I^oStninn nlar-ana v polovini - .... Leto LXXH., št. 75 Ljubljana, sobota & aprila laso Cena Din Izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit UREDNIŠTVO IN UFRAVNTSTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl petit r JTTRI JAVA K««flimr» nI i™ x+-v * telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod< iil*aw a, luiaiiju*« mira si»v. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-14, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Englesko in francosko iamsfuo Potiski Važne Chamberlainove izjave v angleški spodnji zbornici o jamstva Anglije in Francije za pomoč Poljski v primera neizzvanega napada — Anglija se pogaja tudi z Rusijo za vojaško sodelovanje LONDON, 1. aprila, d. Angleški listi so včeraj objavili vesti, da se zbira ob poljski meji, zlasti pa ob poljskem koridorju, nemška vojska. Te vesti so izzvale v javnosti silno senzacijo, tem bolj, ker je za ponedeljek napovedan prihod poljskega zunanjega ministra Becka v London. Medtem je poljska vlada obvestila po svojem poslaniku angleško, da sprejme ponujeno ji pomoč za primer, če bi jo kdo napadel. Zato je nastalo silno zanimanje za sejo spodnje zbornice, kajti zvedelo se je tudi. da bodo nekateri poslanci interpelirali min. predsednika Chamberlaina, ali more podati kako izjavo o mednarodnem položaju. To se je že zgodilo na dopoldanski seji, ko je Cbamberlain na vprašanje delavskega poslanca Greenwooda na kratko odgovoril, da bi rad podal svojo izjavo popoldne, kakor tudi, da vesti o zbiranju nemške vojske ob poljski meji službene informacije, ki jih ima vlada na razpolago, ne potrjujejo. Na popoldanski seji je min. predsednik Chamberlain izjavil: Kakor sem rekel danes dopoldne, nima vlada nobenega uradnega potrdila glasov o kakšnem nameravanem napadu na Poljsko, zato ne mislite, da smatra britanska vlada te glasove za resnične. Prav rad pa porabljam to priložnost, da ponovno podčrtam smernice splošne vladne politike. Ta politika se je zmerom zavzemala za to. da se spravijo stvari v red s svobodnimi razgovori med prizadetimi strankami, nai bodo nesoglasja, ki bi nastala, kakršnakoli. Ta politika meni, da je to naraven in primeren potek stvari, če se pojavijo kakšna nesoglasja. Po sodbi britanske vlade ne bi smelo biti nobenega vprašanja, za katero ne bi bilo možnosti miroljubne ureditve, in ne bi smelo biti nobenega opravičila, če bi se metoda pogajanj nadomestila s silo ali pa z grožnjo sile. Visoka zbornica ve, da se vrše pravkar razni razgovori z drugimi državami in z drugimi vladami. V želji, da popolnoma jasno orišem stališče britanske vlade, še preden so ti dogovori končani, se zavedam, da moram obvestiti to zbornico, da se to pot čuti britanska vlada, če bi prišlo do kakšnega nastopa ,ki bi očitno ogrožal neodvisnost Poljske in v katerem bi poljska vlada videla nevarnost ter bi ji njeni življenski interesi nalagali, da se temu upre s svojimi silami, obvezano, da takoj priskoči poljski vladi na pomoč z vso podporo, ki je v mejah njene moči. V tem pogledu sem dal zagotovila poljski vladi. Lahko dodam, da me je francoska vlada pooblastila izjaviti, da zavzema enako stališče kakor britanska vlada. Razgovori z Rusijo V debati, ki se je začela po izjavi predsednika vlade Chamberlaina, je prvi povzel besedo opozicijski delavski poslanec Greemvood. Dejal je: Očitno je. da je ta zbornica v vsem obsegu razumela možnosti, ki utegnejo nastati na podlagi takšne izjave predsednika vlade Nai pokaže, da je dosledna, ko slišimo izjavo, kakršne v enaki daljnosežnosti nismo slišali zadnjega četrt stoletja. Spričo izjave, kakršno smo slišali ta trenutek, je zelo težko še kaj pripomniti. Vendar bi hotel zadati eno ali dve vprašanji o stvareh, ki se mi ne zde popolnoma jasne. Želel bi vprašati ministrskega predsednika ali naj se izjava, ki 30 je prebral smatra za prvi korak v razvoju politike, ki ji je namen preprečiti ali Pa otežkočiti napade. Če je tako. ali bo vlada takoj izvršila dejanske in odločne ukrepe, da pritegne k temu dogovoru tudi druge države? Ali bo zlasti vpoštevala sodelovanje s sovjetsko zvezo obenem s sodelovanjem z drugimi državami, velikimi in majhnimi? Ali bo nastopila tako z modro zasnovanim ciljem, da doseže maksimum sodelovanja za ohranitev miru? In nazadnje, ali bo — to je moje poslednje vprašanje — mislila, da zdaj kaže pri priči sklicati na konferenco vse tiste države, ki so se voljne združiti na strani miru in proti napadu? Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril Groenwoodu: Mislim, da se iz moje izjave jasno vidi, da tisto, kar sem rekel, velja za ono, kar bi utegnilo v tem času nastati. Kakor sem že sporočil, se britanska vlada dogovarja z raznimi drugimi državami in med njimi seveda tudi s sovjetsko vlado. Zunanji minister se je danes dopoldne sestal s sovjetskim veleposlanikom in imel z njim zelo dolg razgovor o tej stvari. Ne dvomim, da sovjetska vlada pravilno presoja in razume načela, na katerih podla s i delam Visoka zbornica je informirana, da pričakujemo prihodnji teden obisk poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka. Takrat bo priložnost, da s polkovnikom Bečkom predebatiramo tudi razne druge ukrepe, ki bi jih bilo moči izdati v ta namen, to je, da se poslužim besed g. Grcenuooda: da se zajamči maksimum možnega sodelovanja v smeri vsega možnega prizadevanja, da se napravi konec napadu, če bi do njega prišlo, in da se napad umakne razumnejšim in primernejšim metodam diskusije. Nadaljnje Chamberlainove izjave Glede na Greenwoodovo vprašanje o konferenci, ki bi se je udeležila tudi sovjetska vlada, je Chamberlain odgovoril: Rekel sem da bomo pozdravili kot dobro došlo uresničenje maksimuma sodelovanja. Vprašanje konference je za nas vprašanje praktičnosti in hitrosti dela. Nimamo nobenih zgoli teoretskih predsodkov o tem in če bi se pokazalo, da je to najboljša pot, se ne bomo obotavljali in bomo krenili po njej. Če se pa pokaže, da so druga pota za dosego našega cilja primernejša, se ne bomo poslužili konference. Potem je delavski poslanec Danman vprašal vlado, ali je bilo zadosti časa za podroben dogovor z britanskimi dominioni. Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da so dominioni o vsem informirani. Delavski poslanec John Morgan je vprašal ministrskega predsednika, ali ni nobenih ovir zastran ideoloških razlik med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo. Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da lahko brez obotavljanja izjavi, da takšnih zaprek ni. Lord Gramsbon je predlagal, naj se debata o zunanji politiki, določena za ponedeljek, spričo resnosti položaja odloži. Greenwood je poudaril, da je prepričan, da se spodnja zbornica zaveda resnosti položaja in da bo v ponedeljek razpravljala tako. kakor bo v skladu z njenimi najlepšimi tradicijami. Poslanec Gallotser (komunist) je v dolgi vrsti vprašanj, ki jih je zadal, rekel med drugim, ko je vprašanja utemeljeval, da je treba dati priložnost onim, ki so zmerom verovali v načelo kolektivne varnosti, da sestavijo vlado Delavski poslanec Artur Henderson je vprašal predsednika vlade, ali je nemška vlada spričo napetosti, ki nesporno obstoji, dala kakšno pobudo poljski vladi za mirno ureditev nesoglasij. Chamberlain je odgovoril, da ni informiran še o nobeni pobudi takšne vrste. Seja je trajala samo 17 minut Vsa debata s prvotno izjavo ministrskega predsednika in dopolnimi vprašanji poslancev in odgovori na ta vprašanja vred je trajala nič več kakor samo 17 minut. Konec debate je bil zelo živahen. Delavski poslanec Bellanger je rekel, da si nekateri opozicijski poslanci pridrže pravico, da bodo v ponedeljski debati načeli vprašanje, ali je sedanji ministrski predsednik najprimernejša osebnost za vodstvo nove politike, o kateri je bilo danes govora. Opozicijski poslanec Tatoo je poudaril, da je že za septembrske krize navedel razne misli glede ministrskega predsednika. Mislim, je nadaljeval Tatoo, da je predsednik vlade zagrešil v preteklosti hude napake. Vprašanje je, ali je bilo v onih okoliščinah upravičeno storiti, kar je on storil v Mona-kovu. Morda bi se našel kakšen posebno primeren minister, da v tem resnem i trenutku prevzame breme državnih zadev. Toda če je predsednik vlade danes iz dna duše in iskreno prepričan, da je potrebno, da on nadaljuje to novo politiko zbiranja prijateljev miru, brez slehernega nemega pridržka, brez slehernega oziranja v mrtvo preteklost, mislim, da je on spričo svetovnega slovesa, da je »mož miru«, najbrže vendarle najprimernejši mož zu to nalogo. Spodnja zbornica je te poslednje besede pozdravila z viharnimi vzkliki. Nato se je seja končala. Silen vtis v javnosti LONDON, 1. aprila, e. Včerajšnja Cham-berlainova izjava v spodnji zbornici je napravila ogromen vtis v parlamentu in javnosti. Veliko jih je, ki jo primerjajo po važnosti z ono, ki jo je L 1914 dala Anglija belgijski vladi glede njene nevtralnosti in ki je bila povod, da je Anglija stopila v svetovno vojno. Mnogi pripisujejo Chamberlainovi izjavi še širši pomen, ker se je zgodilo prvič, da Anglija daje enostranska poroštva državam v vzhodni Evropi. Iz Chamberlainove izjave je nadalje razvidno, da ne pomeni konca angleške diplomatske akcije za organizacijo zavarovanja miru v Evropi, temveč nasprotno, da je to prvi konkretni korak v tej ak«.:-ji Znano je. da je bila Poljska protivna udeležbi v demonstraciji proti Nemčiji, v kateri bi sodelovala tudi Rusija, ker bi to do skrajnosti poostrilo njene odnošaje z Nemčijo. Zato se je našla sedanja oblika, ki je bila najboljša da se pridobi Poljska. Ruski poslanik Majski je imel snoči dolgo konferenco z lordom Halifaxom. Govore, da ie ruska vlada pristala na ta postopek, ki ga je angleška vlada izbrala kot najprimernejšega. Zatrjujejo, da se bodo o priliki obiska poljskega zunanjega ministra Becka razgovarjali tudi o sodelovanju Poljske z Rumunijo. V tem pri- meru bi se angleška jamstva razširila tudi na Rumunijo. LONDON, 1 aprila, o. Zadnji razlogi, ki so dovedli Chamberlaina do naglega postopanja, pravijo listi, so bila najnovejša nemška poročila o preganjanju Nemcev na Poljskem. Listi naglašajo da je bila prav taka kampanja pred dobrimi 3 tedni prvi znak. da je usoda Češkoslovaške zapečatena. Chamherlainova izjava je bila podana, da bi se preprečil sleherni najmanjši dvom o tem. kakšno pot bi Anglija ubrala v primeru kateregakoli novega dogodka, ki bi bil po svojem pomenu ali pa le po svoji obliki podoben dogodkom zadnjih dni. Stališče Poljske VARŠAVA, 1. aprila. AA. (Pat) Poljski listi pišejo, da bodo med Beckovim obiskom v Londonu razpravljali o splošnem političnem položaju, kakor tudi o več posebnih problemih, med njimi v prvi vrsti o problemu emigracije poljskih Zidov ter poljskih kolonijskih zahtevah. Poljski tisk ugotavlja, da je Beckovo potovanje v London predmet živahnega zanimanja svetovne javnosti. Komentarji svetovnega tiska kažejo veliko razumevanje za vlogo poljske države in njene politike. Načela poljske politike so bila doslej popolnoma jasna ter slonijo na treh glavnih točkah, ki so: dobri odnošaji s sosedi, popolna neodvisnost Poljske in izključitev vsakega pritiska cd zunaj. Poljski tisk naglasa, da angleško-poljska pogajanja niso naperjena proti nikomur. Popoldne bo govoril. Hitler BERLIN. I. aprila. AA. Hitler je <=noči odpotoval v Wilhelmshafen. kjer bo danes prisostvoval splovitvi nove 35 000 tonske križarke. Popoldne bo Hitler govoril na manifestaci jskem zborovnniu nnrodnoso-cialistične stranke. Francoski nakupi romunskega petroleja in špirita Francija bo odkupila 25 odstotkov romunskega BUKAREŠTA, 1. aprila. AA. (Havas). Francoski delegat Leon Vanset je podpisal snoči v Bukarešti z rumunskim ministrom za narodno gospodarstvo novo pogodbo o nakupu rumunskega petroleja. Na leto bo Francija odkupila v Rumuniji okoli 700 tisoč ton petroleja. Rumunija bo plačevala Franciji anuiteto v znesku 200 milijonov frankov letno. Polovica te vsote se bo uporabila za plačilo vojnega materiala, ki ga je Francija prodala Rumuniji 1. 1936 in 1937. Dolg za ta material znaša približno milijardo frankov. Druga polovica ome- njene anuitete se bo porabila za odplačilo rumunskih letnih dolgov. Vanset bo sedaj začel z Rumunijo pogajanja o nakupu 490.000 ton špirita. Protivrednost v znesku približno 300 do 350 milijonov frankov se bo porabila za odplačilo rumun skih trgovskih dolgov v Franciji. V rumunskih krogih smatrajo, da se po podpisu teh sporazumov lahko trdi, da se je nemško-rumunski trgovinski pogodbi, ki je bila nedavno podpisana, pripisoval prevelik pomen, ker bo Francija odkupila 25 odstotkov rumunskega petroleja. Dolžnost gentlemana je spoštovati prevzete obveznosti Italijanski očitki Franciji in Angliji RIM, 1. aprila. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Obveznosti časti in krvi, katerih se Francija v odno-šajih z Italijo ne drži, se postavljajo tudi za Veliko Britanijo, ki je prav tako podpisala pakt, v katerem se določa odstop koloni] Italiji. Ne moremo trditi, da je bil London pri izvajanju teh obveznosti širokogruden vendarle pa je priznal, da obstojajo te obveznosti in da jih je treba lojalno izpolniti. Na osnovi tega je bila sklenjena konvencija, s katero je Velika Britanija odstopila Italiji Djubalen. Nihče ne smatra, da je ta odstop predstavljal zmanjšanje prestiža angleškega imperija. V Londonu niso nikdar rekli »nikoli« in voditelji Velike Britanije niso nikoli izjavljali, da nočejo odstopiti niti pedi ozemlja Angleški državniki in angleška jav- nost sta vedno naglašala. da je dolžnost gentlemena spoštovati >p 3jete obveznosti. Francija pa enakih jasnih obveznosti še ni izvršila. Ona stalno ponavlja, da ne bo nikomur odstopila niti pedi svojega ozemlja ter na ta način zanika svoj podpis. Prišlo je celo tako daleč in do take neumnosti, da se smatra, da je Francija užaljeno, ako se jo opomni na podpisane obveznosti Velika napaka izvajanja sankcij napram Italiji istotako posredne ne priznava obveznosti iz 1. 1935 s katerimi sta de .Touvenel in Laval potrdila pravico Ttali-je. da ima svobodne roke v Etiopiji. Sed^j je govoril ponovno Daladier. Nahajamo se pred slepim in nepopustljivim egoizmom, zaradi katerega nasta"a vedno večji jarek med Italijo in Francijo. Lebrun pristal na ponovno izvolitev? PARIZ, 1. aprila. AA. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo za predsednika republike ponovno izvoljen Lebrun, ki pa se še vedno ni izjavil, ali sprejme ponujeno kandidaturo. Parlamentarni krogi trdijo, da pomeni dejstvo, ker doslej uradno ni podal nobene izjave da odklanja kandidaturo, že njegov pristanek. Odločitev Lebruna mora pasti najkasneje do srede dopoldne, da bodo lah ko stranke zavzele svoje stališče. Pogajanja med Poljsko in Litvo VARŠAVA, 1. aprila. AA. (DNB). Litovski poslanik v Varšavi Saulis se je vrnil po tridnevnem bivanju v Kovnu snoči zopet v Varšavo. Zvedelo se je, da je dobil Saulis od svoje vlade nova navodila za poglobitev odnosa j ev med Poljsko in Litvo, vendar pa istočasno demantirajo vesti tujega izvora o pogajanjih za sklenitev pakta o nenapadanju med Poljsko in Litvo. Taka pogajanja se niso nikdar pričela. PoCUicnt oBjernit Nenavadni prirodni pojavi Saraje\'ska »Jugoslovenska pošta« je objavila tole zanimivo beležko: »V času prošle v*o/i7ne kampanje je bilo opažati, sodeč po pisa\ri gotovih listov. nenavaden prirodni pojav, ki je v opisani obliki zares pomenil pravcato revolucijo v odnošajih in vplivu do tistega časa brezmočnih človeš kih bitij na vremenske prilike. Tako so za osebo nekega našega slovečega politika ugotavljali, da združuje v sebi neke čudovite, nepojasnjive lastnosti, ki povzročajo naglo spremembo vremena na — bolje. Kadarkoli se je on pojmi!. — tako so pisali dotični listi —. ako je bil potreben dež. — je je i takoj na mestu padati blagodejen de-žek. A ako je bito potrebno solnce* so se takoj v trenutku njcgo\*ega prihoda razpršili oblaki in zasijalo je — solnce. Temu našemu politiku so pripisovali celo svojstvo, ki je bilo sicer do sedaj izključni privilegij gospoda Boga! Neki iznajdljivi reporter je namreč odkril, da je ob prihodu dotičnega slovečega politika v STovi Sad • uglo dobila do takrat slaba žetev najboljše izglede in je naenkrat obetala sijajno h tino! Ta nenavaden fenomen je tznenadil mno-£e. zlasti one, ki so imeli gotove pojme o prirodnih naukih. Toda ta nenavaden pojav vendarle ni osamljen v zgodovini človeštva. Za vso dobo pisane zgodovine sveta zabeležen je v celem samo šc en tak slučaj. Druga tako osrečena država na svetu je bila — Venezuela. Gre za znanega diktatorja 1'enezuele generala Huana 1'in-senta Gomeza, Evo. kaj piše o njem Tomu Rerk v svoji knjigi »Tiran Ando\'dtsjnik republike San Marino sta podpisala včeraj konvencijo o prijateljstvu in dobrih sosednih odnošajev med Italijo in republiko Sau Marino. Sorzna poročila. Curih, 1. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.8075, London Ž0.87. New York 445.875, Bruselj 75.—, Milan 23.45, Amsterdam 236.60. Berlin 178.80 Varšava 83.75, Bu-I kareeta Spopad ob Tihem oceanu Organizator zdravstvene službe na Kitajskem je predaval o vojni na Daljnem vzhodu Ljubljana. 1. aprila Snočnje predavanje pod okriljem Jadranske straže v Delavski zbornici je bilo nedvomno eno najzanimivejših v tej predavateljski sezoni, a v nekem pogledu je bilo prav senzacionalno, saj je predaval znani organizator zdravstvene službe na Kitajskem, nas rojak. univ. prof. dr. A. štampa r. Predavatelj je živel na Kitajskem nekaj let kot odposlanec Društva narodov. Njegovo delo g"a je proslavilo po vsem civiliziranem svetu, a zdi se, da ga. domovina ne ve dovolj ceniti. Samo po sebi se pa razume, da je snočnje predavanje privabilo v Delavsko zbornico izredno številno občinstvo, pa tudi številne odlične zastopnike naše javnosti. Mnogo je bilo tudi oficirjev na čelu z divizionaajem dravske divizije Lukičem in brigadnim generalom Dodićem. a med njimi srno opazili tudi komandanta ljubljanskega vojnega okrožja polkovnika živanoviča in komandanta 16. artiljerijskega polka polkovnika Lukanca. — Predavatelja je pozdravil in predstavil občinstvu predsednik JS Josip Pogačnik. Predavatelj je predaval v lepi hrvaščini. Podal je lepo pregledno sliko zgodovinskega razvoja enega največjih spopadov med narodi vseh dob, razvoj penetracije velikih sil na Kitajsko. Dokazoval je, da je prodiranje Japoncev samo eden izmed pojavov boja za Kitajsko med svetovnimi silami. Kljub nedoglednim posledicam prodiranja Japoncev na Kitajsko je predavatelj govoril vendar prežet z vero v prerojeno, novo Kitajsko. Predvsem je obrazložil, zakaj govori on, kot zdravnik, o stroki, ki ne spada pod njegovo področje. Dejal je, da je imel med svojim bivanjem na Kitajskem dovolj prilike spoznati splošne razmere na Kitajskem ter da je bil priča mnogih pomembnih dogodkov. Prisostvoval je tudi mnogim pogajanjem izrednega pomena ter je tako dobil vpogled v odnose Kitajske do sveta. Sedanji spopad ob Tihem oceanu ni le začetek boja za Kitajsko; že stoletja traja boj, sedanji je le posledica prejšnjih. Kitajska je bila sicer dolgo izolirana od sveta, zaprta ter zaključena sama vase. ker se ji ni bilo treba zanimati za svet, saj je imela vsega dovolj in bi lahko prezirala »barbare« okrog sebe. Kljub temu so izpričane trgovske vezi Kitajske s svetom že stoletja pred krščanstvom. Kitajska svila je bila v rabi v Evropi, ko je bila Evropa v resnici še napol barbarska. Do novega veka in še dolgo potem se Kitajska kljub vsem velikim dogodkom, navalom mongolskih plemen, ni spremenila. Osvajalce je ta ogromna država vsrkala vase ter ostala nepremagljiva. Nova doba za Kitajsko se je prav za prav začela šele ob koncu 18. stoletja, ko se jc spreminjala gospodarska in politična struktura Evrope zaradi razvoja industrije in trgovine. Anglija je postala najmočnejša svetovna sila in njene ladje so priplule rudi v kitajske vode. Anglija je poslala svojega ambasadorja na Kitajsko, da prouči kitajske razmere in sklene trgovske po-tiodbe. Toda Kitajska ni potrebovala evropskega blaga in se je upirala angleškemu gospodarskemu prodiranju. Tedaj so smeli kupčeva* i z evropskim blagom samo posebni pooblaščenci, a zunaj mestnih zidov (v Kantonu). Toda Angleži so si vendar pridobili s svojo trgovino ter gospodarskim pritiskom kmalu velik vpliv, predvsem po zaslugi V/hodno indijske družbe. Najusodnejše pa je bilo. da so Angleži razširili prodajo in uporabo opija na Kitajskem. Opij je postal veliko zlo in kitajska vlada je morala zaradi tega prepovedati trgovino s tujim blagom. To jc povzročilo tako zvano opijsko vojno. Kitajci so morali kapitulirati pred angleiko mornarico. Posledice tega poraza so bile posebno usodne: ne lc zato, da so Kitajci mora'i prepustiti Angltžcm otok, Angleži so jim diktirali, da morajo pripustiti svobodno trgovino. To jc začetek prodiranja tujih sil na Kitajsko. Belci so si tedaj i z vojevali izredne privilegije in od tedaj več ne pripadajo pod kitajsko sodno in administrativno oblast. Za Kitajsko pa so bile usodne tudi agrarne revolucije, ki se ponavljajo periu-dično zaradi bede med tem največjim kmečkim narodom na svetu. In ena taksnih revolucij je v prešnjem stoletju silno oslabila Kitajsko. Postedipa tega jc bila. da je Kitajska izgubila velike obmejne pokrajine (amurske), ki so se priključile k Rusiji. Tedaj so sc pa začeli buditi tudi Japonci. V nekaj desetletjih sc je industrija na Ja pevskem tako silno razvila, da jc bilo treba začeti tudi Japonsko prištevati med velike sile. Kmalu jc prišlo do prvih spopadov med Japonci in Kitajci. Zmagovali so Japonci s svojo mornarico Kitajska je izgubljala del za delom svoje zemlje. Med svetovno vojno so Japonci zahtevan od Kitajcev neverjetne koncesne. tako da bi Kitajska prav za prav pn.šia povsem pod japonsko nadzorstvo ter upravo. Vendar najstrašnejše zahteve niso bik ustvarjene, ker so imele tudi druge sile nekaj besede. Končno je predavatelj orisal dogodke zadnjih let, prodiranje Japoncev na Kitajsko z ognjem in mečem pod krinko ideologije -Azija Azijatom«. V resnici so odlo-čilnejši gospodarski činitelji, kajti japonska gospodarska struktura je takšna, da Japonska nc more živeti brez tujih surovin. Japonska država bi postala avtarkično zaključena gospodarska enota, ko si gospodarsko organizirana prisvoji bogate severne kitajske pokrajine. Predavatelj jc tudi ocenil ogromne napore nove Kitajske, pa tudi njene uspehe. Najpomembnejšre je pa. pribranil« večji znesek, je pobegnil in tedaj so se gospodarju šele odprle oči, da je bil hlapec nepošten. Orožništvo poizveduje in išče sedaj nezvestega hlapca, ki bo prej ali slej za svoje zlodelo prejel zasluženo kazen. — Meseca aprila bo rudnik obratoval večinoma vse dni, kar je gotovo razveseljivo za naše rudarje, ki so bili že zelo zaskrbljeni zaradi praznovanja v zadnjih mesecih. Praznovalo se bo edino na velikonočni ponedeljek, kar se je pa doslej itak vsako leto celo v letih najboljše konjunkture. Ta vest je za naše rudarje gotevo boljša kakor najlepši velikonočni pirhi! Bežigrajska podružnica CMD Ljubljana, 1. aprila Rodoljubne Cirilmetodarke so se zbrale 24. marca na ustanovnem občnem zboru v bežigrajskem Sokolskem domu in ustvarile so s sodelovanjem družbenih zaupnikov novo ognjišče svojega organiziranega narodno obrambnega dela, podružnico CMD v Ljubljani za bežigrajski okraj. Izvršen je skleo glavne skupščine v Ptuju ob proslavi tridesetletnice naših narodnih žalitev pod bivšo avstrijsko-ogrsko mačeho in zavedni Bežigrajci imajo svojo društveno edinico, kjer bodo rodoljubne dame tekmovale v požrtvovalnem delu za svoj dom in rod pod organiziranim vodstvom naše najodličnejše šolske družbe. Ciril-Metodova župnija ima Ciril-Metodovo podružnico. V njenem načelstvu so: predsednica Minka Govekarjeva. podpredsednica Slavica Urbančičeva. tajnica Ojda Pavlin, njena namestnica Milica Vazasz, blagajni-frarka Marija Demšarjeva, njena n^^iest-nica Mica Koruzova. poverienici Danica KroSlova in Zora Ličen, odbornice A™ta Accettova. Jožica S+einerieva. Zvonka Ci-hlareva, Goliarjeva Frania. Strojeva Ema. Mllnarieva Ana. Modi če va Dra^a in 2nž-kova Marta. Preeledovaloa računov sta Goljar Ivan ln prof. Kolar Ivan. a zastopnik glavne skupščine Urbančič Alojzij. V narodni borb! preizkušena prvoboril-ka predsednica Minka Govekarjeva je na ustanovnem občnem zboru razvila podroben nacrt podružničnega delovanja, katerega podamo tu v kratkem povzetku, da ga razmišlja nase narodno ženstvo ln po njem uravna svoje Javno udejslvovanje: 1. Gospodarska pomoč samo domačim narodnim tvrdkam 2. Socialno človekoljub- no delo v blagor potrebnega bližnjika. 3. 2ivo zanimanje za ogrožene kraje. 4. Širjenje prosvete s predavanji, sestanki in izleti. 5. Vzgoja splošne nacionalne samozavesti. 6. Sodelovanje 7. vsemi narodno-obrambnimi društvi. 7. Sotrudriištvo z žen skirni sorodnimi organizacijami za vzgojo zavednosti naše omladine. 8. Propagandno delo za narodne vezenine in noše. 9. Širjenje zanimanja za vse družbine namene. 10. Pospeševanje vsakega narodnega prosvetnega delovanja itd. Ves ta načrt do podrobnosti bi morala izvajati vsa naša narjdno-obrambna udruženja z vsemi ženskimi in moškimi podružnicami vsaj naše dravske banovine pod pokroviteljstvom Družbe sv. Cirila in Metoda, da osrečimo vso Slovenijo tost ran in onstran meje. Z veseljem so pristali na to delo vsi zboro-valci, a živahne razprave so se udeležili: predsednica šempetrske podružnice Nilka Potočnikova, predsednica šišenske posestrime Prelčeva, dr. Simon Dolar, Urbančič Alojzij, Stanko Deu, Andrej Cotar i. dr. V ljubljanski župniji sv. Cirila in Metoda bo delovala po smotrnem načrtu bežigrajska podružnica Družbe sv Cirila in Metoda, ker vemo, da pristopijo k nji vse rodoljubne Bežigrajke in zavedni Bežigraj ci. Razorane njive čakajo na sejavca ... Pristopite vsi! Cirilmetodar. Združenje slaščičarjev in medičarjev Ljubljana, 1. aprila V prostorih restavracije štrukelj je imelo v četrtek svojo ledno letno skupščino Združenje slaščičarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Skupč-Mne. ki jo je vodil predsednik združenja g- Pelicon Adclf. so se poleg številnega članstva udeležili tudi podpredsednik Zbornice za TOI g. Ogrin, zastopnik mestnega poglavarstva g. dr. Frelih, predsednik mariborskega združenja slaščičarjev in medičarjev g. IHch in zastopnik tiska. Kakor posnemamo iz obširnega poslovnega poročila, povzročajo slaščičarskim mojstrom številni nelegalni pojavi velike težkoče. Posebno štišmarstvo, ki se je ravno v tej stroki tako zelo razpaslo in neupravičeno poseganje številnih drugih obr-tov v njihovo stroko, je privedlo slaščičarje že tako daleč, da večina njih komaj še životari. Posebno hudo je bila slaščičarska stroka prizadeta z uredbo o razmejitvi med gostinskimi in slaščičarskimi obrati, največ škede pa povzročajo slaščičarjem razni bifeji in restavracije ter peki in mlekarne, ki izdelujejo sami sladoled, oziroma razno pecivo, ki spada izključno v slaščičarsko stroko. Proti vsem tem pojavom so se slaščičarji že ponovno pritožili pri oblasteh, vendar pa še niso uspeli, ker se vsi prizadeti prav spretno izmikajo z raznimi izgovori. Zastopnik mestnega poglavarstva g. dr. Frelih je pojasnil zboiovalcem stališče mestnega poglavarstva napram vsem tem vprašanjem ter obljubil pomen3* v zatiranju šušmarstva ter v vseh drugih prekrških < b rt ne ga zakona. Za njim se je oglasil k besedi podpredsednik Zbornice za TOI g. Ogrin, ki je na-glasil potrebo složnega, in vztrajnega dela v težki borbi za obstoj. Omenil je, da bo verjetno že v kratkem uveljavljen zakon o pobijanju šušmarstva in prav tako tudi novelizacija obrtnega zakona. Nadalje se je dotaknil predstojećega obveznega zavarovanja obrtnikov, obilnega šolstva, jubilejne obrtniške razstave in vprašanja zbornice, pri kateri želijo obrtniki doseči avtonomijo obrtnega odseka. Njegova izvajanja so sprejeli zborovale! z velikim odobravanjem. V imenu mariborskega združenja je pozdravil ljubljanske tovariše g. Ilich iri jim želel mnogo uspeha Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Peliconom in podpredsednikom g. Kastelicem na čelu. Skupščina je odobrila nato pravilnik o podpornem fondu in pa predlog o kaznovanju članov, ki bi se pregrešili proti zadružnim pravilom. Nadalje je skupščina na predlog g. Vila rja odobrila letni prispevek 500 din za zgradbo obrtnega doma v Ljubljani. Po daljši in mestoma zelo živahni debati je bila skupščina proti večeru zaključena s posebnim apelom na vse merodaj-ne faktorje in oblasti ,naJ bi podpirale prizadevanja slaščičarjev in medičarjev v njihovi težki eksistenčni borbi. Z. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 1. aprila: Hlapci. Izven. Znižane cene Nedelja. 2. aprila: ob 15. uri Prevara. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Zene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 3. aprila: zaprto Torek. 4. arprila: zaprto. (Kraljeva proslava v operi) Sreda, 5. aprila: Prevara. Red četrtek Emil Kralj, eden naših najuglednejših in najpriljubljenejših dramskih igralcev bo proslavil v torek, dne 4. t. m. 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Kot slavnostno predstavo bodo vprizorili Tolstega dramo -Živi mrtvec«, v kateri bo Igral slavljenec Fedjo. Zrežiral bo delo prof. O. šest. Na slavnostno predstavo še prav posebno opozarjamo. Gostovanje angleškega ansambla. V torek, dne 11. aprila bo gostoval v Ljubljani angleški ansambel ter vprizoril Shake-spearejevo dramo ^Hamlet« v angleškem jeziku. To bo oficijelno gostovanje ene najboljših igralskih skupin po Jugoslaviji. Vstopnice bodo v predprodaji v operi od ponedeljka dalje. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 1. aprila: Štirje grobijani. Premi erski abonma Nedelja, 2. aprila: ob 15. uri: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Ev gen i j Onjegin. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 3. aprila: zaprto Torek, 4. aprila: Živi mrtvec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Emila Kralja Sreda, 5. aprila: Štirje grobijani. Red Sreda Opereta »V*e m šalo«, ki je imela v Mariboru na krstni predstavi ogromen uspeh in ie vedno po mi mariborsko niso, se bo orizorlla prvič na našem odru za velikonočne praznika. K O L K D A R DANES: Sobota, 1. aprila katoličani: Hugo JUTRI: Nedelja, 2. aprila katoličani: Frančišek Pavlanski U AN ASNJ K l* K I K K D I T V E KINO MATICA: Greh KINO SLOGA: Otroški zdravnik dr. Engel KINO UNION župnikov križev pot KINO MOSTE: Indijski nadrobni spomenik in Tamara KINO felšKA: V.vere IDRUSKI KROŽEK občni zbor ob 20. v salonu pri Kajfežu, Flo: :janska ulica DRUŠTVO DOM IN ŠOLA. na m. realni gimnaziji za Bežigradom dobrodelna materinska proslava ob 20. v šolski telovadnici DRUŠTVO SLOVLN LIKOVNIH UMETNIKOV občni zbor ob 17. v restavraciji pri Slamiču SLUŠATELJI A BITU RIJ ENTSKEGA TEČAJA ZBORNICE ZA TOI akademija s plesom ob 20. v Trgovskem domu SOKOL I. članska akademija ob 20. na Taboru DELAVSKI PROSVETNI VEČER ^VZAJEMNOSTI«- IN -o ZA RJE; ob 20. v dvorani Delavske zbornice ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Slaba vest« ob 20.15 Mestni dom FILOZOFSKO DRUŠTVO predavanje prof. dr. Antona Trstenjaka iz Maribora o fenomenologiji in ontologiji ob IS. v mineraloški predavalnici na univerzi DRUŠTVO SOČA s predavanje zdravnika dr. Toneta Breclja o pesniku Simonu Gregorčiču v di. Tumovi luči ob 20.SO v salonu pri Levu PREŠERNOVA PROSLAVA ob 20. v frančiškanski dvorani PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZVEZA LOVSKIH DRUŠTEV občni zbor ob 10. v dvorani Delavske zbornice KOLO JUGOSLOVENSKIH SESTER občni zbor ob 10. v mali dvorani Kazine SOKOL I. mladinska akademija ob 15. na. Taboru ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Slaba vest« ob 15.15 Mestni dom SOKOL ŠTEPANJA VAS telovadna akademija ob 20. v društveni telovadnici RAZSTAVA IZBRANIH BELOKRANJSKIH PISANIC v državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt na Novem trgu 4/1. SOKOL VIC: Opeireta : Mežnarjeva Lizik 1 ob 20.15 v Sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31 MESTNO DE2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran Srbska ulica št. 7/1., telefon št. 36-41. &$ped &tta Pri nas v Jugoslaviji, posebno pa šc v Ljubljani, se Je zadnja teta strahotno oj pomen in to je res bridka resnica. Ljudje so še sicer, ki verjamejo v vse, če tažeš ah oznanjaš zlato resnico, toda ljudje so tudi. ki so skeptiki ceio tedaj, ko jih začara naš telepat: časopisje čitajo Xa zato, da se jeze nad lažmi. Nekateri ne verjamejo listom niti Se zdaj, da se Je v resnici zgodilo, kar so n. pr. poročali pred 14 dneoi. Kako bi nuj bilo časopisje za nje dovolj resnicoljubni* danes? V teh časih brez komentarje\\ naj nam bo dobljena vsaj ta pripomba: Zadnje mesece Je bito dovolj senzacij, najbolj neverjetnih dogodko\> in najdebelejših laži, da nam danes ni treba več iznajti smodnika. — Če je to res ali ne. nam je prav tako vseeno kakor vam. Bolgarski slikar v Jakopičevem paviljonu Ljubljana. 