi oni Francozje, ki se nijso mogli starih predsodkov glede orijenta odkrižati. Obetali so Grkom, da bodo zmirom in le z evropske protekcijo več dosegli nego li drugi z vojsko, ker Evropa potrebuje Helenizma proti Sla-vizmu. Grki so to verjeli, lepo doma pri peči ostali^ zato pa še dan denes nemajo nič. Tisti, ki so jim obetali vse, ali nemajo nič več moči, da bi besedo držali, ali pa so besedo snedli in se skujali.
Grki zdaj spet z orožjem rožljajo in z vojsko žugajo. Kralj je v prestolnem govoru pri odpiranji narodne skupščine naznanil, da je vojska pripravljena; iz Aten se poroča, da je ta prestolni govor zdel se večini zastopnikov prepohleven, zato so dali vladi nezaupnico, vlada je odstopila, ministerska kriza je nastopila, Grki bodo dobili spet novo ministerstvo s Komondurosom na čelu. Ali zdi se, da vse to nema dosti pomena, kajti Grki uže itiri leta vsako leto po trikrat s sabljo rožljajo in z vojsko žugnjo, iu vsako leto po knke štiri ininisterske krize prežive, pa Turčiji zarad tega niti mezinca vzdigniti nij treba. Kaj čuda, če se Grkom tako dolgo ne verjame, da jih je resna volja to doseči, kar so jim dobri prijatelji evropski pač s papirnato obljubo dali, ali o čemer jim zdaj le „previdnosti" svetovajo, namesto, da bi jim dejansko pomagali. Grkom se dozdaj pač plačuje, kakor sploh intrigan-tom. Grki so se dali v korist tujim interesom rabiti, zdaj so pa sumi na cedilii ostali in nihče jih iskreno niti ne obžaluje. Vendar se, hvala Bogu, še mnogokrat uresničuje rek, da kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade.
Kako zduj Grecija z Evropo stoji, to se
vidi iz angleškega lista, ki pravi, da Anglija nema interesa z orožjem za Grke v akcijo stopiti, tem menj, ker ima doma dovolj posla ter tako nadaljuje: „Busija neče potov gladiti sovražniku Slavizma, Avstrija neče Grkom pota iz Aten v Solun olajšati. Francoska neče zdaj nič slišati o grškem vprašanji, katero je prav za prav \Yaddington iznašel." Torej Grki so res na cedilu ostali.  Prav se jim godi.
Politični raAgltMl.
NotrtftiiJ«' «1 <»
V Ljubljani 25. oktobra.
Naš minister vnanjih stvarij baron IIay-merle je predložil delegacijam tako imenovano rudeea knjigo, zbirko dopisov minister-stva vnanjih stvarij z drugimi vladami. V tej knjigi nij skoro nič novega, ker v teku leta so vse, kar se objavlja, uže novine objavile če prav z druzimi besedami; tisto, kar bi bilo morda kaj bolj zanimivo, pa je skrivno in minister nij v rudefo knjigo dejal. — Rudeča knjiga govori o grškem vprašanji, o Črnogorskem vprašanji iu o vrnitvi mohamedanskih beguncev v Bolgarijo. Videti je, da naša vn*.-nja politika sicer nij turkoljubna (zato se nemška „N. Fr. Pr.w jezi) pa tudi Grkov ne jemlje v posebno varstvo.
Glede Ric»|rrovikfra pota v Pešto novine še zmirom nijso umolknile, kar najbolj kaže, da je imelo to potovanje vspeh. V „Pesti Napio" piše baron Bela Ban h i dy članek o „ razmerah Mag j arov in Čehov" in pravi: „Nespametnojc za nas Magjare, da iz navade za ustavoverce kostanj iz ognja pobiramo." Ob jednem baron Ban-hidy hvali, da je prav bilo, da so Magjari zapodili nemške glediščarje iz Pešte in da hočejo tudi iz kupčije in obrtnosti nemščino izgnati.
Volitev velicega posestva zgornje-av-**rij»*lh<»i;ji. za mesto treh od državnega
Iz dnevnika kranjske učiteljice.
(Dalje.)
N— 1(J. septembra.
Denes je bil za me kaj pomenljiv in slovesen dan. Go.spod ravnatelj me je denes prvič Otiokom predstavil in v šolo vpeljal. Pričakovala sem ga po dogovoru v konferenčnej sobi. Ko pride, praznično oblečen, nagovori me prav slovesno. On me prosi in nagovarja v imenu predpostavljen.h, kateri so šolo v njegovo varstvo izročili, še bolj pa v imenu odrešenika in učitelja, kateri je prišel uboge in žalostne tolažit in nevedne učit, in kateri zahteva, da od njega pričeto delo tudi v njegovem duhu po vsej moči nadaljujemo. Koučno še pristavi, da bi njegove besede, prišedše iz dobrega srca, tudi tako srce našle.
