# Ve~nost. Tišina. Neskon~nost. V veri verjamem tvojemu hrepenenju in se hranim z njim. Tvoje hrepenenje je tudi moje. Hrepenenje, ki polni in blagruje. Amen. Dragi Jezus! Danes zjutraj. Potrkali so na vrata in me opozorili, naj takoj vstanem. Kako si me ti ta trenutek objel, Jezus! In pomagal, da sem ostala pomirjena. Potem se je za~el napor. Te`ko sem prišla na vozi~ek. A ko sem na njem sedela, sem bila, ~e lahko tako re~em, odrešena. Utrujena, pa vendar odrešena. Zato ker v naporu nisem dajala v ospredje same sebe, ampak sem ~utila, da ti `eliš, naj se premagujem. Jezus, `e dolgo ni bilo tako s temi mojimi napori. Danes me je napor izro~il milosti. Naj bo odmev moje hvale`nosti do tebe pa tudi do `ivljenja v moji mirni duši. *** Ve~er. Jezus, moj ljubi Jezus! Te dni je tako, da se le v duhu lahko dotikam Tvoje bele hostije. V njej te vidim, v njej te iš~em, v njej verujem, da me boš enkrat za vselej neko~ objel in o~etovsko stisnil k sebi. Zato ostajam sre~na, zato pozabljam nase, zato verujem, mo~no in sr~no verujem. Amen. *** ^e `e ne morem spremeniti, o neskon~na Sila, pomagaj mi ljubiti. ^e `e ne morem pomagati, nevidna Mo~, daj mi blagoslov za odpuš~anje. ^e `e ne morem ni~esar storiti, o Jezus, pusti in pomagaj, da ne bom nehala iskati. $"#"   -  .    *** Dragi Jezus! Še dan, dva pa se bova spet lahko sre~evala hrepene~e, sre~evala po sveti daritvi v beli hostiji, mehkem in “so~nem” kruhu, ki bo moji vsakdanjosti dajal ljubeznivost, umirjenost, za`elenost. Jezus, dobro se zavedam, da si vedno z menoj, pa verjetno ravno zato tako `eljno ~akam na “`ivo” obiskanje med nama, da se bom cela lahko prenavljala, da bom ob~utila radost duhovnega joka in toplino, resni~no toplino Tvoje bli`ine. Veš, moram se Ti izpovedati, ker mi to daje gotovost vase, ker me to potrjuje zate in mi omogo~a odmikati se mrzlemu in ve~krat hladnemu ~asu. ^akam nate, ~akam na Tvoj poljub, ~akam, da me objame slutnja Tvoje svetosti. *** Dotik je tih, a zelo zaznaven. Molk je ne~uten, vendar potreben. O da bi prav mol~ala in prav dajala. O da bi prav zaupala in enkrat do~akala, kar tako zelo `elim. *** Dragi Jezus! Podarjaš se mi in ostajava povezana v tihi medsebojni navzo~nosti. Ko sem sama tu, v zdraviliš~u, vdihavam vonj tišine in prisluškujem Tvoji duhovni sporo- ~ilnosti. Tako sva skupaj. V vsej navidezni vsakdanjosti, v mojem potrpljenju. Gradim s Teboj, o Jezus, razumevam v Tebi in se u~im. Koliko je zgledov s kri`a, zgledov premagovanja in poguma. Sprejmi naša `ivljenja. To je molitev, to je hrepenenje po sveti maši, katere smo dele`ni vsak na svoj na~in. Jezus, veliko nas je, ki tvojo hrano Ljubezni u`ivamo s srcem, s kri`em bolezni in z globokim notranjim upanjem. Glej na nas, poslušaj nas in prihajaj k nam na obisk kot gost, ki si ga zelo `elimo. *** Sveto obhajilo ... Danes, na nedeljo, si moje sr~no po`ivilo, Kruh, ki ga sprejemam v srce in ~akam, ~akam ... .   # *** Molitev Sveta bela hostija, dotakneš se me, poljubiš mojo bole~ino, v meni si in `e me vso hraniš z veseljem. Sveta bela hostija, ostani moj skrivnostni gost, ozdravljaj mojo dušo in osre~uj moje bivanje. Amen. .  “Kadar Cerkev prosi in poje, je navzoè tisti, ki je obljubil: ‘Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi’ ¡Mt 18,20¿” (B 7). Verno ljudstvo – ena od oblik Kristusove navzoènosti v bogoslu`ju, foto: Janez Oblonšek.   