1 aprila Predlanskim se je bolgarski slikar Pavel Francaliski prvič predstavil slovenski javnosti z lepo razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. Po dveh letih je zopet prišel med nas in nas presenetil z razstavo lepih akvarelov. Slikar Francaliski je prišel v Slovenijo kot planinec, vzljubil je naše planine in naš narod. Pred letom dni se je mudil sam dje časa pod Triglavom, slikal je v Martuljku, na Kom-ni na Voglu. V domovino se je umetnik vrnil s slikami iz Slovenije, katere je raz- Veliko odkritje francoskega filma — 17 letna CORINNE LUCHAIRE ki si je osvojila klnopubliko s filmom »JEČA BREZ REŠETK« V NOVEM UČINKOVITEM, RAZGIBANEM DRAMATIČNEM DELO G R H V ostalih glavnih vlogah: ANNIE DIXAIX in ROC.ER 1)11 HESKE. Režija: LEON1DE MOGUV — tvorec filma »JEČA BREZ REŠETK«. KINO MATICA — TEL. 21-24 PREDSTAVE ob 16., 19. In 21. uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri stavil v* Sofiji. Plovdivu in Samokovu. Francalinski je postal prvi propagator lepot naših gora med Bolgari, svojim rojakom je odkril lepoto slovenske zemlje in si je s tem pridobil dragocene zasluge v zbliževanju in spoznavanju Slovencev in Bolgarov. To pot ima Pavel Francaliski na razstavi zbirko akvarelov. Kot slikar je Francaliski realist, ki išče lepoto v gorah, samo lepoto in ničesar drugega. Tako so usmerjeni vsi umetniki, ki jim prijajo planinski motivi. Planine in gore so svojevrsten predmet za ustvarjajočega slikarja. Malo je umetnikov, ki so se nekako žrtvovali za ta predmet, morda zaradi tega, ker ie malo turistov med slikarji. Francaliski je med temi redkimi, kakor naš Edo Deržaj. Gore so poseben tehničen in estetičen problem za slikarja. Le slikar, ki je ves predan goram, ki gorsko pokrajino pozna in jo ljubi, se more približati temu predmetu tudi kot umetnik V tem pogledu je delo Pavla Francaliski -ja na zavidanja vredni višini. Posebne tehnične probleme, ki jih nudijo gorske pokrajine, obvladuje z lahkoto, barvne probleme rešuje z virtuoznosti o. Ze doslej je razstavo obiskalo častno število umetnost ljubečega občinstva. Zaradi vrednosti razstavljene kolekcije akvarelov in zaradi zanimivosti predmeta, ki ga Francaliski kot umetnik oblikuje, zasluži razstava še večjega obiska Končno ne smemo pozabiti, da je Francaliski navdušen prijatelj Slovencev in je njegovo delo najbolj in najplemenitejše sredstvo za spoznanje dveh slovanskih narodov in za njuno kulturno zbližan je. Razstava je odprta v Jakopičevem paviljonu od jutra do večera. Prekrasen češki film »župnikov križev pot« Tudi ta film bo med vsemi jugoslovanskimi mesti prva videla Ljubljana Ljubljana, 1. aprila Češki filmi uživajo pri nas velik sloves. Občinstvo se je prepričalo, da so ti filmi po vsebini, mentaliteti, igri, režiji, skratka v vsakem pogledu našemu življenju in okusu najbližji, resnično naravni in da ljudje po teh filmih nikdar ne odhajajo iz kinematografa razočarani, temveč navdušeni in prežeti z občutkom, da so videli nekaj izredno lepega! To so občutili pri krasnih filmih *-Maryša«. Hordubalovi«\ Hajduk Janušikr, »Nedolžnost«, »Križ ob potoku , itd. kar smo jih že videli v Ljubljani. Zdaj teče v kinu Unionu nov lep češki film, ki se je v Pragi imenoval »Cestou Križovou. Filmsko delo je posneto po Baarovem romanu, ki ga poznamo tudi pri nas: pred leti nam ga je dala Mohorjeva družba v prevodu prof. V. Hvbaška z naslovom - Križev pot«. Roman opisuje zgodbo dveh mladih ljudi, Hanice in Andreja, ki se ljubita, zgodbo župnika, ki se v fari bori proti vsem nemoralnim in ne-socialnim razmeram. Andrejeva mati na tihem želi, da bi njen sin šel v semenišče, a ta ljubi Hanco. Ko Hanca zanosi, se zgraža nad tem vsa vas, oče jo zapodi od hiše, a Hanco sprejme župnik. Hanca noče i izdati očeta, ker je slišala, da namerava Andrej postati duhovnik in mu ni hotela uničiti bodočnosti. Župnika tožijo škofu, da ima v svoji hiši vlačugo. Škof ga premesti, čeprav je prepričan o njegovih dobrih lastnostih, a to stori samo zato, da pomiri faro. Ko se je župnik poslavljal od faranov, jih njegova pridiga tako gane, da ga največji sovražniki prosijo odpuščanja. Ko gre iz fare, sreča Hanco in Andreja, ki sta se odločila priznati pred vsemi, da se ljubita in, da bosta začela skupno življenje. V filmu nastopajo v glavnih vlogah: Vitova, Štepanek, Sme ral in Kreuzman. Ta prekrasni češki film je prejel visoko odlikovanje za umetnost in to po vsej pravici in zaslužen ju. Toliko globine, plemenitosti in socialnega čuta kakor ga izraža ta film, doslej še ni pokazalo nobeno filmsko delo. Film spominja nekoliko na film =>Kirchfeldski župnik«, je pa globlji in boljši v vsakem oziru. Ljubljanska publika si bo film ogledala z največjim veseljem in v velikem Številu ter pokazala s tem svojo ljubezen do slovanske-češke filmske umetnosti. 1115 »Celjski grofije« v šntartnem ob Pak i Šmartno ob Paki, 31. marca Savinjska dolina je v kratkem razdobju enega leta postavila na oder dve pomembni dramski stvaritvi novejšega časa. Lansko poletje je Društvo kmečkih fantov in deklet v št. Pavlu igralo Kreftovo / Veliko puntarijo. v dneh 18.. 19. in 25. marca pa je uprizoril Sokol v šmartnem ob Paki r Celjske grofec, delo istega pisatelja. V dandanašnjih časih, ko se v naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje sistematično zajedajo razne tuje pa tudi domače reakcionarne sile, ki bi rade onemogočile ali vsaj zajezile sleherno naprednejše ustvarjanje, so take prireditve pomembni kulturni dogodki, ki v teh oblačnih dneh porajajo optimizem in veselje in dokazujejo, da naša provinca ne pada v indiferentnost in da pogumno duši izmaličeno, neljudsko in neživljenjsko literarno navlako, ki je ustvarila v delu našega ljudstva popolnoma napačne poglede na svet ter mu metala z lopatami pesek v oči. da ne bi razumelo resničnih dogajanj v preteklosti in sedanjosti. »Celjski grofje- pomenijo prelom s to navlako. In če so jih igrali v šmartnem ob Paki, sredi življenja kmeta in delavca, sredi vsakdanjih skrbi in borb za kruh. so s tem dosegli trikrat večji pomen. Šmartno je prav od blizu občutilo »nacionalno in »socialruK; delovanje celjskih grofov, saj je eden izmed 70 njihovih gradov stal tudi v šmartnem. Iz njega se je zajedalo izkoriščanje v ljudstvo kakor lava. Grad ^Pa-kenstein--: je predstavljal po ugotovitvah zgodovinarjev važno trdnjavo zasužnjeva-nja našega človeka. V rovih tega gradu je trpelo nešteto onečaščenih deklet isto ali »pa še hujšo usodo kakor Veronika, ki nastopa v igri kot žalosten simbol ponižanja in trpinčenja delovnega ljudstva, smartinski Sokol je priklical ljudem te čase. Trikrat je igral, vselej je imel nabito polno dvorano. Občinstvo je dogajanjem na odru sledilo z veliko resnostjo in vidnim zanimanjem; vedelo je pač. da se na odru odigrava kos naše temne narodne zgodovine, ki bi jo gotove sile danes spet rade priklicale v življenje . . . Da je igra svoj namen dosegla, je zasluga vseh nastopajočih. Režiserka Mileva Zakrajškova je dala vloge dobrim .in sposobnim igralcem. Precejšnjo porcijo po- —■ trpežljivosti je igra zahtevala od vseh, mnogo časa. dela in truda. Premagali so vse. Mariborsko gledališče je posodilo garderobo, ki je k uspehu seveda prispevala svoj delež. Tudi oder je kljub majhnosti ustrezal. Igralci sami pa so prekosili na3e pričakovanje. Neprisiljena in občutena igra se je v mnogih prizorih zlivala v pravo življenje; zlasti glavni igralci so izluščili močne osebnosti: Hudales Hermana, Veroniko Rozmanova. Pravdača Pirto&ek, Gvardijana Klančnik. Barbaro Gašperjeva, Friderika Mermal. Ostale vloge so podali: Grabeč T JI rika. Podgoršek JoSta, Gregorja Vodovnik. Piccolomina Rozman, sodnika, Pečovnik Orožaaja železnik. pndarja Go-rienik, peka Napotnik, trgovca Klančnik. šmartinskemu Sokolu ifkreno čestitamo k uspehu preipričani. da nam bo kmalu sr**t pripravil novo igro. Potrebe so velike, zanimanje tudi! —en. Ivanu Jamniku v spomin Vič. 1. aprOft. Pretresljiva vest je z bolestjo presunila vsa omladinska in sokolska srca na Viču, da je tragično preminil v četrtek zvečer nadebudni nacionalni delavec tovariš in brat Ivan Jamnik. S pokojnim Ivanom sta izgubila omladinska organizacija JNS *i Sokol na Viču zvestega tovariša in brata, ki ga bomo težko pogrešali. Z vso ljubeznijo in nesebično požrtvovalnostjo seje oklenil jugoslovenske nacionalne mis*l in je bil med prvimi pionirji pri ustano. vitvi OJNS na Viču. Zaradi svojega odločnega nacionalnega prepričanja so ga omladinci vzljubili in ga nu ustanovn* m občnem zboru izvolili v odbor. Tudi viški Sokol ga šteje med svoje zveste elane, fte pred nedavnim Časom je izrazil žeiljo, da komaj čaka, da rau bo mogoče poseči1 ti redno telovadb-X To-;?a usoda je hotela drugače in triko bomo danes popoldne spi-emili đr&gega pokojnika na njegovi zadnji poti tja, odkoder ni več povratka. Omladinska organizacija JNS na VSčn je imela snoči žalno sejo ob polnoštevilnl udeležbi odbornikov. V lepem in pietBtneta govom se je spomnil zvestega odbornika in tovariša, piedsednik tov. Rudi MarinčiČ. Soglasno je bilo sklenjeno, da se udeleži omladina pogreba v polnem .številu, na grob pa mu bo položila krasen venec. V slovo mu bo spregovoril tov. Rudi Marin-eič. Naj bodo te skromne vrstice v počastitev spomina odločnega nacionalista, in Sokola Ivana Jamnika, ki ga bomo težko pogrešali pri nacionalnem in sokolske m Paris Soira^ Jules Sauersvein, ki slo. vi zlasti po svojih velikih reportažah o važnih mednarodnih dogodkih. Včeraj opoldne je posetil Sauervvein dr. Mačka v njegovem stanovanju. Včeraj dopoldne je bil pri dr. Mačku tudi sin Seat ona Watso-na. Prihod Julesa Sauervveina v Zagreb je vzbudil veliko pozornost. — Slovenija v beOgrajsKj »pravdi«. Za današnjo svečano otvoritev velike razstave avtomobilov in cest v Beogradu so IbSB beograjski listi v povečanem obsegu. Beograjska »Pravda« je posvetila v svoji današnji številki precej prostora tudi Sloveniji. Tako priobčuje obširen ilustriran članek o lepotah Slovenije izpod peresa našega novinarskega tovariša in velikega prijatelja Slovenije g. Milana Rakocevica, dalje članek dr. A. Brileja ^Organizacija, razvoj in pomen planinstva, v Sloveniji«, Članek predsednika SPD dr. Josipa Pretnarja 3-Planinstvo ir njegov pomen« in članek našega uredniškega tovariša Mirka Pevaleka Stanje in potrebe jugoslo-ženskega plavalnega sporta«. — Država Kupila podjetje La Dalma. tjene. p red tremi dnevi so bila končana pogajanja med zastopniki znaneja podjetja v Splitu »La Dalmatiene« in zastopniki države. Pogajanja so trajala precej dolgo, slednjič je bil pa dosežen sporazum prodaje podjetja državi. Država je kupila podjetje za 4,151.000 dolarjev, plačljivih v 11 letih. mm PECILNI PIIA VANILINOVSL AMHIIt- — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Stanko Peterki, Gerhard Brosche iz Maribora, Prane Mikec, Anton Roger iz Ljubljane in Matej Poštuvan iz Gornje Radgone, čestitamo! — Osnutek o zaščiti javnih cest. V kratkem bo morala stopiti v veljavo nova uredba o zaščiti novih cest in varnosti prometa na njih. Notranje ministrstvo je poslalo osnutek nove uredbe vsem zainteresiranim ustanovam, da ga prouče in izrazijo o njem svoje mnenje. — Izprememba v centralnem tajništvu Delavskih zbornic. Dosedanji tajnik centralnega tajništva Delavskih zbornic Bogdan Krekič je izročil svoje posle tajniku eDlavske zbornice v Beogradu Ljubomiru Mitiču, ki jih bo opravljal dokler minister socialne politike in narodnega zdravja ne potrdi izvolitve novega tajnka. — 600 nemških turistov v Splitu. Včeraj zjutraj je priplul pred Split nemški par-nik 2>General v on Steuben«, ki se je z njim pripeljalo 600 nemških turistov. Par-nik je ostal v pristanišču do večera. Ta čas so si nemški turisti ogledali mesto in okolico. — Promocije na zagreiišKj univerzi. Promovirani so bili na zagrebški univerzi za doktorja medicine Janko Držečnik. Irena Kovanjko, Ervin Ginsberg, Julij Zgonik in Derganc Kristijan, za doktorja veterinarske medicine pa diplomirani veterinar Božidar Tunkel. — Velikonočne počitnice na šolah. Naša včerajšnja vest o velikonočnih počitnicah na šolah, ki smo jo prejeli iz Beograda, je bila v toliko netočna, da se prično počitnice že 6. in ne šele 7. t. m. — Iz »Službenega Usta«. r> Službeni list kn*, banske uprave dravske banovine« št. 26 z dne 1. aprila objavlja pra\ilnik o ba-novinskem proračunu dravske banovine s proračunom izdatkov in dohodkov za leto 1939-40. pravilnik ^Bednostnega sklada« dravske banovine s proračunom za leto 1939-40 in razne objave iz ^Službenih novine. _ Živalce kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. marca je bila slinavka in parkljevka na 42 dvorcih, steklina na 2, konjski garji na 1, mehurca-sti izpuščaj na 1, svinjska kuga na 13 Vzajemnost« in »Zarja« dre vi (1. aprila) ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored je sestavljen iz enodejanke (2. sejanje) »Potopljeni svet«. Seliškarjev >Zagovor« v sliki, nastop mešanega zbora »Cankar«, mandolinistov in godbe na pihala. Pisateljica Angela Vode tova bo predavala o dvojni morali. Vstopnice po 4, 3 in 2 din v pred prodaji v Strokovni komisiji, Delavska zbornica, I. nadstropje in zvečer pri blagajni. —lj V društvu »Soča« v Ljubljani bo d revi 1. aprila predaval v salonu pri »Levu« ob pol 21. uri prvič v našem društvu naš dobro znani rojak-zdravnik g. dr. Tone Brecelj in sicer »O pesniku Simonu Gregorčiču v dr. Tumovi luči«. G. predavatelj je zbral toliko materiala, da bo lahko podal natančno sliko o goriškem slav-čku in povedal tudi, koliko je resnice v dr. Tumovih ^porniiiih o Simonu Gregorčiču. Ker je to naše predzadnje predavanje v tej sezoni, prosimo, da pridete pol-n oš te vil no. Vsem je vstop prost — vsi dobrodošli! 204—n —lj Predavanje o Kočevski kot turistični pokrajini priredita Slovensko planinsko društvo in Družba sv. Cirila in Metoda v torek 4. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Mnogi ne poznajo tega dela Dolenjske ter bo predavanje prav zanimivo, zlasti, ker bo predavatelj kazal tudi številne skioptične slike. Vstopnine ni. —lj Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani javlja, da bo njen 8. redni občni zbor na vel. petek dne 7. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih Učit. tiskarne. Na dnevnem redu bo tudi predavanje ge. prof. Anice Cernejeve: »Vzgojni problemi na višji nar. šoli. Vabimo članice, enako dobrodošle vse ostale tovarišice! Odbor. —lj Prostore za delavce in skladišče orodja na Zaloški in Dolenjski cesti išče mestno cestno nadzorstvo za večletni najem ter je treba pismene ponudbe vložiti na mestno cestno nadzorstvo. 206—n Danes ob 20. uri, jutri ob 14S0, 17S0 in ZO30 Indijski nagrobni spomenik in Tumara — KINO MOSTE — —lj Opereto »Mežnarjeva Lizika« uprizore jutri ob 20.15 v Sokol, domu na Viču. Izredno zabavna opereta bo nudila vsem posetnikom obilo neprisiljene zabave in smeha, za kar nam jamčijo naši igralci in igralke. Režijo ima v spretnih rokah br. Ambrož, dirigiral pa bo z orkestrom br. Grdina. Naslovno vlogo bo igrala in pela Slavka Skarzova, dalje bodo sodelovali še B:nca Thalerjeva, Bufo-linova, bratje Kemperle. Marinčič R.. Ga-lič. Demšar. Podlogar, Budja, Štular in mlajša generacija, ki bo nastopila v pevskem zboru. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva, da v velikem številu posetiio opereto in s tem izkažejo priznanje požrtvovalnim igralcem in igralkam. Vstopnice si nabavite že v predpro-daji v pisarni sokol, doma od 10. dalje. Jutri zvečer vsi k opereti v Sokolski dom na Vič! 202—n —lj Film »GREH« (Confiit) v kinu Matici. Od danes dalje je na sporedu že težko pričakovani film »Greh« o katerem filmu so se brale po vseh inozemskih časopisih zelo laskave kritike. Malo se vidi filmov, kazanih s toliko realistike in zopet najtajnejše človeške čustvenosti. Film »Greh« je najučinkovitejše filmsko delo zadnjega časa. V glavni vlogi vidimo biser francoske filmske umetnosti lTletno Corinne Luchaire, katera nam je znana iz nepozabnega filma »Ječa brez rešetke, katerega smo preo nekaj meseci občudovali tudi pri nas. Usoda in skrivnost dveh se ljubečih sestra prikazana na svojstven način — veže gledalca v veliki napetosti do konca dejanja. Film »Greh« je po daljšem presledku zopet umetnost, ki bo vsakogar navdušila. 1109 —lj Opozarjamo na produkcijo gojencev ljubljanskega drž. konseirvatorija, ki bo v ponedeljeK dne 3. t. m. ob četrt na 7. v veliki Filharmonični dvorani. Programi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe po 3 din v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Emil Kralj bo za svoj 251etni jubilej nastopil v »živem mrtvecu« v torek 4. t. m. Po vseh dosedanjih njegovih ustvaritvah na našem odru bo brez dvoma tudi Fedja Protasov dogodek za naše gledališče. G. Kralj, eden izmed stebrov naše drame si je s svojim delom pridobil tako popularnost m reputacijo pri najširših slojih, da ne dvomimo, da mu bo naše občinstvo ob jubileju izkazalo vso naklonjenost in ljubezen, ki jo tudi zasluži. Slavnostna predstava bo v operi. Vstop, niče so pri dnevni blagajni. . • - mm* Srečke državne razredne loterije PODRUŽNICA LJUBLJANA — žrebanje I. razretda 14. aprila t. 1. — Ima z razno vrstnimi številkami na razpolago JUGOSLAVENSKA BANKA d. d. GAJEVA ULICA 3 — POLEG NEBOTIČNIKA Otroški zdravnik dr. Engel ZViKn,»; Veren prikaz vzvišenosti zdravniškega poklica in nesebične požrtvovalnosti do bližnjega! PAUL HORBIGER, VIKTOR1A BALASKO, OSKAR SIMA —lj Vsi zavedamo, kaj je pomenil za nas veliki pesnik France Prešeren v oni dobi, ko so zatirali slovenski jezik. Zato je naša kulturna dolžnost, da se oddolžimo njegovemu spominu drevi ob osmih v frančiškanski dvorani, kjer priredi dramatični krožek >Jelka« v Ljubljani Prešernovo proslavo. _lj za »Toti list« nima v Ljubljani nihče pravice pobirati kakršnihkoli naročil. PodružTučine posle opravlja za list trafika v Frančiškanski ulici. 29—M _lj Gostilna Martine Zff. Šiška. Vsako nedeljo koncert, dobra postrežba, veliki zračni prostori, lep sprehod — vse Vas vabi! 201—n _lj Sadjarska podružnica Šiška. Strokovno predavanje o poletnem škropljenju sadnega drevja bo v torek 4. t. m. ob pol osmih zvečer v I. nadstropju deške ljudske šole v Sp. Šiški. Za pridelovanje lepega sadja je poletno zatiranje sodnih škodljivcev neobhodno potrebno, zato pričakujemo obilno zanimanje. _lj Udruženje četnlkov priredi v ponedeljek 3. aprila ob 20. uri predavanje v prostorih društva »Tabor«, Nunska ul. 3-1. Predaval bo kapetan D. Medenica o disciplini. Za člane poset obvezen, vabljeni pa so tudi prijatelji četnikov. — Uprava. —lj Filozofsko društvo priredi drevi ob 18. uri v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje z naslovom: »Fenomenologija in ontologija«. Predaval bo g. prof. dr. Anton Trstenjak iz Maribora. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Vstop prost! —lj Obvestilo rezervnim oficirjem. Jutri, v nedeljo ob 10. bo na dvorišču vojašnice 16. artiljerijskega polka poučno predavanje za vse rezervne oficirje tukajšnje garnizije. Rez oficirji naj prinesejo s seboj svoje oficirske legitimacije. Iz pisarne komande mesta Ljubljana br. 21739. —lj Pedagoški tečaj za starše v Spodnji $iški. Drevi bo zaključno predavanje. Predavala bo ga. prof. Anica Cemejeva »Napake v otrokovem značaju v šolski dobi.« Predavanje bo ob 8. zvečer v prostorih ljudske šole v Spodnji Šiški. _lj Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča p. t. članstvo, da se bo vršila 58. redna letna skupščina Združenja v ponedeljek dne 3. aprila t. 1. ob 20. uri zvečer, v Trgovskem domu. 207—n I V ponedeljek, 3. aprila ob 20. ori j I KONCERT j AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA j V UNIONU j Vstopnice na univerzi! ,' :i:!li!I!MimitM}tlMIJlj;iil!titl!lUt!!lltiMtMUi!119aiMHHHHHaHBHB —lj Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani, bo imelo svoj redni letni občni zbor v posebni sobi Leopolda Zupančiča na Je-gličevi cesti 15 dne 12. aprila 1939 ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi člani. — Odbor. —lj Koncert naše mladinske pe»mi. Državne in zasebne meščanske šole v Ljubljani prirede v nedeljo 2. aprila ob pol 11. uri dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Frančiškanska ulica, javni koncert naše mladinske pesmi. Nastopali bodo dekliški, deški in mešani mladinski zbori, ki bodo izvajali 22 pesmi. Vstopnina je od 2 do 10 din. Vstopnice se dobe na posameznih šolah, na dan prireditve pa eno uro prej pri blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano. Cenjeno občinstvo blagovoli posetiti to prireditev v čim večjem številu. —lj Sprehajalcem na Rožnik se priporoča gostilna Strelišče Podrožnikom. Izbrana vina — dobra domača kuhinja. 208—n —lj šentjakobčani ponove drevi ob 20.15 in jutri ob 15.15 uri zabavno Anzengru-berjevo veseloigro s petjem in godbo »Slaba vest«. Igro je pripravil g. Evpper, glasbo pa priredil g. Boštjančič, ki ima tudi glasbeno vodstvo pri predstavi. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah lep uspeh in so se gledalci izvrstno zabavali. Kdor se hoče dve uri dobro zabavati, naj poseti predstavi. —lj Ukradeni kolesi. Izpred brzo voznega skladišča na glavnem kolodvoru je bilo včeraj ukradeno Ignacu štembalu 600 din vredno, črno pleskano kolo znamke »VVaffenrad«. V štepanji vasi pa je nekdo odpeljal 700 din vredno kolo znamke »Ideal« Alojziju Grudnu. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79 VELEFILM PETJA IN GLASBE VI VERE V glavni vlogi: Tito Schlpa Predstave danes ob pol 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri Prihodnji spored: Na ledeni plošči — Sokolsko društvo Ljubljana—Stepa-nja vas priredi v nedeljo 2. aprila telovadno akademijo v društveni teiovadnici. Na sporedu so pestri telovadni nastopi članstva, naraščaja in dece. Priče tek ob 20. uri. Vabimo članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških društev ter prijatelje sokolske misli k obili udeležbi. Zdravo! Uprava. 192—n —lj Okradena v odsotnosti. Marija Mihci, stanujoča v Sokolski ulici 18, je pred dnevi nekam odpotovala, kar je takoj izvohal tat in se splazil v njeno stanovanje. Tat je odnesel šatuljo iz biserne matice, v kateri je bilo za 2500 din zlatnine in sicer: zlata damska verižica, 4 avstrijski zlatniki a 20 K, zlat gumb, par zlatih uhanov, 5 zlatih prstanov, zlata za pes t na ura z verižico m pozlačena zapestnica. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1, Ruski polarni raziskovalec, 7. tropska žival, 9. vrsta pesnitve, 10. pripadnik starega germanskega plemena, 11. kazal-ni zaimek, 12. kavkaska reka, 15. ujeda, 16. rusko žensko ime, 18. moško ime, 19. veznik, 20. jugoslovenski otok, 21. nota v lestvici, 22. del roke, 24. posoda. Navpično: 1. začimba, 2. glasbena nota, 3. opravilo, 4. močno orijentalsko žganje, 5. del obraza, 6. vas pri Ljubljani, 7. nočna žival, 8. novec, 13. stvar, 14. planina v Srbiji, 16. planina v Dalmaciji, 17. konj kraljeviča Marka, 18. letni čas, 20. prometno sredstvo, 22. veznik, 23. veznik. Rešitev križanke, objavljene v soboto Vodoravno: 1. Duma, 4. Atos, 8. oni, 10. one, 11. da, 12. beg, 14. om, 15. tacaš, 17. Klis, 18. Lear, 19. Perun, 21. na, 23. Nin, 24. um, 25. era, 27. pri, 28. Zaje, 29. Kras. Navpično 1. Dodekanez, 2. Una, 3. mi, 5. to, 6. ono, 7. Semiramis, 9. meč, 12. basen, 13. galun, 15. tip, 16. sen, 20. riž, 22. ara, 24. ura, 26. aj, 27. Pr (praseodim). Sport — Gorenjski motoklub se ustanavlja. Jutri bo v Kranju v veliki dvorani hotela Stara pošta ustanovni občni zbor L Gorenjskega motokluba. Vsi motociklisti Gorenjske se vabijo, da se pomoštevilno udeleže tega zbora. Občni zbor se prične ob 9. uri dopoldne. — Turistovski klub »Skala« v Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor dne 21. aprila t. 1. v petek zvečer v klubski sobi* kavarne Union. Giuseppe Verdi Verdi! Kdo ga ne pozna, nesmrtnega glasbenega genija? K njegovi večno lepi, človeka prerajajoel in povzdigujoči glasbi se obrača in vrača zbegano človeštvo v teh mračnih časih kulta grobe sile in nasilja še bolj. V nji najde tolažbo in trdno vero, da bo človek znova vstal v življenje, vredno njega in njegovega poslanstva na zemlji. Verdija poznamo iz neizmernega bogastva njegovih glasbenih del. Ne poznamo ga pa kot človeka, ne poznamo njegovega življenja. Ne vemo, da je moral kot sin revnih staršev okusiti vso grenkost skrbi polnih otroških let. Ne vemo, da mn je spletala usoda z eno roko venec neminljive slave, z drugo pa potresala pot skozi življenje s trnjem. Pri vsej svoji genijalnosti je bil Verdi tudi človek« Ljubil je in bil ljubljen. Verdija človeka in njegovo življenje bomo spoznali iz kratkega, izredno zanimivo in napeto pisanega dela o tem slavnem italijanskem skladatelju. Danes je začela izhajati v »Slovenskem Narodu« v obliki romana pisana lena povest VERDI Za velikonočne praznike bomo pa videli Verdija in mnogo prizorov iz njegovega življenj« tudi na filmskem platnu. Tu v pisani besedi, tam na filmskem traku bo teklo pred nami Verdijevo življenje od trenutka, ko je kot deček zapustil skromno očetovo hišico do dneva, :o je po težkih udarcih usode ovenčan s slavo za vedno zatisnll očL Spoznali >:no tudi, kako globoko so posegale ženske v Verdijevo življenje in snovanje. Danes začetek »Verdija«! . "■*-— Da bo naša ljudska šola boljša Naša ljudska šola se Ljubljana, 1. aprila Morda bi bil še primernejši naslov tega članka in tudi knjige, ki na njo ob tej priliki opozarjamo: Učitelj naj nc bo slep za svojo okolico! ali: Vzgojitelj mora poznati življenje vsaj tako dobro kakor solo. Ne nameravamo opisovati kakšne nove pedagoške metode, ne b:mo se spuščali v razpravljanje o mladinoslovnih vprašanjih in ne ocenjevali teorij pedagogov. Opozoriti je treba predvsem na zanimiv pojav, da se naša pedagoška literatura izpopolnjuje z razpravami, ki nimajo praktičnega pomena le za pedagoge, tudi sociolog bi rasel v njih marsikaj tehtnega, V teh razpravah prihaja do izraza realizem mlajših učiteljev, realizem, ki počasi izpodriva romantiko >šolmaštrov« prejšnjega stoletja. Učitelj ni več slep za svojo okolico, ne gloda v učencih le * učence«, temveč otroke, Člane družbe. Učencev ne deli več le na'marljive in lene, na pridne in malopridne. Zaveda se pa tudi, da šola ni in ne more biti edini oblikovalec otroka in da tud5 ne more biti odločilna med -socialnimi faktorji. Toliko besed je bilo Že izgubljenih o učnih uspehih in neuspehih na naših šolah, a nekateri modrijani so iskali le predvsem psihološke vzroke ter pomanjkljivosti vzgojnih sistemov samih na sebi. Morda so našli vsaj nekoliko pravilen odgovor na vprašanja, ki so jih zastavljali toda, če so videli v učencu le nekakšen šolski objekt, povsem izoliran od življenja, če niso upoštevali razmer, ki v njih otroci odraščajo in iz kakršnih izhajajo pod vplivom ir>diteljev, doma ter okolice, je ostalo njihovo modrovanje papirnato. Vzgojeslovju nedvomno ne bo škodovalo, če se bo vsaj nekoliko naslanjalo na takšna raziskavanja o telesnem in duševnem razvoju Šolarjev, njihovih socialnih razmer in odnosih med šolo in domom — kakršno nudi zanimive izsledke v knjigi r Moj razred«. Spisal jo je učitelj Miloš Ledinek in izšla je kot 2. zvezek Pedagoškega tiska (r. z. z o. z. v Mariboru). z razpravami, ki m temveč tudi za sociologe Toda na izsledke tega rajriskovalnega dela ne opozarjamo kot na nekaj izrednega, saj se nanašajo le na manjše število otrok ter v marsičem tudi ne morejo biti splošno veljavni. Pisec tudi ne prihaja na podlagi svojih raziakavanj do kak. snih določne^ih sklepov in opredelitev. Ce odkriva pomanjkljivosti aH celo rane, jih v glavnem le ugotavlja, ne išče pa zdravila. Toda delo še ni celotno, to je le prvi del, ki ima naslov :> Proučevanje otroka in njegovega okolja«. Knjige pa ne presojamo zgolj z mladinoslovnega ali pedagoškega stališča. Ne moremo tudi reči, koliko bo koristila tistim, ki jim je predvsem namenjena; po mnenju laika bi bil njen uspeh največji, če bi vsi tisti vzgojitelji, ki jo bodo vzeli v roke, začeli tudi sami proučevati svoje okolje v šoli. Ne mislimo, naj bi vsi učitelji zbirali podatke, opazovali učence, prirejah ankete itd. zato, da bi množili pedagoško literaturo; ne, samo slepi bi naj ne bili za svojo okolico, naj bi ne gledali v šolarjih samo lutk aH avtomatov, ki bi morali funkcionirati zgolj po pritisku na gumb. Pa tudi di sami naj bi ne bili avtomati, ki risrtična posebnost, že prejšnje čase. ko jc bilo v sami prodaji in izdelovan ;u butaric mnogo več idile. Že tedaj so budile butarice pozornost po svoji dekora tivnosti. Vendar so bile le prigodno M.i-o. ki njegova lepota izgubi pomen in vrednost na cvetno nedeljo. Zdaj pa mnogi i-zcelovalci izdelujejo butarice že tako skrbno, kakor da jih nameravajo poslati na svetovno razstavo. Izdelovanje butaric /daj postaja umetna domača obrt v pravem pomenu besede, če doslej še ni bila. O tem sc kaj kmalu prepričate te dni na trgu. Ime butarica se zai glede na lepoto teh izdelkov ter precizno in skrbno izdelavo ncestetično, preveč robato. Pod imenom butara si predočujemo nokaj neokretnega, butamo d račja, a cb pogledu na •te pisane in skladne izdelke pač ne moreš pomisliti na dtracje. Ime še izvira iz časov, ko so bile butare obsežne kot sveženj drač-ja, pa rudi težke, da so jih nosili lahko le hrusti. Tedaj je bila butara vredna tem več, čim večja je bila. Lepota sama na sebi še ni bila upoštevana. Lepota je bila še luksuz, barve so se z dole izdelovalcem še pj-edraige in težava je bila z oblanicami, ki so zdaj glawi dekorativni element Zadnja leta so bile butarice vsako leto manjše. In čim bolj se je uveljavljala moda malih butaric, tem lepše in tem bolj skrbno so bile izdelane. Vendar ne smete misliti. zmerno« vlažnih, 10 odstotkov pa plesnivih. Svoja ležišča ima le 28.6% otrok, veČina jih pa spi pri bratih ali sestrah, pa tudi pri odraslih. Učitelj je pred leti ugotovil, da je spala 14letna deklica skupaj z odraslim sostanovalcem. V solo je prihajala objokana in neprespana. Samo po eno in še to slabo obleko ima 10 odstotkov otrok, 19 odstotkov jih je pa brez obutve in plasčev. — Prehrana je zelo pomanjkljiva. Mleko dobiva zjutraj le 29 odstotkov otrok. Dnevni obroki sestoje pogosto le iz ene jedi. Povprečno odpade na družinskega člana na dan 0.3 litra mleka, po 0.93 kg masti na mesec (!) 10.7 leg kruha (na mesec) in 1.7 kg mesa, pod lO "kg kruba oetpade na družinskega člana na mesec v 33 odstotkih družin. 7*viM\m je, da 52 odstotkov otrok pije alkoholne pijače ter odpade na otroka povprečno na mesec 0-66 litra alkoholnih pijač. _ Slabe zobe ima 52 odstotkov otrok, pokvarjene oči 19 odstotkov, in mnogi so preboleli hujše bolezni: 14 odstotkov škrlatioo, 9 odstotkov davico. 