V resnici otrpneno in kamenito srce bi morala imeti, ako bi me ne ganile take be-
sede. — In kako me je potem učencem pml-stavil! — Resnično, pridigar bi bil imel mož hiti! — „Vrtnarico,u je dejal, „ pripeljem vam, vi ljube, majhcne in nedolžne cvetličice; vrt-narico vam pripeljem, katera je še sama v spomladi življenja, in torej še posebno zmožna in pripravna, poslušati vaša nedolžna srca, in vaš duh oživiti in užgati za vse pravo in lepo Povzdignite torej svoje glave do luči znanosti in vednosti, katere vam je prinesla, ter odprite svoja srca ljubezni, katere ona vam — to pričakujem — nikdar odrekala ne bode. Tako je pričel, nadaljeval in tudi končal svoj nagovor. Vse, kar je govoril, pii*lo mu je iz srca in je donelo tako veličastno-slovesno in veselo, kakor zvonjenje in pritrkavanje v prijetnih velikonočnih in binkoštnih praznicih, mej katero se lepo meša prijazno miloglasno petje podnebnih krilatih pevcev.
Kes kolikor bolj premišljujem njegove besede, toliko bolj izpoznam izvrstnost tega govora.   Pa tudi otroci so dobro umeli besede,
katere so njim veljale, a tudi jaz jih nijsem preslišala, katere so bile meni namenjene. Mokre oči in bistre solzice otrok so jasno razodevale, kako globoko so jim segale besede v srce. — Tudi jaz sem si v pričo otrok brisala solze z očes, ter na tihem k Bogu zdiho-vala: „ Pošlji mi dovolj moči, da se mi delo posreči!" — Tuko bodem molila sedaj, in tako bode moja duša tudi v prihodnje vedno molila!
Prosila pa bodem tudi Boga in vedno k njemu molila, da bi me obvaroval vseh skušnjav.
Ali je gosp. ravnatelj znabiti drugačen, kakor so drugi učitelji? In ali nam nijso v pripravnici dovelj skušeni profesorji pravili in dokazovali, kakšnega duha je večina narodnih učiteljev, kaj nameravajo s svojim „slovenskim učiteljskim društvom" in zakaj se ne vpišejo v „Krainischer Lehrerverein" ?
Hočem biti previdna in paziti, da me zunanjost ne goljufa. Kaj, ako bi pa bil gospod
zbora anuliranih poslanskih mandatov, razpisana je na 11. novembra. „D. Ztg." pravi, da ima ustavoverna stranka skoro ravno toliko glasov, kakor vladna.
Magjarski list „Magyar Orszag" ima z |)u!iii)ii dopis, o katerem pravijo nemški dunajski listi, da je pisan v vladnih krogih, in v katerem se pripoveduje, da se je popolna jedinost dosegla mej grofom Taafiejem in ekse-kutivnim odborom desnice državnega zbora, katera hoče vlado za vse slučaje podpirati. Grof Taaffe da je spet obljubil narodnostne terjatve izpolniti. Vlada Taaflejeva je trdna.
O u«tnvovernej nemškej stranki je rekel sam ustavoveree „fortsekrittler" Z s eho k v Ljubenskej trgovinskej zbornici te dni, ko je svojim volilcem račun dajal da je tako nizko padla kakor nacijonalno liberalna stranka na Pruskem, to je, da razpada.
V nit u It- clržtiv«*.
Glede lrlciiiJ*li«'R;a vprašanja, ki se na dolgo vije in izvija iz rok Evrope kakor kača, poroča sobotni telegram iz Carigrada: Uiza paša je dobil nalog Ulcinj izročiti do 27. oktobra. Črnogorci bodo najbrž po neopasnem potu črez Kasno prim arširali.
Iz .%ten poroča telegram, da od 130.000 mož, ki se imajo mobilizirati, je le 45 000 mož pod zastavami. Grki z otokov se branijo v vojsko vstopiti.
Francoska ,,ftepulique Frane lise" vnovič piše za neodvisnost in zjedinjenje balkanskih narodov in se veseli, da se knezi srbski, bolgarski in rumunski shajajo ter prejšnje predsodke mej svojimi narodi odpravljajo.
Angleške „Dailv Nevvs" Kimuarku pro-rokujejo, da mu pojde še tako, kakor Napoleonu III. Vedno bolj se vidi, da je Bismark imel več sreče, nego li genijalne politične predvidjavnosti.
Dopisi.
Iz Turjaka 23. okt. [Izv. do p. | Nenavadno lepo jesen imamo; uže več Časa sem kaže nam gorkomer po 12—18 stopinj gor-kote. Pred 14 dnevi videli smo tukaj še ve-licega pisanega gada, ki se je sončil na starem zidovji in Čakal plena. Pa tudi lepo zrelih jagod smo včeraj dobili; bode menda vendar res, kar smo v „Novicah" brali, da je bilo nenavadno dosti 6s in da so vse proro-kinje lepe jeseni. Lahko so tedaj ljudje svoje poljske pridelke pospravili, hvala Bogu, če tudi so se prej bali, da koruza in ajda ne bosta dozoreli. Ozimno žito se prav lepo vrašča in upati je dobre letine za naprej.
