Kako je Krištof Kolumb mer i ko Ladje so plule z bodrim vetrom proti ju- gozapadu, vreme je bilo lepo, dan bolj svež nego kdaj, mnogo kopnih ptic je frfotalo okrog jambora, rac, vran in drugih, šumni polet ptic je bilo slišati celo vso noč. Toda moštvo je začelo izgubljati potrpljenje, pritoževalo se je zaradi dolge vožnje, ki je bila v opreki s pogodbo, in je razburjeno izjavljalo^ da te igre z življenjem ne more več zdržati. Kolumb je skušal može pomi- riti in jim je obljubljal zlate gore. Ko to ni imelo učinka, je izjavil kratko in od- ločno: vse tožbe jim nič ne pomagajo, on je zdaj na poti v Indijo in se ne bo ustavil, dokler je z božjo pomočjo ne doseže. In možje so držali, kajti že je vstajalo jutro, ki je ves strah izpremenilo v rado- stno gotovost. Tega jutra 11. oktobra se je zaganjalo morje s tako visokimi valovi kakor nikoli prej na vsej vožnji. Znamenja kopnine so se množila o:l ure do ure. Mimo je priplavala veja s svežim zelenjem. Možje na »Pinti« so zagledali trstje in drevesno deblo, drugo deblo, ki je bilo lepo obreza- no z železnim orodjem, pa so potegnili iz morja. Možje na »Nini« pa so ujeli največ- je čudo: vejo z divjimi rožami! Sedaj se je morala kopnina končno pokazati, vsako minuto bi se lahko dvignila nad črto va- lor na obzorju. Vse malodušje je prešlo, sedaj ni bil nihče več dvomil v srečni uspeh te drzne vožnje — drug drugega so pogledovali, si kimali in nagovarjali skoraj istočasno: »Da, naš admiral!« Proti večeru je Kolumb zapovedal, naj jadra razen nekoliko štirjaških metrov za- vijejo, da bi ponoči ne nasedli. Po večerni molitvi je sklical posadko svoje ladje in je nočni straži na sprednjem gradu ter njenim zamenikom zabičal, naj pazijo s posebno pozornostjo. Vse, kar bodo opazili, naj mu takoj javijo, da bi v neznanem vo- dovju ladje ne zašle v nevarnost. Kdor pa bo kot prvi javil, da je zagledal zemljo, mu bo podaril lep, svilen telovnik poleg vi- soke nagrade, ki sta jo določili veličanstvi za to stvar. Ko se je zmračilo, je stal sam v zadnjem gradu ob krmilu. Morje se je bilo spet po- mirilo, valovi skoraj niso dihali. Nebo je zakriijal oblačni pajčolan, nobene zvezde ni hilo videti in tudi ne lunej ki je bila v zadnjem krajcu. Nenadno se je Kolumb zdrznil. Tam, da- leč ob skrajnem nebu — ali ni bil to soj neke svetlobe? Zabliskalo se je rdečkasto, izginjalo je in se spet pojavljalo, kakor plamenica, ki jo prenašajo sem in tja, ali kakor plaimen, ki se dviga in upada! Vse- gamogočni Bog! Svetloba! Svetloba! — Kjer je bila svetloba, je moralo biti tudi kopno! Poklical je enega izmed plemičev, ki so bili to noč v njegovi bližini, Pedra Gutier- reza. kraljevega komornika. Tudi ta je opazil luč. »Kjer je svetloba, mora biti tudi kopno!« je ponavljal Kolumb venomer. Svetloba je plapolala kakor sveča in je končno popolnoma ugasnila. Minila je ura za uro. Peščena ura je pod motnim sojem krmilarjeve svetilke kazala že drugo nočno uro, na vzhodu se je risala črta obzorja razločno in ostro — tedaj, blisk in grom — znamenje: »Zemlja na vidu!« Strel ni bil počil na admiralski ladji, temveč s »Plute«, ki je po naključju ali hote plula najbolj spredaj. Mornar Rod- rigo de Triana je bil v prvi zori s svojimi sokoljimi očmi na zapadnem obzorju zagle- dal bledikasto progo. In ko je sedaj po znamenju na vsaki izmed treh ladij mo- štvo zlezlo na jambore ali pa se zgnetlo v sprednje grade ter so bile vse oči v nape- tosti brez diha naperjene v isti cilj, se je bledikasta proga odražala čedalje jasneje — tokrat ni moglo biti čutna prevara! Bila je obala! In nenadno je vzplapolal kakor plamen svetli glas ladijskega duhovna v nebo; »Te Deum laudamus!