14 odstotkov pljučnico, 9 odstotkov grižo in 23 odstotkov oslovski kašelj. Ari ne povedo dovolj že same te »suhe« številke? Vse to je odkril eden izmed naših učiteljev med svojimi učenci v industrijskem kraju. Te ugotovitve pa veljajo v splošnem za večino industrijskih krajev. Da, učitelj lahko vidi marsikaj, če se posveča svojemu poklicu odprtih oči in odprtega srca. ni, kar morajo izdelovalci butaric zadnja leta še posebno upoštevati, ko so kmetje zelo slabi kupci. Prejšnje čase so najdražje, največje butarice pokupili okoličani, zdaj pa morajo prodajalci računati predvsem z meščani. S tem si lahko razlagamo, zakaj je takšna razlika med »modernimi« in nekdanjimi butaricami. Vendar ne smete mi&'iti, da So zdaj naprodaj samo male, moderne butarice, kakršne kupujejo izbirčni meščani ne le za cvetno nedeljo, temveč rudi za namizni okras. Med pravimi malimi umotvori, izredno dekorativnimi butaricami. ki jih sestavljajo pobairvane oblanice v geometričnih oblikah, a najbolj pogosto vpletene kot trikoi ora, je rudi še precej »starinskih«, ali, ee hočete, kmečkih butaric. Večje so od »meščanskih«, bolj primitivne in tudi ne tako zelo pisane. Oblanice so v njih vpletene le v vodoravnih čriah, barvane so po večmi s temnejšimi barvami. Zelenja je mnogo več. BaTve niso tako žive in vesele. Lahko bi rekli, da je v teh kmečkih butaricah nekaj resnega, dih tradicije in naivne ljubezni kmečkih izdelovalcev do lepote. Seveda vsega tega meščani ne cenijo več. Moderne butarice pa tudi zaslužijo občudovanje. Tudi to so iz- delki preprostih ljudi, vendar že drugačna umetnost. Zelenje ni več dekorativni element. Samo oblanice. po večini kombinacija treh barv, so glavni okrasni sestavni del. Nekateri izdelki so tako fini, da mora imeti izdelovalec drobne in fine prste. To spleta nje nekaj centimetrov dolgih buta- ric je že brez šale neke vrste precizna mehanika ... Toda zdaj niso naprodaj le butarice, temveč tudi cveti, spleteni iz barvnega ob-ianja tako spretno, da po svoji lepoti prekašajo papirnato cvetje. Meščani so vprav presenečeni, čeprav tega ne pokažejo, ko povprašajo po ceni teh izdelkov, tako so poceni. Cveti so po 2 din. najlepše srednje velike butarice po 3 do 5 din. Izdelovalec mora biti že spreten, da tako lepo butari- co izdela v 3 urah. Sam material ga pa velja najmanj dinar. Lahko si mislite, da ne bo nobeden obogatel s prodajo butaric. Seveda meščani kljub vsemu barantajo, kajti tudi barantanje je na našem trgu tradicija, in pomisliti je treba, da je letos cvetni teden zadnji v mesecu. Propadanje šentjakobskega okraja Ta okraj sam na sebi nima življenjske sile, ker v njem ni dovolj industrijskih podjetij Ljubljana. 1. aprila Da šentjakobski okraj gospodarsko nevzdržno propada, je brlo že nekajkrat javno ugotovljeno Skrivati tega res ni več mogoče. Vendar sama ugotovitev, da postaja eden, prejšnje čase najživahnejših mestnih okrajev izumirajoče predmestje, ne more nič spremeniti. Res je težko najti rešitev in je sploh vprašanje, aH je spJeerno vsaj razmišljati, kako bi požrvili najstarejši del mesta. Hiranje šentjakobskega okraja je nedvomno v zvezi z gospodarskim zastojem, ki se je začel v letih krize. Okraj je bil zelo prizadet, ker je izgubil večje industrijsko podjetje, zvonamo. ki je bila /aposJovala več desetletij številne delavce. Prejšnje čase je bilo v šentjakobskem okraju tudi mnogo obrtnih podjetij, ki so se pa začela izseljevati, ko so se pojavljali čedalje bolj znaki pojemanja splošnega prometa. Posebna nesreča je bila. da so zaprli tovarno prav v tem okraju. Bežigrajski okraj bo mnogo lažje prebo'cl ustavitev obratovanja v Strojnih tovarnah in livarnah, kajti tja se čedalje bolj usmerja promet vzdolž Tyrše-ve ceste. Šentjakobski okraj ni dobil nadomestila za izgubljeno podjetje. V začetku morda še ni bilo tako očitno hiranje, ki zdaj že zavzema oblike naglega propadanja. Vendar si ne moremo razlagati zastoja v tem okraju s samo izgubo industrijskega podjetja Zakaj se je začela kazati med obrtniškimi in trgovskimi podjetji težnja po izseljevanju? Nedvomno zaradi pojemanja prometa, a tudi zato, ker so poslovni lokali tu po večini zastareli. Promet se pa ni /manjkal le zaradi izgube tovarne. Šentjakobski okraj je živel v veliki meri od kmetov, ki so prihajali v mesto z Dolenjskega, pa rudi od okoliških, ki so se oglašali tam po opravkih na okrajnem glavarstvu. Ko so se splošne gospodarske razmere med krizo na deželi znatno posJabšale, kmetje niso več puščali v mestu toliko denarja kakor v prejšnjih časih. Svoj pomen so v veliki meri izgubili sejmski in tržni dnevi. Mnoge trgovinice, ki so živele predvsem od kmetov, so zašle kmalu v resno krizo. Trgovci so zajeli iskati lokale na prometnejših krajih in prav tako so se začeli izseljevati tudi obrtniki. Zato je nastal še hujši zastoj. Promet je pa zelo trpel čedalje bolj po cesti vzdolž tramvajske proge pod Gnadom tudi iz prometnih, tehničnih razlogov. Dokler v Ljubljani še skoraj nismo poznali motornega prometa, so si kmetje še upali z vozovi vzdolž tramvajske proge v mesto. Zadnja leta je vožnja z živino po Karlov-ški cesti, Florijanski ulici in Starem trgu v i^tiici precej nevarna. Pod Trančo se pa kmečki voz sploh ne more srečati s* tramvajem. Nevarna ožina je tudi ob križišču Vožarskega pota in Flori'janske ulice. Pomis&ti je treba tudi, da je bila doslej Kanlovška cesta z delom Florijanske ulice državna cesta ter da je bilo zaradi tega nevarno križišče rudi ob stiku Rožne in F4ori)jan-kalom v novejših hišah in na prometnejših krajih; glavna prometna žila bolj zavira promet kakor mu služi. Kaj bi bilo torej treba ukreniti, da bi vsaj zaustavili hiranje šentjakobskega okraja? O nekaterih zamislih se bomo pomenili prihodnjič. »Vest« na Šentjakobskem odru Ljubljana, 1. aprila šentjakobski gledališki oder ima zdaj na sporedu Anzengruberjevo ljudsko veseloigro s petjem, sVest«, ki smo jo pred leti videli že v naši drami. Kdor pozna originalno besedilo tega, tipično Anzen-gTuberjevega dola. je pri vzp rizo rit vi na šentjakobskem odru moral ugotoviti nekatere spremembe. Posamezni dialogi so bili smiselno spremenjeni in nadomeščeni s povsem novim besedilom, prikrojenem menda trenotnemu okusu publike tega odra. Tudi v pevskem pogledu je bilo marsikaj novega, zlasti podoknica vaškega veseljaka in potepuha žabe, ki jo je prav posrečeno skomponirai g". Boštjančič. V splošnem so, v primeru z našo dramo, veseloigro podali precej drugače kar je seveda zadeva režiserja, v-drami smo videli predstavo popoln crna realistično, šentjakobski oder jo je podal bolj karikirano, kar delu prav gotovo ni v prid zlasti, ker se režiser ni strogo držal tega načela pri vseh vlogah. Zarr.di tega je scena na Po-toški gori popolnoma padla iz okvira sicer skozi in skozi realistično podanega dejanja. Predstava je bila v splošnem dobro pripravljena in je občinstvu ugajala. Posestnika Nagodeta, ki ga zaradi stalnega pri. š epe tavan j a hinavskega svaka Cimžarja, kateremu se je zahotelo bogate dediščine, začenja peči vest, jc dosti dobro podal Kunter. Izvrsten je bil Battelino kot vte-lešeni vzbujalec vesti. Imeniten v maski, je bil ponekod preveč hreščeč, sicer pa v vlogi dosleden Prav dober in verjeten hlapec Štefan, ki je edini takoj spregledal čnmžarjeve namene ,je bil Vizj3k. Pevski ni toliko zadovoljil ker mu pae manjka obsežnejšega glasu. Isto velja za novinko Zapolsko, ki se ji duet ni povsem posrečil, a je v ostalem podala Liziko prav temperamentno in zlasti v izgovorjavi odlič-čno. Izvrstna hišna dekla Reza je bila M. Pugljeva, novinka, ki napreduje od predstave do predstave, žabkar v vlogi potepuha žabe, je imel kot novinec precej težko nalogo, ki bi se menda bolj prilegala Lavrlču. Sceni na potoškem hribu primerno sta odigrala svoji vlogi zadovoljivo Grgurevičeva in Mozer, zasedbi sinov pa nista mogli prepričati. Prav dober voznik je bfl Kos. M. P. ŽENSKA LOGIKA — Glej, ljubček, ki si pametnejši od mene, pametnejši pa vedno popusti. Torej ml boš kupil to obleko. NA POJEDINI Gosta so vprašali, kako je bilo na pojedini pri znancih. — Ce bi bila juha tako topla kakor vino, vino staro kakor gos, gos pa tako debela kakor gospa, bi bila to čisto dobra pojedina. da pa ve, kdo je. Neizmerno bogata in lepa dama iz visokega plemiškega rodu___ Še dolgo je govoril stari gospod o lepi ženi, ki se ni bala nobene nevarnosti, kadar je šlo za nasičenje njene strasti. Ta dogodek je prinesel končno tragičen zvok v vsakdanjost obližev in zdravil. Ko je bil naval besed izčrpan, je sedel stari v pleteni naslanjač in nadaljeval prekinjeno spanje. Mladenič je pa zopet potegnil iz skrivnega predalčka svoje načeto pismo, ozrl se je na lončke z latinskimi napisi in steklenico z barvasto vodo, potem se je pa jel v velikih črkah pritoževati čez krivično usodo, ki je prikovala k tej zakotni lekarni njega, rojenega za pustolovsko življenje. Globok mir in tišino je motilo samo smrčanje starega in škripanje peresa, s katerim je mladenič pisal. Kar so se odprla vrata na ulico. Oba moža sta planila pokonci. — Prosim za real žgane magnezije. Ne, to ni bila ona! Prišel je bil navaden človek po navadno zdravilo za vsakdanjo bolezen. Ko je odjemalec odšel, je omahnila od spanca omamljena lekarnar jeva glava zopet na naslanjač in mladenič je jel znova pisati: Sovražim življenje v tem mučnem mlinskem kamnu. To sploh ni življenje, to je životarenje. O, ko bi usoda še enkrat... Toda usoda drugič ni več stopila v njegovo življenje. Burno pustolovščino je bfl Edgar VVallace je bil lahkomiseln Dočim je zapustil Dickens lepo premoženje 1 lacu 140.000 fantov Edgar WaJfeaoe V Londonu pri Heinemannu je izšla nedavno knjiga Margaret Laneeve o Edgar-ju Wallacu. To je poskus naslikati življenjski in literarni profil enega najplodnejših pisateljev detektivskih romanov današnje dobe. Njegova nedavna smrt ni vplivala na zanimanje čitateljev in filmskih režiserjev za njegovo obsežno literarno delo. Pisateljica, zapeljana po nekaterih vnaniih skupnih znakih, primerja VVallacovo usodo in njegovo kariero z Dickensovo usodo. Oba sta bila plodna pisatelja, oba sta s svojimi deli mnogo zaslužila. .<=amo s to razliko, da je bil Dickens dober gospodar m je zapustil lepo premoženje 100 000 funtov šterlingov, dočim je ostalo po Wallacu 140.000 funtov šterlingov dolgov. Wallacova mladost je bila trša od Di-ckensove. Dickens je imel bančni konto že v času* ko je imel "VVallace še skromne dobodke kot uradnik Zdravniške zbornice. Tudi z vlogami sta gospodarila vsak po svoje. "VVallace je lahkomiselno zapravljal denar, Dickens je pa pridno varčeval. VVallace je pisal hitro in hitro je svoja dela tudi prodajal. Bil mu je ljubši denar na dlani, nego večji zneski v bodočnosti. Vča-si je prodal rokopis knjige ispod 100 funtov, čeprav bi mu bile vrgle tantjeme mnogo več. Pisal je o življenju na dirkalni progi kot najboljši strokovnjak, toda vse stave na dirkah Je izgubil. Bil je ljubitelj razkošja. Včasi je kupil komad pohištva, čeprav je že imel doma skoraj enako pohištvo. Tudi podpore, ki jih je dajal svojim prijateljem, so izvirale samo iz njegove nekritične zapravijivosti. Denar se je topil v njegovih rokah kakor med. Potreboval je več denarja, nego ga je mogel sproti zaslužiti. In večkrat je moral prodati celo obleko, da je prišel do gotovine. Tisti, ki so Wallaca poznali, so trdili, da je bil v svoji lahkomiselnosti bolj podoben Dumasu. nego Dickensu. Pa niti Dumas ni znal tako slepo zapravljati denarja. Margareta Lane piše. da je VVallace zato tako hitro pisal, ker mu je bil vedno potreben denar. Vsa svoja dela je diktiral, imel je diktafon in hitrost, s katero je delal, je sčasoma narasla tako, da so bili njegovi intimni prijatelji že v skrbeh zanj. Sir Patrick Hastin^rs, ki se je mudil nekoč na počitnicah v Chalklandsu, kjer je imel VVallace vilo. je bil priča, kako, je diktiral obsežni roman iThe Devil Man'. To je trajalo samo od petka zvečer do ponedeljka zjutraj. Gost je debelo pogledal, ko je VVallace smeje pripomnil, da to ni bilo nobeno posebno delo. Po takem delu je pa spal dva dni nepretrgoma. V zvezd s to knjigo je objavil neki londonski list zanimive spomine. Ko je neki kritik nekoč očital VVallacu, da je značaj nekega junaka v romanu trikrat bistveno izpremenil najbrž zaradi svoje naglice, je "VVallace prijazno, toda prepričevalno oo> funtov Šterlingov, je ostalo po Wal-dolga govoril, da tiči vzrok drugje. Baje se je zgodilo to, ker je delal takrat prepočasi. VVallace je trdil, da je mnogo razmišljal in tako je pozabil na poteze v značaju svojega junaka. Wallace je spal malo. Menda še ni bilo na svetu pisatelja, ki bi bil duševno toliko vzdržal kakor on. Prenapetost je bila tudi kriva, da je prezgodaj umrl. Podlegel pa ni jetiki, kakor se Je prvotno govorilo, temveč sladkorni bolezni. Spanec je namreč preganjal s čajem, ki ga je popil zelo mnogo in biti je moral zelo sladak. Angleži trdijo, da je moral VVallace prezgodaj v grob zaradi težkega življenja v otroških letih. Samo siromašen, trdega življenja vajen otrok, vzljubi razkošje in denar tako, kakor vidimo to pri Wallacu. Taki otroci navadno ne znajo ravnati z denarjem, če jim ga sreča nenadoma in v izobilju nasu je v naročje. Charles Dickens „Bushido", tajna japonskih uspehov Moderni duh samurajev — Vojna oče ustvarjanja in mati kulture Japonski cesar Hirohito Še pred 80 leti je bila Japonska fevdalna država, ki ni imela nobenega vpliva na zunanji svet. Zdaj je pa to mogočna velesila, ki iztegne svoje roke po vsem Daljnem vzhodu. Kako jc mogla Japonska tako zelo napredovati? Y razmeroma kratkem času, ko jc prišla Japonska v stik z zapadno civilizacijo, jc oniani/irala veliko armado. Japonska vojska je naplavila na zapadni svet vtis, da jo vodi poseben duh, ki ga zapadne vojske pogrešajo. In res je japonska vojska prežeta s tern duhom od zadnjega vojaka do najvrsjeaa častnika. Ta duh se imenuje bushido. Izraz »bushido« jc sestavljen t/ kitajsko japonskih izrazov \vu (bu). kar pomeni vojaški, dalje shih (shi) — bojevnik in tao (do) — pot, način. Toda med sedanjim duhom bushido in bushido starih srednjeveških samurajev jc velika razlika. Ta posebna kasta bojevnikov jc nastala po dolgih bojih med poedin.imi plemeni od 10. do 17. stoletja Sčasoma jc dobila Japonska posebno vojaško ka^vto. ki jc imela tudi svoje zakone in je bila tako vzvišena nad drugimi prebivalci. Njena moralka. moralka nesentimentalnih bojevnikov, jc postala temelj bushida. japonskega mita. Sčasoma jc bushido izgubH svoje čisto filozofsko lice ter postal moralen zakon vse Japonske. Japonski cesar jc nadnaravno bitje, ker je absolutno kreposten in vzvišen nad vsemi človc:kimi izkušnjavami. ta- ko da nc more stori-ti za svoje ljudstvo nič slabega. Nauk bushido. sumeč n-a tej cesarjevi nadnaravnoSiti, s* poučuje i>a šolah, da postane temelj zvestobe vladarju in da se razširi ideja, da je Japonska dežela samurajev. Najtežje je bilo zanesti nauk bushido v vojsko, obstoječo zdaj iz slojev, ki so bili prej izključeni od vojaikc službe. Ta proces je bil zaključen s slovcčo naredbo / dne 4. januarja 1H82. To knjižico, ki je postala sveto pismo japonskih vojakov, nosi vsak vojak vedno seboj. Japonska zmaga v rusko-japonski vojn: |c se bolj povzdignila idejo bushida. Zdaj ta ideja nc vlada samo na Japonskem, temveč m? je raz-širila tudi drugod po svetu. Japonska vlada podpira / vsemi sredstvi razvoj tega ^amurajskega duha. Vojaške vežbe po šolah so pod vodstvom vojnega ministrstva, ki izdaja tako zvanc "Ofnnadine pamflete«, kjer sc govori o vojni, ki da je oče ustvarjanja in mati kulture. Največji podporniki militarizma so pa organizacije (>do Gikai (društvo cesarske poti) Kokuhonsha Oai Nippon Rotokukaj (društvo vojaške kreposti velike Japonske) in še mnoga druga. Militarizem podpirajo tudi teroristične organizacije, med njimi rudi Društvo Re'ega volka, ki hoče urediti vsa socialna vprašanja t grobo silo v duhu pravičnosti in samurajskega viteštva. Modema ideologija bushida je zg-ajena na ideji, da ima Japonska božje poslanstvo nc samo na vzhodu, temveč na vsem svetu, ker jc dežela samurajev z vsemi njihovimi vrlinami in krepostmi. Da je ideja bushida močna, se vidri po mobilizaciji vsega japonskega naroda. Japonec sc nikoli ne vpraša, zakaj in čemu, ker je trdno prepričan o plemenitih nagibih svojih vladarjev. V dnevniku na bojišču padlega japonskega vojaka čitamo: »Dolgo sem čaka*!, kdaj napoči dan. ko se bom lahko odlikoval pred svetom. Ta dan jc končno napočil. Usodo svoje domovine nosim na svojih ramenih. Ne pričakujem, da bi se vmi!.