[DVIGA K LETO VII. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAJ 1978 NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV IZ PLANA ZA LETO 1978 Kako gospodarimo v prvih mesecih V prejšnji številki našega časopisa smo se seznanili, kaj nam bo prinesel letošnji plan. Ker so bile nakazane le osnove brez kakršnihkoli podatkov o količinah in vrednostih, bi najprej pregledali nekaj osnovnih podatkov iz plana, ker le tako bo možno analizirati gospodarjenje prvih mesecev letošnjega leta. Letošnje leto se je za kolektiv Jelovice pričelo drugače, kot prejšnja leta, namreč delovna organizacija je bila na novo samoupravno organizirana, tako da se bo v bodoče planiralo in za- sledovalo rezultate dela posameznih delov delovne organizacije. Torej bodo vidni uspehi ali neuspehi posameznih TOZD. Najprej nekaj osnovnih podatkov iz plana: Najprej nekaj osnovnih podatkov iz plana: 1. Planirana vrednost proizvodnje za leto 1978 Ker je delovna organizacija na novo organizirana, bodo verjetno zanimivi podatki, kako velike so posamezne TOZD glede na količinski obseg in vrednost proizvodnje. Največja TOZD je okna-vrata z 42 % celotne vrednosti proizvodnje, sledijo montažni objekti s 24 %, nadalje Primarna senčila z 18 % in Je-lobor 16 %. Da bodo podatki bolj zanimivi, bo v naslednji tabeli prikazano, koliko naj bi posamezne TOZD ustvarile akumulacije (dobička), seveda pri predpostavki, da stroški proizvod- nirani ter, da bo dosežen plan proizvodnje in seveda, da bomo proizvode prodali in zanje dobili plačilo. Iz tabele je razvidno, da bodo rezultati posameznih TOZD še dokaj ugodni in, če bodo tudi takšni dejansko doseženi, tudi naši osebni dohodki ne bodo slabi in še marsikateri dinar bo ostal za prepotrebne investicije in razvoj delovne organizacije. Tako kot prejšnja leta, se naša delovna organizacija vključuje tudi v izvoz s planirano vrednostjo 2.324.948 din, pri istočas- TOZD Plan. vrednost proizvodnje nje ne bobdo večji kot so pla- nem planiranem uvozu, za Šifra Naziv v NU v din Rež. stroš. proizv. 1 Primarna, senčila TOZD Celotni Direktni Kritje indirekt. nevk. zak. Akumul. Preddvor, Kranj 272.950 104.228.414 stroški obvezn. (ost. doh.) 1 Okna, vrata Stari Dvor 609.795 224.353.754 1 101.101 69.827 31.274 17.585 1.006 12.683 3 Jelobor Gor. vas. Sovodenj 232.609 86.131.060 2 217.623 161.194 56.429 48.043 1.629 6.757 4 Montažni objekti Trata 348.466 139.239.674 3 83.547 55.761 27.786 16.018 904 10.864 PROIZVODNJA 1.463.820 553.952.902 4 137.500 97.573 39.927 27.086 2.159 10.682 5 Trgovina 424.685.704 5 421.186 355.605 65.581 60.826 2.203 2.552 Delovna organizacija 1.463.820 978.638.606 DO 988.917 739.960 248.957 197.518 7.901 43.538 Novo tovarniško poslopje TOZD Montažni objekti že dobiva končno podobo 1.212.000 din, kar bo pozitivno vplivalo na zunanjetrgovinsko bilanco. Domača prodaja bo v glavnem potekala preko lastne trgovske mreže in to s 84%, ostala prodaja se bo opravljala preko grosistov in gradbenikov. To še enkrat kaže kako velikega pomena je za našo delovno organizacijo lastna trgovska mreža. Za leto 1978 se predvideva po planu 1.349 zaposlenih delavcev, dejansko pa se giblje zaposlenost okoli 1.250 delavcev, torej nastopa določeni primanjkljaj, ki bo povzročal težave pri doseganju plana. Ker družbeni dogovor ne dovoljuje zaposlovanja preko 3 %, bo potrebno rezerve iskati predvsem v povečanju storilnosti dela in boljšem izkoriščanju delovnega časa. Še nekaj besed o surovinah in repromaterialu. Kot je znano, je osnovna surovina naši proizvodnji žagan les in to primerno suh. Iz naslednje tabele bo razvidno, da bo tudi vnaprej suh žagan les eden od ključnih problemov pri normalnem poteku proizvodnje, kajti kapacitete sušenja v celi delovni organizaciji predstavljajo ca. 24.000 kub. m, po- (Nadaljevanje na 2. strani) Kako gospodarimo v prvih mesecih (Nadaljevanje s 1. strani) raba pa se planira na 28.000 kub. metrov. Torej bi bil dejansko skrajni čas, da enkrat za vselej rešimo problem sušenja pri vseh naših investicijah, kajti letno izgubimo najmanj 10 % proizvodnje zaradi premajhnih kapacitet sušenja. Določeno količino žaganega lesa bomo pridobili na lastnih žagah, ostalo količino pa bo potrebno kupiti predvsem pri članicah SOZD-a. Iz naslednje tabele je razvidno, koliko bo lastne proizvodnje in kolikšna se predvideva poraba. upravnih organih in za katerega smo rekli, da ga moramo za vsako ceno doseči, če hočemo imeti primerne osebne dohodke in ustvariti določena sredstva za investicije in razvoj. Iz podatkov, ki bodo razvidni iz tabele, se lahko ugotovi, da so v prvih mesecih še kar ugodni podatki, kar se tiče količinskega obsega proizvodnje, čeprav ne po vseh TOZD enako. Celotna delovna organizacija je trome-sečno dosegla plan 97 °/o, torej zaostaja za 3 %, kar lahko že precej vpliva na doseženo aku- Šifra TOZD Naziv BM Lastna proizv. Planir. poraba 1 Primarna, senčila Preddvor, Kranj m3 6.000 2.724 2 Okna, vrata Stari Dvor m3 8.200 11.652 3 Jelobor Gor. vas. Sovodenj m3 1.000 5.424 4 Montažni objekti Trata m3 1.000 8.600 Delovna organizacija m3 16.200 28.400 Podanih je le nekaj podatkov iz letnega plana. Bolj zanimivi pa bodo podatki, kako gospoda- mulacijo, posebno če gre za izpad na akumulativnih proizvodih. Najboljši rezultati v prvem rimo v prvih mesecih letošnjega leta, torej kako izpolnjujemo letni plan, to je tisti plan, katerega smo potrdili na samo- tromesečju so doseženi v TOZD Jelobor Gorenja vas Sovodenj. Po ostalih TOZD je doseganje sledeče: Šifra TOZD Dosežena proizvodnja Naziv I II III 1. tromes. 1 Primarna, senčila Preddvor, Kranj 98 107 94 100 2 Okna, vrata Stari Dvor 102 97 97 99 3 Jelobor Gor. vas. Sovodenj 102 106 104 104 4 Montažni objekti Trata 66 105 114 96 Delovna organizacija 91 101 100 97 Če je bil vzet v mesecu Januarju start, tedaj se v mesecu februarju opazi vidni skok za celih 10 °/o, vendar pa mesec marec kaže že slabše rezultate za 4 %. V naslednjih mesecih bi morali za vsako ceno nadoknaditi izgubljeno v prvih treh mesecih, sicer bodo naši osebni dohodki postali vprašljivi. Zavedati se moramo da je plan za leto 1978 dokaj realen in bi ga zato morali doseči, kajti vsak izpad bo imel za posledico izpad akumulacije. Zelo razveseljivi pa so podatki na področju prodaje. TOZD Trgovina je po več letih v prvih treh mesecih na 100 °/o, čeprav gre za izvensezonsko obdobje. Pri prodaji posebno dobre re- Šifra TOZD JNaziv Dosežena proizv. I. trom. 77 Dosežena proizv. I. trom. 78 Indeks I. tromes. 1977 = 100 1 Primarna, senčila Preddvor, Kranj 66.728 68.503 103 2 Okna, vrata Stari Dvor 136.204 147.608 108 3 Jelobor Gor. vas, Sovodenj 54.130 60.599 112 4 Montažni objekti Trata 80.130 79.089 103 Delovna organizacija 337.192 357.257 106 Tudi primerjava med istim obdobjem lanskega leta in leta 1978 nam kaže, da TOZD Jelobor dosega najboljše rezultate, oziroma 6% boljše od poprečja in 13 % boljše od najslabšega. Primerjava meseca marca z mesecem februarjem nam kaže, da so bili rezultati v marcu slabši za 3 % napram februarju. Podanih je bilo le nekaj osnovnih podatkov o gospodarjenju v I. tromesečju. Popolna slika poslovanja bo razvidna po posameznih TOZD, ko bodo poznani stroški in dosežena akumulacija, kajti le slednji podatek je tisti, ki daje dokončno sliko uspešnosti poslovanja določene organizacijske enote. Franc Ziherl LETNA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Uveljavljanje je očitno Letna konferenca sindikata, ki bi jo lahko imenovali deloma tudi volilna, je zaključila uspešno obdobje dela in vključevanja sindikatov na vseh ravneh odločanja in upravljanja v Jelovici. Nov pristop, to je delo prek osnovnih organizacij sindikata, je pokazal, da je na tak način resnično zagotovljena vsestranska prisotnost sindikata. Še zlasti velik pomen kaže pripisati sindikalnim skupinam, v katere so vključeni vsi delavci in so resnično postale najnižje in najbolj pomembne celice odločanja. zultate dosega lastna trgovska mreža, ki je tromesečno kumu-lativo prekoračila