166. številka. Trst v ponedeljek 23. julija 1900. Tečaj XXV ..Edinost I .hain enkrat na dan. razun nedelj iti praznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina 7. miš a : Za celo leto........24 kron za pol leta........._ za četrt leta................6 za en mesec................'2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na- ročbe brez priložene naročrrne utirava r e ozira. _ Po tobflknrnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po fi stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon Stv. K70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. /Ca večkratno naroČilo 9 primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači ociasi it . pravoslavje (Pfiij !), a tla obsoja tudi »nepravilno« (oh kako blago!) postopanje »Amicov-eev«. To nam ne zadošča. Politično društvo »Sloga« ima svoje glasilo; tam hočemo d o biti o d go v o r, kako sodijo gospodje <> narodnem i z ti a j s t v u ! ! Huda, trda beseda to! Ali: i Ciir smo Kar smo govorili, smo govorili! »Pravite, d: se s » Primarikiaa*Jistom« ne boste več bavili. Svobodno Vam ! Povemo vam pa, tržaški kolovodje, da se bomo mi bavili /. vami«. To izjavo je čitati v zadnjem »Primorskem listu«. Hoho, gospodje v Gorici, počasi, le počasi ! Slabo ste nas umeli ! S svojim izrekom v članku od 14. julija 1900: »S »Primorskim listom« nič več!« —smo hoteli le reči, da smo dovolj povedali v označenje slovenskega lista, 'ki se je toliko spozabil, da je one, ki so povodom znanih dogodkov pri sv. Jakobu kakor zbesneli derviši divjali proti vsakemu pravu našega ljudstva, proslavil kakor »vrle« in jih proglašal za »bo:itelje za katoliško resnico«, a je temu nasprotno nas, ki smo se zavzeli za ljudstvo in njega pravo, ki smo označali dogodke po notoriških dejstvih, obdolžil, da pišemo same — fraze!! »Edinost« ima menda sicer največi rekord med slovenskimi listi v potrpežljivosti in pri-jenljivosti, ali tako daleč vendar ne sega ta naša lastnost, da bi mislili na kaj tacega, kar nam tu insinuira »Primorski list«. Saj bi bilo nezmiselno in naravnost absurdno, ako bi katero javno glasilo na tak način (in proti komur si bodi) hotelo samemu sebi vezati roke in se obsojati v obnemoglost nasproti even-tuvelnira bodočim insinuvacijam, obrekovanjem in katere-koli si bodi vrste naklepom ! Niti proti listu, s katerim danes nismo v navskrižju, ne bi se hoteli vezati tako brezskrbno, kamo-li nasproti listu, katerega moramo prištevati med svoje — sovražnike. Beseda je morda trda, ali odgovarja resnici. Kdor pravi, da je vse, kar je kdo pisal proti -vojim sovražnikom, le gola fraza brez vrednosti, ta je pritekel njega sovražnikom na pomoč. Podajač mojim sovražnikom je pa vsikdar tudi — moj sovražnik ! Tako govori najjednostavneja logika. Gospodje okolo »Primorskega lista« so somišljeniki najstrupene-jim sovražnikom našim — hujim, nego so Zidje okolo »Piccola« —, a mi da bi podpisovali gospodom v Gorici listino-svobod-nico, da bi smeli brez skrbi, nesojeno in nekažnjeno, begati naše ljudstvo in je slepiti, da bi danes jutri zašlo v mreže svojih sovražnikov ? ! ! Ne, ne, gospodje, tako daleč se ne izpo-zabimo nikdar, da bi brezvestno pogazili svojo nalogo in svojo dolžnost. Tudi z izrekom, da je »Primorski list« pisan na slovenskem jeziku, a da ni slovenski list, se nismo odpovedali borbi proti prijateljem sovražni- kov našega naroda. Narobe, ravno nasproti neslovenski m listom moramo biti vedno na stališču: tjui vive?! _ O da, tudi mi umejemo to, o čemer govori »Pimorski list« v svoje opravičenje, češ, da sta si dva listi« lahko sorodna v verskem naziranju, a da vendar ne soglašata v narodnem ! Ali v dogodkih pri sv. Jakobu n analogije v tem ! Mi smo dokazali z navajanjem dejstev, z dokazi, z argumenti, s citati, z anticendencijami, z vso minolostjo in vsem poznanim, notoriškim mišljenjem dotičnikov, da tistim vrlim boriteljem za katoliško resnico« ni šlo ob omenjenih dogodkih za verski interes, ampak da jih je vodil le neugasen, brezmejen laški šovinizem!! Kako prihaja slovenski konservativen list do tega, da brani in opravičuje take ljudij?! Tu se je profaniralo versko načelo, tu se je pogazil eminenten nauk naše vere: da smo pred Bogom vsi jednaki, pred onim Bogom, ki je za povedal: Poj te in učite vse narode! Tu se je cerkveni dogodek zlorabil v posvetne politične namene ! Zakaj pa nam »Prim. list« ne govori nič o po 1 i c i j i v cerkvi ? ! Kaki vrli boritelji za katoliške resnice so to, ki kličejo policijo v cerkev in izdajajo s tem suvereniteto Cerkve ? ! Hočete-li boljega dokaza, da tu ni šlo za korist vere, ampak le za boj proti našemu narodu ? ! Tisti »vrli boritelji za katoliške resnice« so raje odgnali f>d procesije tisoče resničnih vernikov, samo da ni bil žaljen »narodni čut« no k raj ine ! 