« — Japonski častnik, ki jc bil ranjen in ujet. sc je ustrelil. Znano jc. da jc japonski vojak edini na svetu, ki se smrti ne boji. Koreninic bushida segajo do same ustanovitve Japonske in zanimivo jc. kako bi služila ta ideja /a /edin jen jc vsega japonskega naroda v mejah Japonske. V bushidu je tudi pojasnilo zagonetke japonskih uspehov v mednarodni politiki in na bojnih poljanah. stara leta v bolnice z naduho, v resnici bolno srce. Zdravnik bi moral v takem primeru starejšim ljudem temeljito preiskati zlasti srce. Zaradi žab ustavljen promet Nedavno so morali za nekaj dni zapreti cesto pri Bentiiv v Angliji, na kateri je bil ustavljen ves promet. Vzrok je bdi menda edinstven na svetu. Cesto so morali namreč zapreti zaradi preseljevanja žab. Ob cesti je skopan globok jarek, kjer se je zaredilo v močvirju na stotisoce žab. Prebivalci vasi ob cesu so zadnja leta opazovali, da se množe žabe v jarku tako hitro, da jim je jelo primanjkovati hrane. Zato so pričakovali, da se bodo razlezle po travnik:h in vrtovih. In že so se pripravljali, kako bi jih zadržali in vsaj deloma pokončali. Žabe so pa same rešile ljudi teh skrbi. Kakor da jih vodi višji čut. so se razdelile v dve skupini. Močnejšo skupino so poslale v emigracijo v ribnik, ležeč nekaj sto metrov daleč na drugi strani ceste, žabe so se razdelile v več majhnih skupin in v enakih presledkih so se selile čez cesto v ribnik. In zato so morali promet na cesti ustaviti, ker zaradi množice žab ni bilo po nji mogoče niti voziti, niti hoditi. Nemški zdravniki o boleznih krvnega obtoka Zanimiva predavanja o poapnenju žil in njega povzročiteljih V Wiesbadenu je bil oni dan otvorjen kongres nemškega društva za interno medicino. V prvih dveh dneh je sodelovalo na kongresu tudi društvo nevrologov in psihi jat io v. Otvoritvenemu govoru prof. dr. Pettea iz Hamburga so prisostovali tudi zastopniki državnih oblasti, nacional-socialistične stranke, vejske in policije. Ciklus predavanj je otvoril prof. dr. Aachoff s predavanjem o arteriosklerozi. Za njim je govoril prof. dr. Frey iz Berna. Iz obeh predavanj je razvidno, da je poapnenje žil posledica slika mnogih činiteljev. med katerimi igrajo važno vlogo dedni in činitelji iz vpliva ckolice. Ti činitelji imajo velik vpliv na hitrost in razvoj te bolezni, izmed zunanjih činiteljev je treba zlasti opozoriti na vpliv nikotina in alkohola. Večina zunanjih čini-teljev povzroča krčevito zoženje žil in s tam oslabelost žilnih sten zaradi njihove prevelike napetosti. In prav prevelika na-gffofft^ ki jo morajo prenesti žilne stane pri svojem krčevitem zožen ju, ima za posledico hitrejše poapnenje žil. Naj bo vpliv zunanjih činiteljev kakršenkoli, dejstvo je, da ima krčevito zoženje žil za posledico poslabšanje dotoka krvi v omenjene dele telesa. Prof. dr. Spatz iz Berlina je govoril o možganskih izpremembah, ki se pojavljajo pri ljudeh, trpečih na slabem krvnem obtoku. Njegovo predavanje se je nanašalo v prvi vrsti na kap. Prof. dr. West-phal iz Hannovra je opozarjal na to, kako so druge bolezni krvnega obtoka, kakor glavobol, migrena, prehodna okrni tev in podobno, odvisne od zunanjih činiteljev, kakor je vreme, in pa od osebne bolnikove konstitucije. Te bolezni se dajo lectti z izpremembo dijete in s kopališkim lece-njem Tudi profesorja Schultz m Bo-stroem sta govorila o razmerju duševnih motenj do bolesni krvnega obtoka. Zanimivo je bilo dalje predavanje prof. Vol-harda iz Frankfurta, ki je dokazoval, da imajo mnogi bolniki, prihajajoči zlasti na Nova kitajska provinca Po vesteh kitajske poročevalske službe je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena v vzhodnem delu Tibeta nova kitajska provinca Sikong. Ta nova provinca, ki meji na vzhodu na provinco Sečuan, na zapadu pa na Streho sveta — Tibet, meri 472.704 km-, ima pa samo 3,000.000 prebivalcev. Na 1 km- pride torej povprečno 6.3 prebivalcev. Prebivalstvo se preživlja večinoma z lovom na divje zveri, ki jib je v tej deželi vse polno. Nova provinca Sikong je tudi zelo bogata na rudninah, katerih pa še ne izkoriščajo. Pri vsem naravnem bogastvu je pa življenje v Sikongu težko in nevarno zaradi mnogih bolezni. Nekatere bolezni so silno razširjene, zlasti koze, trahom, jetika in gobavost. Zato posvečajo oblasti veliko pozornost organizaciji zdravstvene službe. V glavnem mestu province Sikongu so zgradili moderno opremljeno bolnico. Bolnice imajo tudi mesta Kanling, Tehke in Pahal. Razen tega ima Sikong več potujočih am-bulanc, tako da je vsaj za silo poskrbljeno za zatiranje nevarnih bolezni. O, ta telefon! O telefonu kroži vse polno anekdot. Seveda so pa praktične prednosti telefona mnogo večje od njego\~e humoristične strani. Telefonskega humorja je vedno več. narašča menda sorazmerno s šte\nlom telefonskih postaj. Ali imate doma telefon? Dobro, če ga imate, lahko ptjkličete kogarkoli in naročite kitrkoli, ne da bi morali pri blagajni čakati ali dolgo in naporno pogajati se s prodajalcem. Lahko tudi sporočite gospodu šefu s pojemajočim glasom v pisarno, da \-as je pravkar napadla hripa. Hujše je pa. da lahko recimo vaša boljša polovica o polnoči telefonira v kavarno: — Prosim vas, kako dolgo bo še trajala ta odborova seja? — Kakšna odboro\a seja? — Kakšna, kakšna... odborova vendar. Tista, ki je ta teden pri vas že tretjič, — Oprostite, gospa. Pti nas je bila samo ena seja zadnjič pred dobrim mesecem in takrat je vaš mož že pred deveto dejal, da se mu mudi domov. Zapoje telefon: — Halo. halo tu Pavel! — Kaj si res ti, Pavel? Zelo me veseli, da si se oglasil. Tu Peter. — Zdravo, zdravo, seveda sem jaz. — Čuj, pti jate!j, posodi mi no sto din. — Halo, zelo slabo se sliši. Kaj praviš? — Da bi mi posodil itotak. [ — Ta vražji telefon,.. Niti besedice ne razumem. Je že zopet pokvarjen, kakor vedno. Kar poseže v pogovor gospodična v centrali in rak liče z z\*onkim glasom: — Saj se prav dobro sliši. Jaz razumem vsako besedo. — Pa mu posodite vi stotak. Ce tako dobro razumete vsako besedo, — zagodrnja Peter in odloži slušalko. TE2KA POGAJANJA. — Obžalujem gospod, ne morem vas pO«, stiti k ravnatelju, ima namreč težka pogajanja. — Saj sem vendar videl, kako je Ba k njemu neka dama. — Da, njegova žena, STRASNO — Vašega ženina išče policija. Njegova fotografija je v vseh listih. To je grozno. — Bežite no, v resnici je mnogo lepSi. Tetanus bo kmalu premagan Važno odkritje ameriškega epidemologa W. M« Firora Izmed zahrbtnih bolezni, ki njihovi po-vzrecitodji, drobni mikrobi, potrpežljivo preže, kdaj se odpre dostop v človeško telo, je tetanus ena samo napol ukročenih bolezni. Njen povzročitelj, bacillus te-tani, prebiva v zemlji, v gnoju, v blatu mnogih živali, pa tudi na zarjavelih žeb-ljih in podobno. Kadarkoli se mu nudi možnost prodreti skozi kožo. kjer je nastala ranica, se je brž r*rsluži in se naseli v telesu. Približno teden dni se pripravlja na napad, in kubi ra se, kakor pravimo. Priprava obstoja v tem. da so. bacil razmnožuje in proizvaja strup, mnogo hujši od strihnina. Obenem se začno pojavlja/ti na napadenem človeku prvi zunanji znaki bolezni. Najprej otrpne vrat. za njim čeljust .okrog rane se pojavijo krči. pozneje se s pači obraz v strahoten nasmeh, vse telo se skrivi v krčih in tri četrtine napadenih ljudi v teh krčih umre. Našlo se je sredstvo proti tetanovemu strupu ali toxinu v protistmpu. v antito-xinu. če vbrizgamo takoj potem, ko se je Človek ranil, v telo antitoxin, se toxin z njim nevtralizira in proces bolezni se ustavi, če pa okuženi človek ne dobi injekcije pravočasno, mu ne pomaga dosti. Odpove pa povsem, čim pridejo bacili v srednje živčevje. Tu je torej znanstveni problem. Zakaj postane antitoxin neučinkovit, če je napadeno živčevje? Mnogi farmakolozi in internisti so reševali ta problem, med njimi tudi epidemolog Johns Hopkrnsove univerze v Baltimoore v Zdru- ženih državah W. M. Firor. On je proučeval tetanovo zagonetko na psih. Vbrizgaval jim je različne doze tetanovega t čedna. v kri ali pa neposredno v živčni sistem, v hrbtenični mozeg. Potem je pa dodajal različne velike doze antitoxina. Ugotovil je, da so se pojavili vedno naj-nujši krei. kadarkoli je vbrizgnil toxin naravnost v hrbtenični mozeg. Ti krči so se končali s smrtjo tudi če je dodal naravnost v kri stokrat večjo dozo tcaina, kakor je teoretično potrebna, da se toxln nevtralizira. In ugotovil je tudi, da je neposredno v živčni sistem vbrizgani toxin neprimerno hujši od toxina, vbrizganega v žile. To pomeni, da lahko antitoxin napade tetanov toxin. dokler nima časa pri. ti v hrbtenični mozeg in ga nevtralizira tako. da se bolezen ustavi, čim pa prida toxin v hrbtenični mozeg, sc mora z njim nekaj zgoditi, mora se bistveno izpremeni-ti. najbrž v no\- strup, proti kateremu jo dosedanji antitoxin bretz. učinka. Ta ugotovitev je postala dr. Firorju izhodišče za nadaljnje proučevanje, o kate-lem je nedavno poiocal na sestanku internistov v Rochestru. Tz njegovega poročila s.edi, da se mu je posrečilo sestaviti že več bolj ali manj učinkovitih preparatov novega, drugega antitoxina, s katerim se da učinkovati na drugi strup to-xina, ki prodre šele v živCni sistem. In tako vse kaže. da bo kmalu premagana ta strašna bolezen tudi v njenom poznejšem .stadiju, ko je bila doslej neozdravljiva. Nedostopni Prestol bogov Šesta ekspedicija na Nanga Parbat — Pripravljajo jo Vpet Nemci Vzpon na Nanga Parbat Po skupini nemških plezalcev Schvvade-rerja. Groba in Paidara, ki so odpotovali iz Antvverpna v začetku marca, da znova naskočijo najlepšo goro sveta Siniolho, se pripravlja nova ekspedicija za naskok na Himalajo. Ta ekspedicija si je pa nadela mnogo težjo nalogo. Proučiti in pripraviti hoče naskok vzpona na Nanga Parbat — Prestol bogov, visok precej nad 8.000 m. Ta gorski orjak je kljuboval še vsem plezalcem, Se ndkoli ni stopila človeška nop.a na njegov vrh, V začetku aprila krene iz Nemčije druga skupina plezalcev pod vodstvom Mona-kovčana Karla Bauerja. Ta skupina jo namenjena na raziskovalno ekspedicijo. Do prihodnjega leta naj bi pripravila vse potrebno za naskok na Nanga Parbat, ki ga naskakujejo drzni plezalci že od leta 1895 Angleži, ki smatrajo za zadevo svoje časti po vzpeti se na najvišjo goro angleškega imperija Mount Everest, so prepustili Nanga Parbat.Nemcem. Ti so izgubili na njem ie vec svojih najboljših plezalcev. Leta 1934 so našli tragično smrt na povratku s Izjalovljene ekspedicije Merkel. Welzm- frach In Wieland s šestimi nosači v snežnem metežu. Predlanskim je zasul snežni plaz v spanju šest nemških plezalcev in devet nosačev. Letošnja ekspedicija ima nalogo proučiti vprašanje, koliko je resnice na domnevi, da ima največ izgledov na uspeh vzpon po najkrajši in dozdevno zelo težki poti, po strmem Diamalskem boku Nanga Parba ta, po katerem je leta 1895 plezal Anr-giež Mummerv, prvi, ki je naskočil Nanga Parbat. Po posnetkih iz letala so sklepali, da je bila sodba, da od te strani vzpon ni mogoč, nekoliko preuranjena. Ce bo Baueizjeva ekspedicija potrdila to domnevo, krone prihodnje leto na pot nova velika ekspedicija. In ta bo poskusila po omenjeni poti doseči vrh gore v oblakih, po katerem je hrepenelo že toliko drznih plezalcev, ki pa so označili pot do njega s svojimi grobovi v Ratiotskem ledeniku. Tajne londonskih trgovcev z mamili Ameriško mamilo marihuana — Stroge kazni za tiho tapce mamil BCD klub jc nekje \ zapadnom delu Londona. To je ena izmed tucatov zakotnih, zakajenih krčem, kamor zahajajo bogataši in siromaki, zločinci in pošteni ljudje. Vse veže ena skupna vez — to so žrtve strasti, ki ji je podlegel tudi Shcrlock Holmes. V zakajenem ozračju plačaš dva funta za užitek piti pravo šampanjsko vino, po okusu podobno moštu, natakano rz, steklenice, ki je na nji prvovrstna značka. Tu se zbirajo belokožci in zamorci. Če poki maš bledemu, iz črpanemu mladeniču v kotu, ri proda v sosedni sobi škatlico »rce-fers«. Za funt dobiš pet komadov, je pa mnogo ljudi, ki so srcčni. čc morejo toliko plačati. Reefers so cigarete, izdelane iz marihuane. Marihuana je priljubljeno ameriško mamilo. V* Ameriki so že večkrat zasačifi tudi vojake, ki so kadili te cigarete. Cela polja marihuane so našiti na prazni parceH pri Brooklvnu in zamorci iz Harlerna jo zelo radi uživajo. Človek, ki uživa marihuano, postane zelo vesel. Kadilec ima občutek, kakor da je popil več čas natjboljšega wmV-skvja. Izkušen kadilec nikoli ne odide takoj po kaj. na ulico, ker vplrva marihuana na oči tako, da bi se lahko človek kam zaletel ali pa padel. Ce pa hoče kdo uživati heroin, morfij ari hašiš, tedaj stvar ni tako enostavna. Tu so potrebni tajni sestanki, izmišljena imena in razni triki- Trgovina z mamili je draga, ker jc potreben vcftk štab agentov in pomočnikov. Funt heroina stane pri producentu 10 funtov, tihotapec ga dobi za 70. agentu ga proda še dražje, a odjemalec mu mora plačati zanj 200 funtov. V Angliji sami sc mamila ne izdelujejo. Zato jih morajo vtihotapi j a ti. Voa&i si pomagajo tihotapci z letali, navadno pa vozijo mamila s pamilci po Temzi. V prejšnjih časih je bilo to lahko. V temni noći se je sklonila postava čez ograjo na patniku in vrgla v vodo zavojček v nepncmočljrrem platnu, Lmdja jp mirno vozila mhnu, kakor da se ni nrć zgodilo. Na vodi jc pa plavala steklenica in 5amo pomočniki tihotapcev na bregu so vc-dtii, da steklenica samo označuje kra azpustila. Sledila so štiri črna leta za naše ljudstvo, ki je krvavelo iz tisočerih ran. Najboljši sinovi našega naroda so umirali za tuje interese. Toda na jugovzhodu se je jelo v četrtem letu veselo svetlikati in končno je prišla dolgo pričakovana narodna svoboda Sedaj šele so se stavile Sokol-skemu društvu prave in težke naloge. Cim je obnovil svoje delovanje, je bila prva naloga ustanovitev dramskega odseka, ki se je vrgel s podvojeno žilavostjo na izobraževalno delo širokih narodnih plasti v dolini. Krepko je prijel pri obnovi sokolskega odra zlasti br. Sajevic in leta 1920 je br. Guček zbral na lastno pest igralce ter z njimi uprizoril »Komično ženitev«, ki je dosegla nepričakovano velik uspeh. Tedaj je stopil na oder tudi br Polde Odla-zek, njemu pa so se pridružili kmalu še br. Plavšak ml., pozneje br ing. Frever, Budalič, ss. Urbančičeva. Sikoškova. Pa-radiževa, Belencirjeva, Cukjatijeva, Ra-movževa, Grabnarjeva in Jagodičeva. br. Rak, Paternost, Rihar. pokojni Oblak, Mahkota z Dola in drugi, ki večinoma še danes nastopajo in tvorijo slovito našo gledališko družino. Kaj vse je naš sokolski oder v teh 30 letih našemu narodu storil za njegovo prosvetno in kulturno obogatitev? Koj po preobratu je uprizoril »Rodoljuba iz Amerike«, »Veliko repatico«, »Tekmo« in »Trije tički«. Leta 1924 je uprizoril 17 predstav, od katerih so največji uspeh dosegle »Divji lovec«, »Ugrabljene Sabinke«, »Pri Hrastovih , Golgota« in dr. naslednje leto pa ^ Vdova Roslinka«, »Revolucijska svatba« in »Kralj na Betajnovi« Naslednja leta je bil oder sicer nekoliko oviran zaradi sokolskega kina, vendar po so bile uspešno uprizorjene »Maks v škripcih«, »Faun«, ^>Sin«, > Pohujšanje v dolini Šentflarjanski« in »Periferija-, ter =>Lil i orna«. »Nižava« in i Scampolo,:, v letu 1929 pa se je sokolsko gledališče zopet dvignilo in uprizorilo 15 iger, od katerih je dosegla največji uspeh -Radikalna kura«. Tudi naslednja leta je bilo na sokolskem odru izredno živahno Igrali so »Gospo ministrico«-. >Stilmondske ga župana«, »Kulturno prireditev v črni mlaki s ;>Krog s kredo<\ -Dolskega župnika«, »Dr«. >Maturo« in še nešteto druge, ki so vse dosegle lepe uspehe. Pred leti je sokolsko gledališče začelo objavlja periodično vse važnejše vesti, dogodke in razprave v zvezi s sokolskim gledališčem. Hkrati pa služi list odrski družini kot uspešno reklamno sredstvo za prireditve same . V proslavo 30-letnice sokolskega gledališča vodstvo gledališke družine pač ni moglo izbrati boljše igre, kakor bo uprizoritev »Celjskih grofov«, ki bo v soboto 1. aprila ob 8. uri zvečer in v nedeljo 2. aprila ob 8. uri zvečer v sokolski dvorani Na to jubilejno prireditev so vabljeni vsi nekdanji igralci-člani sokolskega odra v Trbovljah in tedaj bodo naši stari sokolski veterani — igralci br Letnik, Vidic, Ber-ger, Jesih, Kos, Guček, Tori. Dr. Drnovšek. Kuhar in ss. Tratnikova. Mollova. Kuharjeva i dr. lahko s ponosom v srcu spoznali, da je ledina, ki so jo načeli v težkih in nevarnih prilikah pred 30. leti, obrodila bogate sadove in da to njivo, ki rodi te sadove narodne kulture in pro-svete, današnja mladin a,, zbrana v sokolski družini, skrbno neguje in obdeluje, da jo zapusti potomcem v zgled, kako se služi narodu in domovini. Sokolski gledališki družini v Trbovljah k njenemu 30-letnemu de'ovnemu jubileju naše iskrene čestitke z željo, da bi bilo tudi bodoče delo za kralja, narod in veličino Jugoslavije kronano z najlepšimi uspehi. Dve akademiji Sokola I Ljubljana, 1. aprila V proslavo obstoja Jugoslavije priredi naš agilni So':ol I drevi ob 20. in jutri ob pol 16. telovadni akademiji, ki bodo na njih nastopili vsi društveni oddelki. Nocojšnja akademija bo nudila vsem pose tn i kom izreden užitek, saj smo od nekdaj navajeni, da so bile v s? točke vedno temeljito pripravljene. Občinstvo bo občudovalo krasne sestave prostih vaj, ki odgovarjajo sedanji dobi, dalje vaje na drogu, bradlji in na konju, ki bodo z njimi nastopili člani. Tudi članice se bodo gotovo postavile 8 svojimi vajami na dvovišinski bradlji. Prav tako pa bes ta zadivila s svojimi vajami, kakor doslej vedno oba naša naraščaja. Ker vlada za nocojšnjo akademijo veliko zanimanje, vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva, da si že popoldne nabavijo vstopnice v društveni pisamL Jutri ob pol 16. pa bo akadenrrila sokolske mladine z bogatim in pestrim spore, dom. 21 telovadnih točk bo pokazala, kaj zmoreta trdna, sokolska volja in disciplina v sokolski telovadnici. Prepričani smo, da bodo starši in prijatelji naše mladine napolnili jutri telovadno dvorano do kraja. Pokažimo z veliko udeležbo priznanje sokolski 'mladini, ki se pod veščim vodstvom vodnikov in vodnic vzgaja v jugo. slovenskem in sokolskem duhu. Pri obeh akademijah oo sodelovala godba Sokola I. Rratje. sestre, narodno občinstvo, vse kar drevi in jutri sokolsko čuti, naj pohiti na scko!ski Tabor na akademiji našega članstva, naraščaja in dece. Zdravo! — Uprava sokolske župe Ljubljana naznanja, da je pri izplačilu razlik ugotovila, da še nekateri udeleženci praškega zle ta niso oddali vozovnic, ki so jih kupili pri Putniku v svrho povrnitve preveč plačane voznine Radi tega se pozivajo vsi oni, ki so še v posesti takih vozovnic, da jih v teku 14 dni oddajo v župni pisarni v svrho naknadne reklamacije. — Velika sokolska tombola. Tudi letos priredi sk>venjgraško Sokolsko društvo svojo že tradicionalno tombolo in je tozadevno dovoljenje od kmetijskega ministrstva že dospelo. Letošnja tombola se bo vršila 14. maja in kakor vsako leto bo tudi letos mnogo prekrasnih dobitkov. Upamo, da bo prebivalstvo prav pridno segalo po srečkah. Astrologi o aprilu 1939 Tudi april bo baje zelo kritičen mesec — Ugodni dnevi se pr&no Sele 20« aprila Napovedi astrologov za mesec marec so se v presenetljivi meri uresničile. Napovedali so za prejšnji mesec izredno kritične dogodke in te smo rudi doživeli Že dolgo ni bila Evropa tako razburjena kakor v letošnjem marcu. Katastrofama konstelacija med Soncem m Neptunom, ki je kazala na izredne dogodke, se je stvorila dne 13. marca, bas okoli teh dni je bil monakov-ski sporazum postavljen na glavo, vodilni možje velikih držav so izjavili, da je treba odslej temeljito preusmeriti zunanjo in notranjo politiko. Zal tudi za april 1939 napoved! astrologov niso boljše kot so biie napovedi z* marec. Tudi april lahko štejemo med kritične mesece 1. 1939. Sonce. Merkur in Saturn se premikajo v znamenju ovna, ki mu je vladar Mars, planet energije m nasilja. Sonce prekriža pot Merkurja in pot Saturna. V znamenju rib se srečata Venera in Jupiter, ki sta obenem v krit:čni opoziciji z Neptunom. V zadnji tretjini aprila pride Mars med Urana in Neptuna, Saturn med Jupitra in Urana. Taka planetna konstelacija ima v splošnem negativne učinke, kaže na razdore, nasilna dejanja, na uničevanje gmotnih dobrn. Mesec april se prične z aspektom, ki se pojavi med planeti zelo redko, to je opozicija med Jupitrom in Neptunom dne 2. aprila. To je najvažnejši aspekt v mesecu in odločilen za dogajanje skoraj do začetka maja Konstelacija je kritična, kakor ona dne 13. marca. Opozicija med Jupitrom in Neptunom se stvori samo vsakih 12 ali 13 let. Astrologi so o njej poročali dne 9. januarja 1. 1914 in potem še 18. aprila L 1926. Letošnja konstelacija je taka, da stoji Jupiter v znamenju rib. Neptun pa v znamenju device, zato kaže aspekt na revolucijo ali na večjo prirodna katastrofo. Čitati utegnemo vesti o potresu, povodnji ah večji epidemiji. Duhovi se bodo odločno delili v dve fronti m bodo pripravljeni doseči svoje cilje z največjo brezobzirnostjo. Aspekt kaže tudi na težkoče, katere bodo morale premagat: vodilne osebe na finančnem, pravnem in gospodarskem ter verskem področju. Javno pozornost bo vzbujal dogodek v zvezi s kakšno znano osebo Jupiter je planet zaupanja, pravičnosti, samozavesti, v slabem položaju do Neptuna pa kaže na izgubo zaupanja, na pomanjkanje čuta za pravičnost in na obup Posamezniki, ki bodo izgubili v druge in v sebe zaupanje pod učinkom tega aspekta, naj pomnijo, da človek vere v sebe ne sme izgubiti, svojega pričakovaija in upanja pa Daj ne stopnjuje čez mero, da ne bo razočaranje preve Hko, Kakor aprilsko vreme bodo spremenljivi dnevi od 3. do 9 aprila. Najbolj kritična dneva v tem času bosta 5. in 6. april. Marsikaj podjetnim ljudem v tem času ne bo uspelo Razmeroma ugoden bo 3. april, ko bosta Sonce in Merkur v konjunkciji. Aspekt kaze na ojačenje življenjske sile in na povečano oposobnost za trezno presojanje, kar vodi k pravilnemu udejstvo->—bi ~ ■r~^BBSM m ■jTi^ia—g—gB#awgga vanju. Dne 7. aprila bosta Mars in Merkur v kvadratu. Pod učinkom tega aspekta so impulzivni ljudje nagnjeni k nepremišljenim dejanjem. Spori z okolico so v takem položaju neizbežni- Dne 8. aprila bosLa Venera in lunin voz-eJ v harmeničnem trigo mi. Ta dan bo ugoden za pričetek tra.'-^h prijateljskih in ljubezenskih odnosov, ugoden pa tudi za umetniško ustvarjanje. Verjetno se bodo tega dno zbližali mladi ljudje v ljubezni. Ker je sobota, bo tudi v tem pog'.edu priložnost velika. Dne 11. aprila bosta Sonce in Saturn v konjunkciji. Aspekt je kritičen in kaže na nevšečnosti v industriji, zlasti v rudniški industriji, pa tudi na elementarne nesreče. V osebnem življenju posameznikov se bo aspekt pokazal negativno. Ljudje bodo zaprti vase, nezaupljivi, potlačeni in malo prilagodljivi. Obvladanje sumega sebe je pri takem razpoloženju na mestu. Dne 15. in 16. aprila kažeio aspekti na slabo vreme, dokaj kritična konstelacija pa sledi dne 18. aprila, ko bosta Venera in Neptun v opoziciji. Slišati utegnemo tega dne ali v dneh pred aspektom ali po njem o škandalih in moralnih zločinih. Morda rodi o kaki senzacionalni ločitvi. Posamezniki bodo doživljali neugodne dneve s kaotičnim čustvovanjem in pogrešnim mišljenjem, polnim samoprevar. Pod vplivom takej^ aspekta se ljudje, ki se ne znajo obvladati, radi prepustno na slepo vetrovom, se pravi, da jih instinkti in nagoni slepo obvladujejo. Šele po 20. aprihi se bo astrološko nebo zvcdrilo. Po tem dnevu kažejo ugodne konstelacije med planet« na mirnejše in boljše dneve, pa rudi na izredno živahno politično delovanje. Dne 22. aprila bosta Mars in Uran v trigonu. Marsu podvrženi ljudje bodo izredno podjetni in bodo Lahko hitro dosegli svoje cilje. Dne 22 aprila bo pa rudi Venera v konjunkciji z Jupitrom, kar kaže na povečano dovzetnost za vse, kar je v zvezi z umetnostjo in lepo zabavo. Dne 30. aprila bosta končno Mars in Neptun v trigonu. Ta aspekt bo v mnogih podvojil energijo, a nihče naj ne zapusti tal trdne stvarnosti, da nc bo doživel razočaranja. Iz Kranja Gorenjci nosite Hinko-klobuke! — Društvo sadjarjev in vrtnarjev opozarja vse interesente, da se v društvo lahko vpišejo pri vseli prireditvah, ki jih društvo prireja na raznih tečajih, predavanjih itd. ali pa na Mali Rupi št. 42, prav tako opozarja društvo, da ima na razpolago arborin po znižanih cenah in da daje brizgalno v brezplačno porabo. — V nedeljo 2. aprila ob pol 15 uri bo finalna tekma med SK železničarjem in SK Kranjem. V pred te km i nastopita rezervni moštvi ŽSK Hermesa in SK Kranja. Predtekma prične ob pol 14. uri. Opozarjamo občinstvo na zanimivo tekmo in naj podpre s polno udeležbo naso enaj-storico. — Koncert pev'Uega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Kranju bo drevi ob pol 19. uri. Pod vodstvom ravnatelja Poliča bo pretežni del koncertnega sporedti izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki bo zapel celo vrsto najlepših, slovenskih mešanih zborov. Pri koncertu sodelujeta koncertna pevka Ljudmila Po-lajnarjeva in pianist prof. Marijan Lipov-sek. — Polajnarjeva bo zapela nekaj samospevov, pianist Lipovšek pa nastopi tudi kot klavirski virtuoz. Predprodaja vstopnic v trgovini Hlebi. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma in ponovno opozarjamo na točen začetek ob pol 9. uri zvečer. — Sokolska četa Breaje-Mošnje uprizori v nedeljo 2. aprila v Sokolskem domu v Radovljici igro s petjem v 10 slikah >Vesela božja pot«. Cisti dobiček je namenjen za Sokolski dom na Brezjah. — Ustanovni občni zbor L gorenjskega motokluba bo v nedeljo 2. aprila ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Stara posta. — S v en guli bo gostoval v Kranju takoj po velikonočnih praznikih! Svengalijev sloves najboljšega te lepa ta. jasnovidca in moj str a okultnih ved se širi po vsej Sloveniji od nastopa do nastopa. Kjerkoli priredi kak eksperimentalni večer, pridobi mahoma se zadnje tiste s>neverne Tomažesz, ki so oklevali in dvomili v njegove izredne sposobnosti. To je bilo v Ljubljani, kjer je v veliki unionski dvorani moral prirediti kar sest eksperimentalnih večerov in isto bo tudi v Kranju, kjer bo g. Svengali imel svoje predstave v veliki dvorani Narodnega doma. V Kranju bo priredil g. Svengali dva večera in to v torek in v sredo dne 11. in 12. aprila vsakokrat ob tu. uri. Glede na Svengalijevo veliko popularnost in senzacijonalni značaj njegovih prireditev je zelo priporočljivo, da si Kranjčani že v predprodaji kupijo vstopnice, ki se bodo dobile v trgovini g. Hlebša na glavnem trgu. Naval na dan prireditve bo velik zlasti pri blagajni in je zategadelj oskrba z vstopnicami v predprodaji nadvse priporočljiva. Iz Celja —c Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Boris Kalan, sin odvetnika g. dr. Ernesta Kalana v Celju Čestitamo! —c Mladinska telovadna akademija Sokolskega društva Celje I se bo pričela drevi ob pol devetih v veliki dvorani Narodnega doma. Ude ežite se sokolske akademije v čim večjem številu! —c Simbolično enodejanko »Pravljico o morju«, delo pisateljice Anice Černejeve, bosta uprizorila podmladka Jadranske straže na drž. deški in dekliški šoli v Celju v nedeljo 23. t. m. v celjskem gledališču*. Igri bodo sledili nastopi obeh mladinskih pevskih zborov in telovadna akademija. —c 1061 tujcev (983 Jugoslovenov in 123 inozemcev) je obiskalo Celje v mesecu marcu. V letošnjem februarju je obiskalo Celje 952, v lanskem marcu pa 1153 tujcev. —c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konji škega sreza bodo v četrtek 6. t m ob pol 9 dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo prošnje takoj na sreskem načelstvu v Celju. —c Strelska družina v Celja bo priredila v nedeljo 2. t. m. s prlčetkom ob 9. dopoldne ostro streljanje za mladino na strelišču v Peeovniku. Za najboljše strelce so določene nagrade. —c Dve prvenstveni nogometni tekmi. Na igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela v nedeljo 2. t. m. ob 13.30 (ne ob 16., kakor je bilo prvotno določeno) finalna podsavezna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Bratstvom z Jesenic. Zanimivo tekmo bo sodil g, FM.Vh. Ob 15. se bo pričela na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Jugoslavije in SK Celja, ki jo bo ?odil g. Hobacher. —c Sokolsko župno in med župno tekmovanje v cross-LOuntrvJu bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 2. t. m ob 11. dopoldne na Glaziji. Za to srečanje se je prijavilo nad 70 tekmovalcev in tekmovalk. Poleg edinic celjske sokolske župe bo tekmovalo tudi moštvo zagrebške župe. Dolžina proge znaša za člane 4.000 m, za moški naraščaj 2.000 m, za članice in ženski naraščaj pa 1.500 m. Start in cilj vseh prog bo na Glaziji. Vabimo sokolsko in ostalo občinstvo, da si ogleda to žarami-vo tekmovanje. —c V celjski bolnici je umrl v četrtek 89ietni občinski revež Franc Zveglič iz Le-tuša, v petek pa je umrla 281etna Marija Macuhova. žena kunača iz Celja. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 1. L m do vštetega petka 7. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Inserirajte v 99SL Naroda14! NAJLEPŠA IZBIRA POMLADNIH NOVOSTI v damski .o™ P A U L I N, Selenburgova ulica. VJEK J>1 Iz daljave, kakor iz Čarobnega zelenja, je odmevala pesem. Nevidna roka je igrala na gosli. Zdelo se je, da je to Kerubinova roka. To iz daljave razlegajoče se sviranje je prevzelo dvajsetletnega Verdija, ki se je baš ukvarjal s svojim majhnim in skromnim kovčegom, spravljajoč vanj zakrpane srajce, pomešane s slikami velikih glasbenikov Palestrina in Bacha ter z odlomki Rossinija, Cimarose in Paisella, držeč tako v rokah partiture teh nesmrtnih velikanov. Njegova pozornost je vzbudil ta tihi nežni glas violine, božajoč duše in srca. Skočil je k okencu, pogledal skozenj, okrenil glavo na vse strani: nikjer nikogar. V drugi sobi majhne in skromne hišice sta imeli Verdijeva mati in mlada Margerita Darezzi druge skrbi. Pregledovali sta perilo in priznati je treba, da Margerita ni bila posebno zadovoljna. — Evor poglejte to luknjo v srajci ... je dejala Margerita. — Kako naj to Giuseppe nosi? — Hm, draga moja. Glavno je, da ima novo obleko, a časi so zdaj težki... Ni mogoče spraviti skupaj vsega. Sicer se pa perilo od zunaj itak ne vidi in to je glavno... Glas violine se je vedno bolj bližal. n. Spodaj v pritličju je bila skromna trgovinica. V njo so prihajali naglih korakov moški in ženske* — Očka Verdi, dajte mi pet dek masla ... Pol kilograma oliv... da ... pa še tri sveče, samo stea-rinove morajo biti. — Meni pa liter olja . . . očka Verdi. — Meni steklenico vina. In stari Verdi skače zavihanih rokavov z baret-ko, potisnjeno na tilnik, iz enega kota branjarije v drugi. In ko ostane sam, pokaže Barezziu šop listkov. —Evo. povsod naletim na te listke . . , Ce hočeš zjutraj, če hočeš opoldne pri obedu pod krožnikom, če ležem na posteljo, povsod je napisano: »Pošljite me v glasbeno šolo. Kupite mi spinetto ...« Lahko je njemu govoriti in pisati to, toda kako naj ga pošljem v šolo? Kje naj vzamem denar, da bi mu kupil glasovir... Ej, dragi moj, v težkih pasjih mnmn in «1 +*>m -ii-m 7Qclii7lrniH «A lv^^n-i časih živimo in s tem svojim zaslužkom se komaj preživljamo, kaj šele, da bi mislili na šolo. Pa se nisem mogel premagati, da bi se ne obrnil na vas s prošnjo, dragi prijatelj . . . Vam se moram zahvaliti za to . . . Evo vam, zdaj se pripravlja na pot. — Eh, kaj bi tisto .. . Saj ni vredno govoriti o tem, dragi Verdi. Fant naj kar gre v Milan___Sicer je pa to bila tudi moja dolžnost___Moja hči ga ljubi in kadar se dva ljubita, kaj moremo mi stari opraviti tu... Sicer se je pa tvoj sin rodil kakor se rode geniji... Ne veš niti kje, niti čemu, niti kdaj... In ta čas, ko je očka Verdi tako govoril, se je razlegalo po branjaiiji vse vprek: — Pet dek masla... meni salame... meni oliv... olja ... steklenico vina. A stari Verdi, kakor da vsega tega ne sliši, je odgovarjal Barezziu: — Ne verjamem. Kako je to mogoče, da bi se genij rodil v tako bedni in siromašni hišici nad majhno trgovinico. Ah... in očka Verdi je zamahnil z roko, kakor da vsega tega he verjame. — E, dragi moj . .. kaj pa Jezus? On se je rodil v hlevu ... Pri teh besedah se je staremu Verdiju zjasnil obraz. Oči so se mu zaiskrile kakor da mu je dušo napolnila največja nada. Radost, ki je prevzela vsega, se je obrnila zdaj proti onim, ki so čakali na živila: — Evo masla... evo ti olja... oliv... steklenico vina, si dejal?... Evo ti... je delil stari Verdi ves navdušen na desno in levo. Dajal je, ne da bi sprejemal denar. — 2ivio Verdi ... 2rvio ... Živio Verdi!... Videč to navdušenje se je stari Verdi za hip zamislil in zašepetal sam pri sebi: Vsi vi boste nekega dne klicali tako, toda ne meni. .. To bo namenjeno mojemu sinu: Giuseppu Verdiju- HL Glas violine se je že razlegal na vrtu. Mladi Verdi je stopil k oknu, zagledal je priletnega moža, postopača, ki je buljil vanj: — Ce bi mogel, bi te objel, pa ne smem stopiti v hišo poštenih meManor... Ves, ml postopači nimamo doma, zato imamo pa duše in srca... Počakal te bom tem pri onih cipresah. • , In še preden je mogel Verdi oditi doli, je posto- pač izginil. Kar je začutil mladi Verdi na rami roko. Bil je Barezzi. — Evo ti denarja, fant moj, pa hajdi v Milan___ Tu imaš tudi pismo mojstra Provesia, v katerem te priporoča staremu mojstru Rolliju na konzervatoriju. Izkoristi dobro to priporočilo . .. Delaj in-uči se, a Margerita, moja hči, te bo počakala.. • Zdaj pa pojdi. IV. Dež lije nepretrgoma. Temni oblaki so zastrli nebo, pregnali solnce nekam daleč in jesen, vlažna in siva, je legla z vso težo na zemljo. Po blatni cesti ropočejo kolesa kočije, prihajajoče iz Busseta in namenjene v Roncoli. V Verdijevi hiši so zbrani vsi okrog glacovirja, kjer svira mladi Verdi svoji Margeriti nekaj pesmi. Eno ji svira še posebno. —Veš, Margerita, to se moraš naučiti na pamet. In prepevaj jo, kadar me ne bo ... To bo vez med nama. Čutil bom, kadar jo boš prepevala, da si mi cisto blizu, kadar boš v drogeriji svojega očeta v Bussetu, jaz pa v Milanu. Kočija se je že ustavila pred vrati. Kočij až z ogromnim razpetim dežnikom nad glavo potrka na vrata: —- Cas je, da krenemo na pot... Niti trenutka ne moremo več izgubiti... Hajdi, fant... Rad hI bil v Parmi, preden se znoči. Verdijeva mati stopi k mlađima zaljubljencema. — Sinko, na pot moraš! Evo, kočija je še prispela.** Nedelja, 2. aprila 8: Instrumentalni dueu. Klavir in har* no ni: j. J: Nap- vedi, poročala 9.15 Jod-ba grenadirske garde tplcščei 9 45 Ver-aki govor (dr Roman rormneo 10: Prenos cerkvene gjasbe iz stolnice. 11 Prenos koncerta državnib in zaseon.h mešCari skih šol v Ljubijaru »Iz franč dvorane*. 12 3u Petei lljic ^ajkovsKij Koncert za gosli in orkester op 35 < plošče) 13: Napovedi 13 20: Opldanskj Končen radijskega orkestra 17; Kmetijska ura (Gospodarska navodila in tržna poročila 17 30 Koncert godbe Sokola i 19: Napovedi, poročila 19 30 Nacionalna ura 19.50 :el-k>-solo koncert, izvaja prot Cenda Sedl-bauer .pri klavirju prof cipovšek. 20 30 Koncert radijskega orkestra 22: Napovedi, poročila. 22 15: Citraški dueti (E Mez. golits. M. Hebein I Konec ob 23. uri. Pon*KlcljeKt s aprila. 12: Zbor mestne ženske realne gimnazije s spremljevanjem radijskega orkestra 12:.45: Poročila 13 Napovedi. 13.20: Slovenske pesmice (plošče). 14: Napovedi. 18r Paberkl iz vsakdanjega ziravstva: O srcu rn žilah (dr. Anton Brecelj) 18.20* A. Dvorak: Rusalka fantazija po ^pen (plošče) 18 40: Mesečni slovstveni pregled (prof France Vodnik). 19: Napovedi poročila 19 30 Nacionalna ura 19 50 Zanimivosti. 20: Koncert radijskega orkestra. 22: Napovedi, poročila 22 15. Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone Konec ob 23 .uri. Torek, 4. aprila* 11: Selska ura: Mitja Ribičič: Pastir Drejč*. miaainaka igra v 3 sdkah. izvajajo brezposelni učiteljski abiturienU. 12: Naši pevci m pevke (plošče). 12-45: Poročila. 13: Napovedi 1320: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester) 14. Napovedi 18. Flavto solo igra Filip Bernard, pri klavirju Melita Gnjezda: Handel: Sonate 18.40: Spoštovanje in do*>ro^a — pogoj pcboZnosti (FT Terseglav). 19: Napovedi, poročila 19.30 Nacionalna ura. — 19 50. Deset minut zabave. — 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljanec. dinigent: Srečko Koporc 20 45 Koncert radijskega orkestra 22: Napovedi, porečila 22.15: Tamburaški orkester (vodi A_ Karmelj). Konec ob 23. uri. Sreda. 5 aprila. 12- Slavni slovanski skladatelji (plošče). 12.45: Poročila 13. Napovedi. 13.20: Solistične točke (plošče) 14: Napovedi 18: Mladinska ura: Iz g:asbene zgodovine (dr. Anton Dounar). T8.40 Naša narodna obramba na prelomu dvajseletja (prof Et-bin Boje) 19: Napovedi, poročila. 1930: Nacionalna ura. 19 50 Uvod v prenos. 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča V l odmoru- Glasbeno predavanje (V. Ukmar>; v H odmoru: Napovedi, poročila Konec ob 23 uri. Četrte*. 6. aprUa. 12. Kozaki poje (plošče) 12.45: Poročila 13: Napovedi 13.20. Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi. 18. Pevski koncert (plošče). 18.40. Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolaric). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Romarske cerkve v Sloveniji (Msgr Viktor Steska). 19.50: Ljubljanski godalni kvartet 2040: Koncert na violoncellu s spremljevanjem orkestra. 22: Napovedi, poročila 22.15: Obisk pri Bachu in Handlu (plošče). Konec ob 28 uri. Pete*. 7. aprila. 12: Salonski tno (K. Novak — violina, L. Comedi _ cello, B. Borštnik — 'Ua-vir). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. 13.20: Plošče. 14. Napovedi. 19: Napovedi, poročila 19.30 Henri Rabaud: Nočna procesija, simf pesnitev (plošče) 20: Prenos iz stolnice (žalost in ke). 20 30: Havdn Se. dem besed Kristusovih (Godalni kvartet). 21.15- Orlando Lasso — spokornj psalm št 9 (izvaja radijski komorni zbor) 22: Napovedi poročila. Konec ob 22.15 uri. Čitajte h Slovenski Narod44! PREVOZ kuriva, pohi£tvaf strojev in raznovrstnega blaga v in izven Ljubljane z vozovi in avtomobila Vam oskrbi hitro in poceni špedicija Turk, Ljubljana MASARTKOVA C. 9 (TEL. Z1-S7) nasproti tovornega kolodvora Odprto do 3. ure zjutraj. PLES V ZVEZDI! !■ V soboto 1. aprila Vojaška godba! Vstopnina prosta. prevzamem vodstvo gostilne-k leti in vrta ZVEZDE. Nudilo se bo razne specijalitete, kot odojka, jagnetino na ražnju, ćevapčiće, ražnjiće in morske ribe. — Zajamčeno pristna domača in dalmatinska vina. Cpravija kuhinjo JAN F I A L A. 23 obilen oWsk « Poroča SILOVIĆ Cenjene dame opozarjam na svoje skrbno izbrane, zares krasne srebrne kanadske lisice za pomladno sezono. SMOLE JOSIP, krznar Selenburgova ul. 6 1. (Poleg glavne poste). — Telefon 38-37 MALI OGLASI Beseda 50 pai. aavefc p«»>»-t»ei i'reiciiri iziave oeseoa Uio L.— davek posebej £a pismene odgovore gieue malin jgiasm? je treba priložit znamko. — Popustov za tnale iglast oe priznamo Zavesa najlepših vzorcev ima v zalogi SEVER — Marijin trg 2. Na željo Vam zavese tudi zasijemo in namestimo. KUPIM Beseda 50 par. davek posebei Najmanj —lesek 5 Din KOLESA šivalne stroje najboljših tovarn kupite najceneje pri tvrdki »Plevel« v Preski pn Medvodah, lioo "~~ PLETIl-.NE STROJE >Rašel stroj* v dobrem stanju, kakor tudi en Rundžakartmo-tor stroj kupim. Stavite samo najnižje cene Ponudbe na A. Fllipovič, trikotaža, Novi Sad. 1108 ___ _____ Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Rabim večjo množino moškib čevljev. — KLAVŽER. Vosnjakova ul. 4. 1062 DOPISI Beseda 50 par davek posebei Najmanjši znesek 8 Din SAMOSTOJNA INTELIGENTNA DAMA vitka, prijetna blondinka, želi spoznati finega starejšega situirane ga gospoda radi prijateljstva. Neanonimne ponudbe na upravo »Siov. Naroda« pod >Lep značaj«. 1104 PRODAM Beseda 50 par. davek posebei Najmanjši znesek 8 Din POZOR! Zelo poceni prodajam vsa žlahtna drevesa najnovejše vrtnice, lepotičje itd Zgornja Šiška 40, Pod hribom in dnevno pri Sv. Jakobu. 1098 ŠPECERIJSKO TRGOVINO staro, vpeljano v Ljubljani takoj oddam Ponudbe na upravo lista pod >Nizka najemnina« 1085 MESARIJA dobro vpeljana se proda. Isto-tam se odda v najem tudi gostilna z nakupom inventarja in ostalega vina. Tavčar. Gorenji Logatec. 1083 A—O rKUlJA-lAS nI l LJLŠ OGLAŠUJ V M A 1.1 OGLA S.N IK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI i/A>\ I EH Velika noč je tu, kristjanček, al dušo Sčisf če nis' poganček; pa tudi čevlje si oglej — če kaj fali — je Franc Trupej Splošno čevljarstvo, Dolenjska cesta 7. 1103 D- K VV MAISTERKLASSE ll.OuO km kot nov naprodaj globoko Izpod nabavne cene. ponudbe na upravo pod »Za denar«. 1099 MALI »OPEL« 27.000 km, nove gume. odlično ohranjen, poraba 8 litrov, za hribovite kraje (župnišče) prodam za din 9.900 Na račun vzamem mali motor Ponudbe na upravo pod šifro »Iz prve roke«. 1099 FIAT 501 pripravljen za pol tovornega, odličen stroj, dobre gume. prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe na upravo pod »Gotovina nujna«. 1099 DOLOMITXI PESEK ~~ za posipanje dvorišč, vrtov, tenis- in oalin-prostorov vam dobavi najceneje K. Vodnik, Podutik 25. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Stari trg 11. tel. 28-45 1105 GOSPODINJE! Za medene potice je edino ie pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MEDARNI«, — Liubljana židovska ul 6 24.T L£S» SI H vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir proda Lavrenčič & Co., Ljubljana. Telefon 24-74 106fe MOŠKO OBLEKO (za srednjo postavo) črno, skoraj novo, ter temnorjavo in modne hlače v dobrem stanju takoj prodam Ogleda se v soboto od 3—4 popoldne in v nedeljo od 9 do 10 dop. — Gregorčičeva ul. 17a, pritličje levo 1065 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte nase modele In nedeljsko razstavo 2ivko Braj kovic, Igriška 3. 1113 BUKOVE ODPADKE suhe. najboljši Trboveljski premog, nudi tvrdka »KURIVO«, d. z o. z., Tvrševa c. 31 1116 _ SPALNICA — orehova imitacija, šperana, lepa oblika, poceni naprodaj Bltenc, Gosposka 10 1118 VELIKONOČNE SUNKE brezplačno kuhanje — nudi 1 Buzzolini, Za škofijo, telefon št. 26-28. 1119 POUK Beseda 50 par davek posebei Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od do 8 in od V&8 do 9 ure zvečer za začetnike ln iz vež ban ca — Novi tečaji se bodo pričeli S. aprila 1939 Najnižja šolnina Moderna Is aajvecja strojeplsnica s 40 pihalnimi stroji rasnih sistemov Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri rav oateljstvu Chrlatofovega učne »a zavoda Ljubljana Domo branska 15. tel. št 48-43 1045 RAzno Rpseda 50 par davek posebe-V^imaniSi me«m»u ** Din MODERNE PRIČESKE STROKOVNO DELO J. Kos PRIZNANI DAMSKI FRIZER MESTNI TRG 3 — TEL 47-68 Halo! Halo! V Prešernovi ulici št. 5 se točijo prima šibeniska vina črno. belo opolo, vsa po Din 8.— liter Priporoča se BUJAS Svež*- najfinejše aorvesko ribie olj 2 iz tekame dr G eiCJUOLlJA V Ljubljani se priporoča oierJlm In sla notni m »seham VSAKI OSEBI ili družini nudi stalen zaslužen MARA* — Maribor. Orožnova 6. Celje, Slomškov trg 1. — Pletilnica — razpošiljalnica. 22/M MOŠKI, 1 trpite na seksualni nevraste olji odnosno impotenci, ^zadostni funkciji spolnih zle? duševni depresiil poskusite O K A S A 100 tablet 420 din *i so Jih mnogi zdravniki pre okusih m so kot hormonski preparat odobreni, ožil jamo naravnost Poštnin* ne zaračuna varno. LEKARNA MR ROZMAN Beograd. Te razi je lir. 5. Izvozna oanka. Reg 3 or 5732-1934 POSEST Beseda 50 par davek posebei Nflimon^Si >nes»->k 8 Din INDUSTRIJSKO PODJETJE živilske stroke s stanovanjsko hišo, dobei donos, prodam radi starosti za ugodno ceno Skupno z obratnim kapitalom po-i trebno din 450 000 Ena tretjina , lahko ostane. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Jako ugodno«. 1111 TRAJNO KODRANJF z najnovejšim aparatom, ter vso v našo stroko spa-dajočo postrežbo nudi cenjenim damam in gospodom solidno in po najnižji ceni BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON MATIJA IVANUŠA LJUBLJANA — Aleksandrova c. 4 (pasaža) enonadstrop.no trgovsko ttlSO skoraj novo, z .epim i.>Kaiom zaradi sebtve prodam. Ponudbe na uprav/c pod značko * Do brc vpeljana«. 100*2 posestvo Hiša. njive, travniki, gozdovi (250.000) takoj prodam zaradi nesporazuma za polovično ceno Zigon Albin, Garćarevec, Pla-nina-Rakek. 1084 stavb1sća v v12 mar JIH vodovod, elektrika, poljubna jzmera. blizu kolodvora St. Vld-Vižmarje. na obroke in hranilne knjižice naprodaj. Poizve se: Zaje, Vižmarje 78. 1112 SLUŽBE l^°seda 50 par davek posebej NaimanjSJ znesek 8 Dir FRGOVSKEOA POMOĆNIKA an^sljlvega sprejme špecerij-ka trgovina Stok — Pobrežje pri Mariboru. 1087 CEPLJENO TRSJE adno drevje, nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, vloškanjci. Zahtevajte cenik! 1086 iZiOSOJEVALNICO COLNO\ ln prevozništvo z motornim čolnom na Ljubljanici zaradi zaposlenosti drugod z vsem inventarjem ln čolni zelo poceni prodam ali vzamem družabnika s 3000.— din gotovine. Brez rizika, stalna in sigurna eksi t ene a pri lahkem delu. Pojas nila od 12—H15 Jančar. Pot v mestni log 15. <—) MALJ 1 Hi LASI t • Sloven«U.m Naroda« Imajo flguren uHpfh! Be«eda 0..V) par LA VSAKO OKI ZINO NAJLEPŠA OBLACII..4 r*osebno moške obleke, trene Koti. krasno perilo itd si naba vite najboljše in najceneje pn t B B S K T. B, tubllana 3v Petra -esta 14 Ml PAK KM I.AMI zunranje vezenje zaves, perila monogTamov ^umbnic Velika zaloga perja po I.-1ln »Julliana«. Gosposvetska cesta IZ % liinmtmRTiinrvimiriflHBj] ŠIVALNI STROJI proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Jonlp Urile, šivalni stroji, kolesa, otroški vozćki. Celje. Narodni dom 23/T Prsdajslna čevljev »TRIUMF« KOLODVORSKA ULICA 11 odprodaja moške eevlje No. 40, 41. 46 po 90.— din, ženske po 60.— din, otroške od 35 do 45.— din. NOVO TRGOVINO smo pa odprli na Miklošičevi cesti št. 12 ter jo oskrbeli s krasnimi spomladanskimi modeli. Halo! Halo! SREČKE državne loterije prodafa MENJALNICA REICHER & TURK PreSernova najnovejših modelov Dvoknlesa* motorji, triclkll AlvaJnl stroji pogrezljlvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA. Rartovftka cesta 4 — Podra_ale* MARIBOR Aleksandrova cesta 26 Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev, 5 1 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA je NAS VAL SPOREDI •vropsklh radijskih postaj na vseh valovih, novela modni pregled, novice is radijskega filmska smotra, nagradni aatacaJL UPRAVA: LjDbtjaaa. Knafljeva attea ft. Mse^čnn oaroenina samo ML— dinarjev. 1 Prispela mi je nova pošiljka prvovrstnega šibeniškega vina iz lastnega vinograda, odlikovanega na londonski razstavi. Točil bom belo prima liter Din 10.— ln Din 8.—. crno Din 9.—» opolo Din 10.—, prirna vugava liter Din 12.—. Na razpolago v vsakem času topla in mrzla jedila! Prepričajte se! Za obilen obisk se priporoča BUJAS Sv. Petra c. 7. ?LZENSK0 PIVO „PRAZDR0J" toči restavracija HOTELA „ŠTRUKEL" TAMBURICE vseh vrst najmodernejše izdeluje roko-tvornica tamburic M. Dobranić, Topolovac — Slsak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 51. NAJBOLJŠO VELIKONOČNO GNJAT IN ŠTAJERSKO PERUTNINO NUDI S L A MI č Gosposvetska 6 — Prešernova s — Napoleonov trg S — Tyr$eva z — „Slon" NA ZELJO VAM GNJAT BREZPLAČNO SKUHAMO NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne Imitacije energično odklonite, gre za Vase zdravje! Velika izbira pomladanskih OBLEK POVRŠNIKOV KLOBUKOV in PERILA Cene konkurenčne! Joško OLUP mlajši v novih prostorih. Ljubljana, Stari trg 1 Na morje! KAŠTEL STARI PRI {SPLITU Gostilna Radun tik obale ln pristanišča — Izborna dalmatinska ln jlovenska kuhinja — Penzion z dobrim vinom din 40 — Elektrika, vodovod, sobe z razgledom na morje Urejuje Josip Zupančič Zrn »Narodne tiskarno« Prao Jaran — Za upravo in inaeratnl del lista Oton Chriatof — Vai v LJubljani