za 6 %. Predvsem so dobre rezultate dosegle poslovalnice Kragujevac, Valjevo, Pula, Osijek, Stara Pazova, Sarajevo in Skopje. Nekatere poslovalnice pa še vedno močno zaostajajo za planom, predvsem Zagreb, ki dosega samo 50 % planirane prodaje. Za boljši pregled nad doseženimi rezultati, bodo v naslednji tabeli podane še nekatere primerjave z istim obdobjem preteklega leta. Republiški plan predvideva, da bi se morala proizvodnja povečati v prvih treh mesecih za 7 %, naša delovna organizacija pa je presegla za 6 °/o, torej zaostanek za 1 %. Svoje uspešno delo je sindikalna konferenca izpričala še zlasti v lanskem letu, ki bi ga zaradi številnih aktov, ki so prilagajali delo Jelovice zakonu o združenem delu, lahko imenovali tudi leto samoupravnih sporazumov in seveda referendumov. Uspešnost oziroma zavest, ki jo je po svoje pri delavcih uspel dvigniti tudi sindikat se najbolje da povedati s podatkom, da je na vseh referendumih sodelovalo večino zaposlenih in da je bil uspeh teh referendumov poprečno 82 odstoten. Tudi obdobje volitev je pokazalo, da je aktivnost taka kot je treba. V vsej Jelovici je bilo izvoljeno 362 delegatov in prepričani smo, da bodo ti povsem upravičili svojo izvolitev. V tem času je bila pomembno oživljena tudi športno rekreacijska dejavnost in še vrsta drugih aktivnosti tudi v okviru sestavljene organizacije združenega dela GLG. Seveda pa bi bili krivični, če bi govorili o samih dobrih rečeh. Delegati letne konference so opozorili tudi na nekatere napake, ki so se pojavile, oziroma na tiste naloge iz letnega načrta, ki niso bile izpolnjene. Med drugim je bil predviden za Jelovico oziroma za delo družbeno političnih organizacij in seveda s tem tudi za delo sindikata, profesionalec, ki bi torej poklicno skrbel za dobro delo vseh teh organizacij. Vendar takega delavca ni lahko najti in pričakovati je, da bo uresničitev tega sklepa mogoča šele letos, ko bo končal šolanje na politični šoli štipendist Jelovice. Tudi tista naloga, ki govori o disciplini v tovarni ni bila izpolnjena tako kot bi bilo treba. Seveda to ni direktna naloga sindikata, temveč bolj delo za osveščanje delavcev, da se vsi njihovi napori seveda dobri ali slabi potem poznajo pri končnem letnem uspehu delovne organizacije. Ti pa kot vsi veste Nekaj najbolj delavnih članov DOS je dobilo priznanja lani le niso bili najboljši. Seveda je za to kriva vrsta subjektivnih vzrokov, kot so neskladja med cenami surovin in končnih izdelkov, precej pa je tudi krivde na delavcih, saj letni načrti niso bili uresničeni v vseh temeljnih organizacijah, temveč le nekaterih. Prav slednje je nedvomno precej vplivalo tudi na to, da se je za letos zmanjšal proračun sindikata, ker je tudi ta namreč močno odvisen od polnih ali praznih skladov v Jelovici. Kljub temu je bil sprejet obsežen program dela za naslednje obdobje, v katerem je z eno besedo predvidena popolna prisotnost sindikata pri vseh dogajanjih v Jelovici. Spregovorili so na seji tudi o glasilu Jelovice, ki je bilo ocenjeno kot dobro, pa vendar je v njem še vedno premalo prispevkov iz osnovnih organizacij sindikata. To pa je seveda pobuda vam delavcem, da več sodelujete in dopisujete v glasi- lo. Na koncu naj dodamo še to, da je na prvi seji bil ponovno izvoljen za predsednika konference Franc Stražar. u. r. vila, da pri tehničnem pouku praktično sploh ne obdelujejo lesa. To seveda pomeni, da je les kot tak, vedno bolj odmaknjen od učencev in jim postaja tuj. Če je vzrok k temu pomanjkanje denarja za les, potem so delovne organizacije poklicane, da »pogreše« pač nekaj metrov lesa in s tem omogočijo oziroma celo neposredno vplivajo na to, da učencem postane les nekoliko bližji in seveda tudi bolj privlačen, s tem pa tudi poklic. Veliko več je potrebno storiti tudi za te, ki se že uče ali šolajo za lesno stroko. Od njihovega dobrega počutja je namreč odvisno tudi odločanje mlajših, njihovih sosedov in prijateljev. Vse preveč so mladi ljudje v delovnih organizacijah, to je pri praksi in prva leta dela v proizvodnji prepuščeni sami sebi, da bi o poklicu lahko govorili kot o nečem dobrem in lepem. Dosti nepravilnosti je tudi pri samem nagrajevanju, kar je včasih ali celo pogosto primer tudi v Jelovici, ko imata kvalificirani de- Marketing To besedo v zadnjem času vse bolj uporabljajo v reklamiranju izdelkov tovarn. Kratko definicijo, kaj ta beseda pomeni je precej težko podati, saj je to precej več kot reklama. Mogoče vam bo nekoliko bolj jasno, kaj pomeni, oziroma lažje boste spoznali del marketinga ob naslednjem zapisu. Na nedavnem gozdarsko-kme-tijskem sejmu v Kranju bi človek nehote ob množici razstavljavcev pričakoval tudi razstavni prostor Jelovice. Zato, ker je bilo na sejmu vrsto sorodnih podjetij, zato, ker je na sejmu imel svoj razstavni prostor Marles iz Maribora, kjer so nudili le in samo montažne hiše, zato ker je Kranj blizu Škofji Loki, kjer je edina poslovalnica Jelovice v Sloveniji, zato ker je Jelovica gorenjska delovna organizacija, ki dela večino svojih izdelkov iz lesa, ki prihaja iz gorenjskih gozdov in še in še. Vendar razstavnega pulta (kaj šele prodajnega) Jelovice ni bilo. Dopuščam sicer možnost, da je bil kje skrit, da ga nisem videl, vendar dvomim tudi to. Morebiti mi bodo številni v Jelovici ugovarjali, češ, da tak sejem ni zanimiv, da ima Jelovica pač izdelke prodane po par mesecev naprej, pa vendar bom vseseno trdil, da to marketing le ni. Tisti marketing namreč govori tudi o tem, da je treba skrbeti za kupce tudi takrat, ko se ti za izdelke skoraj tepejo, ko nanje morajo čakati. Za mene in še za marsikoga drugega ni marketing to, da na Gorenjskem sejmu stoji že dve leti lepa montažna hišica — vveekend — Jelovice, kjer bi brez posebnih težav lahko propagirali izdelke Združeno delo mora usmerjali izobraževanje Ob problemski konferenci za izobraževanje Ta kratek zapis sicer ne bo mogel prinesti vse problematike, ki je bila obravnavana na problemski konferenci o izobraževanju sklicane ob »tednu Komunista« in ki jo je pripravil tovarniški komite ZK Jelovice, pa vendar vam bomo skušali podati nekaj najosnovnejših ugotovitev, ki jih bi lahko imenovali tudi neke vrste akcijski program Jelovice za področje izobraževanja. Izhodišče pogovoru oziroma problemski konferenci je bilo vedno večje pomanjkanje učencev v gospodarstvu, srednje izobraženih delavcev in visoko izobraženih na področju lesne stroke v Jelovici. V letošnjem šolskem letu denimo se šola za poklice v lesarstvu v Jelovici komaj 31 učencev in sicer 25 za poklic mizar in 6 za poklic specializiranega industrijskega delavca. To pa je seveda precej manj, kot bi jih potrebovali za normalno odvijanje delovnega procesa. Še slabše je, če pogledamo podatke o študentih in dijakih srednjih šol. Le malo jih je, ki so se iz škofjeloške občine odločili za poklic lesarstva, večina štipendistov je celo iz drugih občin, pa čeprav je prav za škofjeloško občino značilna in izredno močna prav lesna stroka. Seveda je za to vrsto vzrokov. O vseh je bilo veliko govora prav na problemski konferenci, kjer je bilo tako rečeno, da je pač potrebno poklicnemu usmerjanju mladih posvečati veliko večjo pozornost, saj je prav zadnji čas prisoten pojav, da se večinoma vsi odločajo za nekatere, lahko bi jih imenovali mod- ne poklice, tistih, po katerih je največje povpraševanje in potreba, pa se nekako izogibajo. Temu pa bi se dalo povsem lahko narediti konec z organiziranim pristopom, ki bi mu moralo dajati smernice predvsem združeno delo. Prav premajhna prisotnost tovarn pri usmerjanju mladine, se potem pač odraža v tem, da ta pač po svoje izbira poklice. Veliko bi se prav gotovo dalo doseči z usmerjenim štipendiranjem, tako da bi tovarne pač dajale večino štipendij za tiste dijake, učence in študente, ki bi se odločali za poklice, ki jih potrebujejo delovne organizacije v občini. Seveda pa to ni edina rešitev. Tudi sistemskih vprašanj je potrebno nekaj rešiti, potem je tu nedvomno boljša kadrovska politika podjetij, ki