1 Prosimo, to stoji izrecno v njih listih »Avvenire« itd., da mi moramo respektirati narodni čut večine ! Črno na belem stoji v tistih listih poziv, naj Italijani proganjaj o Slovence tudi na gospodarskem polju ! Je-li to krščansko?! Ali ta ko .uči naša vera? Je-li to nauk Kristov?! Ako se posvetne stranke poslužujejo takih sredstev — tran-seat, ali da katoliški duhovniki poživljajo na tako proganjanje! To je škandal, to je felo-nija nasproti naukom cerkve ! Kako prihaja — vprašamo še enkrat — slovenski list tlo tega, da v takih ljudeh vidi »vrle branitelje katoliške resnice« in da se takim ljudem na ljubo zaganja v slovenske sorojake ? ! Pa tudi to-le je značilno za gospode. Proti slovenskim rojakom, o katerih menijo, da so se le za las pregrešili proti njihovim načelom, ne poznajo pardona in ne dopuščajo nikakega opravičevanja. Nasproti ljudem tuje narodnosti pa, ki na zistematičen način proganjajo naš rod in jih to sovražtvo ne zapušča niti na pragu cerkvenih vrat, zatiskajo radi obe očesi in jih opravičujejo >; — na- glico ! ! r\li ni to izdajstvo?! A Primorski list« ima še toliko žalostnega poguma, da slovesna zatrja, da se je bolj potegnil za narod svoj, nego smo se mi! V očigled takemu pogumu nam zastaja sapa, in moramo že prepustiti čitateljem, naj sodijo sami ! ! »Primorski list« pravi v očitaj očem tonu, Slogo« na pomoč! Kdaj, kje, boje, ko treba zastopati svoje nazore, s katero besedo?! Ne na pomoč, ampak na Če pa gospode arhivarje boli remini- odgovor smo klicali »Slogo«, tla bo narod na scencija, da so bili takrat baš oni najbolj Goriškem vedel, kako sodijo gospodje v razvneti in tla so po dovršenem shodu, proti »Slogi« o izdajstvu gospodov okolo »Primor- 7. uri zvečer, baš in še po stopnici dl doli skega lista« ! ! »Primorski list« nam zatrja j n a j bolj o b sipali T r ž a č an e z re- , sicer že, da »Sloga« obsoja našo agitacijo za kriminacijami, češ, da so Tržačani jedini rušili PODLIH T E K. Zinka Brazilijanka. Povest. .Spisal I v o T r o s t. I. Sao Paolo do lirazil, oktohra lt>S*. «Zdaj še-le vidim, da sem res revež!* lik cekin Vam pošljem, gospod učitelj, in kvintal kave, cel hrib rožičev in pomaranč, samo da dospemo v Brazilijo. — Ne verjamem, da bo takt) hitro. Pivci so se smejali in mi strmeli. Moj oče so namreč prodali naše pohištvo, svoje orodje in one njivice — našo jedino zaslombo na svetu; tolažili so nas, da bomo so vzdihnili moj oce tisti večer prej, nego i „ ..... ..." .. .. , .. . .. . . x . v Braziliji s cekini lonce pokrivali, s kavo smo šli z doma, v gostilni pri Janezu. Lci-i . „ . .. __ , , .. . , ! cesto posipali in s pomarančami se kepali, teli Nadoslav jim e molče segel v roko, in , . . . . . v i ta i -i i kakor pri nas po zimi s snegom. oba sta imela solz ^ v očeh. Dober človek ta Nadoslav ! Kako rada sem ga poslušala v šoli ! Njegov poslednji spominek pridnosti z napisom: «svoji pridni učenki» hranim v molitveniku mej podobicami. — Gregor, Vi uničujete samega sebe s svojim namišljenim kmetovalstvom v Braziliji. Bog Vas ni ustvaril za to, sicer bi Vam bil odločil zemljo kakor Vašemu bratu Francetu, ne pa kopit. Jaz sem jokala, moja mati tudi in kar je bilo še mojih sester, so tudi jokale: oče je pa pograbil kupico, jo spraznil v grlo in pokazal učitelju okroglo dno: »Tako le ve- Zdaj, zdaj naj bi zdihnili naš oče: tukaj šele, tukaj nimam nič — gotovo bi se usmilil mrzli kamen vsaj nas, njegovih nesrečnih otrok. Na morju so najprej zboleli moja mati : tudi veliko družili ljudi je zbolelo za tisto čudno boleznijo. Kako je bilo mene sram, ko mi je prišlo slabo vpričo tolikih ljudi ! Vsi tisti lepi kraji, ki sem jih videla po Laškem, vsi tisti visoki stolpi, velike cerkve in hiše so se mi tedaj vrtele pred očmi, pa niso bile nič več lepe. Naš oče