POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
V znamenju enotnosti in bratstva med narodi
Delovne množice Evrope in sveta so letos v mogočnih manifestacijah pokazale svojo voljo- do boljšega življenja, za nov socialni red, za mir in napredek ter za uničenje vse-h ostankov fašizma, V Beogradu, Pragi in Sofiji. Budimpešti, Parizu in New Yor-ku so se stotisoči zgrinjali o-koli delavskih voditeljev ter vzklikali demokraciji in miru ter bratstvu med narodi. Naj-veličastneje pa se je praznoval prvi maj v Moskvi, kjer se je vršilai velikanska voja--ška parada v navzočnosti tov. Stalina in maršala Budjonija, ki je imel ob teji priliki pomemben govor, v katerem je označil potrebo, da mora biti ZSSR vedno pripravljena, da obvaruje mir ter zajamči p ra' vice vsem svobodoljubnim narodom. Milijonske množice so pozdravljale mimohod ter vzklikale velikim vodite Ijem bratske slovanske države.
Dvestotisoč Slovencev, Italijanov in Hrvatov na tržaških ulicah
Na predvečer prvega maja se je vršila po tržaških ulicah mogočna baklada, katere sat je udeležilo 60.000 ljudi. Na pločnikih so množice ploskale in pozdravljale delavce, ki so ponosno držali v svojih žuljavih rokah žareče bakle. Nepopisno diven je bil pogled na to valujočo ognjeno reko, ki se je v strnjenih vrstah, mirno in ponosno pripravljala na praznik dela. Šovinisti in fašisti pa niso mogli preboleti tega veličastnega prizora. Zato so v svoji jezi in mržnji do vsega kar diši po zdravi demokraciji, vrgli med množico več bomb, ki so ranile čez dvajset oseb. Toda zavedne množice se niso razkropile, niso se ustrašile. Se krepkeje so oprijele bakle, še trdneje so se strnile okrog naših zastav, jih visoko dvignile ter nadaljevale svojo pot. Krasni umetni ognji so zaključili večer.
V zgodnjih jutranjih urah so Tržačane prebudile budnice. Ob 11. uri pa je bil Veliki trg že prepoln občinstva. Ra-
čuna se, da je na velikem zborovanju prisostvovalo IžO.ouf ljudi. Tam sta nagovorila množice glavni urednik »li Lavoratore« tov. Gasparini m predsednik Enotnih sindikatov za iulijsko krajino tov Voj mir. Oba tovariša sta go' v orila o velikem pomenu prvomajskega dneva za delav stvo, za bratstvo med narodi, za gospodarsko in politično neodvisnost, za enotnost in demokracijo. Rdeče zasta ve so se družile s slovensko m -italijansko z zvezdo, vsa napredna delovna množica je pozdravljala bratstvo dveh narodov.
Popoldne se je vršil telo vadni nastop, kjer je sodelovalo 9000 telovadcev. Nasto pili so mogočni pevski zbori in godbe so igrale partizan ske in delavske pesmi. O-gromna množica 60.000, ki je napolnila stadion, pa je neprestano burno pozdravljala.
Impozantnost prvomajskega praznika je zapustila pri vseh neizbrisljiv vtis. Delavstvo mesta in dežele, Italijani in Slovenci ter Hrvati so pokazali pred vsem svetom svoja politično zrelost in trdno voljo v prepričanju no" vib zmag in da je ni sile, ki bi jih mogla zaustaviti.
Slovenske in furlanske množice v Gradiški
Prvotno je bil namen delovnega ljudstva Gorice, da bi praznovalo prvi maj v bratskem sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami našega mesta. Vodili so se razgovori med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico za skupen nastop. Toda pri teh pripravah in pogajanjih se je opazilo, da gospodje okrog Delavske zbornice pozabljajo na glavni cilj delavstva in da imajo demokracijo samo na papirju in da so jim važnejša gotova »čustva«. S tak-nim zadržanjem se družijo z vsemi onimi, ki vodijo v Gorici zahrbtno in skrito borbo proti demokratičnim Slovencem in Italijanom. Zdi se, da nasedajo tendencioznemu pisanju »Messaggero Veneta« in »II Lunedija«, ki skrbita, da se ozračje mesta in okolice ne očisti dinamita. Toda
tudi Zavezniška vojaška u-prava nam nil hotela privoščiti tega veselja, da bi v mestu, na javnem trgu, praznovali ta največji dan vsega delovnega ljudstva. Sto ovir so nam stavili eni kakor drugi. Enotni sindikati in naše množične organizacije so se slednjič odločili' za prijazno furlansko mestece, kjer je še naj večje razumevanje za naše težnje in pravice.
Že na predvečer so številni kresovi na severnem obronku goriškega grada, na Kostanjevici, na Sv. Marku in dalje po vsej bližnji in daljni okolici oznanjali, da smo na predvečer velikega delavskega praznika. Po vaseh se je ljudstvo zbralo na trgih in cestah ter prepevalo delavske lin rodoljubne pesmi. V mestu je zbujala'pozornost bolnica J. A. pri Sv. Justu, ki je bila u-metno razsvetljena Zvoki godbe in veselo petje je zaustavilo korak marsikateremu šetalcu, da se je ustavil in poslušal.
Naslednji dan pa je bilo mesto kot izumrlo. Nekatere ceste so bile blokirane, tako n. pr. niso mogli Brici čez pevmski most v Ajdovščino, kjer se je vršila mogočna prvomajska manifestacija prebivalcev novega goriškega o-kraja.
V Gradiško so prihajale množice po raznih poteh in z različnimi prevoznimi sredstvi. Videli smo zavedne Goričane, delavce in kmete, obrtnike in inteligente, ki so odhajali z vlakom. Drugi zopet so se pridružili veliki povorki kolesarjev, ki je z zastavo na čelu, z napisnimi tablami, med petjetni in vzklikanjem privozila i>a mestni tgg v Gradiško. Močna skupina štan-dreških žena se ni ustrašila dolge poti ter jo je mahnila kar peš. Gruče so se zgrinjale pod košata drevesa mestnega parka. Skupina pevcev iz Podgore in Pevme je izmenoma prepevala slovenske; in italijanske pesmi. V bratski slogi in z vidnim zadovoljstvom so poslušali zagoreli Furlani naše pesmi ter ploskali. Močne povorke iz vseh bližnjih vasi so prihajale z godbami in zastavami na čelu ter so se razvrščale okrog
govorniškega odra. Ob 11. uri je nastopil kot prvi govornik tajnik Splošne delavske zveze tov. Bucci, ki je orisal podvig delovnih množic Italije za enotnost in demokracijo.
Pozdravni govor zastopnika delovnega ljudstva Goriške
V imenu Slovencev antifašistov, ki bodo ostali pod okriljem republike Italije je spregovoril v slovenskem jeziku tov. Bogomil Vižintin-Milo. Pozdravil je vse navzoče množice delovnega ljudstva, Slovence in Italijane ter vse napredne. demokratične
sile Italije. »Ni zgolj slučaj«, je poudaril zastopnik Slovencev, »da smo se sestali danes složni in enotni na furlanski zemlji. Naša zveza in bratstvo sega daleč nazaj v svetla leta naše skupne borbe, ki smo jo vodili pod zastavo Osvobodilne fronte proti na-cifašizmu,« V nadaljnjem je dejal, da ima slovensko delovno ljudstvo zaupanje v demokratične sile Italije, ki bo* ! do v bodočnosti branile naše pridobitve in vse manj-
! šinske pravice. S tem, da. smo j se zbrali v Gradiški, smo še enkrat potrdiili našo povezam nost in enotnost z delovnim ljudstvom Italije. Manifestirali smo našo voljo, da hočemo tudi nadalje ostati na braniku pridobitev Osvobodilne fronte ter dati vso možno podporo za utrdite^' demokracije v Italiji. Borili se bomo še nadalje proti vsem ostankom fašizma in šovinizma, za bratstvo med narodi, mir in za zmago demokratične misli.
Govor tov. Vižintina je bil preveden na italijanski jezik. Desettisočglava množica^ je burno podčrtavala najvažnejše točke govora ter je ob za-
ključku navdušeno ploskala.
Nastopil je tov. Nbvella, komunistični poslanec v rimskem parlamentu, ki je v dalj-šem govoru prikazal zbranemu občinstvu odločno voljo vsega italijanskega delovnega ljudstva, ki želi mir in mednarodno solidarnost za utrditev prave demokracije v svetu. Pokazal je na imperialiste, ki se baziraio na moč orožja in se pripravljajo na tretjo svetovno vojno, dai bi pokazali svojo uničujočo voljo.
Razgrnil je predi zbrane tovariše še nebroj mednarodnih in domačih zadev in vprašanj ter priporočal budnost in e-notnost delovnih množic.
Godbi sta zaigrali »Internacij onalo«; vsi navzoči so spoštljivo poslušali pesem milijonov delovnega ljudstva.
Proti koncu zborovanja se ie pojavil tajnik goriške Delavske zbornice dr. Cian.
Množica je kar onemela, ko je videla, da je pritekel v Gradiško iz Gorice ravno tisti zastopnik, kateri še pred osmimi dnevi ni hotel ničesar slišati o skupnem nastopu in je stavil na Enotne sindikate nespretni jive	pogoje Sedaj
pa ie dejal, naj bi pozabili
nekdanje nesporazume; po trebno je, daj smo združeni in da si sežemo v roke. Kajti le enotno bo delavstvo doseglo vse cilje, ki si jih je zastavila Lepe so te besede. In s Hamletom rečemo:	besede,
besede, besede . . . Dejanj hočemo! Hočemo odkritosrčnosti in hočemo, če jim je res za dobrobit delavskega razreda, da se ločijo od zavore, ki bi hotela spraviti v Gorici delavski razred na pot sovraštva in politične nestrpnosti.