doslej razen nekaterih izjem niso sporočala centrom izobraževanja, kakšne delavce bi rabili, tudi šole same bi lahko pomembno prispevale k temu, da bi se učenci odločali za ustrezne poklice. Tak primer je povsem lahko najti, saj je denimo lani obšla skupina iz Jelovice 11 šol v škofjeloški občini in med drugim ugoto- lavec in priučeni ali polkvalifi-cirani, ali denimo ozki profil lesnega delavca, skoraj enake osebne dohodke in torej ni nobene spodbude za šolanje. Še bi lahko naštevali sklepe in ugotovitve problemske konference. Več kot to, je treba reči, je vredno dejstvo, da se o tej žgoči temi začelo tudi širše govoriti. Ker je o tem razpravljal najvišji politični aktiv Jelovice je pričakovati, da se bodo predlogi v prihodnje začeli v predlaganih smereh tudi uresničevati. Od tega bo imela korist tako delovna organizacija kot tudi vsi mladi, ki se bodo v prihodnje odločali za poklice. Vse bolj bo namreč usmerjeno izobraževanje, ki ga bo spodbujalo in seveda s štipendijami materialno podpiralo združeno delo, peljalo na pot, ki mora koristiti obema stranema. Čeprav smo namreč bogata družba, le nismo tako bogati, da bi lahko prihodnost, ki jo bodo seveda oblikovali mladi, pustili vnemar. j. č. Jelovice, med katerimi sicer ni teh hišic, pa je zato vrsta drugih. Vem, da vsako sodelovanje na takih sejmih precej stane, vem pa tudi, da je škofjeloška poslovalnica draga po realizirani prodaji. Vem pa tudi, da edino reklama preko radia televizije ali časopisov ni edini način kupca zainteresirati za določen izdelek. Jelovičin vvekend pa je cel čas sejma stal ob strani brez, da bi si ga kateri obiskovalec pobbliže ogledal in da bi v njem videl tudi okno ali vrata Jelovice in da bi morebiti v njem izvedel, da mu povsem blizu izdelujejo tudi montažne stanovanjske hiše, ki so mimogrede celo cenejše od zidanih. Pa še to je treba reči, da ta sejem ni bil edini, ko so bila vrata vveeken-da zaprta. Na koncu naj dodam le še to, da nočem, da bi moral zaradi tega kdo trpeti posledice. Hočem pa to, da bi se v Jelovici kdaj tudi razpravljalo o drugih načinih predstavljanja izdelkov, kot so poznani doslej in da zagrebški velesejem ni edini sejem, ki je zanimiv za Jelovico. Mogoče pa se tam Jelovica med tisoči razstavljavcev celo izgubi. Mogoče. čaj JELOVICA Ekonomska propaganda Jelovice v letu 1978 Seznanjati tržišče z dejavnostjo delovne organizacije in informirati potrošnika o proizvodih je glavna naloga ekonomske propagande. Ta mora biti dobro zasnovana, nevsiljiva, a prodorna. K tem načelom teži ekonomska propaganda v Jelovici za leto 1978. Intenzivno propagando smo letos planirali od meseca junija pa vse do konca leta. To odločitev nam je narekovala tržna situacija, ki sedaj vlada na področju prodaje stvabnega pohištva. Propagiranje izdelkov Jelovice se vrši na celotnem področju Jugoslavije. Propagiramo predvsem kvaliteto izdelkov, solidno ponudbo (široka trgovska mreža, ugodni prodajni pogoji, potrošniški krediti, itd.) ter uvajanje novih izdelkov (širjenje asortimenta. Poseben poudarek bo na predstavitvi novega izdelka Jelobor 78. Propagandna akcija za ta program se bo začela predvidoma v mesecu juniju in to na področju Slovenije in Hr-vatske. Glavni in naj učinkovitejši medij je televizija. Zato na televizijo odpade tudi večji del sredstev, namenjenih za ekonomsko svoje propagandne filme in telope na televizijskih centrih v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu, Titogradu, Prištini in Skopju. Predvajanja se bodo vršla v najugod-dnevniku, pred TV filmi in med nejših terminih: pred in po TV zanimivimi športnimi prenosi (svetovno prvenstvo v nogometu, svetovno prvenstvo v boksu itd.). Jelovica se pojavlja s svojimi filmi in telopi na televiziji v letošnjem letu 660-krat po vseh TV centrih. Kot drugi naj učinkovitejši medij smo izbrali časopise in revije, ki omogočajo z oglaševanjem prenesti propagandno sporočilo najširšemu krogu bralcev, pa tudi veliki večini naših potrošnikov. Sodelujemo prcdvšem s časopisnimi podjetji, ki pokrivajo celotno področje Jugoslavije. V vseh časopisih bo ca. 230 Kaj je z loškim vrtceia? Že pred letom smo v glasilu pisali, da bo Jelovica gradila v naselju pod Lubnikom montažni vrtec, v katerem bo prostora za 250 otrok, predvsem tistih malčkov iz tega naselja. Rok gradnje je bil marec 1978. In kakšna ironija, lahko bi celo rekli, kakšna neodgovornost posameznikov. Vrtec danes po letu dni nima niti lokacijske dokumentacije, kaj da bi šele stal. Občani so zanj že pred letom ali dve izglasovali samoprispevek, ki ga tudi plačujejo, otroci pa bodo skoraj postali šolarji, preden se bodo neodgovorni posamezniki le zedinili med sabo (ali pa v sebi potlačili neko užaljenost ali osebno prizadetost — kdo ve?) in končno naredili svoje delo. Vrtec je v Škofji Loki propagandnih objav in reportaž. Izbrani časopisi so: Nedeljski dnevnik, Kmečki glas. Vestnik, Rodna gruda, Dolenjski list, Vjesnik, Večemji list, Slobodna Dalmacija. Dnevnik Novi Sad, Oslobodjenje, Nova Makedonija, Front, Pobjeda, Joumal-ex-port. Politika Express, Praktična žena. Kakor lani, tudi letos nadaljujemo z lokalno propagando poslovalnic. Namenili smo jim 5 % od skupnih planiranih sredstev za ekonomsko propagando. S tem bomo dosegli večjo učinkovitost propagande na področju samih poslovalnic. Razstave in sejmi naj bolj zbližujejo proizvajalca in potrošnika. Sodelujemo na vseh sejmih v Jugoslaviji. Sodelovali bomo dvakrat v Zagrebu, Beogra- du, Skopju, Ljubljani, Budvi. V tujini bomo sodelovali na sejmih v Tripoliju, Moskvi in Szegedu. Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu bomo postavili nov tip montažne hiše s sončnimi kolektorji. Ostala sredstva ekonomske propagande so namenjena za izdelavo raznega propagandnega materiala kot so nalepke, značke, novoletni koledarji, rokovniki, prospekti, izdelava slikovnega materiala, izdelava novih propagandnih filmov, reklama na avtobusih po Jugoslaviji, pokroviteljstva Jelovice, itd. Predvidevamo, da bomo z relativno majhnimi sredstvi, ki so bila namenjena s planom za letošnje leto, dosegli maksimalno možen učinek propagiranja naših izdelkov na jugoslovanskem področju in posegli tudi izven meja naše države. Ne bo vam uspelo — to je Jelovica! Jože Žabkar še kako potreben. Treba je namreč povedati, da je bilo na 5 izpraznjenih mest v vrtcih, ki so v Loki, kar več kot 300 prošenj in seveda tudi toliko odklonjenih. Zato je tudi razumljivo, da je jeza staršev dosegla vrhunec. Na koncu je vsekakor treba povedati, da Jelovica v ničemer ni kriva za zamudo, pa čeprav bi nekateri to radi prevalili prav nanjo. Jelovica nikakor ne more izdelati glavnega projekta vrtca, če prej ni izdelana lokacijska dokumentacija. In da je stvar še toliko slabša, še danes nihče ne more točno povedati, kdaj bo gradnja le stekla. Verjetno je vsak drug komentar ob vsem tem nepotreben. čaj Bantale so naprodaj Pisali smo že o tem, da so Bantale — naselje v Stražišču — na natečaju dodelili Jelovici. Kot veste bo v tem naselju zgrajeno 52 montažnih hiš Jelovica, od tega jih bo 16 podkletenih, vse ostale pa bodo nepodkletene. Jelovica bo tudi zbirala ponudbe kupcev, oziroma drugače povedano, prodajala bo posamezne hiše iz tega naselja. Kdor ni prebral našega prejšnjega članka, naj še enkrat dodamo, da bo naselje popolnoma urejeno, torej z vso napeljavo (voda, kanalizacija, elektrika, PTT priključki) seveda tudi asfaltirano. Jelovica bo poiskala za gradnjo temeljev tudi ustreznega (najcenejšega izvajalca del in potem bodo v kar najhitrejšem roku na izgotovljene plošče postavili montažne hiše. Te bodo sedmih različnih izvedb. Ce je med vami kdo, ki ga zanima nakup te hiše, naj torej pohiti in povpraša v TOZD montažni objekti za ostale podrobnosti. čaj Premišljevanje - delovna dolžnost ali kdaj nagrada za inovacijo ? Približno tak naj bi bil loški vrtec — Podlubnik. Zaenkrat ga lahko vidite na tej sliki iz Ljubljane. 