so godrnjaje tudi zboleli — pa kleli, da smo se res že bali za njih pamet. Bog nam je naklonil milost, tla smo vsi zopet ozdraveli in še nekam zadovoljni zrli 1 j solnce nad seboj ter medlo zeleno vodo brez i konca in kraja. Tedaj so rekli mornarji, da ' smo na ravniku ali zemeljskem ekvatorju, ter I so uganjali svoje šale in pili vino in skakali, kakor da se jim je pridružil sam rogati — Pust. — Ves večer smo ostali na krovu; nihče ni šel spat na tiste — police. Vročina, pa kakšna ! Ti moj Bog"! Po nekem prav lepem dnevu so govorili, j da se bliža vihar. Tiste grozne noči ne zabim nikdar, najbrž da je tudi drugi ne za bij o. Mi smo molili žalostni rožni venec in litanije Matere Božje: jaz sem pa podobo Marije Pomočnice, katero so mi teta prinesli z Brezja, spravila v nedra in jo z misijonskim križcem pritiskala na prsa. Tudi molitvenik sem imela pri sebi. Morje nas je metalo gori in doli, na levo in desno. Zdaj nas je vrglo visoko od sebe, pa zopet objelo kakor v temni grob. Nazadnje sem še sama molila rožni venec, a slišala nisem sama sebe. Kdaj sem nehahi, tudi ne vem : mislila sem, da sem mrtva. Ko sem se prebudila, je bilo morje zo- pet mirno. Mali valčki so se igrali med seboj kakor nedolžni otroci. In zlato solnce je zopet obsevalo naš parnik in blede obraze prestrašenih popotnikov. Mati so nam hoteli umreti, pa je odleglo, hvala Bogu. Bližali smo se novemu svetu. Meni, pa tudi drugim, se je dozdevalo, tla mora biti ta zemlja podobna naši stari domovini ; seveda stokrat lepša, kmalu se je spremenila barva morja \ bolj motno bledo. Nekateri, ki so vedeli, kaj pomeni to, so začeli urejati svoje stvari. Mi s tem nismo imeli mnogo opravila, ker nismo imeli s saboj niti vsega najpotrebnejšega. Prav lepo jutro je bilo, ko smo ugledali obrežje novega sveta. — Tam-le, otročiči. tam bo naša nova domovina, so rekli naš oče, ko smo bil: vseh devet zbrani na krovu. Greirra so imeli mati v naročju ter mu s tresočo roko kazali strmo obal. Meni se je takoj stožilo po stari domovini, tla-si se mi je ztlela tudi nova zelo lepa. Še tisti večer smo prijadrali v pristanišče soglasje : je U> sicer umevno, ali ne spreminja ničesar na resnici!! In če te reminiscencije niso zapisane v arhivu, mi Tržačani gotovo nismo krivi na tem ! Politični pregled. TRST, 23. julija 1900. Deželni zbor istrski se je sešel danes. Hrvatski in slovenski poslanci so izdali nastopni komunike: »Hrvatski in slovenski poslanci istrski zborovali so dne 7. t. m. v Opatiji in sklenili, vstopiti v deželni zbor. To so naznanili ministru predsedniku, izrazivši nado, da se vsaj v najskromnejših mejah zadosti pravici. Tik pred odpretjem zbora sešli so se imenovani poslanci v nedeljo v Kozini in isti dan zvečer zopet v Trstu na posvetovanje. Danes v ponedeljek zjutraj razpravljali so zopet v Trstu in na podlagi raznih dokazov in ker niti povabil niso prejeli, so sprevideli, da c. kr. vlada v popolnem sporazum ljenju s predsednikom deželnega zbora, tem vernim členom deželnozborske večine, do skrajnosti prezira tudi najskromnejše zahteve. Zato so premeni 1 i svoj sklep od T. t. m. in se odločili za sedaj ne iti v deželni zbor in sicer toliko Časa ne, dokler bo vlada vzdrževala svoje stališče. < Cehi in Poljaki. Dne 16. t. m. se je a Lvovu sešlo več konservativnih poslancev iz držav nozborskega kluba na posvetovanje o položaju. Razprava je l»ila sicer tajna, vendar je izvedela praška »Politik«, da so sklenili, da si Poljaki pridržujejo svobodno roko, da zopet, ako bi Cehi odstopili od ob-strukcije, stopijo znj i m i v zvezo za dosezanje skupnih interesov. Resnično razbitje zveze desnice bi večina poljskega kluba smatrala za velik in za bodočnost ominozen pogrešek. Tu se vrtimo v znanem circulus vitiosus. Poljaki in nemški konservativci izjavljajo, da so pripravljeni zopet stopiti v zvezo s Cehi, ako le-ti odnehajo od obstrukcije. Cehi pa izjavljajo zopet, da od obstrukcije ne morejo odnehati, ako ne dobe od strank desnice jamstva, da jim l>o zadoščeno, ker nočejo delati skoka v temo. Srbski kralj Aleksander zaročen! Kralj Aleksander je naznanil srbskemu narodu svojo zaroko z gospo Drago Maš in, bivšo dvorno damo kraljice Natalije. Zaroč-nica je vdova in izhaja iz vojvodske družine Lunjevicev. Kraljevi proglas se glasi : Kralj