« — Veliki Bog — hvalimo Te! In glas za glasom se je pridruževal temu svečanemu koralu, da je bučaj na zadnje kakor vihar preko sivo- črnih valov. Potem se je splošna napetost sprostila v prešerno radost, moštva so tek- movala med seboj, kdo bo z najglasnejšim glasom rjavel večino mornarskih in voja- ških pesmi v jutranji zrak. Na »Pinti« je bilo raizzoloženje še posebno glasno. Boben na zvočnik in nekoliko dud je dajalo takt, okoli velikega jambora pa so mornarji raz- posajeno plesali. Rodrigo de Triana se je opotekal kakor vaška lepotica, ki teka vse za njo, iz rok v roke, kapitan Martin Pin- zon je bil moštvu poklonil meh vina. Ce se je pa admiral pokazal na krovu svoje ladje, so spremljali vzkliki s čepicami mahajoče roke njegove korake, ljudje so se prete- pali, kdo mu bo prej smel poljubiti roko, in marsikdo je v pijani sreči padel na ko- lena, da bi se istočasno zahvalil božjemu izbrancu in Bogu samemu. Do dneva so plule ladje počasi naprej, potem so razpela spet jadra in v žarečem jutru 12. oktobra 1492 so se ustavile kmalu pred plosko, sredi zelenih gozdov lesketa- jočo se obalo — pogled, kakršnega niso imeli že pet tednov. A na rumenem bregu niso frfotale samo ptice, tam so se zbirale tuli ljudem podobne, rjave postave, ki so tekale popolnoma nage naokrog, dvigale v največji razburjenosti roke proti nebe- som, vreščale nerazumljive besede, se me- tale plašno na tla in skakale spet pokoncu, skakale v vodo. kakor da hočejo steči k ladjam, in bežale potem spet na kopno ter se skrivale v najbližja grmovja. Sedaj so na ladjah spustili sidra, verige so zazvenele in zaropotale, spustili so čolne, ki so se napolnili z oboroženimi možmi. Del moštva se je spremenil sedaj v vojakef ki so bili črnovolneno mornarsko jopo za- menjali s sivorumenim usnjenim telovni- kom, rdečo čepdco pa z ozkokrajnim klo- bukom. Nosili so muškete in dolge puške, ta in oni tudi samostrel, in helebarde so zazvenevale, ko so zadevale druga ob dru- go- Kolumb je postavil kot prvi nogo na no- voodkrito zemljo, padel je na kolena, po- ljubil tla in se zahvalil Bogu. Tudi kapitani, vojaki in mornarji so upognili kolena in obstali za časek v tihi molitvi, ki ga je samo tu pa tam zmotilo zvenčanje orožja. Potem so stopili v vrsto in so odkorakali v svečanem sprevodu do nizkega griča v bližini obale. Tu je Kolumb potegnil meč, razvil kraljevo zastavo in oznanil z močnim glasom, da zaseda v imenu kralja in kra- ljice to neznano, sel a j po španskih ladjah odkrito deželo za vse večne čase. Istočasno je v skladu s pogodbo s špansko krono za- prisegel moštvo, kajti od tega trenutka dalje je bil veliki admiral Atlantskega oce- ana, podkralj in dosmrtni namestnik vseh teh dežel na zapadu, ki bi jih odkril sam ali pa ki bi jih z zvezi z njegovim odkrit- jem našli in zasedli drugi. Ko so se čolni bližali, so bili domačini zbežali v bližnja gozd, skrivali so se sedaj za drevesi in grmi ter opazovali z grozo čudno lesketajoče se kapriole teh velikih, dvonogih in pisanih živali, ki so bile zlezle iz trebuhov velikih in okrilatenih ladij. Me- nili so, da so priletele naravnost iz neba ... Zvitorepka na preži V članku o srečanju z medvedom je bilo v »Jutru« navedeno, da je celo