178. člen Zakona o združenem delu pravi: »Delavec Ima svojo pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja delo in naloge ter da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in svoje spretnosti, da bi lahko čim uspešneje opravljal vsa ta dela ter tako tudi spoštoval določeno delovno disciplino«. Za neizpolnjevanje svojih dolžnosti je delavec odgovoren v skladu z zakonom. Večkrat naletimo med zaposlenimi na izjavo: »Nisem plačan zato, da mislim,« kar pa ni tako. Misliti ob delu mora vsakdo glede na zahtevnost delovnega opravila, kar pomeni, da je premišljevanje tudi vrednoteno pri oceni opravila. Delavci, ki delajo v serijski proizvodnji le določeno fazo dela imajo delo dokaj vnaprej programirano, vendar morajo misliti na kvaliteto in kvantiteto opravljanje dela obenem pa še na najbolj racionalen način opravljanja dela, trošenje svojih moči, trošenje raznih materialov, pravilne uporabe orodij itd. Delavci na zahtevnejših strojih morajo poleg prej naštetega misliti na pravilno delovanje stroja, varnost sebe in svojih sodelavcev. Delavci na obsežnejših strojih oz. napravah morajo obenem misliti na vse operacije, ki jih stroj — naprava dela, obenem pa tudi na vse prej navedeno. Delavci pri vzdrževanju strojev morajo običajno poznati delovanje več strojev in naprav do ob delu spoznavati z novejšim potankosti in se morajo stalne ob delu spoznavati z novejšimi neznanimi mehanizmi in načini delovanja naprav. Pri tem delu že nujno prihaja do samostojnih odločitev, kako preprečiti ali pa tudi odpraviti strojelom brez ustreznih rezrvnih delov. Pri tem delu prihaja tudi do samostojnih izdelav raznih delov stroja ali pa tudi do izdelave novega stroja po določenem vzoru ah po znanih tehničnih dosežkih. Kdo in v kakšnih primerih je torej upravičen za plod svojega premišljanja in dela do poseb ne nagrade iz naslova — inova cij. To vprašanje je dokaj težko vendar pa ga je potrebno razčistiti. Do take nagrade upravičen prav vsakdo, ne glede na to kolikšno je njegovo delovne opravilo vendar v primerih, kot misli več in bolj pametno, ko, se od njega pričakuje in ko se plod njegovega dodatnega premi šljevanja lahko uresniči v obliki povečanja produktivnosti zmanjšanja delovne sile, škrat ka, porabo energije itd. Mislim, da je pri tem jasno da se ne more šteti kot inovaci ja izdelek, ki ga nekdo nared' med službo po nalogu, če dejansko ne gre za povsem izvirno rc šitev, kar v stvari presega tistr npr. remontni mehanik dobi nalogo, da po določenem vzoru naredi določeno napravo. Da tako napravo lahko naredi, je nujno, da pozna elemente mehanizmov delovanja naprave. Jasne je, da mora marsikaj narediti po svoje, če kopira tovarniško narejen stroj in mora zato bit; ustvarjalen. Vse to se pa seveda od njega pričakuje in za take delo ne more biti posebej na grajen, kar bi bilo krivično de ostalih prav tako sposobnih me hanikov, ki pa niso dobili po dobne naloge, ker delajo n,-vzdrževanju. Če pa tak delavec nadkrili naše pričakovanje in ■ svojo domiselnostjo naredi tako napravo, v katero je vgradil povsem neznane elemente, kateri se pokažejo kot nekaj povsem nekaj povsem novega in koristnega, mu seveda tudi gre nagrada. Na vsak način pa preseže naša pričakovanja delavec, ki da idejo na podlagi katere se bistveno pospeši postopek dela, prihrani material, energija, delovna sila itd. Naše pričakovanje preseže tudi delavec, ki si zamisli povsem izvirne nove učinkovite pripomočke za delo, ki dajo predloge za reševanje problemov izven svojega področja dela, itd. Področje inovacij in koristnih predlogov je zelo široko in smo jih v našem glasilu že večkrat naštevali. Da bi se v podjetju zagotovila množična iniciativna dejavnost bomo v bodoče objavljali probleme, ki jih bi bilo treba rešiti, tako se bo lahko v to vklju- čeval vsakdo, ki ima za določeno področje talent. Seveda mora problem poznati do zadnje potankosti, zato ima vsakdo največje možnosti izboljšav na svojem delovnem mestu. Veliko večje možnosti za reševanje problemov imajo strokovni ljudje, ki poznajo probleme po vseh TOZD Vendar to ne pomeni, da tudi ostali zaposleni, ne bi mogli sodelovati. Veliko je sigurno še problemov in nedodelanosti, te pa vidijo predvsem tisti delavci, ki delajo za temi stroji. Ti stropa sproti starajo, če jih ne dodeljujemo in izboljšujemo. A. Kužnik Naš intervju Franc Ziherl. Kdo ga ne pozna v Jelovici? Tudi zase moram reči, da ga od vseh delavcev v Jelovici najdalj poznam. Se kot gimnazijec sem opravljal v tovarni obvezno prakso in takrat je bil prav Franc tisti, ki nas je seznanjal z vsem kar nas je zanimalo, on je pomagal pri pisanju obveznih dnevnikov, skrbel za to, da smo od te prakse odnesli najboljše vtise in spomine. In prav tak kot je bil takrat je zame tudi danes. Prav nič se ni spremenil, pa čeprav je od takrat minilo kar 14 let. Pa začniva najin pogovor o tem, če še vedno spremljaš in vodiš dijake, študente in druge obiskovalce, kadar obiščejo tovarno? Si še vedno mentor in sploh neke vrste »propagandni« človek Jelovice? »Tistega dela sicer ne opravljam več, kot sem ga takrat, pa vendar sem še vedno vselej zraven, ko je treba nekoga voditi skozi tovarno ali pa mu o njej povedati kaj več. Moram reči, da ne gre za neke vrste delovno obveznost, torej, da sem to povsem dolžan delati, pa vendar priznam, da rad to počnem in vsi tudi rečejo, da dobro. Sicer pa me verjetno ne bi vselej poklicali zraven. Malo pa je to tudi v zvezi z mojo skrito željo oziroma bolje rečeno, nagnjenostjo do takega načina dela. Če bi namreč moral izbirati svoj drugi poklic, potem bi se zagotovo odločil za poklic profesorja. Seveda pa moj prvi poklic še vedno ostaja ta, ki ga opravljam in moram reči, da ga z zadovoljstvom.« Ker je torej prvi poklic tak kot si želiš, pa je druga želja potem izpolnjena le takrat, kadar kdo obišče Jelovico? »To pa ne. Na lesni poklicni šoli namreč predavam in tako imam torej tudi to možnost. Dijake učim v III. letniku Ekonomiko in organizacijo dela. To mi sicer vzame veliko prostega časa, saj je to obveznost po delu in seveda se je za te fante v tem letniku pač treba tudi dobro pripraviti, saj jim ne moreš enostavno brati. To je namreč že starost, ko znajo trezno in tudi kritično presojati.« Ker ti to vzame tako veliko časa, potem verjetno nimaš svojega konjička — kot rečemo? »Prav predavanje bi lahko imenoval konjiček ali hobi, kakorkoli hočeš. Za vse ostalo je premalo časa, saj mi preostali čas vzame hiša v naselju pod Lubnikom, kjer še ni vse urejeno in je pač treba marsikaj še postoriti.« Kaj pa služba? Doslej je bilo govora o času po službi. Koliko let si že v Jelovici? »V Jelovico sem prišel 1957. leta in sicer kot pripravnik. Končal sem namreč srednjo tehnično lesno šolo. Eno leto sem bil potem še pri vojakih, tako da je letos 20 let odkar sem v Jelovici.« Pa si v teh letih zamenjal veliko delovnih mest? »Niti ne. Do 1967. leta sem bil v plansko-analitični službi, do letos pa sem bil, 10 let torej, vodja priprave dela. Sedaj pa sem zopet na starem delovnem mestu v plansko-analitski službi. Le da tokrat kot vodja te službe.« Ker si že toliko let v tovarni, bi te povprašal po tem, kako bi ocenjeval pretekla leta v razvoju tovarne? »Do leta 1968 je bil razvoj bolj počasen in tudi posebno velikih sprememb ni bilo v tem času. Le morebiti ob skopskem potresu se je (leta 1963) malo poživila proizvodnja in delo, pa vendar ni bistvenega izstopanja. Leta 1968—1972 pa so bila v primerjavi s prejšnjimi leti prava revolucija. V tem času se je veliko vlagalo v nove stroje in tovarniške hale, izoblikoval se je nov proizvodni program stavbnega pohištva in tudi montažni objekti so postali vse bolj serijski izdelek Jelovice.« Seveda pa to pomeni, da se je precej spremenilo tudi na tem delovnem mestu oziroma v plansko-analitski službi od takrat, pred 10 leti ko si delal še tu? »Seveda se je. Vendar moram reči, da sem na to delovno mesto prišel ravno v trenutku največjega dela, tako da niti nisem utegnil primerjati in ugotavljati razlik. Moram pa reči, da je tu izredno dinamično delo in sem se kar hitro vživel. Pa tudi rad delam te reči. Seveda pa bo verjetno v prihodnje težje, saj bo v Jelovici uvedeno postopoma nagrajevanje in seveda bo še več dela. Vendar tudi to bo zanimivo.