vč, da narod želi, da bi se zaročil, zato se je odločil, da zadosti tej narodovi želji, ker si je svest svoje dolžnosti do oneg.i naroda, kateri je njemu in njegovim prednikom dal toliko dokazov ljubezni in u danosti; tako želi on zagotoviti svoji dinastiji trajno bodočnost. To dolžnost napram svojemu narodu želi izpolniti s tem večjim veseljem, ker si je izvolil soprogo, po kateri vstopijo v njega dom mir, sreča in veselje. — Kralj omenja v proglasu kritične čase in težke boje, ki jih je preživela Srbija, da je komaj zadnje dni prišla malo k sebi. — On goji nado, da se dežela kmalu razcvete, ako bo nadaljevala po tej poti, sledč oni glas, ki je bratski združil kralja s srbskim narodom. — Kralj se bo trudil, da bo v izgled čednosti tudi v prihodnje, v svojem zakonskem stanu, katerega bodo osrečali ljubezen in harmonični od nošn ji. Srbska dinastija je izšla iz naroda, to je j društva »Slovan«. Na zborovanju se je, kakor nje čast in nje moč. — Srbski narod, ki je z lastno močjo znal ustanoviti se, utrditi in razširiti narodno državo, sme zahtevati z vso pravico, da ga vsi spoštujejo. Kralj je prepričan, da je prav storil s tem. da si je tovarišico prihodnje sreče izbral iz sredine naroda. — Da je to storil, je bilo tudi njegovo kraljevo pravo — tembolj, ker danes se politika kraljev in držav ne ozira i Pa pustimo to ter vrnimo se k predmetu, o boj proti obdajajočemu je in v ogromni večiui katerem sem se namenil poročati Vam. nahajajočemu se slovenskemu prebivalstvu, Dne 24. junija. 1900. vršil se je tu da-si mora računati skoro izključno le na ta drugi redni občni zbor našega pevskega j krog odjemalcev. Da z vzbujeno in vzdram- ljeno narodno samozavestjo Slovencev mora navadno: govorilo, ukrepalo in razpravljalo, biti konec temu stanju, na tem ni dvomil se ve, vse v korist društva in povspeševauje I noben misleč človek. Z obema rokama treba njega delovanja. Med najvažnejšimi ukrepi i si tiščati oči, ako noče kdo vuleti, kaka ...... so bili, prvič: da je občni zbor na predlog ; gočna sprememba se vrši tu. Jedna slovenska gos. Josipa Grgiča enoglasno imenoval gos. ! trgovinska tvrdka za drugo otvarjajo v tem G. Ražma za društvenega pevovodjo, in za- mestecu svoje kupčije, ki vse najbolje vspe-jedno tudi svojim časnim členom za obile vajo ter v ostri konkurenci postajajo nevarne zasluge, ki sijih je stekel ta rodoljub se svojim ekzistenci trgovin svojih nemškoradikalnih na-delovanjem v našem društvu. j protnikov. Taka, v velikem slogu zasnovana Drugič se je določilo, da si društvo kupi trgovina je n. pr. mnogoomenjana trgovina z več na sorodstva, temveč gleda samo na inte-j nov harmonij za poučevanje petja in sprem- j železjem »Merkur« Petra Majdiča. Konku-res naroda. Kralj se čuti srečnega, da je iz- ljevanje na sv. v mašah tukajšnji cerkvici sv. renčni boj je naperjen proti lastniku firme bral soprogo, ki bo vredna biti srbska kra-j Cirila in Metoda. Harmonij smo že naročili Rakuschu, fazerju vseh celjskih vprašanj, od ljica. in katera bo z veseljem delila usodo j sa 300 kron. pri slovenski tvrdki: Lenarčič gimnazijskega vprašanja pa do čeških vce«. No, sedaj imamo "že dokaz, da se I Gradcu je imenovan neki Nemec (dr. Ale- štvo; v Šuednji št. 248, pohištvo: v ulici njsmo motili. Listi poročajo namreč, daje : ksander Riedler mu je ime), ki ne ume niti Sette Fontane št. 32, konj: v ulici Chiozza siavnj celjski magistrat prepovedal slavnosr'v besedice slovenski. A čujte ljudje božji ! Više št. 11, pohištvo. obče. Graška »Tagespost« pa pristavlja tej deželno sodišče v Gradcu ima le dva čisto Vremenski restliik. Včeraj: toplomer vest; z neprikritim veseljem, da seje prepo- nemška sodna dvora: v Gradcu in Ljubnem, ob 7. uri zjutraj 27'5., ob 2. uri popoludne vedi pridružilo tudi celjsko okrajno glavarstvo. Vseh drugih pet so slovenski: Celje, Maribor, 32.