Dragi Jezus! Ni trenutka tu v zdraviliš~u, ko bi bila brez Tebe. Ali so ali niso okrog mene ljudje, ali se dogaja to ali ono – Ti si tu, v moji raznoliki sedanjosti, `e zjutraj, ko se na trenutke te`ko zbudim, ~akam pomo~i ... Tako je bilo v~eraj: trpka, neza`elena praznina je zaobjela jutro. Na sre~o za kratek hip. Ko sem se v sebi “vzravnala”, si me poklical v svojo bli`ino; za~ela sem moliti: Zdrava Marija, milosti polna ... po Njegovem prebridkem trpljenju ... Ne- pojmljiva sladkost vere me je utola`ila, v zavest sem dobila spoznanje: zdaj je moje delo tu, tudi molitev. Nenarejena, naravna, moja in Tvoja molitev, Gospod. Ne pomnim, da bi kdaj prej tako radostno dojela molitev kot “delo”, delo za moje vsakda- nje `ivljenje, za moje veselje, pa tudi za prihodnost, ki je pred menoj. Pravzaprav to moje delo ni kar tako, saj ga opravljam s Teboj, v mo~ni zavesti, da vsak trenutek postaja in ostaja pomemben, ker je trenutek vere, potešitve in zahvale Tebi. Na ta na~in, vsaj tako upam (in `elim), se sre~ujem s Teboj tudi kot s kruhom `ivljenja. Tukaj dobivam vsakdanji kruh. ^e ne bi hrepenela po tvojem Kruhu, mi nobena vsakdanja hrana ne bi teknila. Hvala ti, o Jezus, ker s svojo mo~jo varuješ mojo notranjost; dovoliš samo toliko ~utenja, kolikor ~utenje zdaj hrani mojo dušo. To ~utenje je Tvoja milost, je Tvoja nenehno podarjajo~a skrb zame, zato da v moji duši ni bole~in. ^e pa kakšna bole~ina kdaj malo zaskeli, jo sprejmem in z najino skupno tišino `ivim naprej. Jezus, kadar globoko zahrepenim po Tvoji beli hostiji, mi Sveti Duh podari bli`ino tvojega spodbudnega in o~etovskega pogleda. To je tako nedojemljivo, vendar zelo resni~no. Tvoj o~etovski pogled odpre pot tudi do Tvojega srca in na ta na~in sva oba resni~no skupaj. Jezus, Ti veš, kako zelo potrebujem pogovor s Teboj, saj se bo navsezadnje vsaka moja pot ob ~asu zdru`ila s Tvojo. Zato Te prosim, prihajaj k meni, ne obidi mojega `ivljenja. Prisluhni resnici v moji duši, da bova obsorej za vedno eno, Ti in jaz. *** Dotik je tih, a zelo zaznaven. Molk je ne~uten, vendar potreben. O da bi prav mol~ala in prav dajala. O da bi prav zaupala in enkrat do~akala, kar tako zelo `elim. .   # *** Dragi Jezus! To pismo Ti pišem z bli`ino srca, ki si zelo `eli svete maše. Ta `elja je za zdaj nedosegljiva, ni pa nedosegljivo Tvoje Srce. Je zelo z menoj. Tako kot pri vsaki sveti daritvi. Jezus, vem, da Tebi ni ni~ neznanega, kar zadeva mojo vero in kar je Tvojega in mojega. Pa vendar bi Ti rada zdajle povedala, da je meni vedno nekako druga~e kot morda komu drugemu ob do`ivljanju svete daritve. @e trenutek, ko duhovnik re~e: “V imenu O~eta in Sina in Svetega Duha,” me potegne iz prostorja, kjer se dogaja sveta daritev. Z menoj so in niso ljudje. Zakaj? Morda zato, ker me ve~krat tesni, da ljudje premalo sprejemajo toliko Tvojih skrivnosti, da se bojijo Tvoje globine ... Meni pa je ravno Tvoja globina tako zelo potrebna, saj prav v njej lahko prosim za ljudi, ki jih Ti neprestano iš~eš in se jim daješ ravno s svojo globino. Jezus, Ti si nam vsem podaril toliko vrednot in blagoslova s svojo sveto daritvijo. Ti za vsakega izmed nas veš, kdaj je prav, da se kaj odvzame, kdaj se kaj doda. Pri meni o tem ni dvoma, saj sem `e nekajkrat do`ivela prav ob prejemu obhajila, da si se mi razodel in dal prav v trenutku moje nevidne bole~ine in nemo~i. Vedno, ko mi je duhovnik izro~il Tebe v sveti hostiji, sem vsa za`ivela notranjo sproš~enost in veselje. Vsa sem se, da tako re~em, “stopila” v Tvojem ozdravljenju. In vsa sem vedela, da lahko samo zaradi Tvojega ozdravljenja upam in zaupam, da bom, ko bo za to ~as, spet in spet ljubila vse ljudi, tudi ljudi, ki jih danes še ne zmorem dovolj in prav ljubiti. Jezus, še mi dovoli in mi pomagaj, da se ti bom izro~ala v pristnosti in nenarejenosti. Še me objemaj po svojem svetem Srcu, da bom lahko iskala in resni~no hrepenela po Tvoji volji. *** Dragi Jezus! Sprejeti na obisk gosta, ki predrami dušo in zbudi srce – tak obisk je mo`en samo s Teboj, vsemogo~ni in usmiljeni Gospod! Oba sva se za~utila. Ti si me blagoslovil v Duhu s hostijo in duhovnim spremljanjem svete daritve. Prisostvovala sem sveti daritvi in topel ob~utek, da sva v bistvu nelo~ljiva in med seboj vedno povezana, je blagoslovil nedeljo. Posebno veselje me spodbuja ob zavedanju, da se me tako bole~ina kot veselje dotakne preko solza. To niso solze, ki jih ~lovek joka mimogrede. To so solze duhovnega zadovoljstva, prepri~anja, da sem s Teboj, Gospod, lahko vedno prisotna s Skrivnostjo nedotakljivega, ve~nega bogastva. To je pravzaprav temelj vse moje biti, ki je bolj, ko se je zavedam, neobi- ~ajna. Pa vendar, to je moja bit, to je milost, ki se gradi na milosti darovanja, milost, brez katere bi umrl moj duhovni svet. Naj se mi ljudje ~udijo ali ne – zame je predvsem pomem- bno truditi se in negovati duhovno resni~nost in hrepenenje v njej. .    *** @iva voda @iva voda, neusahljiv studenec, v Tebe se vsa pretakam, se osre~ujem v zaupanju v Tvojo modrost. @iva voda, dotikaj se me, osve`uj me, ogrevaj me, da bom v Tvoji zvestobi še dolgo pila Tvoj napoj. *** Dragi Jezus! Kar zdajle ti moram povedati, da te ~akam. Tvoje bele hostije se ne bom dotaknila, ampak te bom v dušo sprejela tiho, v hrepene~i spokojnosti. Naj ti povem tudi to, da tak sprejem ve~krat potrebujem. Zakaj tedaj sva res samo midva skupaj. Midva in najina resni~nost. Ti razumeš mene, jaz pa se s hrepenenjem po tebi ~istim in u~im poslušati tvojo dušo in tvoje srce. Lepo mi je, moj Jezus, ker me vedno sprejemaš, ko pridem na obisk k tebi, saj se tako zavem, da smem upati in zaupati, da bom v ve~nost prišla s tvojo ljubeznijo, varna v tvojem srcu. Jezus, poskrbi tudi za vse tiste, ki ~akajo nate, pa morda ve~krat nimajo nikogar od ljudi, da bi jih pripeljali k tebi. Podarjaj svoj pogled in svojo sr~no bli`ino tistim, ki jih nih~e ne razume. Pomiri svet, ki je danes tako grenak. Jezus, hvala ti za tvojo sr~nost in zvestobo. *** Tiha in razbolela sem te ~akala, Jezus. V molku svoje duše sem klicala tvoje ime. Zdaj si spet v meni. Ista bela hostija je pregnala grenkobo. Tvoja hrana je `ivljenje za mojo notra- njost. Kako pusto je `ivljenje, ~e ni polno v duši. Kako prazen je trenutek, ko so ljudje ob tebi, pa vendar jih ni, ker smo si notranje premalo blizu. Vendar je tu dokaz Ve~ne bli`ine. V tej bli`ini se vsak ~lovek lahko dvigne. Zato naj bo blagoslovljeno vse, kar mi podarjaš in s ~imer mi poveš, da si vesel mojega `ivljenja. Tvoja bela hostija je moja sedanjost in moja prihodnost! .   # *** Dragi Jezus! Danes imam veliko `eljo, da te sprejmem v svoj objem z dušo. Belo hostijo tipljem v nevidnem hrepenenju. Zanimivo, da me to osvobaja. Veš, svet se mi te dni zdi tako name- tan in hladen. In morda se zato v svojem srcu toliko bolj zavedam, da bo tudi moj odnos do tebe bolj iskren z mojo odkritostjo, kakor pa s kakršno koli “navlako”. V nametanem svetu se ~lovek pravzaprav lahko zanese samo na svobodo s teboj. To je velika milost. V tej svobodi – tako slutim – bom lahko ohranila in krepila svojo osebno vero. Druga~e ... Jezus, tako si zanesljiv in stvaren. Ohrani vse svoje zveste duše (tudi mojo) v svoji svobodi in pusti, da še naprej zaupamo v sre~o s teboj. *** V~eraj sem kon~no spet prejela Tvoj kruh, Gospod! Sprejela sem ga v umirjeno dušo brez tesnobe, v hvale`nosti, ki jo premorem. Moram Ti pa tudi povedati, da mirno ~akam na zakrament sprave, pravzaprav vem, da moram tokrat zanj dozoreti in izbrati pravi trenu- tek. Zakaj v sebi sem napolnjena z Bo`jim in to je zaenkrat dovolj. Zakaj Bo`je me varuje pred hudim in me v vesti opozarja, kaj smem in ~esa ne smem. Ne da bi si `elela zakramen- ta sprave. Enostavno imam ob~utek, da je moja duša nekako duhovno v tem zakramentu, zato mirno ~akam, da zakrament sprejmem po duhovniku, ko bo res ~as za to. Gospod, tvoja spokojnost je zdaj najbolj potrebna moji duši in mojemu srcu. Ni~ si pravzaprav ne `elim, samo vem, da sem cela v Tebi. Prosim te, preobrazi me in pazi name! .  “Po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo …” (iz Misala) Priprava kruha, ki bo pri posvetitvi spremenjen v Kristusovo telo, foto: Janez Oblonšek.