« Še sva se pogovarjala. Predvsem želim strniti ta del pogovora v nekaj stavkov in sicer na to, da je ostal takšen kot sem ga spoznal pred leti. Vedno je rad opravljal svoje delo in verjetno je tudi zato zadovoljen, tudi takrat, ko bi marsikdo drugače reagiral. Dodati je treba tudi to, da ob delu študira na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer ima le še štiri izpite (pravi, tiste pa bom že še stisnil) in potem bo tudi nekaj več časa. Vendar to ne pomeni, da ga bo izkoristil izključno za svoj prosti čas. Veliko teh prostih ur bo preživel tudi v tovarni, tako kot jih sedaj, ko dostikrat dela tudi popoldne (pravi — takrat je tudi največ miru in najlažje se skoncentriram). Sicer pa 20 let ni majhna doba in Jelovica mu je prirastla k srcu. Bolj kot sam misli. Zato mu ob tem jubileju vsekakor velja še toliko iskreneje čestitati. j. Čadež Prodaja Tovarna montažnih hiš raste iz dneva v dan. Ne bo dolgo, ko bodo v njej začeli postavljati stroje in ko bo seveda začela z delom. Zato bi bilo zanimivo Izvedeti, kako je s prodajo montažnih objektov, kar je zagotovo neke vrste predznak prodaji tudi v prihodnje. Tokrat smo se o prodaji montažnih hiš individualnim kupcem pogovarjali z Janezom Radijem iz TOZD montažni objekti. Že na začetku najinega pogovora je povedal, da prodaja le raste. Tako je bilo leta 1975 prodano 55 invidualnih hiš, predlani 72 hiš, lani so zasebni kupci kupili 86 hiš, za letos pa je že doslej bilo prodano več kot 60 hiš, kar da slutiti, da bo plan prodaje tudi dosežen. Kupci so namreč spoznali, da so montažne hiše le hiše prednosti. Potresna varnost, drugače povedano, strah pred potresi je veliko ljudi pripeljal v Jelovico. Na drugem ali morda celo na prvem mestu je tudi varčnost pri energiji, saj je prihranek pri kurjavi v montažni hiši najmanj za 15 odstotkov. Tudi cena, kd jo lahko povežemo s časom, ki je pri gradnji klasične hiše dražja in daljša je seveda še kako odločilna. Sicer pa vam ni treba naštevati vseh teh podrobnosti, saj jih sami dobro poznate. Druga stvar je seveda kaj si kupci žele še pri hišah Jelovice. Potres, oziroma gradnja v Posočju je sicer korenito spremenila mišljenje urbanistov in ti pri izdaji lokacijskih dovoljenj praktično ne delajo več težav za gradnjo montažnih hiš, zato pa je ponudba Jelovice nekoliko slabša. Če bi primerjali z več leti nazaj, je ta ponudba obsega- hiš raste la kar 26 tipov hiš, kasneje 17 tipov, danes pa praktično lahko govorimo le še o 8 tipih zasebnih stanovanjskih hiš. Zato je po njegovem mnenju, kar je seveda želja kupcev, ta izbor na vsak način treba popestriti. Okusi in želje kupcev so vedno zahtevnejše in celo denar ne igra več prave vloge. Predvsem pa je treba dodati, da hiše prodajajo tudi same sebe, saj zadovoljen kupec vedno hvali izdelek in največ kupcev je po mnenju Janeza Radija prišlo v Jelovico potem, ko si je hišo Jelovice dodobra ogledalo pri prijatelju ali znancu. Idejo o postopni uvedbi hiš, ki bodo imele tudi izkoriščeno podstrešje je po njegovem mnenju treba čim prej uresničiti. Še zlasti zato, ker se kupci le redko pritožujejo nad solidnostjo izdelkov, temveč žele le pestrejšo izbiro. Na vprašanje o solidnosti je povedal, da reklamacij na izdelke niti ni veliko in še ti so predvsem na morebitne napake pri instalacijah in le redko pri čem drugem. Kupcem pa gredo kolikor toliko tudi na roko, kadar si ti žele manjše posebnosti pri izboru materiala ali česa drugega. Še sva se pogovarjala. In tudi drugi, ki delajo na tem področju prodaje so se včasih vključili v pogovor. Ena od misli, ki jih nikakor ne gre zavreči pa je gotovo ta, da je prodaja montažnih objektov precej manj upoštevana v tovarni kot bi smela biti. Primer je dovolj zgovoren. Letošnji letni načrt denimo predvideva prodajo stavbnega pohištva v vrednosti če se ne motim okrog 40 milijard starih dinarjev. Za prodajo montažnih objektov pa je načrtovana prodaja v vrednosti nekaj manj kot 15 milijard dinarjev. Vendar stavbno pohištvo prodaja blizu sto prodajalcev v poslovalnicah po vsej Jugoslaviji, montažne objekte pa prodaja osem zaposlenih na montažnih objektih. Neskladje, ki nikakor ni povsem razumljivo. u. r. Termopun slekla že izdelek Jelovice Pred dnevi je že začela z delom nova proizvodnja termopan stekla. Dela na montaži strojev so bila namreč izredno hitro narejena in kar je najbolj razveseljivo tudi v dogovorjenem času. Seveda pa s tem ni rečeno, da so vsa dela tudi narejena. Šele ta poizkusna proizvodnja bo namreč pokazala tudi pomanjkljivosti in te zagotovo bodo, saj še govore o tem izkušnje ostalih proizvajalcev termopanskih stekel v Sloveniji. Vendar je pričakovati, da se bodo vse napake v dobrem mesecu odpravile in junija naj bi že tekla redna proizvodnja. Do takrat pa bo potrebno v obratu teh oken zaposliti tudi ustrezne kadre in sicer nekaj iz tovarne nekaj pa tudi na novo zaposliti. Predvsem bo tovarna potrebovala izučene steklarje, saj bi bilo veliko bolj racionalno, če bi stekla razrezovali v Jelovici, vendar tega dela ne zna vsakdo. Tudi proizvodnja termopanskih stekel in izdelava oken nista usklajeni. TOZD okna in vrata namreč že dela okna za ta stekla, vendar kot veste jih še ne vgrajujejo. Okna so še vedno lesena in torej tudi klasična, le da so spremembe pri okvirjih zaradi drugačne namestitve stekla. Tudi vprašanje montaže teh stekel bo potrebno v kratkem razrešiti. S tem pa ni rečeno, da vseh težav ne bo potem konec. Če na- mreč realno pogledamo, bo poizkusna proizvodnja kaj hitro mimo in začela se bo redna. Tržišče pa na nove izdelke še sploh ni pripravljeno. Zato je kolegij tovarne že zavzel sklep, da bo potrebno čim hitreje tudi ob propagiranju ostalih izdelkov Jelovice na vsak način omenjati tudi nov proizvod. Drugače pa se zna zgoditi, da bodo kljub velikemu povpraševanju po izdelkih ta okna neprodana in nikakor se potem ne bi smelo zgoditi, da bi bremenila temeljno organizacijo okna in vrata ozi- roma njena obratna sredstva. To pa še zlasti zato, ker se vsa dela odvijajo po načrtih in to rej točno. To velja tudi za vse repromateriale. Do začetka proizvodnje pa bo sklenjena z dobaviteljem stekla tudi pogodba o dobavi stekla do konca leta. To je na kratko informacija o začetku obratovanja novega obrata termopanskih stekel. Ko bo o novem izdelku že kaj več izkušenj, pa vam bomo v glasilu o tem še pisali. U. R. Potezna čelilna krožna žaga Potezna čelilna krožna žaga je lesno obdelovalni stroj, katerega srečujemo v skoraj vsakem proizvodnem obratu. Iz zasledovanja nesreč pri delu v letih 1975, 1976, 1977 na teh krožnih žagah ni bilo težkih nesreč, vendar zanemarjanje osnovnih navodil varnega dela na teh lesno obdelovalnih strojih lahko pripelje do hude nesreče. Zato je potrebno, da vam to žago predstavimo ter vam s tem osvežimo znanje: List potezne krožne žage mora biti pokrit s trdno varovalno kapo do višine, v kateri se žaga. Zaradi žaganja elementov različnih debelin mora biti varovalna kapa prirejena tako, da jo lahko dvignemo in spuščamo. Potezna ročica mora biti pred napetostjo dotika ustrezno izolirana. a) Nevarnosti pri potezni čelilni krožni žagi List žage lahko zgrabi prste ali pest med obratovanjem. Iveri lahko priletijo v oko, še zlasti, če je reža preširoka. Nevarno je ustavljanje lista z roko ali kosom lesa. Če je list poškodovan, lahko odletijo posamezni kosi. Nevarnost poškodb pa je znatno večja, če je varovalna kapa dvignjena previsoko ali celo odstranjena. Iver ali žamanje lahko zadrži list žage, da se ne vrne v svoj položaj. Pri tem obstaja nevarnost poškodb na rokah, ko odstranjujemo obdelujoče elemente z delovne mize. List krožne žage se mora vrniti v svoj položaj, če izpustimo potezno ročico. Če list odskoči oziroma se odbije na delovno mizo, obstaja velika nevarnost za poškodbe. b) Navodilo za varno delo Pred