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765-0 ki je šlo bolj v »deUdj« ter prepovedalo sprejem Celovec, Ljubljana in Novomesto. Vendar so — Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 27 5. C. na kolodvoru, odhod v »Narodni dom«, sv. vsa mesta na tem višem deželnem sodišču — Danes plima ob 8.30 predp. in oi> 7.S mašo na Jožefovem hribu, izlet v Teharje i:i domena Nemcev. Istotako je z višim državnim pop.; oseka ob 1.39 predpoludne in oh 1*30 eei() vrnitev iz Teharij. Torej je prepovedalo pravdništvom, kakor dokazuje gori omenjeno popoludne. ____________ imenovanje. Kako naj ta novi viši državni pravdnikn.pr. nadzoruje konfiskacijsko prakso i VGSti \"Z KTcinjSkO- proti slovenskim listom ?! * Utonil je minoli petek v jutro Ali naj zopet stavimo tisU) obrabljeno, a grjijščiuski loKiir so_ vendar usodno vprašanje: ali je ljudstvo tu ^^ jne na piaval je v Velicem zavoljo uradnikov, ali so uradniki zavoljo ^^ ^ kije bii wivean in „e je bil ljudstva?! pomaknil proti sredi vode. Koje doplaval do | čolna, zgrabil ga je krč in mož je utonil v 5. m. globoki vodi. Zapustil je vdovo in stolnega mesta brazilijanske ljudovlade — v Kio di Janeiro. Zdaj smo pa zares pograbili, kar je mogel kdo nesti s seboj na suho. Naša mnogoštevilna družina ni bila preobložena. Jaz sem vzela culo perila, Ivanka našo obleko. Mnogo raznobarvanih luči, toliko jadra-nikov, širno morje, dim iskreči se iz črnili dimnikov, brlizg, krik in vik, visoke hiše, tuj jezik, — samo svet od morja dalje je drugačen tukaj, sicer bi se mi kmalu zdelo kakor da sem pri teti v Trstu. — Za menoj spat! je velel naš vodnik, in vsi smo morali za njim. Nekateri so hoteli srečni konec dolge vožnje praznovati kakor doma : s pijačo v veseli družbi; pa klic je donel: naprej, naprej ! Bodi možki ali ženska — vse je moralo naprej, samo naprej... Čudno oblečeui ljudje, tudi zamorci so nas občudovali pri vsaki svetilnici in si veselo prikimavali, češ: ti-le ne bodo slabi. (Pride še.) Tržaške vesti. četero otrok. Promovirali. Danes o poludne je bil, na * Osebna ves t. Ministerijalni kon- vseučilišču v Gradcu g. policijski konc. Josip Mlekuš iz Trsta promoviran doktorjem i prava. Imenovanje. Namestnik je imenoval zdravstvena koncipista dr. Edvarda Graefte-a in dr. Avgusta Gregorieha okrajnima zdrav-i nikoma, sanitetnega asistenta dr. Valentina Lucasa in zasebnega zdravnika dra. Adama Viktorja G r a m a t i c o p u 1 a sanitetnima koncepistoma ter zasebnega zdravnika dr. Maksa Maiera sanitetnim konci pistom. Iz Padriea nam pišejo : Toplo je, toplo, j kaj ne, gospod urednik! In kakor toplota vse i nekako mori tako seje zakasnil tudi ta le moj dopis. Kaj hočete! Sami sel jaki in kmetovalci smo, katerim vzlasti sedaj ob času košnje in žetve ne preostaja časa za dopisovanje. Nu, seno smo že skoro večinoma pospravili, katerega je bilo letos obilo. (Se ve, da le za one, ki imajo tudi obilo in več lepih seno-žeti.) Sedaj nam je pospravljati še žito, oziroma slamo, ker žita pri nas letos ni mnogo. cipist v docent naučnem ministerstvu in privatni vse!! Slavna oblast je storila še torej več, neg«» bi po zdravem razumu bilo potrebno. Ako že prepoveduje vso sla'*nost, potem ro< ne umemo, zakaj je potem naštevala še vse posamične točke slavnosti, ki tvorijo integru-joče dele iste? ! »Tagespost« imenuje toprepov ed • selbst-verstandlih«. Tako torej, ako se prepoveduje slovenska slavnost. je to samo oh sebi umevno, ako je pa črtajo le jedno piko na kakem nemškem programu, pa je to »nezaslišano« kršenje naj-primitivnejŠih državljanskih pravic ! No, videli bodemo, da-li se tudi višje oblasti pridružijo . , _________. »fermanomt celjskih paš, kakorse je pridružilo na dunajskem sveuci liscu, gos. dr. » . , , . . „, .... i celisko okrajno glavarstvo I Ivan Zolear je imenovan členom komisije! J ^ .. ..... .. . j — \ p o k o i je stopil vseuciliski pru- ža državne izpite iz državnih ved. 1 , ,, . . , . i ! iesor v Irradcu dr. (j r e k (i r i i K r e k * Častno svetinjo za stmdeset- . * - . , . . i i -i r m dobil tem povodom naslov in značaj dvor- letno zvesto službovanje je 7 Rž za maj K. —'— tlo —•— Rž za oktober K. 6'70 do 6*71 Oves za mstj K. Loterijske julija : Dunaj Gradec Številke izžrebane 39 5 88 12 29 Darovi. tlo go- Družbi sv. Cirila in Metoda so <»«1 1. 16. julija t. 1. poslali prispevkov p. n. i spoda in društva vžigalic 400 K, Al. Podobnik v Mirni peči zbirko 1(1 K, faktor A. Pucihar tujo stavo ! 2 K 30. v., kaplan T. Vari na* Raki iz nabiralnika v Močilnikovi gostilni 4 K 72 v. ; podružnica za Ruše in okolico 60 K, po- HONGKONG 21. (K. B.) Glasom vesti iz Kantona so vse tartarske čete premeščene Iv zunanje trdnjave. Nekaj »črnih praporov« I_._ 4j(, __ Oves za oktober K. .V l S dne 21. so preložili v glavni tabor tartarskega gene-; 5*20. Koruza za juli 5.88 do .~>.s~>. Koruza rala, 3000 mož »črnih praporov« je v utrje- avgust 5.88 do f>.S9. Koruza maj 1901 K. 59 871 nem taboru, 7- 10.000 mož na drugih I4-'4 4 | sobi, v katero bombe ne morejo prodreti, j General Nič se je sam usmrtil. Princ Tuan | _ . _ , .. . ,T i za juh oO ks*. traukov o.».2.>, za november oiM se je polastil prestola, v oantungu napre- i fri'nl-ov Y> 7~> _. _ . ' . duje gibanje, nasprotno tujcem. Na tej brzo- _ Tvrdka Ivan Perdan, od j. \ . & . J ' 1 _ , . J. J I-- javki m označen dan oddaje. BEROLIN 21. (K. B.) »Wolfova po-! slovnica« javlja: Nemški konzul v Cifuu, kateremu je bilo naročeno, tla se v Santungu obvesti pri guvernerju o vzetju poslanstev v | Avstrijska renta v zlatu Pekingu, o katerem je baie isti poročal, brzo- Dunajska borza dne 23. julija. Državni dolg v papirju v srebru j družnica v Celovcu 47 K, kaplan P. Svegelj . _ . , , T „ javlja dne 20. t. m.: Guverner v Santungu v Kazljah pri Sežani o K, kapi. -Jos. Koblar . Kreditne akcije Ltmdon 10 Lsr. m., katero je poslal amerikanski poslanik v \Vashington ter da je isto takoj oddal dalje. 100 italijanshih lir Cikini .... ........... _ . ' T_ je izjavil odločno, da on ni razširjal nobene . i v Hrenovicali iz nabiralnika »prt fan« 10 K,. . . . . . . . 20 mark ^ ,. . . ,, vesti o vzeti u poslanstev in umoritvi tujcev v....nipon; i podružnica za Beljak in okolico 70 K., moška . . J. * . . .. , . , J ' ^a»>oleoni 1 . £ . . v Pekingu; javil je nadalje, da je dne 20. podružnica na Vrhniki 91 K, kmečka posojil. . v . . i 1 , . . t. m. ob 10. uri zvečer prejel iz lsungli- za ljubljanske okolice 10 K, medgorski pevci . .... , . Q J J _ v , i lamena brzojavko v tujem jeziku z dne 18. in pevke (Koroško) na predvečer gouu sv. ■ Blagovestnikov zbirko »i K, graški akademiki : ob smrti med. Vlad. Skeilja 25, posojilnica j r> . .t tio t' i i . ' .. BEROLIN 21. (K. B.) Nemško- azijska v Žužemberku 20 K, ženska podružnica v v J t t i ji „ banka je prejela iz svojega osrednjega zavoda Trstu G0O K, trgovec J. Jebacin od kave . j i j . . x-w ^ j .i t Afir t v Sanghaiu brzojavko, da je bil zapadli me- 200 K, stav. nadsvetnik Jos. \\ iltan v 1 rstu & j > j t it ■ ^ii i- -.„.„„^f..,. sečni obrok za h°L i>osojrio z leta 1898. točno ! ob smrti svoje soproge K, županstvo v 1 Kobaridu 10 K, dež. bolnišnici kurat Avg. Plaean- [>rtilifcr»j • laut>!> 97.60 97.iV» i>7.40 97.4"i 115.6r> i ir>.6') , 97.-40 97.4."» t»68 2o 665.— 242.60 242.70 23.69 2o.6s 19 .:>2m 19.32 90.60* 90.58 ll.oT 11.37 pohištva vsake vrste od Skočil- v Gradcu za otroški vrtec v Devinu i 60 110 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda Brzojavna poročila. Deželni zbor istrski. PARIZ 21. (K. B.) »Agence Havas« K, podružnica v Štebnu na Žili 1* K javlja: Kitajski poslanik je priobčil ministru v., upravništvo »Slov. Naroda« 375 K, za vnanje stvari Delcasseju cesarski ukaz od meti katerimi je 200 K kot dar litijsko-šmar- ^ 18. t. m., da se razun nemškega posla-tinskih Slovenk za god sv. Blagovestnikoma. Kettlerja, katerega je umorila ustaška druhal, vsi ostali poslaniki nahajajo že Jmesec dni v varstvu dvora ter tla so živi in zdravi. I PETROGAD 21. (K. B.) Glavni štab j poroča : Čete, odposlane v varstvo obkoljenih delavcev in inženerjev kitajske železnice, se gibljejo uspešno na vseh črtah. Lepo vreme J KOPER 23. (K. B.) Deželni glavar dr. v Mandžuriji povspešuje gibanje čet. Kitajci Campitelli je danes opoludne otvoril istrski ™so presenetili Rusov, bivajočih ob meji.| j deželni zbor s trikratnim »evviva« cesarju. Po Polkovnik Efnizov se bliža z varnostno četo; j predstavi vladnega zastopnika, namestniškega Harbinu. Kitajske straže se vračajo v trdnjavo i svetnika Kabianija, ki je pozdravil deželni Jecho. ; zbor v imenu vlatle, je novoizvoljeni poslanec W A o 111N G TO N 22. (K. B.) Reuter i tir. Depangher položil prisego; pt>tem so ža- javlja: Taotai Sheng je poslal semkaj tele-ključili sejt>. j grafičnim potom dekret, ki pravi, da dne 18. KOPER 23. (Priv.) Deželni glavar Cam- t. m. so bili inozemci v Pekingu živi in p i teli i ie ob 12. in 15. min. otvoril zasedanje zdravi. Sheng je pristavil, da se ustaši mej-dež. zbora, naglašuje, tla je to tre tj i k rat, kar sobojno bojujejo in koljejo. je isto sklicano izven zakonitega mesta. Vladni MO> AKOVO 22. (K. B.) Pripravljalno zastopnik, nainestuiški svetnik Fabiani, je po- poveljstvo vzhodno-azijkega ekspedicijskega I zdravil deželni zbor s a m o v i t a 1 i j a n s k e m voja seje danes v jutro odpeljalo pod naje z i k u. Navzočih 16 poslancev večine. Taj- čelstvom majorja Falkenheina čez sotesko Brenner v Genovo. Ob odhodu se je na kolodvoru zbralo mnogoštevilno občinstvo. Alessanflro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bosrat Izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavlja se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. Velika zaloga nliiiili plištva in tapecarii OOOOOOO od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Tr^ San Giovann! hšt. 5. (liiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. SHANGHAI 22. (K. B.) Reuter javlja: parnik »Nanking« , na katerem se nahaja Li-Hung Oang, se ne potrja. I nikov se ni volilo. Prihodnja jutri ob 6. uri | zvečer. A n url ež k o b rodo v je. ZADER 21. (K. R.) Angležki vojni la- j Poročilo, da je Angležki križar »Bonaventure« ! diji »Renown« in »Caesar«, trpedovka »Vul- zapustil \Vusung, da bi vzel pod nadzt»rstvo j can« in admiralska vadita »Surprise« so priplule danes popoludne semkaj. Poveljnik Sir John Fisher in namestnik sta menjala obiske. Zvečer je dine na ladiji »Reno\vn«. Srbsko ministarstvo demisijoniralo. BELIGRAD 21. (K. B.) Vlada je podala kralju ostavko. BELIGRAD 21. (K. B.) Odločno trdijo, da kralj Aleksander dosedaj ni sprejel ostavke i j skupnega ministerstva: demisijo je provzro-. Čilo notranje nesporazumljenje v ministersk^ m svetu. BELIGRAD 22. (K. B.) Kralj je spejel ostavko ministerstva. Vstaja na Kitajskem. PARIZ 22. {K. B.) »Agence Havas« javlja včeraj iz Cifua: Guvernerje prejel dne 20. t. m. iz Pekinga odločno zatrdilo, da so vsi poslaniki živi in zdravi ter da je Kitajska vlada storila korake v njih rešitev. INOMOST 22. (K. B.) Danes ob 9. uri zjutraj se je peljal oddelek nemškega vzhodno-azijskt ga ekspedicijskega voja skozi Inomost v Genovo. Na kolodvoru so nemške J OBUVALA! ^m | 1 PEPI KRAŠEVEC $ ; pri certvi sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) ^ 2 priporoča svojo ^ bogato zalogo raznovrstnega obu- P 4 vala za gospode, gospe in otroke p M PoJtne naročbe se izvrse v tistem dnevu. ^ J OdpoŠiljatev je poštnine prosta. ^ Prevzema vsako delo na debelo in drobno 4 ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster & 9 » » 9 HERA PROSVIETHEUS S 1899 DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILEN8KI PLIN NA D'JNIJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest , » 99 » » Schiedam Haag » » » Vratislava » * * Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s prillilno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zistem (dasom privilegija nemškega cesarstva ^t. l^.Tr.-J in IUS.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z tmjodlieiiejšiiui nspelii. Apneai ogliK najprve vrste, Ki laja naiveč plina, sa prodaja po ugod&in ceaaa. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsk.., ftaljausko, rer nngležko Intlijo EDVARD TURECK V TRSTU. S a •oc 300C0C X « V Delavsko konsumno društvo'4 pri Sv. Jakobu !Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno i zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gbl. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih priporoča slavnemu slovenskemu občin- j obrokih. Najmanja objava 30 nvč. stvn svojo ulica Concordia štev. t a (vogal ulice Vespucci) toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno. V Trstu. Zaloga likerjev v sode i U in buteljkah. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Perhauc Jakob Krčme. Dn^AOnilf ima gostilno v ulici Ireneo roiobniK rrdii st 2>toči i8tr9k0 dal_ vipavsko belo vino ter Steinfeldsko 1>ivo matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo 1 .... . vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. I. vrste, izvrstna kuhinja vedno pri- ——————— pravljenja. Za družbe so posebne sobe j Pfttftr^.Velika na razpolago. liCHal lulul zaloga in delavnica vsako- N:i obilno obiskovanje uljudno vabi vrstnega obuvala po naročbi. Odbor Pekarne in sladeiearne. •eme—omoe—mm H. Stibiel ftlijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokamlov, konfetov, raznovrstnih sladčie v kosih in v skatljicah. finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v ; razprodajo. (>~ ueevanje na! glas o v i r rez j počitnice, to je j c. jniTiligirani troji r^ do oktobra meseca. Naslov: Via Stadion ŠtV. 1 9, L nad. , ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz I ____ inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, ! V Gorici. Civilni i u vojaški krojač. vsakemu K&j nmm i- - • krojiti Martin Poveraj v Crorici na Travniku št 22 I. u. Poziv! Ker |»ri redna »lavna skupščina. dne 1 2. avgusta t. I. v zadružnih prostorih, ulica S. Iiiasrio list. 338 ob 10 uri se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo od borovo o delovanju zadruge v letu 1 2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1S<1<>. >5. Volitev upravnega odbora za leto 11)00. 4. Volitev nadzorstva za leto 11M)0. o. Kventueini predlogi. OPOMHA. Ta-le glavna skupščina bo sklepčna, bilo navzoče postavno število zadružnikov ali ne. Koper, dne 2. julija l',»00. Odbor posojilnica iu hranilnice. dežnikov in sobnih ptasčev za vsako sezono, "se po najnovejši modi. Voščene sveče. svečar v Gorici ulicu Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač Tovarna nadplatov (Schuliob er-theil) tvorni- ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za Čevlarje, sedlarje, knjigovez^, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. II. sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika. „EDINOST" se razven že v vseh znanih tobakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Martiri št. 12. Narodna šivilja Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor tud: perila, se priporoča slovanskim krogom, vdana Oombač Ivanka Ulica Bosclicfto štev. 1. IV. nadstr. x x Carl Greinitz JKeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. X X X X x x X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo, SV predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjsio, namizno in lišiio opravo, železne metile in pred ognjeni vame Blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X X X X X X X X X X X u n n n x x X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS? Osji je in drva. v ulici del Torro štev. lm2 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! urad za oglase Friedl, Dunaj Ma tzlei nsd< >rferstrasse V. Cand. iuris s prvo državno skušnjo zmožen sloven-, - ,, .. , , . v, ..... • -i vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali skega, nemškega lil Italijanskega jezika, i stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecariiam. Zh mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Velika zaloira IVAN SCHINDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja jrrati> in Iranko kataloge v >lo-vensko-hrvatskein jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih /.a kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drnjoi. Za reeino postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se isee. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran kemik Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12. ! - XX ^XXXX50CXXXXXXXXXXXX>00<>000ocxxxxxxxxcxx^xxxxxxxxxxxxx Čestitam in ss radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen tra .ve«*. j. !»reloff iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnitlers*e'"n Vafeneie v II. Bistrici. Original tejr« lista z d ie 21. januvnrja t. 1. vsakemu na ojrled. Omnibus k vsakemu vlasku. ^ Marat ^C6t8l Sušak Mv_™ >o g 'M o o fk o >o Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. al)oiwtri<'nt'»v j" podpisano ravnateljstvo uvedlo rudi izdajo blokov, veljavnih zi željeno dol.<» za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna bela vina i>: slavno/.nanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. 33omače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki i/l>. ri liter ])•> 1 K. 20 \in. Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. in, 60 in 1 K. Opozarjajo s* p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Grljenak. Pristna Vodica Iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po l*>4 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in L a w n - T e n n i s. Omnibus k vsakemu vlaku. ^ M ggj 3B