Izdelovanje nove ceste od Turjaka do Pijave gorice, ali prav za prav do Žegna-nega Studenca res prav po polževo napreduje; uže dve leti bode kmalu, kar je bila po večjem
ravnatelj volk v ovčjej obleki? — V svojih kolegih si je pripravil poslušno orodje, kakor sem videla pri predstavi, katera je bila tudi zelo slovesna. No, na mojem trdnem, na mojih
— in to še posebno s ponosom povdarjam — aristokratičnih načelih bodo tvoje besede odpadale, kakor odpadajo puščice od železa in jekla! —
„Vrtnarico" me je imenoval; dobro, toda v meni ne bodeš imel vrtnarico, katera si pisane trakove plete okolo klobuka, ali katera ki;kor gledališko dekle pleše in na vsako bese lo suherja pazi! — Nikoli! Vrtnariea — ker uže moram biti — hočem sicer biti, katera pa svoje železne zobe grabljišča zasadi, in potem brez ozira in usmiljenja plevel i/, njive trga in trebi! — „(Vetice" jih je imenoval ! — Kes lepo vrste cvetic so te cvetice!
— Ne, nikakor, čim bolje ga premišljujem, toliko bolj spoznavam, v glavnih načelih se z njim ne ujemaš!
narejena, posuta pa še nij notri do denes. Le škoda za tolike troške, ki toliko časa nič ne koristijo. Upati je vendar, če bode še kaj lepega vremena, da bode do zime vendar dodelana, ker se vidi nekaj delavcev, ki jo po-sipljejo.
Izpod Iaiio»a 20. oktobra. | Izv. dop.] O tem ali bi bilo dobro ter koristno za občine, ako bi same davek pobirale, sta, se dva gg. dopisnika z Notranjskega oglasila in sicer jeden proti, drugi za. Njiju misli so jako različne, protivne, pa vendar imata obadva, manj ali več, prav. Jaz sem, oziraje se na gospodarstvo, ter iz naravnega stališča misleč si, da tudi pri nas bi moralo veljati, kar velja drugod, „slobodna občina v slobodnej državi", na strani poslednjega, namreč, da občina davek pob;ra. Vsacemu je pač lehko razumljivo, da davkoplačevalec je to občini, kar je občina državi, namreč uda sta jeden in drugi; iz več malih ulov, davkoplačevalcev nastanejo večji udje občine in iz teh mno^o udov obstoje države. Posamezni davkoplačevalec skrb , da spravi skupaj potreben novec za davek; naloga občine, tega izterjati ter vladi ali državi izročiti nij potem kaj jako težka.
Države velika dolžnost je torej skrbeti za davkoplačevalce, kajti ako ti hirajo, hira glavni steber nje, brez katerega je nje obstanek nemogoč. Zato se mora ona z materinim očesom ozirati na občine, pritožbe te poslušati, prošnje kar naj več mogoče sliševati in pravično želje izpolnjevati, potem se pa tudi te, ali njih načelniki, županje, morejo proti davkoplačevalcu dostojno ter prijazno obnašati. Kjer pa tega nij, — „proste občine v prostej državi", — tam se nij tivba potezati zato, da bi občine davek pcberale. Havna naša vlada z našemi občinami kakor gori rečeno? Često-krat čujejo se pravične pritožbe o prevelikih davkih, od mnogih občin pošiljajo se na dotična mesta prošnje z jako temeljitemi uzroki o tej zadevi, a vse za obadva brez uspeha. To je pač lep dokaz, da se jim malo veruje in malo zaupa. Zaradi tega so slabi nasledki vidni, katere bode pa morda prepozno, tudi sama vlada prej ali slej občutiti morala. Mar je to dobro, da je leto za letom več posestev na „bobeDu prišlo? Kakor gljive v poletnem dežji raste leto za letom pogubonosni prole-tarjat, kateri strašno gloda glavni državni steber, —
Večina davkoplačevalcev postaje to, kar je vojak brez orožja, živinski hlevi se praznijo, gozdovi postajejo goli,  od kod se bode torej
V mojej osobi ne bodete imeli pastarice, katera bi na trati ovce pasla, ampak govornico in pridigarico, katera svetim načelom aristokracije, naj uže bode kar hoče, nikoli in n kjer ničesa odstopila ne bode. Da mi zato potrebne trdne volje in poguma ne manjka, hočete uvideti!