tndi lisica že zelo redka po lo- viščih. Ta navedba velja, kakor je v članku omenjeno, pač za Nemčijo. Pri nas pa je zvitorepka že še dosti številno zastopana. O škodi in ko- risti je pred tremi leti posebno za- nimivo razpravljal Krispin Ogris v glasilu naših lovcev. Gotovo je lisica koristna v lovišču, da pospravi poginulo in bolehno divjad ka- kor tudi slabiče, ki so z vzgojnega stali- šča potrebni, da se odstranijo, pa tudi marsikatera klateča mačka pride v njene zobe. Še bolj pa je koristna poljedelstvu, kjer je njen jedilni list zelo obsežen. V nenasitni želodec spravi miši. črve in zale- go os, toda tudi vseh vrst jagode in druge sadeže, ježa. ribe, vseh vrst perutnino in njih jajca, zajca, mladiče srnjadi in gam- sov in tudi odraslo srnjad. Na roparskih pohodih je preudarna, predrzna in krvo- ločna. Ogris je navedel nekatera razboj- ništva. ki jih je napravila v dveh letih v lovišču. Na Možaklji je tamkajšnji lovec Pečnik Anton v teku dveh let imel trikrat priliko, opazovati napad na smje mladiče. Na Fer_ janovem rovtu je zaslišal zvečer, ko je bilo še dosti svetlo, vekati mladiča. Kmalu zagleda bežečega, vekajočega mladiča, šti- ri metre za njim razbojnico lisico in 20 metrov za lisico dirja skrbna mati srna z gobčkom, odprtim od upehanostL Za uspe- šen strel je bilo predaleč. Lovec je pričel kričati, misleč, da bo lisico odvrnil od za- sledovanja. A ni se zmenila za lovca in njegove klice, mladič je milo plakai in že bi bil v zobeh razbojnice, da ni zagrmel strel. Lisica je odskočila v stran proti naj- bližjim grmom. Mati je tekla za svojim mladičem v gozd, plakanje je prenehalo in mladič je bil rešen. Zvečer v mraku je lovec spet zaslišal v Pleču vekati mladiča, vedel je, da je spet na delu nepoboljšljiva grešnica lisica. Šel je v smer plakanja, a kmalu je zaslišal pojemajoči glas mladiča, ki so ga že trgali ostri zobje lisice . .. Ob zori. ko je šel opa- zovat srnjad, mu spet udari v uho veka- nje mladiča, ki je drvel z Obleka preko Čebularjevega rovta nizdol proti Zatrepu. Lovec je tekel na pomoč, a ko je prišel na rob nad Zatrepom, ni bilo več slišati ni- česar. Mogoče je lisica opustila zasledova- nje, ali pa mu je že upihnila luč življenja. Ni pa nevarna ta razbojnica samo mla- dičem, nego tudi odrasli srnjadi. Gorje sr- njadi v hudi zimi, v visokem, novozapad- lem snegu, če se stara lisica navadi napa- dati srnjad. Dne 26. decembra 1938. je pri- nesel lovec Urevc velikega štiriletnega sr- njaka, ki je bil za ta čas močan in dober v mesu. Pri sosedovi hiši je sledil srnjaka, ki je močno krvavel in šel proti potoku Radovni, kjer je srnjak ležal. Ko je pri- šel lovec do njega, je srnjak skočil v vo- do, niže potoka pa je lovec spet šel preko plja do gozda, kjer je videl, da srnjak omaguje. Popoldne je šel lovec pogledat, kaj je z njim. Srnjak ni mogel več na no- ge in z bodežem ga je lovec rešil nadalj- njih muk. Srnjaka, pravi Ogris, sem pre- gledal. Imel je na obeh straneh vratu močne ogrize in iztrgano mišičevje, močne ugrize pa tudi na stegnih. Šel sem takoj gledat, kje je bil srnjak napaden. V no- vozapadlem snegu, ki ga je bilo 70 cm, sem takoj nad Pangrčevo hišo sledil lisico, ki je prišla po polju pod plotom in SJa kakih 60 korakov pod mestom, kjer je bil srnjak, mimo njega. Gotovo ga je opazila, zavila v hrib in v loku nazaj ter izkori- stila kritje grma, pod katerim je ležal srnjak, se mu neopaženo približala ter se zagnala z velikim skokom od zgoraj na srnjaka. Ze na tem mestu je bil sneg mo- čno obrizgan od krvi. P0 strmini do plotu nisem videl lisičjega sledu in je morala lisica pač viseti srnjaku, ki ga ni izpu- stila. Za plotom je morala biti huda bor- ba. sneg povaljan, steptan, krvav. Napo- sled je srnjak skočil čez plot in spet se je poznala v snegu borbo na življenje in smrt. Ker je bil srnjak močan, se mu je posrečilo, da se je osvobodil, šel narav- nost k stogu, stoječem pri hiši. in med letvami skozi stog do potoka. Lisica ga je zasledovala do stoga, od tam pa je šla nazaj proti gozdu na nova grozodejstva. Drugi dan smo sledili pod Njivicami še dva kosa srnjadi, ki sta na poti izpod skal do potoka v snegu močno krvavela. Na obeh mestih se je sledila tudi lisica, ki ju je preganjala do potoka, voda pa je re- šila ranjeno srnjad. Vendar smo čez tri, štiri dni našli tam poginulo smo, ki se je rešila preko vode. potem pa izkrvavela od ugrizov lisice. Domnevam, da je napravila vse tri napade v eni noči ista lisica. Ko se je sneg usedel, se je srnjad laže gibala in je bila varnejša pred razbojnico. Dne 10. januarja sem spet sledil srno, ki je krvavela in prečkala potok Radovno. Ni pa nevaren za srnjad pred lisico sa- mo novozapadli sneg. temveč tudi srenj spomladi, ako je zima dolgotrajna in se sneg naenkrat odjuži. Tedaj teče lisica po srenju kakor betonu, srnjad pa se udira do trebuha. Tudi to izkoristi razbojnica in sem že večkrat našel sledove njenih gre- hov V planinskih loviščih, kjer je glavni stalež divjadi srnjad, veliki petelin in je- reb (zajec v takih loviščih itak ni močno zastopan), je brez vsakega dvoma senčna stran zvitorepke mnogo večja kot sončna. Njena sanitetna služba še daleč ne odteh- ta razbojstev, ki jih zagreši na zdravi in močni srnjadi, na valečih kokoših in pi- ščancih gozdne kuretine. Popolna iztrebi- tev lisice bi tudi v planinskih loviščih ne bila na mestu, pač pa sem mnenja, da Je treba njen stalež reducirati na minimum Največji užitek ima lovec, če s puško upjeni lisico na zajčjem pogonu ali pri ča- kanju v svetli mesečni noči. Ni pa to mo- goče v planinskih loviščih, kjer se zaradi srnjadi ne morejo delati pogoni z braki in se je treba hočeš nočeš zateči k skraj- nim sredstvom P"ti in strupa. Pozimi 1938 je Ogris zabeležil, da je na strupu padlo lisico isto noč druga požrla do polovice. Ogris je imel na verigi lisico, ki jo je bil ujel pomladi, leto dni prej. Zanimivo je, pravi opazovati njeno prirojeno oprez- nost in veliko previdnost. V emajliranl kožici je dobivala žgance ali kruh z mle- kom, ne vzame pa hrane iz nje kakor pes. Približa se od strani prav previdno in prej z nosom dožene, če je bila kožica v. člo- veški roki. Potem se ji bliža od vseh stra- ni najmanj po desetkrat, nato pograbi ko- žico in jo vrže tako, da pade vse iz nje. Potem šele pobira po tleh in poliže zlito mleko. Ko se uveri. da človek ni imel hu- dobnih namenov, prime kožico in jo nosi tudi po pol ure neprestano v zobeh, po- skuša jo zakopati, kar pa se ji le redko posreči zaradi kamenitih tal. Ko pa člo- vek spet prime kožico v roke, ravna iz- nova enako previdno. V gibčnosti daleč prekaša svojega bratranca psa. Verigo ali nastavljeno zapreko preskakuje s tako ele- ganco kakor najboljši akrobat ZA SMEH IN KRATEK ČAS VLJUDNOST V neki družbi je bila dama z nelepim po- tlačenim nosom. V družbi je hvalil Mark Twain lepoto žena, češ, da je sam Bog svoje najlepše angele iz neba dal zemlji — za žene. »Vsaka žena je lepa, kakor Fra Angelica j angel,« je pripomnil. Dama z nelepim nosom, je odgovorila: »Ce so vse, jaz nisem« in se je prijela za nos. »Tudi vi, gospa, toda Imeli ste smolo, da ste se pri poletu na zemljo spotaknili in padli ravno na nos!« * • • SAMOSTOJEN »Midva z ženo se nikoli ne prepirava.« »Nikoli?« »Ne, ona dela, kar ona hoče, in jaz tudi delam, kar ona hoče?« * * * POSREČENA 2ENKA »Pridi ljubček, popoldne bom sama do- ma; mož pojde na dvoboj z našim doma- čim prijateljem.« Zavarovalniški zastopnik je zadel ob za- stopnika za odplačila na obroke ... KAJ VEM? KAJ ZNAM? 451. Kako se imenuje dobiček, ki ga iz- plačujejo delniške družbe? 452. Kaj je limuzina? 453. Kaj vse lahko pomeni beseda »mo- ment«? • • * 454. Šahovski problem. a b c d e Beli potegne in zmaga. • * • 455. Za računarje. Za stanovanjsko hišo je velik vrt, štiri- kotne, pravokotne oblike, ki naj se razdeli med 24 stanovanjskih straink v ploščinsko enake dele. če razdelimo dolžino celega vrta na 6, širino na 4 enake dele, je obseg strankinega vrta 108 m. Ce razdelimo dol- žino na 4,'širino na 6 enakih delov, je ob- seg strankinega vrta 112 m. Kako dolg in kako širok je ves vrt? * • • Rešitve nalog 20. t. m.: 446. Taburet je nizek, oblazinjen stol brez naslonila. 447. Troglodite so stari Grki imenovali prebivalce jam. 448. Latinski prislov ultra pomeni on- stran (oekraj). Ultražarki so žarki sončne bele svetlobe, ki niso v vidnem spektru (glej vpr. 443.), temveč onkraj rdečega, oziroma vijoličastega žarkovja, ki Imajo torej valovno dolžino okroglo nad 0,0008 oz. pod 0,0004 milimetra. Imenujejo se ul- trardečj oz. ultra vijoličasti žarki. Ce preiskujemo sončni spektrum z ob- čutljivim termoskopom, od vijoličaste pro- ti rdeči barvi, se pokaže, da je toplotno učinkovanje od vijoličastega do rumenega žarktfvja neznatno, da raste znatno v, oranžnem in rdečem delu spektra in je najjačje v temnem prostoru tostran rde- čega. Sem so torej odklonjeni žarki va- lovne dolžine, ki jih oko ne zazna kot svetlobo; so nevidni, temni žarki in je njih učinek samo toplota; imenujejo se toplot- ni žarki. Ce preiskujemo spektrum od rdečega do vijoličastega žarkovja z nepokvarjenim (še ne osvetljenim) fotografskim papirjem, se pokaže, da rdeča svetloba ne otemni pa- p-rja (fotograf lahko razvija pri rdeči svetJobi), da se papir začne spreminjati šc.e v modrem žarkovju in delujejo nanj najjače nevidni žarki onstran vijoličastega. !_>] t ra vijoličast i žarki učinkujejo kemijsko. Posebna vrsta ultrardečih žarkov so in- frardeči žarki, (lat infra pomeni spodaj, n:zko, pod), ki prodirajo skozi oblake, me- glo itd., kar se ugodno izkaže pri fotogra- fijah, napravljenih v meglenem vremenu s ploščami, ki sc posebno občutljive za in- frardeče žarke. Ultravijoličasti žarki so važni in nepo- grešljivi za rast bitij. Umetne priprave, tako zvana »višinska sonca«, "izžarjujejo zlasti veliko ultravijoličastih žarkov. Ime prihajp odtod, ker je sončna svetloba v vi- šinah posebno bogata na ultravijoličastih žarkih, ki jih v nižinah močno absorbira gostejši in manj čisti zrak. Ultravijoličasti žarki ne gredo skozi steklo; zato je sončna kopelj za zaprtim oknom brez haska, saj ne rujavijo kože toplotni (ultrardeči) tem- več ultravijoličasti žarki. * 449. Koliko je trikotnikov? Trikotnikov je 68. * 450. Igra r orehi Deček A je imel pred prvo igTo 3 orehe. Prva igra 3 + 3 = 6. Druga igra 6 — 2 = 4. Tretja igra 4 + 4 = 8. Četrta igra 8 — 2 =6. Rezultat dobite lahko enostav- no s poskušanjem. Ce bi začel z enim ore- hom, bi bil z drugo igro že brez oreha, če bi začel z dvema orehoma, bi imel po če- trti igri ravno toliko orehov kakor v za- četku, kar oboje ni prav. S 3 je prav in edina rešitev. Dr. Edvard Pajnič: Zdravljenje in mazastvo med Slovenci v preteklih stoletjih V nedeljo se je »Jutro« spomnilo 70 letnice našega odličnega pravni- ka in botanika g. dr. Edvarda Paj- nič a. Poleg raznih drugih prispev- kov je »Proteus« objavil oktobra 1S36 naslednje njegovo poročilo, ki bo gotovo zanimalo tudi široki krog naših čitateljev. Ur. Propaganda za domače zdravljenje z rastlinskimi, doma pripravljenimi leki je tudi dandanes nad vse živahna. Dvom- ljiva je oa korist za boln ke. kolikor ne ne dovede do resničnega ali namišljenega zboljšanja zdravja moč prigovarjanja, k čemur je. žal, zmožen bolj mazač. nego upravičeni strokovnjak, ki se mu gabi vobče vsako slepljenje bolnikov. Vedno je bilo tako in bo tako. čeprav bi bilo želeti, da poseže vmes s še večjo vnemo tudi javna oblast, posebno, kar se tiče prometa z zdravilnimi rastlinami, to pa ne le iz sanitarnih ozirov, temveč še po- sebej iz razlogov potrebne zaščite nara- ve ter narodnega gospodarstva. V drugih državah zaščitene rastline se pn nas z brezobzirnim ruvanjem zatirajo v svrho izvoza (n. pr. Salvia Officinalis L. v ob- morskih deželah, pri nas pa med drugi- mi Atropa belladonna L., Arnica monta- na L.. Drosera rotundifolia L. in v no- vejši dobi celo Convailaria majalis L.). Ze od nekdaj so bila razširjena pri nas med ljudstvom tiskana, še pogosteje pa z roko pisana navodila za obče zdrav- ljenje ljudi in živine. Te knjige ali ro- kopisi so bili prvotno sestavljeni v la- tinščini, nato v nemščini, a že pred več nego 200 leti s0 se pojavili tudi sloven- ski rokopisi Sedaj so postali obširnejši rokopisi te vrste precej redki. Na tak rokopis sem slučajno naletel v poletju 1932 v Cerknici. Letos mi ga je zaupala za kratko dobo lastnica, da sem ga podrobneje premotril. Rokopis je zve- zan v dokaj obsežno veliko knjigo (nad 300 strani); spisal (ali bolje rečeno — prepisal ga je neki Štefan Reven v letu 1844. po drugem slovenskem viru iz teta 1810. A od Štefana Revna prepisani »K r a j n s k i arcat« nallči v razde- litvi cele snovi kakor tudi v podrobno- sti skoraj popolnoma prav takemu slo- venskemu rokopisu iz leta 1720., ki je sedaj v Zagrebu. Važna pojasnila za se- stav tega članka sem dobil od gospoda Janka Barleta, (zdaj že pokojnega) stol- nega kanonika v Zagrebu, ki je pisal ob- širno del® o slovenskih rastlinskih nazi- vih z mnogobrojnim ljudskim blagom okoli dotičnih nazivov ter rastlin samih. Rokopis iz leta 1720. je prišel slučajno v posest g. mag. pharm. VI. Bartuliča v Zagrebu. Opisal je na kratko g. Barle Jan- ko v svojem članku »Šest slovensk h za- govorov (incantationes) iz leta 1720.« v reviji »Narodna Starina« leta 1933. (Iz- hajala je v Zagrebu in jo je urejeval dr. Matasovič Josip. univ. profesor v Skop- Iju). Jezik tega rokopisa: »I. M. B. b e d e c i n dohtarske bukve dovolene 21. dan oktobra u leitu 1747. (naslov in uvod izvirata iz poznejše dobe) u teh visocih planinah u notrainim K r a i n s k i m« je primerno letu sestave 1720 manj uglajen, kakor je Revnova knji- ga. Tudi iz lične pisave našega rokopisa moramo sklepati boljšo izobrazbo pisca. