153. »eviim.
I Ljubljani, f Ustrtek, B. julija 1915.
Uilll. leio,

»Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen:                  .             v upravniku u prejeman: jelo leto naprej    .    .    •    .    K 24'—  1  ćelo leto naprej    .    ,    .    .    K 22*— »ol leta       „       .   .   .   •    , 12— 1 pol leta       „       •   .   .   .    . 11"— Četrt leta      „       .....6*— 1 četrt leta      „       .....    550 na mesec     „       •   •   .   .    w    2'—  1 na mesec     „       •   •   .   •    »    l*yo
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 3 redni stro: Bnailova ulica *t- 5 (v pritliJju levoj tcltfon ftt. 34.
Iiksia vsak iaa ivtćer isriearii nećete In praznike.
Inserati veljajo:   petciostopna   petit  vrs!.i   iz. enkr.it   po   16 vin., za   dva!<rat
po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po \1 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 via.
Poslano vrsta 30 vin.  Pri večjih  insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d^ to je administrativne  stvari.
——   Posameioi itevilka velia 15 vinsrfev.   —^—-
Na pismena nni.-cila lirez  istodobne vpcslUve iurornine se ne ozira.
„Narodna 'iskaraa" telefcn št 85.
.Slovenski Narod* velfa po pottl: za Avstro-Ogrsko:                                           « KcmČljo: ćelo leto skupaj naprej     .   K 25-—     ćelo leto naprej        .   .   .   K 30 — P01 leta       »         »»     •   *    • ^'TZ       za Ameriko in vse druge dežele : četrt Jeta     „         „     .   .    .    tv50        **                                   B     „ w na mesec     „          m     •   .     .    2 30      celo leto naprej    .    .    .    .    K 35.—
Vpra^anjern glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon St85'
^H      4&                                  flfe                                                            SB                          ^B                            ^k^^^B        ^fc         ^B                            ~^ ^k
ITALUANI SO VCERAJ OBNOVI-LI SVOJE BREZLSPEŠNE NAPADE. — TRST BOMBARDIRAN OD LETALCEV.
Dunai. 7. juiija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:
»talijansko   boji^če.
Na goriški bojni fronti je nasta! najprvo precejšen mir. Po predvče-rajšnji zmagi so morale naše čete za« vrnit! se nekai inalodušnih ponoćnih napadov proti goriški mostni utrdbi in p^ziciiam na planoii.
Včeraji ie priče! sovražnik zno-va ljuto streliati iz topov, ponoči pa so sledili zopet brezuspešni šunki slabejših moči.
kalijarski letalci so metali bombe na Trst, ne da bi povzročili znatne škode.
V  krnskem ozem'ju Ie sovražnik zopet napadel neko skalnato   kopo, kateri so veljali   njegovi   napori  že prele. Vrli hranitelji so napad, kakor vedno odbili. Pred našfmi poziczjami se razprostira pravo mrtvaško polje.
V  koroškem in tirclskem obmej-nem ozemlju se boj  topov  mestoma nadaiiuje.
Nainestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fml.
Položaj na primorski fronti.
Poražena tretja italijanska ar-rnada se reorganizira in nadomestu-je svoje izgube. Zato je nastal na so-ški frenti sprva precejšen mir. Kma-lu pa je začela italijanska artiljerija zopet svoje ljute kanonade, ki imajo pred vsem pač ta namen, motiti naše čete v odmoru po izvojevani zmagi. Oficiialni komunike poroča. da so izvršili Italijani tuđi posamezne slabot-ne napade, ki imajo pred vsem pač izvidni pomen. V kratkem se bo pokazalo, v koliko so se dali Italijani prepričati, kako neuspešni so navali na naše toliko kakor nedobitne po-stojanke.
Bombardiranje Trsta je očito kršenje mednarodnega prava, kajti Trst je popolnoma odprto mesto. Napad italijanskih zrakoplovov izvira pač Ie namenu, vznemiriti tržaško prebivalstvo. Vojaško pomembne škode italijanske bombe nišo povzro-čile.                      *
INcvi    navali   na   geriško   mostno utrdbo.
Diinaj. 7. julija. Iz vojnega čas-nikarskega stana poročajo: Včeraj popoldan so priceli Itulijani zopet ljuto obstreljevati goriško mostišče. Že uopolune je naskakovala iniante-rija, toda brozuspešno. Posebno trdo-vratni so bili italijanski napadi na Hoberdobsko planoto. Boji so trajali do pozne noći. Je po polnoči <o izvršili Italijani svoj zadnji napad. Pri tein so navalili bersaljerji brez pu.sk, obDroženi ie z rojnimi granatami. Sovražnik ie imel zopet velike izgube. Naše čete so občudovania vred-ne. Z neprekosijivo vztrajnostjo prc-našajo artiljerijski egenj, pred kate-rim se je tem težie varovati, ker se na trdih kraških tleh ne dajo novsod napravili kritja in jarki. Kjerkoli se jim nudi prilika, prehaiaio naše čete k uspešnim proiinapadom. Naše izgube so mnogo manjše kakor pa italijanske.
Pri Tržiču.
Neki vojni poročevalec se je na železniškem vozičku pripeljal na 4 km blizu Tržiča. Videl je mesto ne-poškodovano. Tuđi tovarne družbe ^Adrije« nišo mnogo trpele.
V Kanalski dolini.
Iz C e I o v c a poročajo: Pri iz-bruhu vojne se je moralo prebivalstvo Kanalske doline izseliti. Italijani se nišo upali v dolino ter so marveč se svojo Pontebbo izpraznili. Le od daleč so obstreljevali kanalske kraje — toda brezuspešno. Prebivalstvo se v zadnjem času zopet   vrača   na
svoja  domovja.  (»Freie  Stimmen.«)
*            *
ITALIJANSKO    URADNO    PORO-CILO.
Italijanski generalni štab javlja dne 3. julija:
Naša artiljerija nadaljuje obstre-ljevanje narbojetskih in predilskih utrdb z velikim učinkom. Naša ofenziva na kraški planoti se uspeš-no razvija. V včerajšnjih bojili smo vjeli 400 sovražnikov. Preteklo noč so obmetavali naši zrakoplovi neko sovražno taborišče v blizini Dober-doba in pa železniško križišče Dorn-herg-Prvačina z bombami. Poško-dovan je kolodvor v Prvačini in pa tir, kjer se odcepi železnica. Zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani.
(Res je te, da so poskusili Italijani pri Dornbergu-Prvačiiii po^ko-uovati neko odcepitev tiikozvanega slepega tira. Pri Dornbergu se od-cepi železnica na Ajuovščino.)
DROBNE   VESTI   IZ   ITALIJE.
»Popolo d' Italia < javlja, da je ponudil Salandra znan em u republikancu Barzilaiju ministrski portfeij. Barzilai je rojen Tržacan in naj vsto-pi v kabinet kot zastopnik »terre irredente«.
K^kor poročajo budimpeštanski listi, vlada v heliji raui neuspehov arniadc na bojišču zeio mučno raz-položenje.
^Corricre ddla Sera« javlja, da ie prispelo en s:un dan J3 vlakov ra-njCHcev. List je bil radi tz vesti kon-iisciran.
V Krminu so orsodili Itatijani nekega Avsirijca raui vehunstva na smrt.
Letina je letos v Italiji vsled jako deževnega vremena zelo slaba.
Mada je odredila, da se preustroji oP milanskih tovaru, ki bodo pričeie izdelovati granate in torpede. Tovarne so organizirane nu združeni podlagi.
Avstrijski mrnifest med i.aSiiansknni
vojaki. — Ksćoslatr« saniietzie raz-
mere v Iialiji.
Lugano, 7. juliia. (Kor. urad.) Z običajnim ogorčenjem sporoča »Agenzia Stef*iniv< nov manifest, ki ic bil s pomočjo zrnkoplovov vržeii v itaiiicinsk^ vrste in ki poroča it?li-janskim vojakom o avstro-ogrskih zmas'ah in pravo zgo'Jcvino, kako je nastala italijanska vojnn. Nato se enkrat ponavlja r^entura. protest, ker so Avstrijci vjeli italijanske vo-jaške zdravnike in nosače rar.iencev. Ta protest je očividno za to iiamc-njen. da nekoliko odvrnc štcvilnc pritožbe glzde poma^ijkljivosti itali-jan. sanitete in glede zla, ki nasta ja vsled tega in ki se težko obeuti. »Perseveranza« in »Corricrc uella Sera omenjata velika nasprotja, ki obsioiaio navzlic temu, da jib skuša generalna nadzornica vojvodinja Aosta, izravnati, med vojasko sani-teto in Rdečitn križem in ki so do-vedla do tega, da so z rarjenci na ne-7aslišan način ravnali. V Milanu v voincin pasn primanjkuje na primer vojaškim bnlnicam periia. Rdeči križ sicer izdehijc periio, vendar pa ga ne da vojaškim bolničaru. Bolniške strežnice po pokliču nočejo priti v dotiko z italiianskiini damami Rde-čega križa, ker dvomijo o njihovi praktični sposobnosti. Tuđi tožijo, da se za vlake z ranjenci na kolc-dvorih, na primer v Milanu,    često-
krat ne dobi niti kozarca vode. Po poročilih »Tribune« o rusko-italijan-skih pogajanjili glede izvedbe znane ruske ponudbe, da hoče Rusija izro-čiti Italiji avstrijske vjetnike italijanske    narodnosti, je razvidno,    da
Rusija priznava italijansko narodnost izključno le onim vjetnikom, ki prihajajo z laškega Tirolskega, in ne glede na irdividuelno italijanski jezikovni običaj tuđi onim iz Jadran-skega ozemlja.
1 lis pii lii so tali
psile nove msRg rezei.
SITUACNO POROCILO.
Dunai, 7. julija. (Kor. urad.) Severno cd Krasnica ss je bitka, v Katero so posegle mečne ruske rezerve, znova živahnsjše razvila. Rusi so izvršili na več krajih proti-nf:r7r.Ge, katere pa so naše čete odbile.
ODBITI RUSKI NAPADI NA FRONTI PRI KRASMKU. — OB ZLOTI LIPI 3S50 RUSOV V.IETIH.
DunaJ, 7. julija. (Koresp. urad.) U radno razglašajo;
Rusko  bojišče.
Na fronti arniade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se boii nadaljuje-}O. Prisnela ruska ojačorna, ki so na več krajih prešla k napadu, smo z ve-Hkimi iz^iibaml cdfcsli. ŠtevHo vjet-nikov se je še nadalje zvišalo.
Ob Buku !n v vzfiodni Galiciji je poleža} tieizpremeirjen.
V boiih ob doienji Zioti Lipi smo vjeli cd 3. do 5. julija 3859 Rusov.
Namestnik načelnika generalnoga štaba Dl. II6 f e r, fini.
NAPREDOVANJE   NEMŠKIH   ČET ZAPADNO OD VISLE.
BeroJin, 7. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno  bojišče.
Zapadno od Gorenje Visie smo dobro napredovali.
Vzhodno od Visle ni poročati o nlkakih večjih spremembah.
Pri zasledovanju k Zloti Lipi smo vjjeli od 3. do 5. julija 3S50 sovražnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
m                          m
*
POLOŽAJ     NA    SEVERNEM POLJSKEM.
Berolin, 7. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Vzhodno    bojišče.
Stevilo vjetnikov južno od Blal-Blotowa se ie zvlšalo na 7 častnikov in okroglo S00 mož. Nadalje srne ugrabili 7 strojnih pušk in bogate pionirsko skladišče.
Na Poljskem, južno od Visle smo osvojili visino 95 vzhodno oč Dolowatke južno Borzymowa. Ru-ske izgube so dosedaj znatne. Vple-nili smo 7 strojnih pnšk, 1 revolver-ski top in mnogo pušk.
Dalje proti severu blizu Visle smo odbili ruski sunek.
-   POLOŽAJ  NA  SEVERNEM BOJISČU.
Poroča se: V bitki Krasnik-Za-mošč je nastal prestanek, ki pa bo mini!. Armada nadvojvode Franca Ferdinanda pušča, da se valovanje ruskih napadov razbije ob njenih, pred kratkim zavojevanih poziciiah. Tuđi enajsta armada, stojeća na vz-hodu od nje, caka za sedaj. Prvi s pomočjo močnih rezerv storjeni sunek Rusov se je razbil ob naši fronti Jožefov - Krasnik - Kielce - Trno-gora. Ta taktika se je doslej povsod obnesla: iz uspehov naših protinapa-dov smemo v kratkem pričakovati dalnje napredovanje.
Iz Crnovec se poroča: Na besa-rabski mejni fronti in gozdnatih mej-nih gorah se vrše neprestano artiljerijski boji. Streljanje topov se sliši do črnovec. Zaradi velikih izgub, provzročenih po naši artiljeriji, so morali Rusi zapustiti nekatere svojih dosedanjih dispozicij in se umak-niti. Severovzhodno od Crnovec se razvijajo boji ugodno za avstrijske čete. Ruski letalci, ki jih je zadnji čas prišlo večje število čez avstrij-sko fronto, so bili redno pregnani; dva letalna stroja sta bila poškodo-vana.
RUSKO URADNO* POROCiLO.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Brez datuma. Dne 2. julija je
LISTEK.
Mori v bojni dti od Sofi.
Mračilo se je. Temni oblaki so pokrivali nebo, ko smo dospeli v vas M., ki se nahaja v blizini strelnih jarkov. Predno srno odrinili iz vaši, je začel naletavati dež in nas potern docela premočil. To srečo smo imeli se vsakokrat, kadar smo morali v bojni crti nadomestiti kak drug od-delek. Tako smo tuđi to pot dospeli mokri v jarke, ki so bili že polni vode in blata. Notri je bil vsak postavljen k svoji luknji, kjer je moral paziti, če bi se slučajno približal kak sovražnik.
Ta noč nam je potekla mirno; le semintja je počil kak strel. Proti jutru pa se je razvil ljut artiljerijski boj. Šrapneli in granate so nas obsi-pale neprenehoma ves dan, toda brez vsake škode.
Pozno v noč je končno sovraž-na artiljerija utihnila, a že nam je začela nagajati infanterija. Okoli druge
| ure ponoči, ko je dež naibolj li!, so se do nas priplazile manjše sovražne čete. Oddaljene kakiti 300 korakov od nas, so začele streljati z vso na-glico z namenom, da bi se jim mi oglasili. Toda slovenski fantie se ne dajo tako premotiti. Nihče se ni od-zva! italijanskim strelom. S tem je bil sovražnik prisiljen, napasti naŠo postojanko. To smo mi hoteli, to smo pričakovali. S klici »Avanti!« in »Ewiva Savoia!« se je sovražnik zavalil na nas in — odbili smo ga si-jajno. Boj je trajal komaj četrt ure, nakar so se morali Italijani z veliki-mi izg:ubami umakniti.
Drugi dan so Italiiani ponovili napad s pomnoženimi silami. Tuđi ta napad je bil z velikimi izgubami za sovražnika odbit. Boj je bil nekoliko hujši kakor dan poprej, a naši fantje so se sijajno obnesli.
2e pri tem napadu smo zapazili, kako neradi se spuščajo italijanski pešci v boj z nami.
Dobre pol ure po odbitju tega napada je sledil tretji napad, ki je bil naravnost grozovit. Ogenj od naše strani je bil tako hud, da je bil sovražnik — kolikor ga je sploh ostalo
— prisiljen, odložiti orožje. »Non sparare!- (ne streljati!) so klicali in držali roke kvi£ku, v znak, da se vdajo in prosijo pardona.
Napadi kakor tuđi artiljerijski boji se vedno ponavljajo, toda vedno z istim koncem, namreč brez uspeha.
Najlepše pozdrave vsem slovenskim rojakom. Planinci borno branili svojo domovino do zadnjega!
0 UMA
Spisal C. Q o 1 a r.
(Konec.)
Drugic je zahreščal trd in sko-raj sirov glas, da se je prestrašila. Ko se je ogledala, je videla prihajati po poti sloko in visoko branjevko, z zvrhanim jerbasom Češenj na glavi. »Punčka, ali kupiš češenj?« Ustavila se je pred njo in odložila jerbas, in Marjanica je strmečih in žejnih cči gledala rdečo grmado, Češnjo pri češnii, z ocrni je pila in srkala hlađen sok in zobala in grizla sladko meso. Trepetala je in drhtela
in pozirala v mislih in    željah   vab- | liivi sad, ki se je sinejal pred njo in se ji ponujal in jo mamil.
«No, punčka, ali ne bi kupila češenj? Pokusi eno!«
In branjevka je je podala lepo rdečko, in ko jo je Marjanica povži-la, se ji je skoraj zameglilo pred ocrni, toliko sladkosti je občutila na jeziku, v grlu in po vsem telesu.
»Saj bi rada, pa nimam denar-ja,« je drgetaie izustila pastiričica in na jok ji je šio in tresei se je njen glasek.
^Denarja nimaš? Potem seveda ni nič,« je iekla trdo branjevka in zadevala jerbas. Skoro ga je že imela na glavi, a premislila si je v zad-jem trenutku in ga postavila na tla pred Marjanico.
»Glej, glej, punčka, kakšno lepo kiklico imaš,« je povzela in jo začela otipavati.
»In skoraj nova je še. Kedaj pa si jo dobila?«
»O Binkoštih,« je odgovorila Marjanica, zelo vesela prijazne ženske, in je samo to pričakovala, kdaj ji iznova ponudi sladko češnjico.
»Daj jo meni punčka, saj ti je ni treba. Zdaj je vroče, meseca julija, in to blago je veliko pregorko. Pa ti dam češnjic, dve perisci polni ti jih dam, polno naročje ti jih nasujem. , Poglej, kako so rdeče in debele in sladke. Pokusi!«
Marjanica je zopet pokusila, in uboga pastaričica ni mogla verjeti, • da bi bila tuja ženska v resnici tako dobra in bi ji dala dve polni perisci presladkih češenj za kiklico, ki jo je dobila zastonj.
»Ali hočeš, punčka?«
Marjanica ni nič rekla; vstala je in se slekla. In ker ni imela srajčice, je stala čisto naga pred branjevko. Svetilo se je njeno beio telesce in bila je kakor nedotaknjen cvet, ki ga prvič solnee poljubi.
»Sedi punčka, da ti nasujem češenj.«                                                    ,.
In punčka je sedla in je dobila polno naročje sladkih rdečk. In jih je hrustala in pila, zobala in srkala, smejala se je in pela. In nič ni vede-la, da je naga.
;ii
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 8. julija   1915.
153. štev.
angleški podmorski čoln v gdanskem zalivu z dvema torpedoma razstrelil na čelu nemške eskadre stoječo lad-jo tipa »Deutschland«. Ena naših tor-pedovk je trčila ob nemški podmorski Čoln, ki se je hotel približati našim ladjam. Ta Čoln ni prišel več na površje; naša torpedovka je bila le neznatna poškodovana- Pri Szavlah in zapadno Niemena nič novega. Okrog Edrabna je močen boj z mi-nami. Blizu vaši Konhes (?) smo za-vzeli mino in razstrelili 22 pudov dinamita. Ob Bzuri pri vaši Sonhas (?) Suha ali Zukov se je poskusil sovražnik približati našim jarkom, a je bil odbit. V smeri na Radomut so naše čete 3. julija zavzele jarke več avstrijskih bataljonov. iMed linijo ob Visli so bili med 2. in 3. hudi boji. Sovražno ofenzivo ob potoku Cvrri-ca (?) smo uspešno odbili. Sovražnik se je močno trudil, da bi vzhodno mesta Krasnika prodrl proti Bvhair, kjer so bili njegovi napadi v noči 3. t. m. odbiti; izid boja Še ni znan. Sovražnik poskuša neprestano, da bi prodrl v smeri Zamošč - Krasnostav, kjer so se vršili najsrditejši boji pri tetivu Voliće v Vieprz, na liniji vaši Tarjomeki (?). Ta vas, ki jo je bil sovražnik zvečer zavzeh je prišla 3. t. m. zjutraj zopet v naše roke vsled Jirabrega napada polka generala Si-manova. Sunek sovražnika na Gnilo Lipo je bil preprecen, na knr so se naše patrulje v noči 4. t. m. umaknile proti Zloti Lipi.. Na Onjesterski fronti ni nobene premembc.
Išče.io krivce.
Iz Bukarešta se poroda Seco-lu«, da so baje izdajstva generalov nemškega rodu kriva ruskih pora-zov. Po obešenju polkovnika Mjaso-jedova se je baje izkazalo, da je general Rennenkampf kriv ruskega poraza v vzhcdni Prusiji. Enkrat, da so mu prizanesii, pri Lodzu pa da je storil novo izdajstvo in je zdaj v ječi. Tuđi poraza generala Dimitrijeva ob Dunajcu. da je kriv neki nemški ge-.neral, ki je izmikal prošnje za po-moč. — Dalje poroča isti list, da general Dimitrijev ni kriv poraza ob Dunajcu. Dasi je vo padcu Przemv-sla dobil novih 40.000 mož. je vendar vedel, da v slučaju napada njegove moči ne bodo zadostovale in je za-hteval od generala Dragomirova, naj mu posije nova ojačenja. Drago-mirov pa tega ni stori in je vsled tega odstavljen.
BALKANSKO B0J1ŠČE.
PORAZ ČRNOGORCEV PRI TREBINJU.
Dunaj, 7. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:
Na višinah vzhodno od Trebi-nja se je vrsi! zadnje dni boj, ki ie potekel za naše čete ugodno. V napadu so osvojili nekateri naši odde!-k\ po kratkem liutem boju neko crnogorsko prednio pozicijo ter so po-gnali Crnogorce na bližnje visine nazai. Dan nato je izvršila približno ena crnogorska brigada po r.iočni ar-tifieristični prmravi ^mtinapad; libela pa ie v ognju naših čet take izgube, da se je čez nekaj časa umaknlta v svojo glavno pozicijo, odkoder ie bila udarila. Več naših ietalcev ie uspešno poseglo v boj z bombami in strojnimi puškami. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
Požar u Arrcfsu,
katedrala ziorela.
ŽIVAHNI BOJI NA ĆELI ZAPADNI FRONTI.
Đerolin, 7. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. dne 7. julija 1915:
Severno od Yperna so včerai vdrle angleške čete v en izrned naših strelskih jarkov: zvečer smo jih zopet prepodili. Zahod no od Souche-za smo odbili dva sovražna ponoćna napada. Pri obstreljevanfu sovražnih čet, ki so se zbirale v Arrasu, Je pri-čelo raesto goreti. 2rtev požaria je bila katedrala.
Med rekama   Maas in  Mosel se. živahno bojujejo.
Južnozahodno od Les Eparges le sovražnik nadaljeval svoje priza-devanje, zopet osvojiti pozicije, k! smo mu jih pred kratkim iztrgall. Pri prvem napadu so prišli Francozi v en del naših obrambnih črt. S protl-sunkom smo zopet zavzel! jarke ražen enega kosa v izmeri 100 metrov. Sovražnik je pustit eno strojno puško. Dva nadaljna šunka nasprotni-kova, kakor tuđi napad ob Tranchee so se popolnoma ponesrečitt.
Na po! pota AHIy - Apremont smo mi napadli. Osvojili smo sovražno pozicijo v širini 1500 metrov ter vjeli pri tem več nego 300 Fran-cozov.
Pri Croix de Carmes (Pretrski gozd) je danes ponoći sovražnik ne-pričakovano izvršil protinapad; sovražnika smo odbili. Ob Sudlu v Vo-gezih smo v naskoku zavzeli en kos sovražnega jarka ter ga napravili ne-rabnega za sovražno obrambo.
V Champagne južnozahodno od Suippcsa so naši letalci z uspehom obmetavali sovražno taborisče.
Vrhovno armadno vodstvo.
Foi o  jćena francoska   ofenziva   na Flanderskem.
Kakor poročajo iz Havra, se je zopet izjalovila napovedana ofenziva frant:osko - angleško - belgijskih čet na Fianderskem pod generalisimom Joifrejem. V taborju zaveznikov pri-čakujejo ravno nasprotno, nanireč dvojno ofenzivo Nemcev proti Calai-su in Verdunu.
Belgijska in angleška fronta.
Kakor poročajo časopisi, je belgijska fronta sedaj dolga 54 kilome-trov in jo brani HHt.000 Bclgijcev. Anglcško fronto v Belgiji in Franciji brani 700.000 mož, vendar pa je ta fronta samo se enkrat tako dolga, kakor belgijska. Belgijske, v Franciji izvežbane rezerve štejejo 40.000 mož.
DELO    NEMSKIH    PODMORSKIH COLNOV.
-•»National Tidende« poroča iz Londona o norveški ladiji »Kopka«, ki je bila pred kratkim napadena f>b irski obali od nekega nemskega pod-morskega čelna: Moštvo je bilo Iad-jo zapustilo. Ta pa se ni potopila, marveč je včeraj dosnela v Queen-sto\vn. Lesni tovor, ki je bil name-* njen za Anglijo, je ostal nepoškodo-van, rnedtem, ko je bila ladja močno poškodovana.
Nemški letalci nad Harvvichom.
London, 7. julija. (Kor. urad.) Admiraliteta razglasa: Nemško uradno poročilo z dne 4. t. m. je naznani-lo, da so nemški !etalci metali bombe na Sandguard-Fort in na Har-wich. Dejstvo je sledeče: V soboto ziutraj se je pojavil neki nemški hi-drcplan in neki navadni aeroplan v okolici Karwiciia. Obe letali sta le-tali jako visoko. Naši letalci so se ta-kc] dvignili. jih zasledovali in nrepo-dili. Nemški letalci so vrgli bombe v morje. Uiti so mogli le s tem, da so se dvignili jako visoko.
*
FRANCOSKO     UPADNO    POROČILO.
Pariz, 5. julija. Uradno vojno po-ročilo od včeraj p^poldne: »V okolišu severno od Arrasa je napadel sovražnik v stisnjenih formacijah tekom noči naše pozicije na pol pota med Angresom in Ablainom, severno od ceste Aix-Nculettes-Souchez. Naš križni ogenj in ogenj strojnih pušk je razpršil napadalce ter jim pri-zadjal težke izgube. V Argonih ćelo noč neprestana kanonada in strelja-nje pusk od cesti Binerville-Vienne le Chateau do Four de Pariš. Poro-čali so o nekaterih popolnoma kra-jevnih infant. akcijah v okolišu Fon-taine au\ Charmes, ne da bi se bile crte iznrcmenile. Na fronti od de la Have so poskusili Nemci proti pol-noči r-o Ijutem obstreljevanju napasti naše strelske jarke. Severno od Regnieville je preprečil naš lirižni ogenj naskakovalce pri prodiranju. Pred Fevem se je moral en bataljon, ki je prišel do bodečih žic, dvakrat umakniti. Z ostale fronte ni ničesar poročati.«
Uradno vojno poročilo od snoči: »Precej živahni artiljerijski boji v Belgiji, v okolici Nieuporta in na fronti Steenstraatc-Het Sas, v od-seku severno od Arrasa in na des-nem bregu reke Aisne. Pri Passv se vedno traja boj z minami. V Argonih boji z ročnimi granatami in zračnimi torpedi brez infanterijskih spopadov. Na višinah Maase in v Vogezih na-vadna kanonada.«
•      •      •
DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE.
»Times« poroča iz Bombaya, da se ]e začela izdelovati v Indiji municija na debelo. Vse državne železni-ške tovarne so se spremenile v več-je ali manjše municijske tovarne. Tuđi izdelovanje jeklenih predmetov v Indiji se je pričelo z veliko vnemo.
Iz Londona poročajo, da vsebu-Je zadnji seznam izgub imena 80 častnikov in 1659 mož.
Nezadovoljni Belgije!  v Anglii).
Po poTOčilu »Journala« iz Londona je prepovedala angleška vlada v Angliji živečim Belgijcem, da ne smejo odpotovati brez dovoljenja angleških oblasti. Več premožnih Belgijcev na Angleškem je hotelo vložiti diplomatičen protest pri belgijski vladi, a cenzor je prepovedal odposlati to protestno noto.
Boj za Carigrad.
Tursko uradno poročilo.
Carigrad, 7. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Na desnem krilu kavkaske fronte je pognala naša kavalerija po resnih bojih sovražno kavalerijo se dalje nazaj. Predvče-rajšnjim smo v bojih vjeli večje šte-vilo sovražnikov ter ugrabili več plena.
Ob dardanelski fronti je položaj v splošnem neizpremenjen. Navadni boji v strelskih jarkih trajajo se ter so zlasti na desnem krilu pri Sedil Bahru jako ljuti. Naše anatol-ske baterije so v sovražnem taboru povzročile pri Sedil Bahru številne eksplozije in požare. Naši letalci so metali dvakrat uspešno bombe na sovra/ne čete. I>red Ari Burnujem bombardira neki sovražni nu>nitor, ki se je očividno skril za neko bolničko ladjo, naše pozicije na krpnem. Na ostalih frontah se ni dogodilo ničesar bistvcncsa.
Bo]i ob Dardanelah.
Carigrad, 6. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 23. juuija je bil pri Sedil Bahru vjet neki Fran-coz, ki je izpovedal: Hočem z voja-ško odkritosrčnostjo izjaviti, da mi Francozi o prihodniosti operacij pri Pardanelah nismo zaupljivi. Po se-dai doseženi uspehi so pretresli našo hrabrost. Ne verjamein, da bo Fran-cija poslala danes še ojačenja sem-kaj. Ne zdi se mi ugodno, da bi se zanustilo fronto v Franciji. ki je tako važna, ter poslati ljudi semkaj.
Angleži  v  Mezopotamiji.
Carigrad, 6. julija. (Kor. urad.) Iz Bagdada porocaio. da so se morali Angleži iz Schech Scada ob Tigri-su umakniti do Kuv/eita.
Strah   pred   neniškimi podmorskimi čolni  v  Egejskem  moriu.
»Lokalanzeiger - noroča iz Aten: Vest o prihodu sedmih nemških podmorskih čolnov največje^a tipa je povzročila v ERCjskem morju med tamkaj zbranim sovražnim brodov-jem kar največjo zmedo. Pokazalo se je namreč, da je najuspešnejše varstvo pred netnškimi podmorskimi čolni, če se vse ladje umaknejo. Ce bi se tako umikanje večkrat dogodilo, bi imelo to dejstvo po mne-nju mornariških izvedencev za po-sledico, da bi združena armada na suhem pri Galipoliju doživela katastrofo.
Izostala ekspedicija na Bospor.
Poroča se: Rusi so nameravali poslati na Bospor 2U>.000 mož. Transport naj bi bila ščitila velelad-ja, ki je bila 15. aprila tuđi že pripravljena. Toda v zadnjem trenotku so se izkazale take pomanjkljivosti, da se ladja ni mogla pridružiti črno-morskemu brodovju. Sodi se, da bo ladja v enem mesecu popravljena. Sedaj pa je treba pripraviti sele novo ekspediciisko armado, ker prej pripravljena je bila poslana v Ga-licijo.
Ruske sanje o Dardanelah.
Milanski »Secolo« i^riobčuje pismo svojega korespondenta iz Petro-grada, ki vsebuje zanimive izjave Sasonova in Miljukova, vodjo kade-tov, o ruskih namerah pri Dardane-Jah. Oba politika sta izjavila, da je Crno morje rusko morje in da mora iz tega vzroka biti tuđi dohod do tega morja v ruskih roknh. Rusija hoće imeti vrata do svoje hiše odprta. Romunija in Bolgarija bi vsled tega nikakor ne trpeli, kajti Če bodo Dar-danele v ruskih rokah, bo na ta način zagotovljena svoboda in red plovbe. Da si zasigura Rusija to cesto, mora imeti v svojih rokah tuđi spredaj ležeča otoka Tenedos in Im-hros, ćelo ozemlje vzhodno od crte Enos - Midija in v Mali Aziji vse ozemlje od izliva reke Sakaria do zaliva. ki leži nasproti Mitilen in še Brusso. Nekak sporazum med Petro-gradom, Parizom in Londonom se je pač dosegel samo v temeljnih potezah. Iz angleških diplomatičnih vi-rov je izvedel korespondent, da Italija ni udeležena pri tem sporazumu ne posredno ne neposredno ter da tuđi ni primorana se udeležlfi akcij proti Dardanelam.
Sprememha v nemšketn    veloposla-ništvu v  Carigradu.
Nemški veleposlanik v Carigradu baron Wangenheim, je odšel radi bolezni na dopust. Mesta njega pre-vzame carigrajske diplomatične posle knez Hohenlohe-Sangenburg kot veleposlanik v posebni misiji.
Italija in Turči]a.