1. oktobra. Oh, to je muka in trpljenje podueevati! V zadublej in s pokvarjenim zrakom napolnje-nej  šolskej  sobi tičati in govoriti skoraj celi dan, to je skoraj nestrpljivo! To mi mora duh in telo ugonobiti!   In pri vsem trudu in pri sadevnosti, skoraj ničesa iz otrok ne spravim Oj, kakšni topo^lavc! in tompci so to! I'a tudi nikakerfine simpatije in ljube/ni.   No, tega si tudi ne štejem nikakor v sramoto; marveč je to za me še nekako zadostilo, da se mi noben otrok zaupljivo ne približa.   Saj je tudi neki Učitelj na moškem učiteljišči v Ljubljani rekel, da mu nij nič za ljubezen in naklonjenost nje«
jemal neobhodno potrebni gnoj, živina in les? Živinski hlev pa gozd sta zadnje pribežališče našega ubozega kmet i; ko pa to izprazni ter izseče, izgubljen je, pomoči od drugod mu nij pričakovati* OJividno je torej, da pomilovanja vredni oratar čedalje težje davek odrajtuje, naposled ga pa z vso najboljšo voljo no hode mogel. —
Vedno bolj rastoče ubostvo, črez dalje manjši pridelki in pa leto za letom večj' davki, to so pravi uzroki, zakaj da so pri nas splošno proti tej vpeljavi, da bi županje davek pobirali. Zaradi tega je tudi prvi g. dopisnik o tej stvari odločen nasprotnik, ter govori ali piše iz prepričanja in skušnje, v mnenji ogromne večine notranjskih, a gotovo tudi druzih občanov, davkoplačevalcev. In tudi jaz, iz lastnega prepričanja znajoč, da uže zdaj nij blagor županu, ki ima „čast" ubožno občino zastopati, in teh je žalibog pri nas večina, pristopiti moram takisto, nehčeS hočeš, na stran prvega g. dopisnika. Smelo trdim, da ko bi se to vpeljalo, da bi župan davek pobiral, brani bi se vsak z rokami in nogami te častne službe, ako bi imel dotični le iskrico značaja v sebi. Do duše mora dirnoti vsacega, naj si bode še bolj trdega srca, ko vidi tužnega kmeta, kateri mora vzeti slovo, in to za vselej, od svojega, tako dražega mu ognjišča in doma, ter iti! Pa kam? To sam ne ve, ni drugi ne vedo! Pri jednake) priliki plaka okolo njega preljuba mu družina ali obitelj; lakota mu žuga; denarja nema ni živeža; pregnan, od vseh zapuščen; srce se mu trže, preiiršljajočemu žalostno osodo ki ga čaka. — Ne, nij čuda, da se mu roke krčijo. — In komu se tako tužno godi? Pridnemu kmetu, zvestemu državljanu; trudil se je in trpel od vida do vida, da je pošteno, z žuljavim kruhom svojo dru<inico preživel, a nemila osoda pahnila ga je i njegovo obitelj na beraško palico. Te žalostne tragedije vršijo se črez dalje bolj pogostoma v naših krajeh. K uli tega nam nij želeti ono malo drobtinico samouprave, zaradi koje bi morali županje, žalostni posel — opravljat*.
Vlada bi morala najprej skrbeti za izboljšanje kmetskoga stanu; v narodne šole naj se vpelje narodni jezik; kjer je razvidno, da je potreba kmetske šole, naj se ta osnova; d", naj se nam narodno industrijalno šolo; vlada naj uči ščediti, a sama naj bode uzorno ščedljiva. Z jedno besedo, vlada naj prej pre-udarja, kaj jej je treba vse učiniti, da bode državljan lehko davek plačeval, potem bode tudi lehko odločiti, kako in kdo naj tega iz-
govih poslušalcev. Pokorščina in strah, to brzda, katera je za ljudstvo bodi si v šoli ali v državi sploh jedino hasljiva. Nij res ne, kar je „Učit. Tovariš" pisal, da palica vlada posebno po Šolah tistih učiteljev, kjer je nauk malo vreden.
10. oktobra.
Priprosta kmetska žena! Kako grenke sem morala od nje požirati! Kako klepetanje in vendar kaka zgovornost! Še kač v laseh jej je manjkalo in bila bi simbol prave furije! —
V naglici sem se bila spozabila ter sem njenega otroka nekoliko kaznovala. In tako telesno kaznovanje si to priprosto in to prevzetno ljudstvo nikakor več ne dovoljuje glede svojih otrok! — Vso moč sem zbrala ter se ponosno nasproti postavila kmetskej ženi, ter jej velela — na dvoru — molčati in se od mene proi pobrat;. Rekla sem jej, da jaz nemam z njo ničesa opraviti; ako jej re3 nij kaj všeč, naj se dalje pritoži. — Toda kmetska žena —•
terjuje. Kakor pa zdaj stvari stoje, je težavno vprašanje, „kdo naj davek pobira", a vel ko, veliko težje je pak vprašanje, „kdo ga bode plačeval". Pri temelju naj bi vladni inženirji občinsko samoupravno zgradbo zidati pričeli, ne pa si pred Omote krov umišljali. —
Z DniiA|a 23. okt. | Izv. dop.] Včeraj sem vam pisal, da so ustavo verni aranžerji nemškega „parteituga" mej soboj nesložni. Denes to uže potrjuje tudi „Pester Llovd" in celo „Deutsche Zfg.", katera lioče stvar s temi tolažbami potlačiti, češ, da so povsod razna mnenja, kjer koli kaj več ljudij skup pride, ne le pri Nemcih ampak tudi pri družili narodih. „I).i se denes narodi bolj za narodnost nego li za ustavo navdušujejo, to je se ve da tudi tukaj prišlo do razgovora," pravi „D. Ztg." in s tem razpor mej \Valterskir-clienovci in llerhstovci misli, o katerem sem vam včeraj dopisal.
Sicer je pa uže videti, da vlada ne bode več pustila pouličnih demonstracij zoper sebe. Duiiiijski „tiiiinnergesnngverein" je hotel „par-teitagovce" s petjem pozdraviti in demonstri rati. Policija je to društvu prepovedala, ker se društvo po svojih statutih nema v politiko vtikati. Dunajski ustavoverni listi zoper to vpijejo. Ali pomislijo naj, da je prejšnja vlada, ki je bila „meso od njih mesa," zmirom tako ravnala zoper češke, slovenske in konservativne jednake korporacije. Kar je b.lo meni prav, naj bode tebi prav, tem bolj, ker s prej aplavdiral, Nemec!
Domačo si vari.
— (Dramatično društvo) je imelo v nedeljo občni zbor. Za predsednika je bil voljen g. M »mik. Za blagajnika g. dr. Star e. V odbor pak so voljeni gg. dr. Zamik, prof. W i e s t h a 1 e r, Fr, D r e n i k , dr. Tavčar, prof. P 1 e t e r Š n i k, P. G r a s e 11 i, prof L e -vec, Vojt. Val en ta, Iv. Hribar in A. Jejo Č n i k.
— (Kranjsko -primorsko gozdarsko društvo) je imelo v nedeljo zjutraj tukaj na rotovži občni zbor, h kateremu je bil prišel tudi dež. vlade načelnik g. Win kler. Sprejela se je resolucija zoper uničevanje gozdov. Debate se je udeležil tudi g. deželni predsednik. O pogozdovanji Krasu je poročal in-Bpektor g. Goli. Potem so imeli udeleženci, kacih 40 jih je bilo, skupni obed v hotelu1 „Evropa".
— (Vreme.) Zadnjo nedeljo popoludnc ob lU na 2 smo imeli tu v Ljubljani precej
spoznovati in učiti sem se sedaj prav za prav še le začela. Zmerjala ine je na'grje ter dejala, da jaz še ne vem, kaj se pravi otroke izrejati; celo roke je proti meni stegala ter mi žugala. Bila sem pri tem prizoru gotovo v kamen spremenjenej Niobi bolj enaka, kakor pa sama sebi. Nezmožna, le samo besedico o obrambo ali zagovor jej odgovoriti, stala sem ftrahu in studa navdana bleda kot mrlič.
Ravnatelj pride v naglih stopinjah po stop-iijicah. Bila sem sicer rešena iz tragične situ-vacije, toda na način, katerega sem si naj men j mislila! Vse zoper mojo voljo in pričakovanje. Prihod ravnatelja učinil je na ženo tak vtis, da je za trenotje umolknila in utihnila. Prav mirno jo vpraša: „Kaj se je zgodilo?" — „Učiteljica je mojega otroka kaznovala!-' odgovorila je s tresočim glasom. ,.ln vi s-te zavoljo tega semkaj prišli V" — ttSeml- — „To mi je prav ljubo!" odgovoril jej je ravno tako mirno. Pri tej izjavi skoraj nijsem mogla vcr-
hudo točo, ki je tla vsa pobelila. — Od tistega hipa se je tudi temperatura izpremenila. Prej smo imeli lepe tople dni, od nedelje po-poludne je nastopil mraz. — Po Planinah je padel sneg.
— (Iz Prema) na Notranjskem se nt m piše: Občini Čeljskej je darovala cesarici Marija Ana za zidanje zvonika 100 gld. —
— (Imenovanje.) Pravni praktikant pri Novomeškej okrožnej sod nij i Josip Starič je bil za avskultunti imenovan
— (Društvo ti s k a r j e v) je imelo zadnjo soboto izreden občen zbor; o znauej „lieder-taflerskej* prošnji je odbor tiskarskega društva ustregel želji večine društva, preklical svoj sklep, kateri je bil prej storjen z večino jed-nega glasu, da se ima „liedertatlerjem" prepustiti dvorana za njih „vaje". Za tako taktno postopanje je zbor izrekel zaupanje svojemu predsedniku.
— (Iz Trsta) se nam piše, da se je vreme tudi v Trstu Zadnjo nedeljo hipoma pre-obernilo. Na Opčini je sneg zapal, a v Trstu je bila huda burja, dež in toča.
— (Tat matere božje.) Poročali smo uže, da se je tržaškej policiji posrečilo tatove v Trstu tako v strah vzeti, da so mnogi taki ptički zleteli ua Kranjsko, Hrvatsko in drugam, da bi tod kradli. Dva taka sta prišla te dni iz Zagreba v Ljubljano in sicer po cesti. Upoznala sta se še le na potu v Ljubljano, deden je bil Lah prave korenine, (Jiuseppe Nor dio, 50 let star prebrisan tat in vlonunk, ki je 19 let svojega življenja v ječah zasedel \se zavoljo tatvine. Drug je bil Vološčan iz Istre. Ta dvojica pride v Ljubljano z lepim namenom, tukaj uzmati, kar pod palec pride. Bazgledata Ljubljano, vsak po svojem potu. Potem se pa snideta v žganjariji „pri Pihlerji" in izpovesta, kaj sta našla in kje je kaj doseči za dolge prste. Stari Giuscppe Nor dio je bil uže našel, koga bode okradel, kadar se stori noč: nobenega nižjega nij hotel oskubsti, nego samo sv. mater božjo pri Frančiškanih, na katerej je videl nekaj srebrnine in zlatnine; tej bogorodid je sklenil pobrati drago eenosti in je novemu prijatelju ali tovarišu svoj plan razodel. Tukaj pa se motiv ne ve, zakaj to Vološčanu nij bilo všeč: ali se je vendar ustrašil prevelicega greha, okrasti samo mater božjo, ali je, kakor nekateri drugi tr
1 dijo,  uže sam isti  plan imel kakor Nordio, j dovolj, šel je k policiji in izdal, kaj namerava njega prijatelj. Policija je oba prijela. Nordio je sicer tajil, ali ker so našli  pri njem pet
jeti ni svojim očem niti svojim ušesom. — Pa tudi ženi se nij skoraj bolje godilo; umaknila se je nekoliko nazaj ter vsa začudena ravnatelja gledala.
„Da, da, ljuba mati!" nadaljeval je, »zares prav ljubo mi je, da ste se semkaj potrudili! Imamo matere, katerim je vse enako, naj se z njihovimi otroci tako ali tako godi in ravna. To so matere — vrane. — One pa, katere celo delo in opravilo puste, ter vsaj enkrat in sicer takrat pridejo, kadar si doinišljujojo, da se je njihovem otrokom krivda storila, te uvrstujem pa uže mej malo bolje matere, in v to vrsto U vrstu jem tu li vas! Ako pa hočete, da pridete za res v vrsto mej najboljše matere, potem pa Vam, ljuba mati! svetujem, da se vselej prej, kakor brezobzirno sodite, mirno sama sebe vprašate: „lvaj in kako? 1 Ali bi vam bilo ljubo, ako bi vas so .lilija brez Vašega zaslišanja obsodila?" i       „Otrok moj ne laže!"  odgovori žena še
ključev in drugo tafovsko pi'pravo, ker so mu skoro dokazali do/.lanje tatinsko življenje, nij mu pomagalo. Ker tatvine ua materi božjej nij z vršil, nij mogel zarad nje obsojen biti, ali bil je pri tuknjšnjej delegiranoj sodniji obsojen na dva meseca uječe zarad potepuhovstva.
— (Še dva prebrisana tatova.) Dva mlada fanta obrtniškega stanti sta sklenila za zimo dober kup napraviti si zalogo žganja, likerja in druzega špecerijskega blaga, kar se potrebuje ali lehko proda. Zato se jeden v soboto večer vtihotapi v tilijalno Šta-cuno tukajšnjega trgovca g. Perdana na Poljanah, zleze pod sod in se da zvečer v šta-cuno zapreti. Po noči pride tovariš k oknu in tu inu podaja zaprti iz štacune različne dobre pijače in druge reči, katere oni odnaša. To je bilo okolo treh po polu noči. Slučajno gre mimo g. St lan in videč luč v štacnni, počaka tatova, ki je blago odnašal ter ga prime in policiji izroči. Še le na policiji je baje opozoril sam prijeti zločinec, da naj primejo še tovariša, ki jo v štacnni zaprt Šli so ga iskat in so ga res našli pod sodom. Ker se je bil zvečer zapreti dal, nij mogel niti uiti temuč je mislil jutra čakati iu pri priliki izza soda mej ljudi smukniti.
— (Guzajevi tovariši.) Iz Celja se v „Tagespost" poroča, da se oblistnije jako trudijo, da bi prijele tudi tovariše ustreljenega roparja (Juzaja. Pri takem prizadevanju pa je tudi oblastnijam pomagalo kmetsko prebivalstvo, katero se zdaj ue boji več tako, kot preje, ko je še živel Ouzaj Šarkelj. Da se je pa ta znal skrivati toliko časa pravičnej roki kazni, uzrok temu je, ker je prebiisano za-se delal: ne samo da je ljudem grozil, če bi ga kdo izdal, nego oropano blago je „pošteno" delil z onimi, ki so ga skrivali. Takih je zdaj zaprtih v Celji štirinajst, mnogo družili pa še svobodno okolo hodi, mej temi tudi Guzajevi starši, bratje iu sestre, njegova ljubica in Katarina Petek iz Lipovca poleg Ponikve, katera je se svojo hčerjo stregla Guzaju vlan-sko zimo, ko je bil zbolel. Njen mož je pa imel tak strah pred Gu?ojem, da je doma vse popustil iu ubegnil ua tuje, ko je tajno naznanil sodniji, kje da se bavi Ouzaj.
Ka/Jie vesti.
* (Smrt na lovu na divjo koze.) Dnč 8. t. m. je priredil v Pongovu grof Galen lov na divje koze in povabil tudi barona Pttr-stenherga, naj se lova udeleži. Gonjači iu lovci pa kmalu slišijo z mesta, kjer je stal baron Fiirstenberg, klicanje, a uikdo nij na to povedno vsa razburjena, vendar bolj z mirnim glasom.
„Veseli me, in to sicer zarad Vas kakor tudi zarad Vašega otroka", odgovori on, „ da se morete zanesti nanj. Vendar najboljši otrok, je vendar le vedno — otrok, in nezmožen, vsako stvar prav umeti. Tudi ja?, ko sem bil še otrok, govoril sem po otročje! Kako se je v mladosti vam godilo, kako meni, kako drugim! Venidar, pridite, o stvari se hočemo mirno do konca dogovoriti, ker mene bi res bolelo, ako bi taka inuti, kakor ste vi, to hišo z nevoljo iu jezo zapustila".
Odpre vrata konferenčne sobe, ter nama namigne vstopiti. „ Prosim, izvolite sesti V1' reče mi, kazaje na Stola, ki sta si nasproti stala. —- Ženi se nekoliko brani, vendar sede n.i njegovo prigovarjanje. Na to tudi on meni nasproti sede.
(Dalje prih.)
raj t al. Kasneje so barona našli vsega krvavega in v nezavesti na tleh ležečega pod tistim prostorom, kateri mu je bil odkazan. On je moral opaziti kje divje koze, stopil je na naprej molečo skalo, in s te skale padel ter se pobil. Pottm je najbrž še enkrat vstal in omamljen hotel vrniti se k tovarišem a se je na tem potu bil še bolj pobil.
* („Smrt Nemcem!") Deželna sodnija v Lisi na pruskem Po/nanjskem je 20. okt. sodila grofa Czarueckega, kateri je bil na svojem gradu razobesil zastavo z napisom: „Smrt Nemcem!" Nemški sodniki so obsodili poljskega grofa na tri mesece zapora, državni pravdmk pak je zahteval 18 mesecev.
* (Tatje v kloštru.) Iz Lvova se piše, da so te dni tatje vlomili v klošter Ja-roslavski in odnesli mnogo dragocenosti, ki so bile namenjene za dobrodelno loterijo na korist fonda za popravljanje kloštra, mej temi je bil tudi srebrn kelih, ki ga je cesar za loterijo daroval.
* (Kurjava za vse mesto.) Poskusi v Ameriki, da bi se cela mesta kurda samo na jednem kraji, imeli so vrlo dober vspeh. Mesto Butialo na Krijskem jezeru je bilo prvo, kjer so poskušali s podzemeljskimi cevmi zve-zati velikansko peč, katera bi dajala toploto vsemu mestu, kar se je 1. 1878 res obneslo.
I/kuzalo se je, da je kurjava vsega mesta mnogo cenejša, ako se topel zrak v cevih na-pelja po raznih stanovalisčih iz jednega kurišča, negoli da bi vsak zase kuril v svojih sobah, zatorej se je ta način obrambe proti hudemu zimskemu mrazu obče prijel uže po ameriškdi mestih zelo razširjati. Tudi v Novem Jorku seje v ta namen ustanovila družba delil u-arjev za kuritev vsega mestu, in jej je tamošnji magistrat dovolil poln/iti cevi pod zemlji).
Zali vala.
Za m n. iiri, H i -mišk o sočutje oh smrti dražega, nepozjdiljivega oteta, gospoda
Nikolaj Severja,
okrajnega zdravnika itd. v Kostanjevici,
za obilno spremstvo na pokopališke, in za mnogo darovanih topih vencev, so najiakre-nejSo zahvaljujejo
(646) žalujoči ostali.
K os tanje vi ca, dnu 'JI. oktobra i880.
Dunajska borza 25 oktobra
ilzviino teln^ruličiio poroći<o.i Enotni <!/.. dolg v bankovcih .   .   71 g.'d. 8f> Enotni drž. dol# v nrehrii   ...   72    n 75
Zlat« rnnte.........86 „   70 „
IH«0 dri. posojilo......129 „20 ,,
Akcije narodne banke   .... 81f> „ „
Krodirne akcije.......'2*9 »80 „
London..........U7 -,-"'» „
Srebro........ .   .    - „ —
»■p*...........9 n m% n
0. kr. c>'kini........ »*>.'! „
D ž.ivue n. m k ■  ... .   .   :<1    „   85 „
Oznanilo.
1 »in'- .'11. oktobra t. I. ob 't. uri popolinlno prodalo so hodu po pruatovoljm-j dražbi po* I o |>jo nekdanje d ruStvon« «»» so|»ui>  katera je pripravno za
picniirediti v pobiitvo /a vsako hodi obrtnijo, ker jo blizo kolodvora in na okraj noj cesti.
Županstvo v Borovnici,
(547—1) dno 2.J. oktobra 1880.
Prostovoljna dražba.
Di e, 2H. t. m. se kode na javnoj dražbi v Pr«« vojitli hI. 4H prodalo« 0' konj, pokriti vozovi, mej ti-mi jeden postni voz s h" aadelev, 4 veliki gospodarski vozovi, 1 odkriti voz, 2 sani, 2 sani za privezati, okolo 300 centov sena, HM) centov slame, 40 centov detelje, vsake vrste gospodarsko orodje, sobna in hišna oprava razne vrste, o p roga zu G konj, koru/.a, ajda in krompir.
(538-3) Ernestina Schuller.
Uljudno naznanjamo, da smo pričeli z dnem o lito lira 18SO naše pivo na debelo točiti in sicer do kake prenaredbe
12 gld. hektoliter od pivovarnice, od naše zaloge, katero ima v Uradcl g. ■•\ S< lll<:i>l\l Y. Aiui<'ii«<ra««' I.V pa se prodaja 17 gld. 30 kr. hektoliter.  (Sodje se franko vračajo.)
Priporočajoči se za mnoge naročbe, znamljamo se spoštovanjem
Meščanska pivovarna v Plznu, osnovana I. 1842.
(536 —3) (Ponatis se ne plača.)
po po
no«-*.
2-1 oktobra:
Pri .Slonu: Kolnar iz Dunaja. — Pipan it Trsta. — Kopatsch iz Krškega, — Bonček iz  Iteke.      Voduičar iz Dunaja.
Pr H ali« I i Deutscher iz Dunaja. Czerny. Corier iz Trsta. — Hoch iz Kočevja. — pl. Kalehherg, Harth, Eckatoin iz Duiaja.
Pri »vatrliakeiu ceaMi-Jl < P.ur U Gradca
T>T «j l> ol j m« in iizijitpli-viio j.^o NorvegN le o
pomuhljsvo olje iz kitovih jeter
zoper škroflje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v »Klciiicali a OO Kr.,
združeno z železnim jodirom
posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti
v sliIciifcili a 1 kI<I.
prodaje
Q. PICCOLI,
lekar ,,k angelu",
(490—3)    na dunajskej cesti v Ljubljani.
SSS
Novejše sodbe zdravniških avtoritet o
FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE,
(Vran Jo»i|iova (rrenkn voda),
priznano najboljSeJ od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani:
Krmi .lonipovu urniku vmlii nlm.....       ■»<, poTiita oil 1,10—200 Hramov, kot prijetno
in no ]ir»liitri> ru.xpiiHČujnćo »reilatvo.   BMMII t.'«.i ItM prml Umitimi rii<liiiu»kiiiii
voilitini, ki ni) z* Oličenje eroTCH, ho to pnulnoHt, ilu. to »vrlio iloitpJtn loliko iu Me bolnik M čuti neprijetno.   V Izubijani, t. juniju i •• - i."
Prof. dr. A. Breisky, Praga: ^".Sr; ^
■e jo po mulinu tudi ilottfu ci«m» použivu, milu mi moMto uu-j ilriiKiuii grenkimi voiluiui.   I'riiuu, 1 '•. uvenutu 1871*."
Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haueiseu, Ljubljana:
,,lTie <<--ti.Ui-.it onionjenn preilniMti te rodu ho ho dobro obneslo tudi pri rubljiMiji v Oddtlklh.   t', kr. vu.jiitiku lioluicit, 7. upriln 1871)."
C. kr. vodja bolnice dr. Lorinser, Dunaj: ^toVrt'nua v."u"
tem, ker imit prijetno luatuost, ilu HOtovo uplivu, tudi te ne jo /.uu/.ivu iaiiio mulo, in no iloln nič niKlIniiiiiHtij.   Dunaj, 1H77."
C. kr. občna bolnica, Dunaj: Zi^^^l^JSr^^
jenji v Ulodol in iriveHii, lml.-7.ni mi pljunili, iiipretjl, DmImM •!'> ji-ili, l>ri vi-.ili, z hi tej /ili iu žoiiMkili liolc/.nili    Iluiiui. 1H7M."
Prodajo: Peter Lassnik, J. Luokmann iu lekarni Viljem Mavr in (303-5) G. Picooli v Xijul>lidili,
ter vse lekarno in talogt'  rudninskih  vodu.   0p{«0 te vodo itd. poiilja zastonj razpošiljovalno vodstvo v Budapedti.
Ci —i
— -jo
. I- TO
** '— ?»
9 r o
3.:
tkD E
• S
^3
S ca ji
c S
1 p
M
fi 4)
a s a s 5 a s s s 2 a a
00
e
00
- -
i PO
h. •** JI S o o
a-8
• « -j »    o ci n » r L: ^  E S
fll r-l c-1 lC. \s J; ".~
1— 1- ~ iT »(T -T 7^ (M M '-- —' —■
+— Ti M
>    .2 3
^ rt a a s a a a a a a a a a
© -rt -rt .Ti -S .„ -r. -r-. .* .rt -r: .s
Izdateij in urednik Mukso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno1*.