pričetkom dela namestimo ustrezni varnostni pokrov na primerne višine. Ta sme biti največ 5 mm nad predmetom, ki ga žagamo. Preglejmo tudi, če je žagin list nepoškodovan. Žaganje in iveri smemo odstranjevati z delovne mize z Dijaki četrtih letnikov gimnazij so v tem času pred odločitvijo o nadaljnjem študiju. V ta namen so imeli že strokovno vodene obiske na vseh ljubljan- omelom al drugim ustreznim pripomočkom. Ko smo stroj izključili, ne ustavljamo lista z roko ali lesom. Praviloma ne smemo zapustiti stroja, dokler se list ni popolnoma ustavil. Strogo pa je prepovedano odstranjevati se od obratujočega stroja. Pri prečnem žaganju žamanja moramo biti skrajno pazljivi. Žagamo pa lahko le toliko žamanja, kolikor ga z enim potegom krožne žage z lahkoto odžagamo. skih fakultetah. Vsak si je izbral po dve fakulteti, na katerih bi mu študij najbolj ustrezal in se seznanil z učnim načrtom in pogoji študija. Tudi skupnost za zaposlovanje skrbi za redno informiranje dijakov o vsem, kar zadeva študij in jih tudi usmerja na fakultete, ki ustrezajo sposobnostim posameznikov in jih po drugi strani v Škofji Loki potrebujemo. Vendar pa so vse te informacije dokaj uradnega značaja. Zaradi tega je socialno-ekonomska komisija pri Klubu škofjeloških študentov letos za škofjeloške gimnazijce že četrtič organizirala tako imenovani informativni dan. V začetku marca so prišli študentje s skoraj vseh ljubljanskih fakultet na Gimnazijo Boris Ziherl v Škofji Loki. Dijaki četrtih letnikov so se razdelili po interesih na naslednje skupine: filozofska fakulteta, ekonomska, pravna, biotehnična, gradbena, arhitektura, medicinska, elektro, strojna in višja šola za zdravstvene delavce. Študentje so jim nadrobno razložili način šolanja na posameznih visokošolskih zavodih in postregli tudi z manj uradnimi informacijami, ki jih na samih fakultetah niso dobili. V skoraj vseh skupinah se je razvila živahna debata, v kateri so gimnazijci dobro sodelovali, vidno pa je bilo, da so o samem poteku šolanja dobro informirani. Najmočnejše skupine so bile za filozofsko, medicinsko, ekonomsko in pravno fakulteto, vendar pa so se porazdelile tudi za ostale smeri študija. Ješe Miha KAM PO MATURI? Po končani gimnaziji se maturanti lahko odločijo za filozofsko, pravno in ekonomsko fakulteto, fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, za elektrotehnično, za strojništvo, medicinsko, biotehnično in fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Izbirajo lahko tudi med umetniškimi akademijami: za glasbo, gledališče, radio, film in televizijo ter akademijo za likovno umetnost. Med visokimi šolami se lahko odločijo za: v. š. za telesno kulturo, v. š. ekonomsko komercialno šolo, v. tehniško šolo in v. š. za organizacijo dela. Možnost imajo tudi, da se vpišejo na višje šole: v. agronomska šola v Mariboru, v. pravna v Mariboru, pedagoška akademija v Ljubljani in Mariboru, v. š. za socialne delavce, v. š. za zdravstvene delavce, na v. upravno šolo, na v. tehniško varnostno šolo in na v. pomorsko šolo v Piranu. Za izobraževanje na vojaških akademijah morajo dijaki v druge republike. V škofjeloški gimnaziji zaključuje letos kar 90 dijakov, 40 fantov in 50 deklet. To je generacija, ki ima prvič tudi oddelek smučarjev, v katerem je 12 fantov in 3 dekleta. JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna Industrija Škofja Loka Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija. Odgovorni urednik: Pavlin Franc Informativni dan na gimnaziji Velika večina dijakov (68) se odloča za visokošolski študij, 13 dijakov namerava študirati na višjih šolah, devet pa jih je zaenkrat še neodločenih. Med fakultetami je zaenkrat daleč naj zanimivejša filozofska, za katero s odloča kar 22 dijakov, od tega 17 deklet. Največ jih namerava študirati tuje jezike in psihologijo. Za pravno fakulteto se odločajo 4 fantje in eno dekle. Tudi ekonomska fakulteta je še vedno zanimiva: 6 fantov in 4 dekleta nameravajo tja. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo privlači 6 fantov. Vsi ostali pa so nekako porazdeljeni večinoma po eden na vse ostale fakultete, morda je izjema le študij medicine, kjer jih naj bi študiralo 5. Eno dekle se je odločilo za študij na akademiji za slikarstvo, precej pa jih bo obiskovalo tudi visoko šolo za telesno kulturo, vendar se prav dijaki smučarskega oddelka še niso odloči- li. Tudi pedagoška šola je zanimiva, pa višja šola za zdravstvene delavce in seveda nekaj malega tudi ostale visoke in višje šole. Sodelujte v glasilu JELOVICA Seveda so vse to želje posameznikov. Vendar marsikateri med njimi ne sodi povsem na tisto področje, ki si ga je izbral. Zato se z njimi v tem času intenzivno pogovarjamo o ustreznosti izbora študija glede njihove osebne lastnosti, sposobnosti, znanja, glede na ambicije in pripravljenost delati. Marsikdo se bo še sam premislil, večina pa jih želi posvetovanje z nami. Od 90 se jih je kar 85 prijavilo za razgovor. To vsekakor kaže na to, da se še vedno niso povsem odločili. Seveda pa je to tudi znak, da se zavedajo resnosti izbire študija in kasneje poklica. Tudi tega se zavedajo, da se morajo odločiti sami. In želijo se odločiti dobro in pravilno. Mi pa jim bomo poskušali pomagati tudi z nasveti in seveda kasneje tudi s podatki o potrebah po kadrih in tudi za katera področja bodo razpisane štipendije. A. Habjan-Križaj Delavke, ne prezrite! Precej časa je že, ko je po vsej Gorenjski stekla akcija de-denarja za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Namen akcije je bil, da namesto vsakoletnih daril za Dan žena, dobe Gorenjke sodobno napravo, ki jim bo pomagala odkriti in zato tudi čim hitreje preprečiti najnevarnejšo bolezen naše dobe, to je rak. Kot veste, je denarja bilo zbranega dovolj in na Jesenicah že precej časa dela naprava, ki pomaga odkrivati rak na dojkah. Zato morebiti ne bo odveč naslednji zapis, ki nam ga je poslal tamkajšnji zdravnik Tomaž Ahlin in sicer o tem, kako naj žene same ugotavljajo morebitno bolezen, in kakšen je sploh postopek za pregled. Upamo, da vam bomo delavke Jelovice s tem zapisom pomagali pregnati marsikateri dvom, ki je dostikrat tudi posledica nevednosti ali točneje rečeno nepoznavanje bolezni. RAK NA DOJKI IN MAMOGRAFIJA Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša čas med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je kasneje bolj vprašljivo in manj uspešno. Odkrivanje znakov bolezni je prvenstveno naloga vsake ženske, ki s samopregledovanjem dojk lahko ugotovi zatrdino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Če najde tako spremembo, se zglasi pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocenter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice. Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb opaženih pri samopreglc-dovanju, so tudi vsi zdravniki, itako splošne medicine kot ginekologi dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni. Ženske prihajajo torej v Mikrocenter za bolezni dojk napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikrocentru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osnovi slike — mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi eventualna potreba po pregledu tkiva dojke ali takoimenovani citološki preiskavi. Mamografija je potemtakem le del celotne preiskave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom in še eventualno citološko preiskavo, do ugotovitve raka na dojki. Če taka celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki rak, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani. V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacijo napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut. Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocenter — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi zdravljenja ali pa na dodatne preiskave. Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki je presegla pričakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, ker je to po prvotnih predvidevanjih izgledalo utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam mamomat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977, v sestavu Splošne bolnice Jesenice, Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano odkrivanje in zgodnjo diagnostiko raka na dojki. Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti nekatere predstoječe naloge. Na prvem mestu je gotovo vzgoj no-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki in kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregledovanj a doj k. To pa naj bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja, bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material v zvezi s samopregledovanjem dojk, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledova-nja. Z doktrinarno vzgojo vseh zdravstvenih delavcev in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih ordinacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikrocenter za bolezni dojk. Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi citološko preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, ko je le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čimer so zagotovljene vse eventualno še potrebne preiskave, kot tudi odgovarjajoče zdravljenje. Posebej moramo poudariti, da tudi po takšnem kompletnem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj bolezni in bolezenskih znakov, ki jih pa pravočasno odkrije lahko predvsem ženska sama, v kolikor ima pravilen odnos do samopregledovanj a dojk. Bolj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepletanje samopregledovanj a in zdravniških pregledov. Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovitev in dopolnitev aparatur in inštrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena. IBfi Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil Zdravstveni svet, bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile pravilno porabo presežnih finančnih sredstev. dr. Tomaž AHLIN Obisk obrtniškega sejma v Mlinchnu V organizaciji DIT (društvo inženirjev in tehnikov) Jelovice, smo pretekli mesec obiskali obrtniški sejem v Miinchnu. Čeprav je bilo nekaj zapletov v zvezi z datumom izleta, (zaradi volitev smo ga prestavili za teden dni), se je število udeležencev tega trodnevnega izleta le povzpelo na 50, kolikor jih je zadoščalo za en avtobus. Za mnoge je bil to prvi večdnevni izlet v tujino, zato je bilo nekaj dni pred izletom občutiti med njimi pravo nervozo, ki je dosegla vrlumec na dan odhoda. Vprašanja v zvezi z izletom so kar naprej deževala na tajnika društva tov. dipl. ing. Mozetičevo, ki ima mimogrede rečeno največ zaslug, da se je izlet dobro organiziral. Končno smo v petek, 17. marca, ob 13. uri le odpotovali izpred Jelovice. Vožnja do Miinchna je bila zanimiva in prijetna. Večinoma smo si z zanimanjem ogledovali kraje, kjer smo se vozili. Za tiste, ki jih pokrajina kaj preveč ne zanima, pa je tovariš Vovk preskrbel za izviren Humor, tako da smo vsi v prijetnem razpoloženju prispeli v Miinchen. Da je bila vožnja dolgočasna se res nihče ni mogel pritoževati. V soboto smo si skupno ogledali sejem obrti, kar je bil končno tudi namen našega izleta. Sejem je bil precej obsežen vsled česa smo dali pri ogledu poudarek stvarem, ki so nas najbolj zanimale. , Od 20 razstavnih panojev je .bila približno 1/3 prostora namenjena lesarstvu in gradbeništvu. Lesno obdelovalni stroji so bili največ tisti, ki so namenjeni obrti in manjšim obratom. V večini primerov so bili to kombinirani stroji, ki niso namenjeni za linijsko in avtomatizirano proizvodnjo. Veliko število pa je bilo tudi ročnih obdelovalnih strojev. Več koristnega pa smo našli v razstavnih prostorih stavbnega pohištva. Tu je opazna tendenca izdelave oken iz plastike in aluminija oz. zlitin. Zanimivo je, da so vsi proizvajalci, ki so razstavljali termopan zasteklitev, ki pa ni bilo opazno samo pri oknih, temveč tudi pri vhodnih in garažnih vratih, ter podstrešnih oknih. Slednjim je bilo namenjeno veliko prostora, kar priča o težnji izkoriščanja celotne zgradbe, tudi podstrešnih prostorov v bivalne namene. Značilno za gradbeni del razstave je bilo veliko število raznih vrst fasad. Veliko pozornosti posvečajo tudi ogrevalnim sistemom in izolacijskim materialom. Glede na to so bile razstavljene razne vrste sončnih kolektorjev, s pripadajočo opre-tno in toplotne črpalke. Te stvari namreč sedaj zahodnonemški proizvajalci montažnih objektov masovno vgrajujejo v svoje izdelke. Ne bi se spuščal v opisovanje ostalih stvari, ki smo jih še videli na sejmu, vendar mislim, da si je tudi tam vsak izmed nas, našel kaj zanimivega. Kljub .temu, da smo bili ves dan na nogah, in je vsak imel za seboj po nekaj desetin kilometrov, smo vendar odhajali s sejma zadovolj. ni in strokovno obogateni z novimi spoznanji. V nedeljo, na dan odhoda domov smo si ogledali še koncentracijsko taborišče Dachau in pa stalno gradbeno razstavo montažnih hiš. Na Jej razstavi so zastopani vsi zahodnanemški proizvajalci med njimi tudi podjetje GOLF — PK, Hausbau, za katero izdeluje in vrši montažo objektov naše podjetje. Ogled razstave je bil hkrati tudi naš zadnji postanek v Miinchnu. Čas našega izleta se je namreč iztekel, pred nami pa je bilo še nekaj ur vožnje do doma, na kateri so se obujali doživljaji preteklih treh dni. Za zaključek naj povem, da je bil izlet dobro organiziran in uspešen v vseh pogledih. Sejem, čeprav je imel naziv »obrtniški« je bil vreden ogleda, saj smo videli marsikaj novega in zanimivega, zato je razumljiva želja udeležencev, da bi se tak in podoben izlet organiziral vsako leto vsaj enkrat. In če bo prihodnje leto podoben izlet, se ga bo zagotovo udeležilo še večje število članov. Klemen Bedekovič Iz kronike okteta »Jelovica« v letu 1976 To leto je slovenski narod slavil 100-letnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja, največjega med mojstri slovenske literature. Oktet Jelovica je v februarju mesecu s pesmijo nastopil na razstavi Cankarjevih del v Postojni in se oddolžil spominu na velikega socialista in pripovednika. Mesec marec je bil v znamenju številnih proslav dneva žena — 8. marca. Jelovški pevci so peli na proslavi v ljubljanskem kliničnem centru 5. marca. Nastop je obsegal narodne in umetne pesmi. Poleg Jelovice so nastopili še študenti akademije za gledališče ter znani pantomimik Andres Valdez iz Kube. Oktet Jelovica je z enakim programom nastopil še za Sloveni j ales-trgo-vino 8. marca v festivalni dvorani v Ljubljani. V kidturnem delu programa sta sodelovala še igralca Mestnega gledališča Saša Miklavc in Janez Eržen. Marca je bil v Mežici na Koroškem nastop otetov in zborov lesne industrije SRS, ki ga tvori šest oktetov, med temi tudi Jelovica. Ta nastop je bil obenem generalka za srečanje oktetov lesne industrije, ki je bilo to leto v Slovenj Gradcu 10. aprila. Samostojni koncert novoustanovljenega zbora lesne industrije je bil 11. aprila popoldne v Prevaljah na Koroškem, zvečer pa še v Ravnah. Zboru je dirigiral pevovodja Jelovice Tomaž Tozon. Uspelim nastopom oktetov lesne industrije Slovenije je sledila še predstavitev le-teh na televiziji. Oktet Jelovica je to pot snemal v lastnem okolju — v obratih v Škofji Loki 29. maja. 5. junija je oktet Jelovica sodeloval pri predstavitvi vseh pevskih zborov, od katerih je vsak zapel po dive skladbi. V sklopu srečanja slovenskih oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem je bil tudi koncert posameznih oktetov lesne industrije ter zbora lesne industrije v Dolenjskih toplicah 25. junija. 9. julija je GP Tehnik iz Škofje Loke slavil 254etnico. Slavje je bilo na loškem gradu, s pesmijo pa se je predstavil oktet Jelovica. Program, ki je obsegal pesmi vseh jugoslovanskih narodov je zadovoljil številne člane Tehnikovega kolektiva, med katerimi jih je veliko iz krajev izven Slovenije in nimajo priložnosti večkrat slišati svojih pesmi. V juliju mesecu so pevci okteta Jelovica izkoristili 3-dnevni skupinski dopust za intenzivne vaje. Nastanjeni so bili na Jezerskem, imeli pa so tudi dva nastopa. Eden od teh je bil kar v tamkajšnjem domu za okre-vance ljubljanskega kliničnega centra, naslednji pa onstran >nejc v Selah na Koroškem pri prijatelju Hčrmanu Veliku, županu občine Sele, ki je pobratena s Škofjo Loko. 1. avgusta so pevci Jelovice zapeli še na turističnofolklomi prireditvi — na oglarskem prazniku na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Ob tej priliki so dosegli pevci okteta svojevrsten rekord, saj so se pesem o oglarju naučili kar v pol ure in z njo nastopili na oglarjenju. Ni še preteklo dvajset dni od srečanja okteta Jelovice s Hermanom Velikem, županom v Selah na Koroškem, pa je že prišla žalostna vest, da je preminil v najbolj plodnih letih svojega življenja. Pogreb je bil 4. avgusta v Selah. Od prijatelja in zavednega koroškega Slovenca se je s slovensko pesmijo, ki jo je pokojni Herman Velik oboževal, oktet Jelovica za vedno poslovil. 20. avgusta so pevci zbora lesne industrije koncertirali ob zaključku znanega ptujskega festivala narodnozabavne glasbe. Okteti, med njimi Jelovica, so se predstavili najprej posamezno, nato pa še združeno. Kolektiv Jelovica se je 4. septembra za vedno poslovil od sodelavca Pavleta Mraka. Pokojni je bil zaslužni član kolektiva, družbenopolitični delavec in nosilec številnih ustvarjalnih akcij za napredek Jelovice. Za slovo mu je zapel oktet Jelovica 3 skladbe. 12. oktobra je oktet iz Jelovice nastopil na proglasitvi najbolj, šega slovenskega športnika v Slovenskih Konjicah. 11. novembra je bil v Selcih pokopan Avgust Zupančič, dolgoletni član kolektiva Jelovice in kasneje vratar v podjetju. Od pokojnega sodelavca se je s pesmijo poslovil tudi oktet Jelovica. Ob prazniku republike je imel okte Jelovica tri nastope. Najprej je zadonela pesem ob otvoritvi INDOK centra v Škofji Loki, nato na proslavi na skupščini občine Škofja Loka, zatem pa je sledil nastop za Kolektiv Jelovice ob podelitvi nagrad za 10 in 20-letno delo članom podjetja. Prijateljem iz okteta KLI Logatec je umrl pevec Herman Pavlin. Sopevci iz Jelovice so mu zapeli v slovo 1. decembra. Neusmiljena smrt je še enkrat posegla v kolektiv Jelovice. Smrtno se je ponesrečil Blaž Lonev iz TOZD Montažni objekti. Ker je bil pokojnik po narodnosti Makedonec, mu je oktet Jelovica poleg slovenske žalostin-ke zapel še eno makedonsko žalno pesem v slovo. Oktet Jelovica je 16. decembra nastopil na ponovljeni razglasitvi najboljšega slovenskega športnika v Novem mestu, naslednji dan, 17.12. pa je oktet nastopil še na proslavi občinskega praznika v Slovenskih Konjicah. Dan JLA je oktet Jelovica s pesmijo počastil na proslavi v vojašnici v Škofji Loki 18. decembra. Zadnji nastop okteta v letu 1976 je bil v prostorih podjetja »Odeja« v Škofji Loki, kjer so praznovali 45-letnico obstoja kolektiva. Leto 1976 so pevci Jelovice zaključili s skupnim silvestrovanjem v znanem loškem gostišču — v Gašperjevi PLEVNI. Franc Jenko šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport Smučarsko tekmovanje SOZD GLG V soboto, 25. 3. 1978 je bilo prvo tekmovanje za prehodni pokal SOZD »GLG« v veleslalomu in smučarskih tekih. Pokrovitelj tekmovanja je bila sestavljena organizacija, ki je prispevala prehodni pokal za zmagovalni ekipi v obeh smučarskih panogah. Do organizacije tekmovanja je prišlo na pobudo koordinacijskega odbora sindikata »GLG«, tekmovanje pa je organizacijsko zelo uspešno izvedlo Športno društvo Alples iz Železnikov. Tekmovanja na Soriški planini se je udeležilo okrog 160 tekmovalcev iz vseh DO članic SOZD, vendar je škoda, da iz nekaterih DO ni bilo še več prijavljenih, ker je bila osnovni namen tekmovanja predvsem množičnost in tradicionalnost ta- kih medsebojnih srečanj. Po uspešni izvedbi tekmovanj na Soriški planini, kjer je neumorni organizator tov. Kemperle iz Alplesa vzpodbujal navzoče k dobrim rezultatom, je bila zaključna slovesnost in podelitev kolajn, diplom ter prehodnih pokalov v restavraciji Alples v Železnikih. Ta zaključek je bil zelo prijeten, za vse navzoče pa je za boljše razpoloženje poskrbel tudi ansambel Selški fantje, ki so igrali za ples in razvedrilo. V imenu pokrovitelja je prehodna pokala podelil predsednik kolegijskega poslovodnega organa tov. Tolar, ostala priznanja pa so delili tudi prisotni direktorji DO Alples, Lipa in Gradisa ter predsednik koordinacijskega odbora sindikata »GLG«. Tako uspela prireditev in tekmovanje nam nalaga, da v pri- hodnjem letu takšno tekmovanje ponovno organiziramo ter na tekmovanje privabimo še več članov sindikata združenih DO v »GLG«. Rezultati tekmovanja: Veleslalom Ženske (do 30 let): L Stanonik Janja, Gradis 0.50,50 4. Kranjc-Kikclj Irena, Jelovica 1.02,39 Ženske (nad 30 let): 1. Berčič Ivanka, LIP Bled 0.55,74 (Nadaljevanje na 10. strani) Smučarski teki: Smučarsko (Nadaljevanje z 9. strani) Moški (nad 35 let): 1. Klinar Andrej, GG Bled 0.46,19 4. Miklavc Ivan, Jelovica 0.49,42 5. Medja Brane, Jelovica 0.49,71 Moški (do 35 let): 1. Prezelj Mileno, Alples 0.48,05 Moški (do 25 let): 1. Luštrik Karel, Gradis 0.48,68 Smučarski teki Ženske: 1. Šolar Stanka, Alples 08.52,22 Moški (nad 35 let): 1. Repinc Tine, LIP Bled 13.37,90 Moški (do 35 let): 1. Kobilica Pavel, GG Bled 11.40,70 Ekipna razvrstitev Veleslalom: 1. Alples Železniki 2. Gozdno gospodarstvo Bled 3. Lesno industrijsko podjetje Bled 4. Jelovica Škofja Loka 5. Aero, Tovarna celuloze Medvode 6. Gradis, LIO Škofja Loka tekmovanje 7. ZLIT Tržič 8. Gozdno gospodarsko Kranj 1. Lesno industrijsko podjetje Bled 2. Alples Železniki 3. Gozdno gospodarstvo Bled 4. Gradis, LIO Škofja Loka 5. Jelovica Škofja Loka u. r. Prizorišče tekmovanj GLG na Soriški planini Izpolnjevanka Hitropotezno prvenstvo »Jelovica 78« 1. 2___________________J==i_____________________________ 3. _________________________________ec 4. ________________cm_______________________________ 5.IL.......I JI l l l Za vsako besedo velja prvi opis za del besede brez označenih polj, drugi opis pa za celo besedo. 1. ime slovenske pisateljice Vaštetove — ženska, ki gleda navzkriž, 2. majhen hribček — grofov sin, 3. naselje v zgornji Poljanski dolini z industrijo obutve Alpina — skupina strokovnjakov, določenih za ocenjevanje, razsodišče, 4. obdobje ženske, ko ugašajo spolne funkcije, klimakterij — sočna in sladka buča, dinja, 5. pralno sredstvo — ime slovenskega zborovskega skladatelja Maška. Na označenih poljih v liku boste dobili ob pravilni rešitvi mesto na stiku Selške in Poljanske doline s Sorškim poljem, kjer je »doma« tudi Jelovica. V soboto, dne 11. marca 1978, ob 8. uri se je v prostorih obrata družbene prehrane začel boj za letošnjega posamičnega prvaka v šahu. Za turnir se je prijavilo deset tekmovalcev. Igralni čas (deset minut za eno partijo) je bil dogovorjen pred pričetkom turnirja. REZULTATI: 1. Rupar Jože 9 točk 2. Pintar Ciril 7 točk 3. Kalan Karel 6 točk 4. Bertoncelj Andrej 5 točk 5. Selan Roman 4,5 točke .—7. Medja Brane in Olejar Robert 4 točke .■—9. Madjar Anton in Madjar Jože 2,5 točke 10. Karun Janez 0,5 točke Letošnji prvak je zasluženo Rupar Jože, ki je tudi osvojil maksimalno število točk. Z drugim mestom je prijetno presenetil Pintar Ciril, ki je izgubil samo z zmagovalcem in Selanom. Tekmovalci so bili zelo borbeni, to pove tudi podatek, da sta sc samo dve partiji končali z remijem. Roman Selan SPREMEMBA ČRK OBRAZEC . . .. ? ... PROŠNJA ALBERTA . . ,. ? ... BRODNIK KOLOMAN . . , . ? . . . GORENJE KRIŽAR . . . ? . . . LUŽINA MARINC .. . ? ... ČMERIKA PRIKLOP . .. ? ... RADUHA MASTIKA . . . . ? . . . KVEDER DESETAR . . . ? . . . DRAGULJ BRANDT . . , . ? . . . SPRAVA Besedam na levi spremenite zadnje črke, besedam na desni pa prve, vendar tako, da bo pri vsakem vodoravnem paru besed to vselej ista črka, pri tem pa boste dobili seveda besedo novega pomena. Ob pravilni rešitvi bodo dale nove črke, brane navpično navzdol, pasivno pokrajino v vzhodni Sloveniji, ki jo je prizadejal hud potres, in kjer je sodelovala pri obnovi tudi Jelovica.