Kakor smo že javili, je Italija svo-je konzule v Palestini odpoklica-la. Konzuli so iz Adane, Damaska, Beiruta in Aleppa že odpotovali. Sle-
dili jim bodo tuđi ostali konzuli v Turčiji. (talijansko veleposlaništvo v Carigradu še posluje. Do sedaj se zdi, da bi se Italija raje izognila vojni s Turčijo. Morda bo le pretrgala diplomatične odnošaje.
Švicarski listi poročaio iz Pe-trograda: Rusija ne pričakuje, da se bo Italija udeležila operacij proti Dardanelam. Italija tozadevne ob-veznosti sploh ni prevzela.
Iz nevtrclnih držav.
BALKANSKA     UGANKA.
Pod zgornjim naslovom priob-čuje berolinski »Voruarts« članek, v katereni pravi:
Četvorni sporazum je mislil, da ho z intervencijo pridobil balkanske države za vojno. Toda umikanje Ru-sov iz Galicije je precej zmanjšalo vTojno navdusenje: preJvsem v Ro-munski. Cim kritičnejša je postajala vojna situacija za četvorni sporazum, tem boli se ie ta poprijel di-l'lomut^ke  akcije.
Boli rezervirana ie (irska, ki jo je treba ustra-Šiti z izoliranjem, ker je vse obljube do sedaj odbila. Z romunsko vlado se dogovarja Rusija sama s pomočio franeoskega poslanika v Bukarešti. Ruska vlada je vprašala romunsko vlado, ali se hoče odločiti za intervencijo, če Rusija izpolni vse njene zahteve.
»Corriere della Sera-< pravi, da je Bratianu dne 19. junija odgovoril izogibajoče. »Corriere« meni, da se bo Rcmuniia gotovo odločila za intervencijo, vendar pa Bratianu ne mere iti preko javnega mnenja, ki stoji pod vtiskom ruskih porazov v Galiciji.
Med tem je četvorni sporazum izročil tuđi v Sofiji skupno noto, ki zahteva od Bolgarske, naj sodeluje v vojni proti Turčiji, ter ii obljublja kot nlačilo meio Enas-Midija in kos Makedonije. Bolgarska vlada je to po-nudbo odkionila. Bolgar^ki politiki so izjavili, da ponuđene koncesije nišo dovolj jasne in se klicujejo na to, da je tuđi Italija še le tedaj šla v boj, ko so ii zajamčili točne teritorijalne meje. Bolgarska se nadeja, da bo Italija posredovala, da se z Bolgarsko ravnotako postopa glede teritorijalnih koncesij, kakor z Italijo. Isti bol-garski politični krogi izjavljajo, da je boj proti Turčiji za Bolgarsko se-kundarnega pomena, glavna stvar je Makedonija, izhodišče narodne bolgarske renesanse.
Kakor je videti, je zadela akcija Četvornega sporazuma v pravi živec balkanskega problema. Intervencija Italije se je pričela na stroške Srbije. Zdaj naj sledi intervencija Bolgarske tuđi na stroške Srbije, zato je brez-dvomno, da so v Nišu zelo nestrpni, ker se boje, da jim vojna, ki jih je stala toliko žrtev, ne bo prinesla za-željenesra miru. pa se žurijo, da si z zasedanjem Severne Albanije zasi-gurajo zaželjcni koridor do Jadran-.skega morja. Vsled srbskega nasto-pa smatra zopet Italija svoje interese ob Adriji za ugrožene ter izigrava proti Srbiji njenega tekmeca na Balkanu, Bolgarsko.
Med Italijo in Bolgarijo vlada nekako prisrčno soglasje in Italija podpira boigarske zahteve. Tuđi ru-sV:a javnost bi rada »napravila red«. Zato silijo ruski listi, da naj izroČi Srbija en del Makedonije takoj glede ostalega makedonskega teritorija pa raj se sklcne dogovor pozneje.
Navzlic vsemu temu »ne odgo-varjajo vesti, ki prihajajo z Balkana, povsem pričakovanju četvornega sporazuma«, kakor pravi ^Corriere«. Fntenta bo torej izvršila nove korake.
Pa ne le Bolgarija, temveč tuđi Romunija apelira na solidarnost Italije — proti ruskim aspiracijam v Crnem morju in v Dardanelah.
Tako se poraiajo na Balkanu nove konstelacije in novi konflikti. Kdo jih bo razrešil?
Ruski diplomati o politiki balkanskih držav.
Petrograd, 7. julija. (Kor. urad.) Kakor poroča »Rječ«, ne pričakujejo odgovorni ruski diplomati za bližnjo bodočnost nikakršne izpremembe v politiki balkanskih držav. Pogajanja trojnega sporazuma z Bolgarsko in Romunsko ne napredujejo. Z Grško se sedaj ne vrše pogajanja, ker čaka-jo na sklicanje parlamenta. Osvojitev Skadra od strani Crnogorskih Čet po naziranju diplomatičnih krogov ni-ma odločilnega pomena. O usodi Skadra bo odločeval bodoči mirovni kongres ne glede na to, kdo je slučajno zasedel ozemlje. Do tedaj velja Se. vedno sklep londonske koriferen-
ce glede Albanije. Da je Grška za-sedla en del Albanije, Italija pa Va-lono, se je zgodilo z dovoljenjem velevlasti, dočim te nišo dale dovolje-nja, da bi Crnogorci zasedli Skader.
Radoslavov o balkanskih vprašaniih.
Iz Berolina poroča »National-Zcitung < o pogovoru nekega sotrud-nika z bolgarskim ministrskim pred-sednikom Radoslavovom v Sofiji. Na vprašanie. kako razmerje vlada sedaj med Bolgarijo in Romunijo, je odgovoril Radoslavov: »Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo so ne-prenehoma v teku. Zdi se, da pote-kajo zadovoljivo, nišo pa še zaključena. Romunija se še ne more koiičnoveljavno odločiti. toda njena odločitev ni dvomljiva. Velik dei ro-munskega naroda stoji pač na strani eiitente, ki deluje tamkaj mogočno z denarjem, pa tuđi pripadnost Romu-nov k latinskim narodom ima svoj vpliv. Tuđi se čuti v Bukarešti moćan ruski vpliv. Mi imamo sicer tuđi rusofile. a samo malo število in tuđi ti nimajo nobenega vpliva. Simpati-jam za entento v Romuniji stoji na-sproti strah pred centralnima drža-vania, kajti uspehi nemškega in av-strijskef4it orožja imajo prepričeval-no moč. Prišel bo seveda tuđi za nas dan. ko bodemo morali stopiti iz rezerve. Seveda je to odvisno od za-držanja Grške in od končne usode Srbije. Položaj v Srbiji je strašen. Srbija ni imela samo velike vojaške izgube, marveč je tuđi njeno prebi-valstvo vsled epidemij decimirano. Kar se tiče Grške, ne verjamem osebno na povratek Venizelosa, če-prav ima večino v parlamentu. Na vsak način bi bilo zanj treba, da ne bo ponovil svojo ententi prijazne politiko. Na Grškem ne more noben ministrski predsednik voditi druge politike, kakor ono, ki jo hoče kralj. Če bi poskusil voditi drugo politiko, bi moral računati na sovraštvo vseh prijateljev dinastije in predvsem na sovraštvo armade. — Hrabrost nemškega in avstro - ogrskega orožja je pač treba občudovati in človcštvo kaj takega še ni videlo. Cei svet se ie dvignil proti Nemčiji in Avstro-Ogrski in mi vidimo, kako zmagovi-to se te močne armade bore proti premoći sovražnikov.
Važna   izjava   romunskega    ministr-skega predsednika.
Sofijski list »Utro« poroča iz Bu-karešte: Bratianu se je izrazil v ne-kem razgovoru z več člani liberalne stranke o zadržanju Romimije sledeče: V poteku diplomatičnih pogajanj, torej ob zeleni mizi, kakor tuđi v poteku zadnjih vojaških operacij, torej na boiišču, se ni dogodilo ničesar takega. iz česar bi se dalo sklepati, da bodemo mi stopili iz svoje rezerve.
Ruski odgovor na švedsko proicsuio noto.
Kakor znano, je švedska vlada izročila v Petrogradu protest proti kršenju švedske nevtralnosti, ki so jo zagrešilc ruske krržarke, obstre-Ijujoče pri Gotlandu nemško ladjo >*AIbatross«, ko se je ta nahajala že v švedskem vodovju. Ruska vlada je izrazila svoje obžalovanje ter po-udarila, da je strogo odločena spošto-vati švedsko nevtralnost.
Norveška vlada protestira.
Kodanj, 7. julija. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča iz Kri-stianije, da je norveška vlada protestirala pri angleški vladi zaradi raz-ličnih napak angleških vojnih ladij, ki so v norveskem morskem okolišu zasegle trgovske ladije.
Vojni stroski.
Od časa do časa je čitati v listih modra razmotrivanja o stroških, ki jih bodo imele v sedanjo vojno zapletene države. Kakor marsikako prorokovanje, se tuđi to ni obneslo. Vojna velja dandanes dosti več, kakor si je sploh kdo predstavljah Po računih, ki so zdaj objavljeni v listih, so Avstrija, Nemčija, Angleška, Francija in Rusija že do konca me-seca maja najele 62 milijard mark vojnega posojila. V to svoto pa nišo všteti različni bančni predujmi, po-tem iz vojnih rezervnih zakladov vzete svote, vojne kontribucije itd„ računa se pa, da ima samo zgoraj imenovanih pet velesil doslej 80 milijard mark ali 96 milijard kron vojnih izdatkov. Turčija, Srbija, Belgija, Crna gora pa imajo tuđi velikan-ske stroške. Zdaj je pa še pomisliti, koliko znašajo škode, ki jih je pro-vzrcčila vojna. Koliko poslopij je uničenih, koliko tovaren, kanalov in drugih naprav je šio v nič, koliko znašajo škode na železnicah, koliko je šio v izgubo zalog živil in živine, koliko je bilo poteptanega na poljili. koliko so ljudje izgubili terjatev v inozemstvu, koliko se je porabilo vainib nanrav> touov- oušk itdr- koii-
i'dZ. šter-
.SLOVENSKI NAKUL>#, dne 0.  junja   I91D.
otran o.
ko konj je poginilo! Dalje je pa treba tuđi uvaževati, koliko bo treba pla-cevati penzij in podpor v vojni po-skodovanim vojakom in rodbinam padlin vojakov. Samo na Nemškem računajo, da bodo za te podpore rabili mnogo let vsako leto čez tisoč milijonov mark. Spričo takih ogromnih stroškov je pa tuđi Cedalje ver-jetnejši, da od premazanih držav po sklepu miru ne bo nič prida odskod-nine dobiti. Angleži sicer računajo v svoji domišljavosti, da bodo v slučaju zmage naložili Nemčiji, da mora plačati 120 milijard kron odškodnine, a to je tako malo resno vpoštevati, kakor pisanje gotovih nemških list ov, da bodo premagani sovražniki morali plaćati Še veČ kakor znašajo vsi vojni stroški.Takovelikanskihod-Škodnin namreČ nobeden ne bo mo-gel mnogo plaćati. Čim dlje bo trajala vojna, tem bolj bodo vse države gospodarsko in denarno oslabljene. Čitati je ćelo, da zna v Rusiji, v Italiji in na Francoskem nastati morda še ćelo državni bankerot, če bo vojna še kaj dolgo trajala. Naravno je, da se vsi krogi živo zanimajo zato, kao se bode pokrival tišti del vojnih stroškov, ki bo poravnan z od-skodnino, katero bodo morale plaćati sovražne dežele. Uvažujeio se različni nacrti. Ob sebi se razume, da se vse vprasanje suce le okrog tega. kaki novi davki se naj vzamejo v poštev. To vprašanje pa danes $e ni tako zrelo, da bi se ž njim bavili.
PosređovalnUa za goriške begancs
v Ljubljani.
Vsled vojnih dogodkov ob itali-janski meji je moralo začasno mnogo goriških deželanov zapustiti do-movje ter iskati zavetja na Kranj-skem in v sosednih deželah. Veliko število teli beguncev je država spre-jela v oskrbo ter jim nakazala biva-iišča. Drugi pa in med temi tuđi, ki imajo zadostna sredstva, da se rno-reio sami preživljati, so večkrat v zadregi, kam bi se obrniii in kje bi se nastanili.
Za vse se je v Ljubljani osnovala posredovalnica, katera ima na-men:
1.  držati v evidenci bivališča beguncev zlasti iz slovenskega ćela goriške dežele ter posredovati stik med
njimi:
2.  imeti pregled   o  stanovaniih, ki so na razpolago v   Ljubljani,   na Kranjskem in v sosednih deželah;
3.  posredovati poljsko   delo   za begunce kmetijskega  stanu;
4.  dajati beguncem po možnosti informacije in nasvete tuđi v drugih potreban.
Odbor posredovalnice tvorijo sedaj sledeči %%r.
1. Dr. J. E. Krek. državni in de-želni poslanec: 2. dr. E. Lampe, de-želni odbornik; 3. dr. K. Triller, ljubljanski podžupan in deželni odbornik: 4. Ivan Traven, ravnateli Zadružne zveze«; 5. Ivan Jovan, ravnatelj »Gospodarske zveze : f). prof. Ivan Berbuč. predsednik »Centralne posojilnice« iz Gorice; 7. Svetoslav Premru, ravnatelj »GoriSke zveze« iz Gorice; 8. dr. Rudolf Gruntar. od-vetnik. iz Tolmina: 9. dr. Frančišek Pavletie, odvetnik iz Gorice.
Ta odbor se po potrebi lahko do-polni.
Sedež posredovalnTce je prf Zadružni zvezi v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38.
Da bode posredovalnica mogla uspešno delovati. pozivljamo vse goriške begunce, nai nemudoma na-znanijo posredovalnici svoj natančni sedanii naslov in svoje prejšnie bi-vališče na Goriškem. V slučaju pre-selitve naj nam istotako brez odlocca naznam'jo svoj novi naslov.
Nadalie prosimo slavna županova in zasebnike, da nam naznaniio obseg in kakovost stanovanj, ki so v dotičnem kraju na razpolago. ter pogoje, pod katerimi bi se oddala v
najem.
Naposled naj bi se prijavili pri posredovalnici vsi goriški begunci, ki so zrnožni in voljni sprejeti kako poljsko delo, kakor tuđi vsi posest-niki, ki potrebujejo poljskih delav-cev. Poslednji naj bi tuđi naznanili število delavcev, ki jih potrebujejo, in pogoje, pod katerimi bi Je sprejeli v delo.
Uredništva vseh ftetov prosimo, da blagovolijo ponatisnit! to naznaniio.
Njim in vsem drugim činiteljem, ki so nas podpirali ali nas bodo pod-pirali v našem prizadevanju, se iskreno zahvaljujemo.
V I :h bi Jani. dne 6. julija 1915.                    'i^.i!i
_____________:,          ODBOR.
Spomlnjajte so „Rdečega križa".
Dnevne vesti.
—  Odlikovan slovenski častnlk.
Veliko srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda je prejel poročnik bos.- herceg, pešpolka št. 2. g. Rado Hoievar, komandant oddelka strojnih pušk št. 2., uradnik paromlina P. Majdič v Jaršah.
—    Odlikovani slovenski vojak i. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poročnik v rezervi Franc   Same c 9. pijonirskega bataljona;  oficirski sluga Marko H 1 a d i n 87. peš-polka; narednik Franc Stanič, če-tovodja Anton Cernušek, korpo-ral Franc  M i 1 a y e c,    nodđesetnik Josip Q r i č, pijonirji: I. Q r i 1, Franc Jugovač, Josip Svenšek,    Fr, 15 r e g a n t,    ^telan    C e 1 e s t i n a, Peter Nuk, Jo>ip Oset, vsi 3. pijo-nirskega  bataljona;   rezervni  poročnik Ivan B o j k o, ognjičar Ivan P o -j o k, četovodji:    Juri    P i k u 1 a    in Ivan   R e p i č   ter   topničarja     Josip I> o b r i k in Andrej J a k v a, vsi 16. topniearskega polka.
—  Ranjen je bil v hudem boju v naskoku na severnem bojišču desetnik Danilo Cerar iz Ljubljane, sin režiserja in igralca Danila.
—  Z  južnega   bojišča    pošiljajo slovenski fantje vsem vojakom na]-lep^e pozdrave: Ivan    Lazar,    Ivan Hutter, \ inko Velkavrh, Rudoli Lor-ber. Lud   Pregelj, Karei    Drnovšek, Franc Oblak, Felicijan Fridrich.
—  Kako naj izhajaio Ijudje s stal-nimi dohotiki?   Zdaj že malone leto dni trajajoča   vojna je v   gospodar-skern življenju   provzročilu    izredne razmere. Zlasti občutijo te razmere ljudje s stalnimi dohodki. To bo pač vsak razsoden človek pripoznal. da tare sedanja strahovita draginja tište najbolj, ki ne zaslužijo nič več, kakor so zaslužili v mirnih časih. Ljudje. ki nimajo   premoženja.   da   bi   doplače-vali, trpe dandanes dostikrat   briJko pomanjkanje. Kdor   ima kaj   stika z d e ! a v s k i m i krogi. ta ve, kako ti krogi pri sedanii draginji žive in koliko trpe. Nič boljše pa ni z uradniski-mi krogi. Visokim uradnikom seveda ničesar ne manjka, a drugi, ki imajo družine, dihaio že iako težko. V ne-katerih deželah so večja in    manjša podietja in zavodi vpostevali sedanie težke razmere in so svojim uradnikom   naklonili    draginjske    doklade. Tako so storile nekatere    češke    in nemške hranilnice. ki    so   izplačale svojemu uradništvu lO^r draginjsko doklado. Zdaj pred jesenjo je treba misliti na nreskrbo z živiii in drugi-mi rotrebščinami. Zato je Dričakova-ti. da bedo zavodi in sploh   đeloda-jalci    vpostevali    silno   nezmagljivo drasrinjo sedanjega časa ter 'svojim ljudem pomagali, saj    brez   pomoći človek s stalnim zaslužkom ne more več izhajati.
—    Izdelovanje    make   in   nje spravljanje v promet. Vlada je izdala obširen in natančen predpis. kako je treba mleti in mešati moko. Pšenična moka za neko. pšenična krušna mo-ka, pšenična enotna moka in  ržena se srne   spravljati v   promet   samo nemešana, obrtniškim  podelovalcem in konzumentom samo takrat, kadar odjemalec hkratu nabavi isto množino koruzne moke,   ali   krompirjeve ali riževe moke.
—  Oddaja  iz vofa^kih konj^ih holnic izločenili konj, ki nišo za vo-jaSke namene već   porabni,   je   za Kranjsko od kmetijskega ministrstva izrečena kmetijski družbi v Ljubljani. Od meseca decembra 1. 1. doslej je kmetijska družba dobila in oddala 64 takih konj, torej silno pičlo števi-lo. in v bližnji bodočnosti se je nade-iati le še s.emtertje   kakega   konja, kajti   tišti   Konji,   ki    nišo    kmalu ozdravljivi se odslej naprej na me-stu pokončaio. oziroma zakoljeio in se meso porabi za vojne vjetnike. Če so taki izločeni konji narazpolaganie. jih dobe le kmetovalci. ki so morali svoje konje za vojne namene oddati in med temi tišti,   ki so   najbolj  potrebni, t. j. revni posestniki. ki nika-kor ne morejo kupiti druges?a konja po današnji visoki    ceni.   Premožni posestniki naj torej ne defejo ovir z nepofrehnimi prošnjnmi revnim pro-silccm.   Načelo kmetijske družbe je po možnosti enakomerno ustreči pro-silcem po ćeli deželi in je    sedaj še nad 300 občin v deželi, v   katere   ni prišel še noben tak konj in se    sploh ni nadejati, da se bo   mogla    vsaka občina vpoštevati.    Sedaj    leži    pri kmetijski družbi nad    tisoč   prošenj, od katerih bodo morda   le  nekatere ugodno rešene. jKer je v kako obči-no že prišel kak tak konj se drugi ne bo več oddal. Kmetijska družba nuj-no prosi, da    se je    z    nepotrebnimi proŠnjami ne   nadlecruje.    zlasti    na] osebno nihče ne hodl okoltt družhe-nih zastopnikov, ki nimaio časa vsa-kemu posebej razlagati kako zadeva
StO?I.
—  Beguncem z Goriškega izdaje okrajno glavarstvo v Gorici certifikate, ki naj iim   služijo   za prosto
vožnjo po železnici, na primer do Ljubljane. Peljejo se do Opčin, tam pa prestopijo na vlak južne železni-ce, v vlaku pa jim sprevodnik pove, da južna železnica ne ve nič o prosti vožnji in se ne more ozirati na predloženi certifikat. Nastane prere-kanje, priđe kontrolor in ubogi be-gunec mora plačati voznino. Kontrolor obenem dostavi, da naj gla-varstvo v Gorici se poprej domeni z južno železnico in potem izgotovi beguncu certifikat, ki bo veijal tuđi na južni železnici. — Ob tej priliki omenjamo, da je došlo zadnje dni zo-pet jako znatno beguncev z Goriškega v Liuhljano.
—  Imenik poravnavalnih uprav-nikov in preizkuševalcev   gospodarstva     Slovensko trgovsko    društvo ^Merkur«, ki pripravlja predloge za sestavo      imenika       poravnavalnih upravnikov v poravnavalnem po.sto-panju ter preizkuševalcev gospodarstva v konkurznem postupanju, vabi one osebe, ki bi bile voljne    sprejeti tako mesto, da  se  eimnrej  pri^Iase ustneno ali    pismeno.   V imenik  se morejo sprejeti le    neornadeževane, zaneslji\ e in kupčije vešče osebe, ki stanujeio v Ljubljani.
—  Kaj pa to? Z ozirom na dopis iz Maribora, priobčen v snočnji šte-vilki  »Slovenske^a Naroda«, vljudno prosim gospoda dopisnika, naj v  interesu slovesa   »Malega   gledališča<' blagovoli stvar   dolncncie    pojasniti tako, da  bom mogel  iz^lediti, do  je
Malo gledališče« izrablial v svoje posebne namene. — A. C. D a n i 1 o , Ljubljana, listanovitelj in vodja Ma-Icga gledališća .
—  Promet s  poštninu   zavitki v privatneni prometu je    dovoljen   na postaje Trst, Rovinj, Kalinaro, Bazo-vico in Općino. F^oštni zavitki smejo tehtati največ 5 kil ter srne biti vred-nost označena do najvišjega zneska 100 K.    Pismena naznanila bodisi   v zavitkih ali na spremnicah    so   pre-povedana.
—  SodoviČarski   izdelki. Zadru-tra izdelovalcev sodavode   na znanja, da so se podražili sodavičarski izdelki za dva vinarja pri steklenici.
—  ItaliJanski   vjetniki v Ljubljani. Danes dopoldne so    pripeljali    v Liubljano zopet transport italijanskih vjetnikov ter jih peliali skozi mesto na grad.
—   Zdravstveno    stanje    občine ljubljanske. V času od 27. junija do 3. julija je bilo v Ljubljani 25 novoro-jencev, 3 mrtvoroienci. umrlo pa je 54 oseb. Od teli je bilo 14 domačinov in 40 tujcev. Za legarjem ?e umrlo 8 vojakov, za jetiko 10 oseb, med tem! 7 tujcev, vsled mrtvouda    1    oseba. vsled ne^god 7 oseb in za različnimi bolcznimi 28 oseb. Za infekcijoznimi boleznimi je obolelo v tem času: za Škrlatico 1 vojak, za grižo  1  vojak, za legariem 11 oseb, med temi 10 vojakov, za kolero 3 tujci, vojaki in za difterijo 1 oseha.
Drogerija Sepnentrtfer v Ooriđ.
Kdor vć, kje se sedai nahaia drogerija Seppenhofer v Gorici, naj to bla-R'ohotno snoroči nn nnslov: Franc (li??Hn. trgnvec v Mctliki.
Kdor kai ve o družini Tratina iz nbčine Kred-Poto-ki st. 31 na Tol-min^kem se vljudno prosi, naj to spo-roči na naslov: Stefan Tratina, c. kr. ncsnolk št. 9.?. 6. nadonicstna ^totnijn. Bnbinci pri Ljutomcru na Štajerskom.
Odlfkovanje, Lovrenc Cirrhnn, delavec v tovnrni za sukno M. Pire v Kraniu, je dobi! čnstno kolajno za 40letpo zvesto službovanje.
Tefka nezgoda vMed sola$enih konj. V Hrdu nri Ovoriu so se v sre-do ziutraj snin^ili knnii neke^n voz-Tiika rrevrnili voz. pri čemer je dobi! voznik težke noškr-dbe. Oiriai^či konji so podrli na Olincah Antona Cankarja, ki ie dobi! težke poškodbe. Oba so oddali v bolnico.
PndrtjTrnici Rdečes?! križa v latili je darova! Gospod Franc Kimflič, tovarnar v Smartnem pri I.itiji. mesto venca na krsto pok. ritmoistra v pnkoiu Albina Svetca 30 K. Srčna hvaln!
Pozor pred s!epar$i! V Celju in knkor čujemo, tuđi v drugih snod-njestajerskih mestih, se klati slepar. ki se izdaja enkrat za odposlanca Malena ^'edališča v Ljubljani, dru*jič za vodio neke slovenske ali hrvatske gledah'ške družb°. Išče prostorov za cclednliske predstave in prodara /e vnaprej vs^opnice. Predstav seveda nikoli ni. možakar z denarjem nam-reč vedno izgine brez sledu in sluha.
Iz Velenja. Poročil se ie gospod Anton Srame!, orožni^ki strnž-mojster. z ^dčno. Reziko K r o š e I j. Bilo srečno!
Maribor. (P o š t n a cenzura.) 2c en cei mesec živimo v zelo težav-nih poštnih razmerah. Vse. kar pri-haja iz ju^a ali je za jug namenieno, potrebuJe šest do 10 oni. predno priđe ali odide. Tu seveda potem ne po-maga niti pošiliati ekspresno, niti kaj dru^ejara, kniti tuđi ves brzojavni in telefonski,   interurbani,   promet   je
ustavijen. V trgovskem življenju je to rodilo že vrsto zlih posledic in čudno potem seveda ni, da so se pri-zadeti napotili do vihovnega voja-škega poveijstva in trgovskega ministrstva s prošnjo da se temu nedostatku odt)omore. Na obojili mestih se je končno doseglo, da priđe sem-kaj v kratkem posebna cenzurna komisija. 2e danes se zahteva, da ino-rajo vsa pisma biti oddaria odprta. Kdor se tega ne drži, dobi pismo vrnjeno z opazko, da je mora odpo-slati odprto. To ie vse za to, da se cenzuri delo olajša, da ric preglcdo-vanje pisein hitreje izpod rok. Pozivamo javnost, da se v lastnem interesu drži. Kdor bi zaprta pisma od-dajal, ima kvečjeinu šc večjo zainu-do časa pričak<jvati, kakor pa doslej.
Značilen slučaj. Proti gospe Mariji Gobee v Gradcu je bila pri gra-ški policiji vložena anonimna ovad-ba, v kateri je bila obdolžena, da je žalila cesarja, prestolonaslednika in neniškega cesarja. V ovadbi so bile natančno navedene dotične žaljive hesede. Policija je gospo Marijo Go-bec aretirala in reva je morala prebiti več kakor dva meseca v pre-iskovalnem zaporu. Pri obravnavi l)red domobranskim divizijskim so-diščem pa je prišlo na dan, da je ovadha od konca do kraja neutemeljena in da sta to ovadbo napravili pri gospe Gobčevi stanujoči Antonija Schon, šivilja, in Ida Sominer, otro-ška vrtnarica. Gospa Gobčeva je bila oproščena, sedaj pa sta bili obto-ženi Sclionova in Sommerjeva. Schonova je že rnnogokrat obsojena tatica, ki je svojo gospodinjo ovadi-la, da je mogla v času, ko je bila gospa Gobčeva v preiskovalnem zaporu, njeno stanovanje opleniti. Sommerjeva je končno vse priznala in vse razkrila. Sodišče je Schonovo obsodilo na šestinpol leta težke ječe, Sominerjevo pa na 15 mesecev težke ječe.
Drobne novice s Štaierskega. U ni r 1 ie v Gradcu graščak Ludovik pl. Wittenbach. Truplo prepeljejo na Vranskc. — V konkurz je prišel Lovrenc Fischinger, mlinar in po-sestnik v Janževem vrhu, okraj Marnberk. — Zgorelojena kolodvoru v Mariboru S vagonov sena. Zažvale so ga iskre iz mimo vozečih strojev. — U m r 1 a je v Sv. Štefanu pri Zusmu učiteljica Amalija Pod-pečan.
Prve slovenske zastave v Gorici. Iz Gorice poročajo: Povodom za-vzetja Lvova so razobesili nekateri goriškj Slovenci slovenske zastave. Trobojnica je bila dosedaj v Gorici prepovedana in je torej prvič plapolala v mestnih ulicah.
Počitniški tečaj na tržaških državnih ljudskih šoiah. Na tržaških državnih šolah se odprejo za čas glavnih počitnic posebni tečaji v na-men, da bo šolska mladina na korišten način zaposlena in nadzorovana Vsak šolski otrok, ki je v minulem šclskem letu hodil v državne sole, ima prosto pravico, udeleževati se teli tecnjev.
Tržaško deželno sodišče se ie preselilo v Gradec, kjer posluje v po-slopiu grraškepa dez. sodišča.
Ukrepi tržaškega ces. komisnrja. -N. \V. Journal« poroča iz Trsta: Ueželnoviadni komisar namerava iz-trebiti iz mestne uprave vse izreden-tistične znake. Mestni uslužbencT, ciTnjee:asci ni stražniki, ki so nosili dosedaj italijanske uniforme, dobe novo obleko dunaiskeira kroja. Spre-mc-iti bo treba tuđi mestni grb, po-pravliajo se imena čest in ulic.
Obnovljeni tržaški s:rb. Tržaski s?rb je kazal v svoji »moderni« obliki le sulično ost v rdeče - srebrnem pasu. Modni komisar je odredil obno-vitev historicnesa grba. kl ima nad sulico avstrijskega dvn^lavc^a orla.
Izpretnemba tržaških uličnih imen. Tržaski cesarski komisar je snrernenil imena naslcdnjih tržaških ulic: Ulica delie Acpue namesto ulice Pier Luigi da Palcstrina; ulica Ama-]\a namesto ulice Giusepnc Gatteri; ulica del Canale namesto ulice Vin-cenzo Bellini: ulica Erta namesto ulice Giuseppe Caprin; ulica Torren-te namesto (iiosuc Carducci; ulica di Carintia namesto ulice Torre bi-anca: ulica Oohler namesto ulice Giuseppe Gatteri (de! od ulice Stadion do Acguedotta): nlicn F(^ntanone namesto ulice Fclicc Venezian: ulica dei F^rni namesto ulice Nicolo Ma-ehiavelli: ulica deHa Le^na namesto trga Cario Goldini: ulica Gioachino Murat namesto ulice Francesco He-met; ulica Rossini namesto ulice Rii££ero Manna; ulica delie Poste vecchic namecto ulice Gioachino Ro^sini; trg dei Negozianti namesto trsra Nicelo Tor.imnseo: ulic:\ di Pi-azza vecchia namesto ulice dei Ret-teri: ulica del Solitario namesto ulice Mastimo d' Azegiio: trg del Te-ntro noincsto trjra Giusertpe Vcrcii; Pia/za piccola namesto tr^a dcila Procnreria.
Češki državni prslanec Vaclav Pn?nar se nabaja. kakor naznanja v j/Luinosti«, pri delavskcm oddelku v
Gabrovici pri Črnem kolu (Istra). Proti njemu na začetku vojne uvedeno kazensko postopanje je ustav-ljeno.                                                 :
Hrvatske manifestacije v Zadru. Hrvatski listi poročajo: Pretekli če-trtek je slavilo tuđi dalmatinsko glavno mesto Zadar zavzetje Lvova. Pri tem se je dogodil interesanteu incident: Župan Ziliotto je stopil na balkon rotovža ter nagovoril zbrane nianifestante v italijanskem jeziku. I oda množicn mu ni dala govoriti kt je zahtevala hrvatski nagovor. Splošni želji je ustregel neki častnik, ki je pozval manifestante, na] zapo-jcjo hrvatsko cesarsko himno in »Le-po našo domovino«. Tako je hrvatska pesem prvič orila po ulicah mosta Zadra.
Slavni hrvatski slikar Vlaho Bukovac, profesor na praški akademiji za vpodobljajoče umetnosti. je sla-vil 4. t. in. svojo (lOIctnico. Bukovac je zacel svojo karijero — kot čistilec vi.^onov v Južni Ameriki, kamor je bil prišel »s trebuhom za kruhom«. Njegovi predstojniki so postali na mlađega Hrvata, ki je v prostih urah risal znamenite karikature, pozorni in nekateri premožnejši južnoameri-ški Hrvati so ga priporočili Stross-mayerju. Ta ga je poslal v Pariš, kjer se je nadarjeni Bukovac kmalu odlikoval po svojih življenja in barve polnih slikah. Pozneje je živei Bukovac precej časa v Zagrebu, kjer je odločilno vplival na mnoge mlade hrvatske slikarje. Pred 10 letimi mu je ponudila praška slikarska akademija profesuro in od tak rat deluje Bukovac v Pragi. Jubilar, ki spada med najbolj nadarjene in najproduk-tivnejše jugoslovanske slikarje, je rojen v Ćaotatu pri Dubrovniku.
Ustrelien je bi! v Otočcu na Hr-vatskem črnovojnik Nikola Spolja-rić iz Kosinja. Ta je dezertiral in pri nekem župniku z bajonetom izsilil 140 K. Spoljarić je bil obsojen na smrt na vešalih, a mu je bila kazeu spremenjena v smrt z ustreljenjem.
Kino - »Ideal«. Jutri v Detek se predvaja Nordisk drama »V sponah piianosti«, v kateri nastopijo naj-boliši igralski umetniki. Ražen tega se bodo še druge Nordisk slike pred-vajale. — Danes še: »Lisica v pasti«. Velikanska šplonažna drama v 3. delih.
Na včerajšnji semenj so prigna-li 445 glav in sicer 104 konje, 51 vo-lov. 67 krav, 3 teleta in 220 prašičev za rejo.
Razne stvari.
*   Socijalnodemokratični    poslanec Glocke! je bil obtožen, da je   na nekem javnem shodu hujsal proti državni oblasti, a divizijsko sodišče v Plznu era je oprostilo.
*  Eksplozija.   V Belleville (pro-vinca Ouebek) v Kanadi je tovarna za razstreliva. En del tovarne je zle* tel v zrak.    Ubitih je    bilo    sedem oseb, med njimi angleski inspektor, ki je bil dodeljen ravnateljstvu,   deset oseb pa je bilo ubitih. Eksplozija je provzročila požar, ki je   napravit 4000 funtov škode.
*    Amerikanske    zdravnice   za Evropo. Tz Ne\vyorka poročajo: Nad 30 amerikanskih zdravnic se bo od-poslalo v   Evropo,   da  prevzamejo skrb za »vojne otroke« in za njihove matere.    Odposlje jih ženski zdrav-niški kolegij. V to svrho so se nabra-li že razne fonde. Inicijativo za to je dala  ojjrska   zdravnica   gospa    dr. Magda Telkel pl. Kolenfold,    ki    je pred kratkim dospela iz   Francije v Ne\vyork.
*  Atentat na Morgana.   Atentator Franc Molt si je sam končal življenje. Ko se je paznik   za trenotek odstranil in pustil vrata   v   Holtovo celico odprta, je   Holt   skočil   skoz okno in se ubil. Drugo poročilo pravi, da si je Holt prerezal žilo na levi roki. —    Iz    Newyorka    poročajo: Blaznost ntentatorja na Morgana je nedvomljivo dognana, zato se je pre-iskava proti njemu ustavila. Atentator, ki se v resnici ne imenuje Holt, marveč    Mincher, je    imel v    svoji obleki več pišem na visoko stojeće osebe. med temi pisma na  nemške-ga cesarja in angleškega   kralja,   v terih  stavi   najrazličnejše    predloge za sklep miru.
Parila.
XVHL zaznamek prispevkov,   kl   se
jih   vi>os!a!!   c. kr. dcželnemu pred-
sedstvu naslednji darovalci.
a) V prid društva Rdec' križ:
Muzejsko društvo za Kranjsko en del donc^ka znanstvenega preda-vanja g. prof. dr. Boris Zarnika 35 K. Gospa dr. ^ušteršičeva, soproga de-želncga glavarja, mesto nagrobnega venca, 2(» K. Okrajno glavarstvo v Logatcu 65 K 10 v. Zbirka delavcev c, kr. smodnišnice v Karruiiku   78 K
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD*, dne 8. julija   llJi5.
i53   žtev.
10 v. Zbirka šolskega vodstva v Kr-tini 6 K. 1% popusta od plače urad-nikov c. kr. davkarije v Kranjski gori 7 K. l/t* pcpusta od plače unidni-Kov c. kr. davkarije v Radovljici 7 K *i6 v.    Ravnateljstvo \Vciss-Ostborn honorar za ure od H. P. 10 K. Pone-sek koncertov v hotelu Tratnik 16 K. Janko Tesien  v Črmošnjicah    1  K. l*/c   popusta    cđ    piač   učiteljskega osobja državne vi.sje realke v Ljubljani 71 K 92 v. Zbirka ljudske šo!e v £marju-Sr.p 5 kron. Zbirka girmazij-skega ravnateljstva v Novom inestu liied učenci 116 K 65 v. Zbirka gosp. Jakob Ostermanra v Nagradu    4 K 65 v. Uradniki, podurađniki, pazniki, bagcrski deiavci prernogokopa v Ko-čevju 69 K 2$ v. Davčni oficijal Oer-čar v Ložu je prepustil nagrado za delo povodom vcjnega posojila    3 K 50 v. Zbirka učcncev c. kr. državne višje realke v Ljubljani 56 K    97 v. Zbirka knez.  škof. ordinarijata    pri župnih uradili na Kranjskom 1864 K 19 v. Luckmniin-Luseliin v Ljubljani mesto nagrohnega venca umrle po-snodične    Cecilije    Teisb-uim    15 K. Enaletni    prostovoljec  Štcfan  Spo-ziskv je prepustil najdenino 4 K. Ba-rnn Bcrnovo grpščinsko oskrbništvo v Tržiču opustitev zainudnili otresti mestnega magistrata v Ljubljani 26 K 55 v. Zbirka nabirainic pri tvrdkali v Ljubljani Io2 K 10 v.     Okrajno £la-varstvo Karanik 35 K.     Zbirka žen-skejra    HČiteljišča pri Ursulinknh    v Ljubljani 110 K. \c/c popusta od plač uradnikov c. kr. davkarije v Radovljici 8 K 96 v.      Iz nabiralnika c. kr. davkarije v Radovljici 27 kron 35 v. C. kr. ekrajno glnvarstvo v Postojni 77 kron VA vinar je.      Affonz    baron Wnrzbcich mesto razobe^ania zr.stav svoje hiše povodom velike zma^c v Galiciji cd 2. mr.ja t. 1. 100 K. Okrajno glavarstvo Logatec    42 K  10 v. Leopoidina    Kunaver    ie    ođkloniia najdenino 1 K.    Marijan Sajcvic    v Kranju.    prepustitev   rešilne     talije št. 901 l/d. vi., 52 K 24 v. C. kr. viš-ja realka v Ljubliani lc'c popusta od plače učitcijskejfa osobja za mai t. I. 70 K 95 v.   Visji realka v Ljubljani, da rilo   IV. a    razreda    za   maj t. I., 4 K 45 v.     Kočevje, okraino glava r-stvo eno tretino z?ieska iz nabirahii-kov, 177 K 10 v. Zbirka gimnazije v Kranju 24 K 07 v. Glasom izkaza da-tI\ ženskega uCiieljišea v Skofji Loki 51 K 25 v.      Okrajno   glavarstvo v Kranju darilo šolskih etrok 481 kron 27 v. O krajni šolski svet v Logatcu zbirka ljudskih sol, 405 K 97 v. Zbirka učencev realke v Idriji 2) K 69 v. Zbirka gimnazije    v    St. Vidu 41  K 62 v. Ljubljana, državna gršmna.zij? z nemškim    učnim    jezikom,      zbirka učencev, 48 K 15 v.
Administracija »Sloven. Naroda«, zbirka glasom notice z dne 15. junija 1915, 21 K. Privatni učni zavod Jož. Christoia v Ljubljani, zbirka učencev, 21 K 12 v. Kamnik, okrajno glavarstve. zbirka ljudskih sol in župnih urr.đov. 171 K 74 v. Ra-ccvljica, okrabo glavarstvo. zbirka ljudskih sol, 187 K 32 v. Kočevje, okrajn: selski svet, zbirka ljudskih sol, 425 K 95 v. Gospa M elani ja Lucl:mann, dobiček pri igri »\Vhist«, 14 K, in darilo služkinje Anic? 40 v, 14 K 40 v. Vojaski oskrbnik Arlolf Fuchs 3 K. Pcstojna, okraini šolski svet, zbirka ljudskih sol, 642 kron 80 v. Privatni učni zavod Weinnch, zbirka učenk, 14 K 60 v. Ribnica, davčni urad eno tretjino zneska r*a-biralnikov, 14 K 38 v. Mahrova tr-govska šola, darilo neimenovanega, 50 K, učencev^ jrlasom izkaza 150 K. Zbirka učenk g^ospo^injske sole pri Uršulinkah v Lfubijani 19 K 20 ^^ 'Administracija »Slovenca«, zbirka, 8 K 34 v. Ena tretina iz nabiralnika davčnega urad a v Krškein 6 K 12 v. Alfonz Baron \Vurzbach mesto raz-cbešanja zastav povodom zavzetja trdniave Przemys! 100 K. Uradniki davčnega urada v Radovljici 7 kron 47 v. Radovljica, davčni urad. ena tretina zneska nabir^lnikov, 5 K 96 vin. C. kr. višja realka v Ljubljani: a) lco popusta cd p?ače nčiteJiskega osobja, 73 K 56 v; b) zbirka učencev 12 K 46 v. Zbirka okrajnega glavar-stva v Logatcu 63 K 30 v. Zbirka okrajne^a glamarstva v Kamniku 221 K \2 v. Gospa Scholz iz Stern-berga (Moravsko) 20 K. Moks Sa-massa po njeni ekscelenci baronici Sch\varz 50 K. Gospod in gospa Pa-vel Seemann 200 K. Zbirka Lršulink v Skofji Lcki 43 K 75 v. Gimnazija Novo mesto 24 K 62 v. Nekateri be-gunci iz Prirnorskega 10 K 46 v. ni zaznamek okrajnega glavarstva stvo Krško 256 K 36 v. VIII. nabiral-v% Crnomlju 143 K 72 vin. Zbirke liudskih šcl v okraju Ljubljana 164 K
37 v. Realka Ljubljana, darilo učen-ca Hartmanna, 20 v. I. državna gimnazija v Ljubljani, zbirka, 173 kron 76 v. Pcstner Ferdinand, posestnik vrtilnika v I>t. Vidu, mesečni dobitek za rnaj, 10 K. Zbirka okrajnega glavarstva Kamnik 206 kron 61» vin. Albert Samassa povcvdom zmage pri Lvo\ u 100 K. Zbirka petujočega detažmaja armadnega etapnega po-veljstva balkanskih vojnih sil 200 K. Realka v Idriji, darilo učencev, 42 K 49 v. I. Wettach po njeni ekscelenci baronici Seh\varz 13 K 10 v. Okrai-no glavarstvo v Kraniu, zbirka sol, 67 K 44 v. Okrajno glavarstvo Logatec, darilo šolskih otrok, 52 kron 32 v. — Poleg tega je prepustila v prid Rdečemu križu tiskarna Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg stroske za tiskanje plakata, znesek od 46 K. — Znesek S3S3 K 71 v. Zraven zne-ski preišnjih izkazov 99.833 K 17 v. Skupaj 10S.216 K 88 v.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splosna prometna banka, podružnica Ljubljana, pre-je J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 30. junija 1915 K 81,726.838'—.
Umrli  so v Liubliani:
Dne 5. julija: Ivan Sugna, črno-vojnik 27. domobranskesa pespolka, v rezervni vojaški bolnici. — Vcra Ahcin, hci krejaškega mojstra, pol leta, Strcliska ulica 15. — Istvan Be-ti, ptšec 10. pespolka. — Ivro Rad-košić, oešec 4. bos.-herceg. pešnol-ka. — Josip Bako\\ski, pešce 2S. peš-polka. vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli.
Dne 6. julija: Fran Pire, prevoz-nik in posestnik. 52 let, Vodmatski trg 4. — Ivan Heissig, pešec 1. pes-polka. v rezervni vo.iaški bolnici na obrtni soli. — Albert Meissner. pe-šec 1. pespolka, v rezervni vojaški bolnici.
Dne 7. julija: Peter ValenčiČ, liiralec, 39 let, Radeckega cesta 9.
V d e 1 e 1 n i b o 1 n i s n i c \:
Dne 5. julija: Stefan Krč. posestnik z Orada 2. 69 let. — Marija Kbp-čič. žena železriškega zavirača, 40 let.
Današnr Hst obsstu 4 sirani.
Izda»ata!l in odgovorni urednik:
Vclentln  Kopltsr. Lastnina in tisk »Narodne tiskar^e^.
rinti                                      '-
Kstsorslooifno uoročflo. Visina rad rnorjem ?•«•>                Sređa i  irafnl t«»lc  72« mm Čas    S,!an!c    2o   i ¥aR-»a    v mm   £Š 7.  2. ^op. 735 0 i   30T    sr. jug       jasno „   ! 9. zv.    736 9       22 7    s!. jzah. 8. , 7. zj.    737 2      19 4   si. svzh. 'brezoblač. ^r^^nja   včeraišna    temperatura  C3 6\ norm.  19 ~A    Padavina  v 24 urah mm   00.
Fižol
vsake vrste in vsake množ ne kaVor tuđi
kupi
fic miw mm.
Dnnajsta c. 36, nasproff cdtafee.
\ SANATORIUM • EMONA/j
4 ZA NOTRANkJM IH KIRURGICNE - BOLEZZMl. [!■ MjRCONlsr J1CA
/LdUBLUANA komemskegaulica h\%
f SEF-ZDR^TJK PRTlMRkJ.DR'FR DERGANG \]
LOV
đl¥|a6£ne inribjl lov se via-
me V najetn. — Natančne pojj'jje se
prosi   pod:   »LOV 1569«    na    upravn.
»Slovenskega Naroda«.         1^69
papirne   stioke,    zmožna   sloven k^^a
in nern^kerja jezika se tak&j sprejme.
Ponudbe   na  upra  .  »Sloven. Naroda«.
1631
Uvi! pipa!   uliltijili
žeiita dobiti kako mesto
kot  vzgoj«teljici, urarinici ali v trgovini.
Ponudbe   na   uprav.  »Slovenskoga
Naredi«   pod  „3!s]tf}fil633".        163.1
III II i U III u J u i J12 J y J U
samo i<\  preno^išče
se išde v blitasii pošle.
Ponadbe se prosi na upravni^tve »Slovenskoga Naroda«,           lciO
-V
Zi 10'omega vojaka JcŽela Č?!i'*" IZ Fobariđa, zadnjič prt.i 2 mt>o-cen a je pisai, da je nri vahkornpaniji na Ralcovnikn pri Ljubljani. Prosim si. c. kr. vojnštvo, če ve kdo o njem, nnj   mi  bla^ovoli   naznačiti   na  naslov
1617                    Franc Ču'k,
akordant, Bos. Novi,  Bo^ra.
vojaščine prost, z dobro uspevajočo Ircrovino, se želi poroci ti z gospodično, ali tuđi vdovo 2o-30 let, brez otrok. z nekaj premoženicm. Ponucibe s sliko, ki se vrnc pod „Tr^ovec !314£l na upravništvo ^Siovenskcpa Naroda".
železninske strok'*,             H-21
P* 3P H đ £3 3 5* *š 5* S£
»jjcccrijske   struke,    zrn^zna   ob?h   de-zcinih   joz'K-ov.
se   sprejmeta   za  takojšnji   nastop
rri
\i toMA Untomar. fialsfiire.
NA  IZBIRO pobilja tuđi ni de^olo: Krasne                                          X)2^
BI   BI 1 f  P|a^žet  icpic?,
I   (l   I L   kriSaf k^ j^«nn,
1    I!  f  I    r>o^ne        hafje, I    II f   I         parilo   in
LUub  modo r-redm3-Q.
Zclo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Llabl^ana, Strni trg 9. L&stna hk&a.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
is in krs€ni opravi, si
I Proda se vsfed pomanjkanja prostora
12 stelaži9 krofaftkt M-Italni sfrof (Slnger) i I kolo, 2 izSožbeni oma-
i       vk 1 zrcalo.     ^->
'Sv. Petra cesta St. 11, I. nasistr.
Rđo n M\ o družini \nm\l
iz Kobar!3a 14. p. «L pri Iv&nn.
Podpisani   presim    svoje   sorodnike   in
znance, ako kdo kaj ve, naj  mi sporo ti
na naslov :                    1518
ASbin  Bv^inčič7
k. u. k. laf. Reg. No. 17. Masch. Ge\v. Abt.
Ptuj.                     Staiersko.
Motau                   1C32
iz dobre liiše,   14 let star, zmožen slovenskoga in nem^ke^a jezil:a
se   lakoj   sprejme  v trgovini
«1. Elsne^ LMJa«
Sprejme se         i^s^
dober   železninar.   Le   tak   se  sprejme. Kje, pove  upravnistvo  »Slov. Naroda«.
Sprejme se ta!io| dobro
za Gornjo in Spodnjo Savinjsko in Sale-ko dolino. Ponudhe na urav, »Slovenskerra   Naroda«   noi jjVlaskO
zastopstvo 3G2 im$iSm
se sprejme v trgovino z nieš. b?agcni
J. Il!!2 s Im'hbI Pii Uši.
Pod   dobriiTii   pogoji.   Već   se izve pri z^orniemu,                    1633
¥M MMlM EViLUlUiiHLlih BfutafriuA?
parfumerija, fotografiena manufaktura Ud.
""                                 i   nh'5flf?pn^n i'nRfp^i^fliiirans nr^i^Ss Prisno«
M f\ f Ps W   IC fi Ft f*
Ceniki na razpo!apo.              Ceniki na razpolago.
i v Lfubljanl, Dimajska cesta 15
I       pripor..ča svojo bogato zalogo           v     "*"            -;^s=3z- g
!i^w*^*ii^j   StOi^Ss  wiiiiii2 .istiliji  1
Brszptfoi fesrzi za vez^Gle v i:;ji.
Pisalni stroji
« frt L/ i-, A- IV       ^
pletilni stroji
•-■šg?i    veHkosti
A I     ¥7 t\ 1^1 T    31) FS 1T T 1I\T ¥ \T   učitelj Glas. Matice in ećini zaprise-fl-rf  a    Vrli £^    U?i\l-rf£^l^ a fi\   ženi strokovnhk c. kr. dež. sođišča.
Lfulsllassa, Esftgresni trg *M-
(SVasproti nunske cerkve.) Največja  ir.   najsposobnejša   tvrdka   in   izposojevaftu'a
klavirigt I& itaiiigidi^Ifa¥
na juija Avstrije.   —   Velihanska zaleta T?sega
f^lasbanega oretiša, Etrun in muzifczliU
£di*ii zalGŽir.ik dvornili in kon-icrnili tvornic: Bosen-
dorfer,  Hčlzl & Meitzir.ann,   Forster,  Elirbar,  Gcbruder
Stingl, Rud. Sieizhammer,  Czapka,   Lauber^er & GIoss.
Hofmann in Fofberg (amerikanski harmoniji).
O^roki od E S5f— npprej. Najbogatojša izhira v vsch modernih slogih in lesnih barvah. Otrlejte si klavirje z an^lcško ponavliniočo mehaniko. !0 letna postavno obvezna carnncijj. T^ajeranina nain::1ja. Zsmena naj-ugodncjSa. Ujlaievanje tor popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate 2zklfud.no le «ax za Kranjsko v zaiogi, svarim pred nakupom falil-liLatov in navideznega „polelna" rri kričavih, ki se drznejo govoriti o i.đobrera blagu1', dasi nimajo ni jcdncg.1 pomembnega fabrikata v zalogi.
Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod  tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti Je ugodno zavarovanje na đo-2ivetje in smrt z manjšajočimi se 11                      vplačili.
.■••-■.    Vzajemno    zavaravalna   banka   v   Pragi.    .-.-•-• B«xerrmi  fondl K 7i,946.302-2B. — Izplaćane od&kodnčno   in   kapitallje  K 145,250.173*29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -------------------------------V«a nojasnila rteje*-------------------------------
GenendM zastupstvo i ijnUljsei ^aU^in!J\^lasrni[^ v GosposKl ulici im. 12.
■^—;------—-^-------------                                ___________                   —-------------------------------------.^______
Zavaiuie poslopja in premiCnine proti polarnim škodam po najnižjih  cenah Škode   ceni    takoj   in   najkulantnejc. Uživa najbolj?i sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zclo ugod-n:mi   pokoji. — Zahtevajte prospekte.
I Telefon *tew. te.                                                                           TMMUn.il.   :29   Stavbno porijetmSlvo;  pisarna za arhitekturo in stavbno-
S                                RT   Leta 187S. ustanovljena ««lnlska *rmttim   "mm                                                      *-.■._:*■.—  j.i.     m.               *•-             .                 .....
|_-           #_                       l*l          ■        vi               ■ •    ■■•        •         tenintna aeia; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratasm
I Hl^^lllfufl   rtlUninrb1]   riPIlin1!  II   I lllhllfllil       za sta¥bna in  fina  dela;  opekame s strojnim  obratom v
I ludll ind jlflsililijRu u U/Ud i Llllill 0II       Kose'ah.ri"na v?*wi kamn°!°rai - ^^^ - - °p**&' -
t ili M u j tš im   liiiiiiiiiiifiiii   mi Uli nm   ■    fttfjMNlJMHI                  Priporoća se za sisvbns dela vsake vrste. =z=z