Otresejo naj se vseh šovinistov in teroristov, ki mečejo še vedno temno senco na njih CLN. Z dejanji naj dokažejo, .da jim je res za sodelovanje z demokratičnimi množicami!
Kakor v Gradiški so se vršile velike manifestacije tudi v Tržiču in Krminu. Čez 12.000 Ljudi je prisostvovalo zborovanju na trgu v Tržiču. In čez 4000 se jih je zbralo v Krminu.
V Krminu so na predvečer delovnega praznika zažgali o-bilo kresov in umetnih ognjev. Naslednjega dne popoldne se je vršila na športnem igrišču nogometna tekma in razni telovadni nastopi. Siedili je koncert na trgu in ob 7. uri zvečer veliko množično zborovanje.
Tako se je ljudstvo Goriške, Furlani in Slovenci, — pridružilo vsemu demokratičnemu ljudstvu sveta in dalo duš k a svoji enotni volji: po miru, kruhu, demokraciji in borbi proti vsem neofašističnim spletkam.
nacifikacij i in demokratizaciji Nemčije. Delegacije so se zedinile tudi v vprašanju tako imenovanih »razseljenih osebe« in dosegle sporazum. Urejena je tudi zadeva o teritorialni organizaciji Nemčije.
Vendar pai se razpravljanje o osnovnih vprašanjih ni izčrpalo. Nerešena so ostala gospodarska vprašanja kot uravnovešenje nemškegal p eri vojnega gospodarstva in reparacij ski program. Sovjetska zveza daje tem problemom izredno važnost in smatra, da je reparacij ski program organično povezan z gospodarskimi načeli.
Ker ni bilo vprašanje nemških reparacij še rešeno, se je zavleklo tudi vprašanje avstrijske pogodbe, ker se ena glavnih določb nanaša na nemško imovino.
Politični ____p r e g I e d
Važnost in obsežnost vprašanj, o katerih je razpravljal Svet štirih v Moskvi
V zgodovini diplomatičnih pogajanj ni bilo že lep čas tako važnih in obširnih nalog, kakor jih je imela moskovska konferenca in zato ni nič čudnega, če zahteva njihova rešitev mnogo časa, potrpljenja in vztrajnosti. Zato ni mogoče zahtevati, da bi se vse te naloge mogle rešiti na enem samem zasedanju. Približno petnajst mese" cev je n. pr. zahtevalo pripravljanje pogodb z bivšimi nemškimi zavezniki (mislimo Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko).
Zaključku moskovskega zasedanja so v inozemstvu sledili obširni komentarji. Nekateri presojajo položaj dovolj trezno in objektivno, drugi spet so črnogledi. Na vsak način se posebno podčrtuje dejstvo, da je delo konference potekalo tudi v napetem ozračju. Sovjetska zveza je skušala na zasedanju štirih ministrov iti pol poti, ki pelje do mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti. V sredini napetih razpravljanj je bilo vprašanje izvedbe krimskih in potsdamskih sklepov o Nemčiji. Sovjetska delegacija se je mnogo trudila, .da se zajamči izvedba teh sklepov. Odločno se je uprla vsem poskusom ameriške in britanske delega" cije, da bi se izognile tem sklepom in jih nadomeftita z drugimi.
Vemo, da soi vsi sovražniki Sovjetske zveze upali, da bodo na konferenci odpravili ali vsaj dosegli revizijo krimskih in potsdamskih sklepov, kar bi pripravilo pot napadalnim in imperialističnim tendencam, ki so jih pokazale nekatere države. A sovjetska delegacija je vztrajno branila enotnost velesil in načelo spoštovanja sprejetih sklepov.
* * *
Moskovska konferenca je položila temelje za rešitev nemškega vprašanja.
Sklenjena je bila likvidacija Prusije, kar je zelo važno za demokratično obnovo Nemčije. Dosežen je bil sporazum o demilitarizaciji, de-
Da bi popolnoma ocenili pomen že izdanih sklepov in tudi obseg problemov, ki še niso bili do sedaj rešeni, je potrebno natančno proučiti obseg in pomen nalog, ki so bile postavljene. Z gotovostjo Lahko rečemo, da niso bili dosedaj tako važni in tako zamotani problemi še nikdar rešeni z diplomatskimi pogajanji. Rešitev teh problemov zahteva v prvi vrsti časa. Zato niso mogli biti rešeni na enem samem zasedanju. Morda so oni, ki sedaj govoričijo o »neuspehih« moskovske konference, gojili skrite upe, ki nimajo ničesar skupnega s stvarnimi nalogami za rešitev evropskih problemov v duhu mednarodnega sodelovanja. Ce je tako, tedaj naj govorijo o neuspehu svojih lastnih upov, ne pa o ,.neuspehu«« moskovske konference.
Na moskovskem zasedanju Sveta ministrov se je so-1 vjetska delegacija vztrajno in odločno borila za 'interese demokratičnega in trajnega miru. Brezkompromisno je vztrajala na tem, da se izvedejo sklepi, ki so jih sprejele zavezniške države zato, da se j zagotovi varnost narodov za mnogo let. K temu vzvišenemu in plemenitemu cilju so ; bili usmerjeni napori sovjet-| ske delegacije. Vse njeno delo je bik močna manifestacija stalinske zunanje politike Sovjetske zveze — zanesljivega branika miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov.
Palestinsko vprašanje na dnevnem redu generalne skupščine Združenih narodov
V Flushing Meadows (New York) razpravljajo o palestinskem vprašanju.
Večina delegatov glavne skupščine organizacije združenih narodov se je postavila na stališče, da se mora vprašanje Palestine izčrpno preučiti.
Angleška delegata so vprašali, če je Velika Britanija pripravljena brezpogojno sprejeti sklepe glavne skupščine glede Palestine. Cadogan (tako se imenuje angleški delegat) je takoj pripomnil, da je sporazumen s tem predlogom po načelu, »da morajo države sprejeti in izpolniti sklepe glavne skupščine, razen v primeru, da je to nemogoče izpolniti.
teroristične podtalne organizacije so že večkrat izvršile res smele atentate na britanska predstavništva, tako da se je sprva zdelo, da bo prišlo da še večjih komplikacij.
Prebivalci Palestine pa niso samo Židje, ampak tudi A-rabci. Zato so tudi arabske države stavile svoje predloge za rešitev palestinskega vprašanja.
Med drugimi je iraški delegat naredil opazko, da bi bilo treba najprej ugotoviti, ali priznava organizacija Zdru-ženih narodov načelo, da imajo narodi pravico sami odločati o svoji usodi...
Poljski delegat se je izrekel za temeljitoi razpravljanje b Palestini in predlagal, naj se zaslišijo tudi židovski pred" stavniki.
Angleški delegat je v posebnem pismu zahteval, naj se preučijo predlogi arabskih držav samo v primeru, če predlagajo stvarne načrte.
Sirijski delegat se je uprl, da bi bila tudi sionistična predstavništva udeležena pri razpravljanjih v glavni skupščini.
Pregled zadnjih akcij španskih partizanov in članov odporniškega gibanja, ki se borijo za svobodo španskega naroda
Enote španskega odporniškega gibanja so izvedle mnogo uspešnih napadov na Francovo civilno gardo v območju Grenade, Cordobe in Luga. Manjši oddelek partizanov je nadel v mesto Frenigai. Ko je razdelil propagandni material, se je umaknil iz mesta brez kakršnih koli izgub.
člani odporniškega gibanja so v Geroni postavili bombe na sedežih Francovega komisariata za prehrano in Francovih sindikatov.
Eksplozije bomb so povzročile veliko gmotno škodo v San Sebastianu, kjer so člani odporniškega gibanja uspešno napadli Francovo radijsko oostajo.
Partizani so prebrali po radiu razglas odporniškega gibanja baskijskemu ljudstvu. Poskuse Francove policije, ki je hotela intervenirati, so odbili, partizani pa so se po končani emisiji umaknili iz mesta brez kakršnih koli izgub.
Nekaj zgodovinskih podatkov o Ljudskem domu
Upravičene zahteve poriši Slovencev
Odprto pismo češKeao mililicistn londonskemu dnevniku Jimes”
Zadnj čas je bilo mnogo slišati o Palestini kot deželi, kjer niso več vame angleške okupacijske oblasti. Židovske
Ugledni češki publicist in novinar André Simone je naslovil v „Rudem pravu", glavnemu organu Komunistične partije Češkoslovaške, odprto pismu londonskemu „Times-u“, v katerem pravi:
„V svojem uvodniku z dne 7. aprila ste Sovjetski Zvezi velikopotezno svetovali, da bi se odrekla svojim pravicam na neposredne reparacaje iz tekoče nemške proizvodnje. Ni to prvi slučaj, da ste velikopotezni na škodo ostalih. Mi vsi tu — v tej mali državi, o kateri se je po Chamberlainovih besedah v Angliji tako malo vedelo — imamo še v dobrem spominu vašo ..velikopoteznost" z našimi obmejnimi kraji. Svetovali ste Češkoslovaški Republiki, da bi jih predala v roke Nemčije. Posledice tega nasveta so stopile v zgodovino in ni potrebno, da bi se o njih razgovarjali.
Nasvet, katerega danes ponujate Sovjetski Zvezi, ni mani nevaren od onega, katerega ste pred devetimi leti dajali nam. Da bi lahko svoj predlog utemeljili, pišete, da odrekajoč se svojim pravicam na neposredne reparacije, „Rusija samo prizna, kar so morale že pred njo priznati uspešne, toda izčrpane države, ki so vodile vojno — namreč, da bremena, ki jih zahteva vodstvo moderne vojne, ne more premagani sovražnik nadomestiti". Morda si jé uvodničar, ki je ta članek napisal, mislil, da razlaga resnico. Toda jaz pa mislim — in sem prepričan, da izra žam misli ogromne večine vseh onih evropskih ljudi, katerih domove so Nemci zasedli — da sprejeti to staro resnico, ne pomeni nič drugega, kakor novo premijo staremu napadalcu.
Sprejeti to staro resnico pomeni pomiriti se s tem, da se zgodovina mora ponavljati. Toda težnje vseh miroljubnih narodov gredo za tem, da bi se ne morale ponavljati in da bi se ne ponavljala. Zatrjujete, da podpirate idejo Združenih narodov. Kaj pa bi postalo iz njihove organizacije, če bi njeni člani verjeli, da niso v stanju pre-prečiti tretjo vojno zato, ker se do danes še nobeni mednarodni organizaciji ni posrečilo preprečiti oboroženi konflikt? Ali ne bi na pisal vaš uvodničar razdraženo, da je tak ..defetizem" nevaren in ali ne bi pozival k boju proti ..vojnemu pesimizmu"?
Toda vaš uvodnik z dne 7. aprila ni nič drugega kot izraz takega defetizma. Zato ker v preteklosti premagani zovražnik ni povrnil vsaj del škod, ki jih je napravil zmagovalcu, ni mogoče naiti sredstvo in način, da bi v današnjem slučaju tako ne bilo? Vaš uvodničar piše, da „vsi priznavajo velikost ruskih izgub". Ali ne mislite, da mora tako pisanje smatrati sovjetski državljan za neumestno ironijo, ko potem patetičnem stavku predlagate, da naj Sovjetska Zveza prosi Ameriko za posojilo in da naj pusti začasno reparacije iz tekoče proizvodnje na strani? Ali tako dobro informirani organ kot je vaš ne ve, da Amerika ne daje posojil vsem evropskim državam in predvsem, gotovega političnega tipa? Ali se avtor uvodnika ne zaveda, da za časno se odreči pravicam reparacij iz tekoče proizvodnje pome-
ni odložiti njihove dobave v nekake meglene daljave, kar pomeni dejansko se jih za vedno odreči? Vaš list je bil kritiziran za mnoge pomanjkljivosti, toda nikdar ne za naivnost. Ali resnično hočete, da naj bi vsi verjeli v vaše prepričanje reparacijskih dobav iz tekoče proizvodnje potem ko bodo izplačana anglo ameriška posojila nemškim zapadnim oblastem in ko bo dosežena njihova avtarkija? Dobro veste, da je to proces več let in niti tako dobro informirani list kot je vaš ne more, pa če tudi z enoprocentno sigurnostjo, pred videvati, kakšen bo potem položaj in če ne bodo anglosaške države prednesle proti reparacij skim dobavam nove argume te. To vse smo že enkrat doživeli. V arhivih vašega lista ni malo člankov iz dob po prvi svetovni vojni, kateri so hoteli dokazati, da Nemčija ne more plačati nobenih reparacij. Nova plačanja reparaciji bi tedaj pomenila, da bi bila Nemčija brez masla, toda kampanja vašega in ostalih dnevnikov proti reparacijam je im*»la v Nemčiji svoj odmev v kampanji „kanoni namesto mas'a".
Bojim se , da bi tudi sedaj izpadlo podobno kot po prvi svetovni vojni, če bi bili upoštevani vaši nasveti. Reparacije do skrajnih možnosti Nemčije so eden izmed predpogojev za ohranitev miru. Molotov je nedavno izjavil, da so reparacije tudi moralno vprašanje. Gotovo zahteva najosnovnejša morala, da bi nemško delo in emška proizvodnja prispevala vsaj delno k obnovi tega, kar je nemško delo in nemška proizvodnja uničila, j To je tudi v krimski pogodbi jasno ' povedano. Kljub vaši trditvi, da je potsdamska pogodba nadomestila krimsko, je dejansko krimska še danes v veljavi. V potsdamski pogodbi ni namreč nikjer povedano,
1 da je postal krimski sporazum neveljaven. Tudi to spada k moralni plati problema reparacij, da morajo izpolniti v miru zmagovalci vse, za kar so se v času vojne obvezali.
Toda s tem še ni moralna stran problema izčrpana. Prva dolžnost državnikov in miroljubnih 'naro-' dov ie, da onemogočijo novo vojno. Vojne, ki so besnele v preteklosti, niso mogle biti onemogočene tudi zato, ker so napadalni narodi lahko v slučaju poraza računali s tem, da bo veljala zopet vaša sta ra pravica o neplačanju vojnih škod, ki jih je poraženi sovražnik povzročil. Prav zato je zahteva reparacij do skrajnih možnosti ne samo materialna zahteva, temveč, tudi moralna. Ce se bo posrečilo to vašo staro pravico odstraniti in primorati Nemčijo, da bo plačala reparacije do skrajnih možnosti, bo to za Nemce nauk in izkušenost, ki bo morda prispela k spoznanju nove in mnogo več kot važne resnice, da premagani napadalec mora napad drago plačati. Kako drugače hočete iztrebiti nacistično ideologijo v Nemčiji kot pa s tem, da nemški narod prevzame odgovornost za dela svojih vlad ne samo z besedami, temveč tudi stvarno?
V svojem uvodniku pišete, da je moskovska konferenca Molotovova ..priložnost". Jaz pa preje mislim,
Pred skoro pol stoletjem se je porodila med goriškiimi Slovenci želja ter nujna potreba, dia si morajo sami zgraditi v mestu stavbo, kjer bi dobile vse naše organizacije primeren in dostojen sedež. Napredni goriški Slovenci niso hoteli več prosjačiti za to aili ono dvorano, kjer bi prirejali svoje kulturne prireditve in koncerte. To se je zdelo nevredno kulturnega podviga slovenske' ga življa v Gorici ,ki je rasel vsaki dan bolj. Po osnovanju Trgovsko-obrtne zadruge so si praktični Goričani takoj zamislili izgradnjo lastnega doma. Skupina naj vidne j šib in najnaprednejših goriških. Slovencev se je zbrala in s posredovanjem Antona Pečenka se ji je posrečilo kupiti za 52.000 kron eno izmed najlepših stavbišč v bližini ljudskega vrta. Načrte je izdelal prof. Fabiani, nadzorstvena dela pa je vodil inž. Costaperaria. Vsa gradbena dela je izvršila domača tvrdka bratov Mozetič v Gorici, mizarska dela »Mizarska zadruga« v Solkanu, vsa kij učarska dela — gori-ška domača tvrdka Alojza Ži-vica, vsa steklarska dela tvrdka Antona Korena itd. »Trgovski dom« je bil sezidan v najlepšem delu Gorice nai sredini Korza, kjer je bil vedno naj-živahnejši del goriškega družabnega življenjai. S to ponosno stavbo je začelo v mestu bujno društveno delo, ki je povzdignilo sloves slovenskega mena med drugorodci. Med goriškimi Slovenci pa je dvignilo narodni ponos, in zavest Lastne moči, obenem pa dalo poguma za nadaljni razvoj in napredek slovenskega življa. V letih pred prvo svetovno vojno so goriški; Slovenci in za njih Trgovsko obrtna zadruga pokupili nekaj zelo važnih stavb v mestu. Naj omenimo samo hotel Sudbahn, hotel Jelen, Narodni dom v ulici Sv. Ivana, poslopja Posojilnice v Gosposki ulici, nato hišo posojilnice na Korzu itd. Mestni očetje v Gorici, ki so videli v tem velikem podvigu goriških Slovencev nevarnost za svo j prestiž, so začeli ustavljati to »drzno« nakupovanje s strani goriških Slovencev. Toda tudi s strani nekaterih naših ljudi, bodisi iz nevoščljivosti in zavisti, bodisi zaradi nazadnjaške in egoistične ter ozkosrčne gonje dela slovenske politike in njih Listov, so se začela metati Trgovsko-o-brtni zadrugi in krogu, ki ji je stal blizu, polena pod noge ... Mizarska zadruga v Solkanu, je prišla v denarno za»-gato zaradi ponesrečenih špekulacij in investicij, še več pa vsled rovarjanja in izkoriščanja tega stanja/ s strani političnih nasprotnikov, ko so vlagatelji v kratkem, času odpovedali nad en milijon kron hranilnih vlog. To stanje je vplivalo na Trgovsko obrtno zadrugo, ki je prešla nato r likvidacijo. Z izplačilom vojne škode se je ponovno uredila zadeva z Ljudskim domom in če ne bi fašizem z vsem svojim peklenskim delom udaril po gospodarskem in kulturnem življeniju gori-ških Slovencev, bi se danes gotovo ne govorilo več o »vprašanju« Ljudskega doma.
da bi morala biti priložnost onih ! držav, katere Nemci niso zasedli, j terorizirali, uničili. Pravite, da nik-I do ne more zahtevati od anejo-1 saških držav, da bi financirale I nemške reparacije. Nikdo tega ne i zahteva. Toda ni mogoče zahtevati i od osvobojenih narodov, da bi i prispevali k financiranju tretje svetovne vojne s tem, da bi se od-! rekli možnim reparacijam. Pravim možnim reparacijam, kajti nikdo, kot je poudaril naš predsednik Dr. Edvard Beneš, si ne želi, da bi Nemčija trpela lakoto. Pogodba o reparacijah bo mogoča samo tedaj. če se bodo anglosaške države odločile iskati nove metode gospodarstva v svojih oblasteh, ki bodo tudi dovolile reparacije iz tekoče proizvodnje".
V globokm spoštovanju
André Simone
O tem, kako so Mussolini, Turati in razni Vidussoni želeli uničiti vsak podvig goriških Slovencev ter celo njih iztrebitev, podajamo še nekaj zanimivosti.
Iz listin arhiva bivše Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, ki je bila ustanovljena leta 1897, je razvidno, da je imel v letu 1932 največje zasluge pri uničevanju lastnine goriških Slovencev prefekt Tiengo. Ta je imenoval za likvidatorja zadruge, ki je bila lastnica Ljudskega doma, g. Luigija Palese h in ij a. O tem pa pravi listina, da je bil za italijanski fašizem »ottimo camerata.«
Čujte, čujte, kako so fašisti „kupili“ Ljudski dom
Da bodo lažje delali (.brez svedokov), je bilo potrebno odstraniti iz odbora za likvidacijo vse Slovence. Takoj so šli na delo ter odstavili naše zaslužne goriške može:	dr.
Karla Podgornika, Mateja Primožiča, Žvanuta Ivana, Cuka Elijo, Klajnščka Jožefa, Križmana Ignaca in dr. Petra Medveščka. Za svojega likvidatorja pa so fašisti imenovali zaupnega Faleschinija.
Ob tei priliki je poslal taj nik goriškega fašija Avenanti sledeče pismo upravnemu tajniku PNF v Rimu :
Gorica, dne 22. avg. 1933. Tajno — nujno.
Spoštovani poslanec
Grand’ Ufficiale Giovanni Marinelli,
administrativni taj.niik PNF, Littorio Rim.
Št. zapisnika: 1201/A Tajno — Predmet: Casa del
Fascio.
Velespoštovani g. poslanec!
Palača, kjer ima sedaj sedež goriški Fascio, je last zadruge v likvidaciji. Lastniki poslopja so v celoti' Slovenci.
Že preteklo leto je prefekt Tiengo začel akcijo, da odvza-meSlovencem ta dom. Jaz sem s svoje strani p odvzel vse korake, da se pospeši prehod imovine Slovencev v naše roke.
Proti nam so vstali Slovenci, ki so najbolj ogorčeni. Pritožili so se celo na Državni svet (v Rimu), da bi še enkrat podčrtali nezakonitost imenovat-nja italijanskega likvidatorja.
Sedaj sem pa pokazal vsem tem prepirljivim Slovencem.
Postavil sem jih pred dejstvo, da je kupec sama fašistična stranka. Da pa ne bi izgubljali preveč besedi, vam povem sledeče:
Poslopje, čigar cenitvena vrednost znaša 1.200.000 lir in čigar prava vrednost je v znesku 800.000 lir, bom kupil za 400.000 lir.
Te vrste dovolj jasno govorijo, na kakšen način so se fašisti polastili Ljudskega doma. Sedaj je na Zavezniški vojaški upravi, da popravi krivico, ki so nam jo napravili fašisti ter da vrne dom našim: ustanovam in kulturnim organizan cijam.
Iz Italije
Kakor poročajo genovski časopisi, je ameriška ladja „Winslow“, ki je namenjena s tovorom razstreliva na Kitajsko pristala v genovskem pristanišču. Značilno je, da v registru te ladje ni označena vrsta tovora.
Kakor se je izvedelo, je posadka ladje „Winslow" proglasila stavko v znamenje protesta zaradi dobavljanja takega tovora.
Nezadovoljstvo delovnih množic v Italsiji zaradi stalnega dviganja cen življenjskih potrebščin in draginje vedno bolj narašča. V Bologni je osebje mestne občine in občin v pokrajini napovedalo stavko. Občinski uslužbenci .zahtevajo zboljšanje delovnih pogojev. V Neaplju so pričeli stavkati brivski delavci, ki zahtevajo povečanje mezd. V Rimu so na dnevnem redu demonstracije, ki jih prirejajo brezposelni delavci.
Stcu/toastna oii/auiev
SEVERJEVEGA DOMA V KOJSKEM
Prekrasno pomladansko vreme je privabilo obilo briškega ljudstva, kakor tudi Goričanov in okoličanov, ki so prišli v Kojsko z raznimi prevoznimi sredstvi prisostvovat otvoritvi dečjega doma, ki bo nosil od seó'aj naprej ime Severjev dom.
* * *
Tov. Anton Reja-Sever je stopil že leta 1941 v družbo prvih aktivistov, ki so začeli z organizacijskim delom po Goriškem. Skoz vsa leta osvobodilne borbe je bil med prvimi delavci na terenu.
Bolezen, ki je dolgo časa glodala njegovo zdravje, ga je priklenila na posteljo. Iskal je zdravja v Gorici, Ajdovščini in Golniku, dokler se ni povrnil na svojo ljubljeno briško zemljo, kjer je umrl in sicer lansko leto v svojem 50. letu.
Pokojnik je bil po poklicu mizar. Zaradi svojega borbenega značaja in poštenosti je bil pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen. Brici, ki so visoko cenili njegovo delo, so se oddolžili njegovemu spominu s tem, d'a so imenovali po njem dom, ki sprejema sedaj pod svoje okrilje sirote padlih partizanov.
* * *
Severjev dom je mogočna stavba, ki je bila svoj čas grad. Do sedaj so v domu preuredili 1 oddelek. S časom se bodo prostori še razširili. Briško ljudstvo je mnogo pripomoglo, d'a so lahko popravili Severjev dom. Že lansko leto so Brici veliko storili, da so počitniške kolonije dobro izpadle. Zato so delali udarniško in nabirali prostovoljne prispevke. Letos pa so podvojili svoje moči in ustvarili zavetišče našinr*-naj-potrebnejšim. da so ga lahko od srca veselj.
Nedavno smo bili tam.
Pred vhodom je dvorišče, iz katerega se stopi v predsobo, nato v kuhinjo. Tu smo našli vse snažno in v redu. Zraven kuhinje je shramba, na levo pa prijetna jedilnica. V njej so mize in stoli iz masivnega do mačega lesa. Na steni je slika maršala Tita in zastavice.
Otroci naših padlih borcev se bodo vedno spominjali junaškega voditelja jugoslovanske armade, ki je vodil od zmage do zmage tudi naše primorske čete.
Lepo so porazdeljene napisne tablice. Ena izmed najlepših sob bo služila otrokom za Igralnico. K modernemu zave tišču spadajo tudi tri prhe, snažni umivalniki s tekočo vodo ter kopalnica z mrzlo in vročo vodo.
Spalnica je sodobno urejena. Sedem zračnih in sončnih prostorov s pečmi je odrejenih v ta namen.
Skladišča, pisarniške sobe,
ambulanta in drugi prostori izpopolnjujejo lepo in res krasno urejeno zavetišče za otroke.
Ogromno dela in stroškov je bilo z električno napeljavo, kanalizacijo in odtokom vode.
* * *
Vse to je ustvarilo briško ljuetetvo s podporo naših organizacij in ustanov. Delo bo najlepši spomin na to, kako se je briško in ostalo goriško ljudstvo oddolžilo spominu svojih najboljših sinov.
* * *
V nedeljo, dne 27. aprila, je sprejela velika grajska dvorana mnogo obiskovalcev, ki so željno pričakovali tov. Franceta Bevka, slovenskega pisatelja in velikega borca za svobodo. Žal, da se tov. Bevk ni mogel udeležiti otvoritve, ker so ga gotovo zadrževali nujni posli v Ljubljani in Beogradu.
Spregovoril je tov. Gravner, bivši predsednik ONOO za Brda. Uvodoma se je zahvalil vsemu briškemu ljudstvu, kakor vsem ostalim za podporo in delo, ki je bilo izvršeno. Danes imamo pred seboj krasno stavbo, ki bo služila svojemu namenu in bo nosila ime enega najzaslužnejših briških delavcev OF tov. Severja.
Tov. Leban je podal finančno poročilo, ki se tiče dohod kov in izdatkov briškega doma za otroke.
Spregovoril je še domači g. župnik ter tov. Vitez V napolnjeni dvorani je ljudstvo odobravalo poročila govornikov.
Ljudje so bili zelo zadovoljni z igro »Zadrega nad zadrego«, ki jo je predvajalo prosvetno društvo »Tisoč zvezd« iz Medane. Glavne vloge so bile dobro zasedene in režija je bila v veščih rokah.
Medanci so na najboljši poti in od njih pričakujemo še boljša dela, kajti v dramski skupini je dovolj dobre volje in tudi zmožnosti.
Po prireditvi je sledila prosta zabava. Dramska skupina ter ostali so ostali še nekaj ča-v orijateliskem krogu Sladila je zakuska, na kateri je bilo iznešenih več napitnic in zaključno napitnico je imel vodja prosvetnega društva iz Medane.
Pred otvoritvijo Severjevega doma se je vršila na pokopališču pri Sv. križu blagoslovitev grobov padlih partizanov, ki jih je krasilo zelenje in zastavice. Po blagoslovitvi in molitvah je spregovorila mati padlega borca. Tovarišica Maruši-čeva na je deklamirala ganljivo pesem Mateja Bora.
fVas Kojsko, ki šteje 850 duš, je dala 90 žrtev za našo svobodo. Od teh je bilo 67 domačinov.)
GORICA
Občni zbor Habai/no-prodajne zadruge
V nedeljo 27. p. m. se je vršil občni zbor Nabavno-prodajne zadruge. Upravni odbor je poročal o delovanju zadruge in o težkočah, ki jih je imel. Zadrugarji so preučili stanje zadruge, odobrili letno bilanco in dali razrešnico sedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru.
Tov. Vižintin je orisal razvoj zadružništva na Goriškem, kjer je naše ljudstvo kljub oviram angin-ameriške uprave v velikem številu stopilo v zadruge in jih z vso zavestjo podpiralo. Naše zadruge so po svojih močeh nudile svojim članom in nečlanom umetna gnojila, modro galico, semenski krompir in drugo blago, ki služi za široko potrošnjo prebivalstva. Obrazložil je nadalje pot, ki jo bo šla zadruga v novih razmerah ter je pozval zadrugarje, naj nadaljujejo boj proti vsem izkoriščevalcem delavca, kmeta ter delovnega inteligenta. ..Narodna manjšina Slovencev v Italiji mora ostati enotna na gospodarskem, kulturnem in političnem polju ter mora sodelovati z naprednimi in demokratičnimi silami nove republike Italije". Tem besedam so zadrugarji, ki *so se skupščine polnoštevilno udeležili, aplavdirali in z zanimanjem sprejeli še nadaljne sklepe v zvezi z delovanjem zadruge.
Izvoljen je bil nov upravni m nadzorni odbor, ki je sestavljen iz priznanih gospodarstvenikov, v katere imajo zadružniki polno zaupanje, da bodo kot doslej pravilno vodili in vedno bolje razvijali zadružništvo.
ŠEMPETER PRI GORICI
Cesto popravljajo
Vendar že enkrat! Kolikokrat smo pisali o cesti naše vasi, ki je bila v obupnem -taniu. Seda; so jo začeli popravliati. To delo, ki se ie sedaj pričelo, pa bi lahko že davno začeli in tudi končali. Kolesarji in motorna vozila so se izo gibali cestnih jam in so se kar samovoljno posluževali krajnega dela ceste, ki je namenjen pešcem. Upamo, da bodo tudi ostale poti in ceste temeljito popravili, kajti zànikrnost merodajnih mest je bila že na višku.
ROŽM ROLIIM
To in ono
Naš zadnji članek, ko smo se pritožili, da nam manjka ulična razsvetljava, je vendar nekaj pomagal. Pred enim mesecem so nam zopet napeljali električno razsvetljavo in sicer od Rdeče hiše do ulice Liskur, kakor smo jo imeli pred letom 1943. Če smo za to napeljavo hvaležni mestni upravi se pa danes vprašamo, zakaj ne gorijo vse žarnice, ki so bile postavljene. Manjka žarnica pod mostom in tri zadnje. Zato prosimo, da se upošteva želja prebivalstva in davkoplačalcev ter upamo, eia se nam ustreže.
Pritožiti se moramo in naši javnosti sporočamo, da s\cc\7i 14 dni že nnhirfl1 želpzni-
me/fìTti
ška uprava telefonske žice, ki so vzdolž železniške proge, ki pride pod Jugoslavijo. Ljudstvo se zgraža nad takšnim početjem in ostro žigosa to kradnjo narodne imovine.
V kratkem času smo kar trikrat razobesili slovenske in italijanske zastave z zvezdo. Poleg teh smo razvili trasparente. Bilo je to za volitve OF, petindvajsetega aprila in za delavski praznik prvega maja. Za prvi maj so naši možje in fantje postavili mogočen maj, ki nas je spominjal onega pred skoraj tridesetimi leti. Maj je bil lepo okinčan in je zbujal občo po zornost. Na dan prvega maja je bilo pri nas posebno živahno, iz mesta in okolice so prišli gostje ter se veselili. Gostilne so bile prepolne gostov, vesela pesem se je razlegala še pozno v noč.
RROMRERR
Spomin na zaslužno tovarišico
Vsi zavedni prebivalci naše vasi se spominjajo tov. Pavle Pavlin, ki je bila prva aktivistinja in ki je padla zadeta od sovražne krogle. Že leta 1941 je stopila v vrste naših terenk in opravljala svoje delo — kljub nevarnostim — na naj-vzornejši način. Prestala je obilo preiskav ter je bila zaprta v gori-škem zaporu. Njen mož je leta 1942 stopil v partizanske vrste in tovarišica Pavla je neustrašno nadaljevala svoje delo ter nudila vso pomoč partizanskemu gibanju. Ko so okrutni Nemci koncem septembra 1943 obkoli vas, je svinčenka iz sovražnikove puške pretrgala njeno mlado življenje, ki je bilo vse posvečeno domovini.
Sedaj počiva na domačen pokopališču. Vaščani, ki so globoko cenili njeno žrtev, obiskujejo men grob ter ga pokrivajo s svežim pomladanskim cvetjem.
Na drugem mestu prinašamo pesem, ki govori o domovinski ljubezni in smrti prve aktivistinje naše vasi.
Večna ji slava!
Društveno delo
Nik do nam ne more očitati, da zaostajamo za drugimi pro-svetnlilmi društvi. V okviru prosvetnega društva je bil ustanovljen pevski zbor, ki' šteje 20 članov in se vadi dvakrat tedensko. Ravnotako je marljivo na delu godbeni odsek, ki je številčno še precej močan in ima redno svoje vaje. Tudi fizkulturniki ne zar ostajajo. Pripravljajo se za bližnje fizkulturne nastope. Ni dolgo od tega, kar so naši športniki) priredili plesno zabavo ter si z izkupičkom nabavili potrebna sredstva za nogometno skupino.
DIUE
Ala prostovoljnem delu
Delavci, ki so zaposleni pri opekarni Saunig — Nemec v Biljah, so pretekli teden organizirali udarniško delo. Dvanajst požrtvovalnih tovarišev je v poldrugi uri okopalo vinograd tov. Albina, ki obsega 1200 kv. metrov.
D0RAIRERG
Alaša mladina
Za progo Samac-Sarajevo je nabrala mladina naše vasi znesek 8000 lir.
Pred kratkim so nam podali mladinci in mladinke lepo uspelo kulturno prireditev. Igrali so ..Domna". Potrudili so se in so svoje vloge dobro izpeljali. Občinstvo, ki je v velikem številu — bilo jih je približno isoo — obiskalo predstavo, jih je nagradilo s hvaležnim odobravanjem.
GORJMSRO ’
Aletta] novic iz naše vasi
Volitve v mladinski odbor so se vršile tudi pri nas. U-deležba je bila stoodstotna Za to priliko je gostovalo pri nas prosvetno društvo iz Gabrovca pri Trstu. Igralska skupina je podala dve enode' ianki in živo sliko, Rože je na vrtu plela, kar je bilo
sprejeto s hvaležnimi odobrar vanjem.
Preteklo soboto smo priredili proslavo O. F. Govorila sta tov. Venče in Korotan. Za zaključek so vsi navzoči zapeli himno »Hej' Slovani.«
Obdelava orne zemlje je končana. Pri tem ne smemo pozabiti pripadnikov naše slavne vojske, ki so nam šli vsestransko na roko, da smo obdelali vsak košček zemlje.
IVAIVJIGRAO ZAGRAJEC
Proslava 0F in delo za skupnost
Združeni z našo slavno voisko smo letos proslavili 6. obletnico ustanovitve OF. Tovariš nam je z živo besedo orisal slavno pot Osvobodilne fronte v borbi za svobodo ter poudaril, da mora biti pot k obnovi in petletki prav tako davna kakor ona prva.
Tri nedelje zaporedoma je naša mladina organizirala udarniško delo za pripravo potrebnega mate riala za graditev napajališč. Eno nedeljo se je prostovoljnega dela udeležila tudi vojska. Zaleti bi bi lo, da bi se tega prepotrebnega dela udeležili vsi, posebno pa eni, ki napajališča najbolj rabijo.
RAAIAL
Ala predvečer obletnice 0F
Po hribih in na bregovih Soče so v soboto 26. t. m. zagoreli kresovi ter tako naznanili našemu ljudstvu, da se nahajamo pred velevažnim praznikom .pred praznikom obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, katera nam je prinesla toliko zaželjeno svobodo in s tem na pot boljšega življenja. Kanalski most je bil razsvetljen. Iz Gorenj evasi je kot prva prispela povorka s harmoniko na čelu. Mladina je glasno prepevala in vzklikala. V žaru bakel so prispeli na trg, kjer se jim je pridružila ostala množica iz trga in sosednjih vasi. Domači pevski zbor pod vodstvom neutrudljivega tov. Kazimirja Nanuta je zapel več partizanskih in narod" nih pesmi. Ljudstvo^je vzklikalo mladi Jugoslaviji, Osvobodilni fronti ter maršalu Titu. Ko so zadnji kresovi že u-gašali — bilo je blizu 11. ure zvečer — so se ljudje med splošnim veseljem in petjem razhajali.
Mladi kanalski igralci
»Odkod pa vi?« Debalušast mornar se je nagnil, namršrl obrvi in si natočil pijače. Krčma je bila napolnjena do zad" njega kotička. Krčmar, pristni Argentinec, dobrodušnega, nabuhlega obraza, se je s težavo prerival po gneči. Od časa do časa se je ustavil, položil steklenico na mn z o in si z belim predpasnikom otrl pot, ki se mu je nakopičeval) na nizkem čelu. Nato se je oddahnil in odhitel dalje. Krog velike železne svetilke, ki je z medlo lučjo samevala pod nizkim stropom, so se zbirale jate komarjev in mušic. Gost, dušljiv dim tobaka se je usipal skozi nizka vrata in sij luči je rezal temo in silil ter se oddaljeval po bisernem morju. V kotu pod lesenimi stopnicami je nekdo prepeval ob zvokih kitare in pijana družba mu je odgovarjala, zi-baje se na slamnatih stolicah. Vlačuge v pisanih oblačilih so dražile mornarje, popevale s
hripavimi glasovi in se široko krohotale. Upirale so se njihovim pijanim objemom, hlinile so umik ter jim radovolj-no padale v naročja. Svež zrak je vel iz morja. In z morjem so duhtele palme, duhtele so rože in noč. V krčmi pa je vse vpilo, pelo im se prerekalo.
Samo ena miza, majhna in zapuščena kot da bi se bila izluščila iz divjajoče in besneče skupnosti, je stala za vrati. In k tej mizi sei je obrnil mornar: »No, odkod1 prihajate?« je ponovil in izpil žgočo tekočino. Pogladil se je po kratki mršavi bradi in, videč, da so njegove besede bob v ste" no,i je zapičil krvave oči v suhega moža, ki je nemo slonel na mizo. Truden obraz, pose-jen s črnin» kocinami, mu je bil razoran od dolgih in globokih gub. Izpod kape so mu siMlli rjavi razmršeni lasje in kockasta srajca še je gubila na suhih prsih.
»Odkod ste!« je zavpil mor-
'faša 'Vuga
ZA ŽIVLJENJE
nar. Planil je pokonci, da se je stol s truščem prevrnil. Pijano se je opotekel. Stisnil je pesti, pograbil steklenfteo jo zavihtel po zraku in treščil na mizo, da se je razletela na vse strani. Košček stekla pa je opraskal nos mladega in vinjenega ribiča. Ribič se je o-zrl. Vstal je in se približal. Zagrabil je nogo mize. Hrešče se je odlomila. V mornarjevih rokah se je zasvetilo rezila. In se je začelo... Mornarji in ribiči so se smeje, radovedno približali in ju obkrožili. Vlačuge so se vrešče oddaljile. Krčmar pa je stokal, pomirjevali, se hotel prebiti skozi gruči A zaman. Potrt in razburjen si ie grizel nohte. Nato se je približal možu v kockasti srajci. Nagovoril ga je. Po ma-
lo zadovoljivem odgovoru se je krčmar nasmejal,
»A, ne razumete dobro našega jezika! No, vidite, kakšno neprijetnost ste mi tako napravil. Če se zakoljeta, pri" de policija in mi zapre lokal. In potem smo' na cesti. No, pa odkod prihajate? Je vaša žena?«
Mož se je trudno nasmehnil. Obrnili se je do žene, ki je bleda, izmozgana sedela v stolu, ovita v reven šal. V naročju je stiskala kup cunj, iz katerih je gledala drobna gla-vica. Dvoje nedolžnih, črnih oči je zrlo v svet in ga motrilo. Žena je težko dihala. Prša so se ji sumkoma dvigala. V niih je včasih čudno zaškrtalo. Flropla je.
»Iz Trsta« je mož odgovo-
ril. »Trieste ... « »Iz Gorice« je žena popravila. »Iz goriške okolice. »Suh kašelj jo je prekinil.
»Italijani torej!« Krčmar se je pogladil po žolto rjavi pleši.
»Slovenci« sta žena in mož dodala. Takrat se je po krčmi razlegel bolesten krik. Krčmar ie planil pokonci. Hotel je steči po stopnicah, dai bi. si z višjega kraja ogledal prizor. Tedaj pa se je gruča nenadoma razgrnila. Štirje mornarji so odnesli krvavega in stokajočega tovariša v varnejše zatočišče. Mladi ribič je v dušku izpil, kar mu je bilo ostalo. Na mizo je zažvenketal sold in ribic je izginil v temo. Nekateri mornarji so sledili ranjenemu tovarišu. Drugi so o-stali- Mimo so posedli krog miz in jeli razpravljati o pravkar minolem dogodku. Krčmar se je znova usedel h gostoma. »Hm. zopet bomo ime-
li sitnosti in opravka s policijo. Tako je, vidita, pri nas. Dva se zakoljeta ali obtolče-ta — jaz semi pa tisti, ki vedno gor plača. A, da... Italijana... Slovenca sta torej!! Pa kaj vaju je prineslo v naše kraje, po kaj ste prišli?« Krčmar je položil piavo čepico na mizo. Prižgal si je cigaro in zrl v dim, ki se je leno dvigal v kolobarjih. Tedaj je ble da žena kriknila. Zahropla je. Pljunila je rdeče. Nato se je prijela za prsi, stisnila dete k sebi, padla. Iz ust pa se je vlila črnakri... Krčmar se je stresel. Raztegnil je oči. Mož je planil. Pobral je dete. Od pisanih cunj so se luščile krvave kapljice. Pogledal je ženo. Teke ji je trepetalo v zadnjem, smrtnem boju.
In je šepnil: »Po kruh smo prišli, po življenje!«
Kitara se je oglašala v noč in luna se je vtapljala v tiho, srebrno valovie ...
Valentin Stanič
dobrotnik in vzgojitelj goriškega ljudstva
Dne 29. aprila t. 1. je minilo sto liet, kar je umrl eden izmed prvih pionirjev, ki je neutrudljivo deloval na gospodarskem in kulturnem polju na Goriškem. Ta pionir je bil Valentini Stanič.
Rodil se je 12. februarja 1774 v Bodrežu pri Kanalu iz znane Čerovškove hiše. Ker v tistih časih niso bile šole tako na gosto posejane kakor dandanes, je oče poklical nekega znanca iz tolminskega Loma, da ga1 je učil pisati in brati. Nato je obiskoval šolo v Trbižu in pozneje v Celovcu, kjer je dokončal gimnazijske študije. Bogoslovje in modroslovje je končal v daljnem Solnogradu. Kot kaplan je nastopil svojo prvo službo na Bajnščicah, nato pa v Ročinju. Končno je prišel v Gorico, kjer je bi| povišan v kanonika ter je tudli tam umrl.
Valentin Stanič je bil vsestransko delaven človek. Vse svoje sile je posvetil ljudstvu iz katerega je izšel. Vzgajal ga je, ga učil pisati m brati, ga uril v petju ter ga
pozanimal ;za umno sadjere-jo ni druge koristne stvari. Sam je skladal tudi pesmi ter si je pripravil domačo tiskarno. Bil je tudi1 eden izmed prvih slovenskih turistov, saj je živel v časih, ko je bila tu-ristika za naš narod, ki se je šele prebujal, še prava španska vas. Stanič je večkrat obiskal naše vrhove, kakor Triglav, Km, Mangart in druge naše gorske velikane, To njegovo vsestransko delovanje im u-dejstvovanje je pokazalo Staniča v napredni luči, saj je dobil čas, da je ljudstvo bodril, ga učil telovadbe in ga pozanimal za zboljšanje kmetijskega orodja. Prebivalstvu Bajnške planote in Soške doline je pokazal važnost cepitve proti nalezljivim boleznim, osobito proti črnim kozam, ki so takrat razsajale. V letih francoske okupacije je zadela deželo huda nesreča. Večletna suša je prinesla s seboj
lakoto ter pomanjkanje in ljudski' duhovnik Stanič je stal svojemu narodu ob strani ter mu po svojih močeh pomagal., Ko so ljudje stradali in ostali brez dela se je Stanič obmjili naravnost na cesarja ter utemeljeval prošnjo na čisto svojstven način: Uns driickt Not,
Franz, gib Brot,
Sonst, o Gott,
Schneller Tod.
Začeli so graditji kanalski most in Stanič je prevzel nadzorstvena dela. Ko je bil prestavljen v Gorico je sprejel še mesto šolskega nadzornika. Zanimivo za našo borbo za Gorico je dejstvo, da mu je že leta 1833 goriški italijanski, ali bolje rečeno furlanski zalo žnik Pate m olii tiskal slo" vensko zbirko pesmi, ki jih je prevedel iz nemščine. Brez dvoma je bil Stanič tudi prvi, ki je otvaril v mestu slovensko knjigarno, kjer so se dobile vse do takrat izišle knjige. Ker je bil silno navezan na ljudstvo, je knjige daroval revnejšim slojem, bo-
gatejšim pa prodajal. Za revne dijake je ustanovil štipendije. Še po prvi svetovni vojni so slovenski župani v Ka1-nalu nakazovali iz te Staničeve ustanove revnejšim dijakom zneske, da so lahko nadaljevati študije. Eno izmed najvažnejših človekoljubnih del je bila ustanovitev gluhonemnice v Gorici, kateri je bil Stanič res skrben oče. Po svojem značaju je bil) dober, vesel in ves prevzet za blagi' njo delovnega ljudstva.
Ob stoletnici njegove smrti se ga spominja gordško ljudstvo z veliko hvaležnostjo kot izrednega orača na polju izobrazbe našega naroda, kateremu je posvetil vse svoje moči. Žigosal je krivico, dramil e narodno zavest med ljudstvom in si sam postavil naj lepši spomenik s svojim vsestranskim delom med naj-bednejšim slojem goriškega življa.
Ustanovitev prosv. društva
v Krminu
Po nerazumljivem zavlačevanju je ZVU vendar dovolila Slovencem iz Krmina ustanovni občni zbor prosvetnega društva. Preteklo nedeljo, 27. aprila dopoldne se je sestala znatna množica krminskih Slovencev, ki se zaveda svojih kulturnih potreb.
Tov. Ferdih je uvodoma pozdravil vse navzoče člane in prijatelje društva. Poudaril je važnost in pomen ustanovitve prosvetnega društva ter podal besedo predstavniku Zveze prosvetnih društev tov. dr. Andreju Budalu.
V svojem klenem in izčrpnem govoru se je govornik dotaknil naloge, ki jo bo imelo novo društvo za kulturni in politični razvoj naj-zapadnejših Slovencev, ki pridejo pod republiko Italijo, kateri izražajo svojo trdno vbi j o po lastnem kulturnem udejstvovanju. Opozoril je zbrane tovariše in tovarišice, da je Italija glasom mirovne pogodbe dolžna dati vsem brez razlike plemena, spola, jezika ali vere vse človečanske pravice in svoboščine, vštevši svobodo izražanja misli, tiska in objavljanja, bogoslužja, naziranja in združevanja. Kr minski Slovenci naj se vedno spominjajo tega člena mirovne pogodbe in naj zahtevajo upoštevanje istega, vedno ko bi se jim kratile te pravice. Opozoril je na razumevanje in pomoč, ki nam jo kažejo antifašistične stranke Italije ter njih voljo, da nas podprejo v borbi za naše pravice in svoboščine. Omenil je nadalje, da imamo že stoletja dobre odnošaje s svojimi sosedi Furlani, s katerimi nas vežejo dnevno najboljši prijateljski stiki. Ni dvoma, da bo bratstvo, ki se je porodilo v času Osvobodilne fronte na bojnih poljanah, dalo tudi v bodoče dobre uspehi in še bolj poglobilo vezi, ki nas vežejo z demokratičnimi silami nove Italije.
Za predsednika društva je bil izvoljen zaslužni tov. Ferdih, za tajnika tov. Mervič, za drugo tajnico in blagajničarko tov. Rupnikova. Odbor, katerega glavni člani so častno izvršili pripravljalno delo za ustanovitev društva, ki nosi ime „Sonce“, bo od sedaj naprej še bolj čvrsto na delu ter bo rešil vsa vprašanja in naloge, ki bodo vodile mlado društvo k vedno lepšim uspehom.
Za „Dijaško matico"
Za to našo prekoristno ustanovo so darovali pionirji iz Bukovice delni izkupiček nedeljske prireditve 500 lir, učenci III. razreda osnovne šole v Vrtojbi 300 lir, prosvetno društvo „Triglav‘‘ iz Bukovice 2000 lir, ZPP iz Bukovice 1000 lir, odbor Dijaške matice v Komnu 2291 lir in pionirji iz Brega-Krasno (Brda) 144 lir. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Zelenjava v prehrani
V	debelih knjigah in v nešteto člankih razpravljajo go--spodarstveniiki o važnosti kultur in o najracionalnejši prehrani za človeka. Mlada Jugoslavija, ki si je zadala v petletki tako važne načrte z zgraditvijo težke industrije, cest, novih železniških prog ter z elektrifikacijo, je načela tudi vprašanje, kako dvigniti pridelke naše zemlje. Iz članka, ki ga je napisal gospodarski 'strokovnjak A. Lap, prinašamo sledeče vrste.
V	tem ogromnem zaletu so nas do sedaj spremljale razne težave, ki so nam hotele ohromiti voljo in mišice. Vse smo pripisovali posledicam vojnih grozot. Nismo pa pretehtali vseh izkušenosti, ki smo jih doživljali že po prvi svetovni vojni, tem bolj pa^ v grozotah okupacije, taborišč, kašljanja, slabokrvnosti, obolenja dlesni, zabuhlosti in na" gnjenja k prehladom. Vzrok temu je bila podhranjenost. Nobeden ni pomislil na vita- j mine — sam v sebi je obču- j til, da je rešitev v jabolkah, j krompirju, surovem maslu in j črnem rženem kruhu. Če pre-1 gledamo statistiko zdravljenj v zavodu za socialno zavarovanje, se čudimo številnim primerom obolelosti delovnega ljudstva. Res nimamo vsega na razpolago. Potrebno se je še marsičemu odreči. Obolenja so tu, zato tudii vzroki — te moramo poiskati. razčleniti in jih odstraniti. Te vzroke moramo pripisati samii sebi ter nenačrtnosti preteklega leta. — Kaj nam
J je manjkalo preko zime? — Mar mesa in moke? Ne im s tem smo prilično izhajali.
Pomanjkanje zelenjadi in sadja nas je enega za drugim položilo a več ali ■ anj dm Iv posteljo. Našemu telesu t->
rasisi lem izpadi
proti bolnici J. A. v) fiorici
Ali naj se čudimo, če je bila bolnica pri Sv. Justu v zadnjih tednih kar trikrat zaporedoma napadena? Dvakrat so »neznanci« vrgli bombe in enkrat so na najbolj surov način izzivali našo vojsko in sramotili maršala Tita, najvišjega voditelja jugoslovan" ske vojske. Pripravo za te teroristične akcije je nudilo provokatorjem im šovinistom profašistično časopisje, ki je od časa do časa izražalo svojo nestrpnost do bolnice odreda J. A. ter takorekoč ka^ zalo pot šovinistom in zločincem.'^Čeravno bi) — po našem m n emu u -— ne bilo težko izslediti krivcev, se nam zdi, da policija ni napravila svoje dolžnosti. Treba je enkrat za vselej i'trebiti gal e gnezdo tašis o in teroristov, ki lan
za dnem im ob vsaki priliki og raža j o življenja in imovino mirnih meščanov.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Severjev dom v Kojskem so nabrali igralci iz Medane v tovariški družbi znesek >885 lir.
Za naše sirote sta darovala Justi in Emil Furlan iz Trsta 1000 lir. V isti namen je darovala tovarišica Štih Marija 500 lir.
Skupina delavcev iz Kostanjevice na Krasu je darovala za gradnjo proge Šamac-Sara-jevo 1200 lir. V isti namen je poklonila tov. Frančeškin Marija iz iste vasi — sedaj poročena v Milanu — 300 lir.
v tem - srčna hvai; !
manjkali vitamini, kar je slabilo telo in voljo ter pripravljalo pot boleznim in malodušnosti. Mi pa smo iskali vzroke vsepovsod, samo ne tam, odkoder so izvirali, v nepravilni prehrani. Pozabili smo, da je potrebna iniciativa in načrtnost ne samo pri delu, temveč tudi v prehrani in preskrbi iste.
Sicer so nas te tegobe spremljale skozi leta in leta. Slabe plače delavcev in nižjih uslužbencev niso dovoljevale gospodinjam, da bi kupovale zelenjad in sadje svojim možem in otrokom, razen v dobi preobilice pridelka. Delovnih ljudi je bilo dovolj. Če je eden padel, se je priglasi" lo 10 novih. Tudi oni, ki so delali v tovarnah, v rudoko-pih, niso bili na boljšem s svojim zdravjem. Jetika, strašna spremljevalka malega človeka, je grozotno redčila vrste delavstva.
Mar naj trpimo še danes, ko si sami sebi režemo kruh? S tem, da poznamo vzroke, nam je lahko preprečiti zlo in izboljšati zdravje delovnega ljudstva. Premagati moramo miselnost, da je edino mesna hrana najboljša. Tudi v prehrani moramo presekati staro miselnost ter kreniti na novo pot, da bo celotno delovno ljudstvo zadostno in pravilno hranjeno, da bo tako sposobno za nudai j no izgradnjo domovine.
Kje se nahaja največ teh čudovitiv surovin, ki dajejo naši volji in telesu prožnost in vztrajnost? Te najdemo v sadju in zelenjavi. Beljakovine in maščobe dajejo telesu potrebno moč, predvsem e-nergijo, medtem pa skrbi zeleni adni in sadni dodatek za izmenjavo in odvajanje snovi, s čimer ščiti telo pred boleznimi.
Učenjaki so ugotovili, da vitamin A nastopa v telesu gpleg drugega kot varčevalec maščob:	medtem: ko alkohol
maščobe uničuje. Nadalje pravijo, da je vitamin^ A v surovem maslu važnejši kot maščoba sama. Čas in izkušnje prineso marsikaj novega. Nekdaj so dajali^ v bolnišni" : cah bolnikom; močno beljako- j vinasto hrano, a malo zelenjadi. S spremembo prehrane — s solatami, presnim sadjem je nastal v zdravju jravcati preobrat. Zardela lija, živahnost otrok so naj-5olj pričala o pomenu pravil-le prehrane.
Ravno letošnja zima nas je posvarila, ko smo v prehrani jilno čutiffi pomanjkanje teh iudovitih vitaminskih snovi, d jih najdemo predvsem v vrtninah. Od vrtnin imajo lajveč vitamina A: špinača, istni kaipus in listi kolerabic. Posebno važno je v prehrani •deče korenje, ki ima isto taco mnogo vitamina A. Po-nanjkanje vitamina C zaznala telo v slabi odpornosti na-jproti boleznim, ki se prično j krvavenjem dlesni) in končajo s skorbutom. Največ C ritamina je v plodovih šipka, ladalje v jagodah črnega jozdičja, v listih petršilja, v ■cosmuljah, v mladih listkih kumne, v listnem kapusu, zelju itd. Krompir je čudovit riranilec C vitamina. Žal, da se preko zime C vitamin; izgublja iz gomoljev. Mangold, selen grah, por, redkvica imajo še precej tega vitamina. Vitamin B je dovolj v rženem kruhu.
Vse to znanje nam veleva, da napravimo tele sklepe:
1.	napravimo popoln pre" obrat v prehrani:
2.	vzemimo k vsakemu o-bedu sadje za predjed;
3.	vzemimo k vsakemu o->edu obrok presne solate in
4.	k vsakemu obedu zeleni adno prikuho.
Povprečno se je v srednji Evropi, v mestih in industrijskih središčih porabilo na dan in osebo do 130 g zelenjadi. Prehrana je bila sestavljena iz večine mesnih beljakovin ter je vsebovala premalo zelenjadi in sadja. Zato, bi bilo treba predvideti za preb ramo večje količine krompirja, sadja in zelenjadi: 600 g krom-mir’a. sadja 51'') g :n zeleni > v e oOO g.
Vižin Karolina
jYa grobu
Sedem mesecev več kakor leta tri tvoje truplo v prezgodnjem grobu leži; vendar si danes vsa zopet med nami in duh tvoj nas kliče na delo, nas drami.
O Pavla, ti prva od naših žena, ki po nasilju sovražnem od nas si odšla, po tvojem smo zgledu v borbo stopile, ob grobu odprtem smo ti obljubile, da ne odnehamo več do tistega dne, ko v svobodi zavriskalo nam bo srce.
Tovarišica, kako si nestrpno čakala, da z nami v svobodi se boš radovaia, kako je v tebi življenje kipelo, kako ti srce je zaman hrepenelo, da učakalo bi velikega dne, ko za vselej končano bo naše gorje!
Osamljen tvoj dragi za tabo žaluje, tvoja mati, tvoj oče v boli zdihuje; si brata in sestro ljubeča pustila in nas sovaščanke v žalost zavila.
V spominu nam vedno ti boš ostala, s svojim zgledom nam pot v delu kazala.
Drobne vesli
V	Franciji bo v kratkem uvedeno strogo racioniranje kruha.
V	Hamburgu je bila izvršena smrtna kazen nad Rudolfom Hoes-sonom, b ivšim poveljnikom koncentracijskega taborišča v Oswie-czinu (Auschwitz).
V	pristanišču Texas ob obali mehiškega zaliva je prišlo do eksplozije na neki francoski ladji, natovorjeni s solitrom. Zaradi eksplozije je bilo ubitih najmanj 200 ljudi. Eksplozije so izzvale takšne požare, da je mesto Texas dejansko zbrisano s površja zemlje.
Madridski dopisnik „New York Post-a“ francis Mac Mahon, ki so mu francove oblasti odvzele pravico do bivanja v Španiji, ji izjavil, da je večina španskega naroda proti francovemu režimu". Dodal je: „Občutek imam, kot da sem pravkar zapustil eno naj večjih svetovnih temnic v kateri sedi 25 milijonov ljudi, ki so najbolj občudovanja vreden narod, ki sem ga kdaj koli videl."
Brazilski časopisi poročajo, da so izbruhnili v Limi, prestolnici Peruja. nemiri zaradi namena vlade, ki hoče uvesti zakon o o-mejitvi pravice do stavkanja.
Kljub hudemu terorju fašističnega francovega režima v Španiji je španski narod še: enkrat potrdil svojo udanost španski republiki, saj so visele, kakor poroča Associated Press, sredi Madrida republikanske zastave v čast obletnice proglasitve španske republike.
Reuter poroča, da so izvozili od novembra t. 1. iz britanske okupacijske cone Nemčije v Vel. Britanijo nad 40.000 ton lesa. V Britanijo bodo izvozili na račun reparacij in za kritje stroškov britanskih čet v Porenju za 133.000 funtov šterlingov.
Glasilo indijske muslimanske lige ,.Don“ (Zora) prinaša vest, da je policija ubila na severozapadni meji 302 muslimana in ranila 6000 ljudi, odkar se je pričela kampanja državljanske neposlušnosti. Zapori so prenapolnjeni tako, da ni prostora za nove aretirance.
Organi poljske varnostne službe so odkrili glavno bolnišnico ukrajinskih tolp „Upa", ki je bila skrita globoko v gozdovih. V bolnišnici so našli velike količine streliva in orožja.
Med svojim bivanjem v Češkoslovaški so delegati jugoslovanskih in avstrijskih sindikatov obiskali industrijsko mesto Ustje na severnem Češkem. Govorili so tudi z jugoslovanskimi vajenci, ki Jela-jo v industrijskih podjetjih v Ustju.
K(i/.(li:lii!i/nnji: olrobtii/
Večja množina otrobov je na razpolago za živinorejce, bivajoče v občini Gorica. (Otrobi so namenjeni za krmljenje mlečnih krav in za perutnino).
Okrožno kmetijsko , nadzorstvo sporoča, da se bodo morali živi norejci obrniti na statistični odsek kmetijskega nadzorništva v Goric:, Rooseveltov korzo št. 5, II. nadstr. od 8. do it.30 in od 15. do 17. ure, ako hočejo prejeti nakazila.
Razdeljevanje otrobov se bo pričelo v ponedeljek, 5. maja, in se bo zaključilo z 20. majem t. 1.
Odhod in prihod vlakov
na go risiti glavni postaji
Od sedaj naprej velja naslednji vozni red za vlake, ki odhajajo in prihajajo na glavni postaji v Gorici:
ODHOD: v Trst ob 6.17,
8.30,	11.29 (direkten), 14.2, 16.50 (delavski), 18.9, 20.28, 23.31 ; v Videm ob 6.9, 8.26, 13.36, 17.19 (direkten), 18.30, 21.32; v Batuje ob 4.20, 11.30,
18.30.
PRIHOD: iz Trsta ob 6.4, 8.7, 8.23, 13.31, 15.48, 17.4 (direkten), 19.15, 21.27; iz Vidma ob 6.5, 7.12, 11.24 (direkten), 13.55, 18.4,	20.30,
23.28; iz Batuj ob 5.20, 13.25, 20.28.
Novi urnik
Avtobusnega prometa (Ribijeva družba!
Gorica - Gradež: odhod ob
13.	uri, prihod ob 14.40; odhod iz Gjradeža ob 6.30, prihod v Gorico ob 8.10.
Gorica - Trst: odhod ob 7.30 in 13.30, prihod ob 8.55 ki 14.30; odhod iz Trsta ob 13. in 19, uri, prihod v Gorico ob 14.20 in 20.30.
Gorica - Tolmin: odhod iz Gorice ob 15. uri, prihod v Tolmin oh 16.30, odhod iz Tolmina ob 6. uri, prihod v Gorico ob 7.30.
Gorica - Komen: odhod ob
14.	uri, prihod ob 15.15, odhod iz Komna ob 7. uri, prilhod v Gorico ob 8.25.
Gorica - Dobrovo odhod ob 17.30, prihod oh 18.55; odhod z Dobrovega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
Gorica - Krmin odhod ob 16. uri, prihod ob 16.30; odhod i« Krmina) ob 9.16, prihod v Gorico ob 9.45.
Gorica - Tržič: odhod ob 6.45, prihod ob 7.45; odhod iz Tržiča ob 8. uri, prihod v Gorico ob 9. uri.
Gorica - Čedad: odhod ob 16. uri, prihod ob 17.15; odhod iz Čedada ob 8.30, prihod v Gorico ob 9.45.
Gorica - Videm: odhod ob
7.	uri, 12.15 in 12.45, prihod ob
8.	uri, 13.15 in 13.45; odhod te Vidma ob 8.30, 13.25 in 18. u-ri. prihod v Gorico ob 9.30, 14.25 in 19. uri.
Gorica - Červinjan: odhod ob 8.15 in 17. uri, prihod ob 9.35 in 18.20; odhod iiz Červi-njana ob 6.30 in 13. uri, prihod v Gorico ob 7.55 in 14.25.
Gorica - Fiumičel: odhod ob 13. uri, prihod ob 14.10; odhod iz Fiumiičela ob 7. uri, prihod v Gorico ob 8.10.
Gorica - Palmanova: odhod ob 8. uri, prihod ob 9.15; odhod iz Palmanove ob 6.45, prihod v Gorico ob 8. uri.
Gorica - Medeja: odhod ob 8. uri, prihod ob 8.50; odhod iz Medeje ob 7.10, prihod v Gorico ob 8. uri.
Čitajte in širite „Soški tednik!1
IZHAJA ENKRAT NA TE DEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ. Za list odgo varja ALOJZ BUDIN — U redništvr in upr,-va: Gorica, Re «eveltov kor-o 33/11. Tisk Zadružne ìk>karn, v ^rstu —	. .okano z J v, jcnjem . u.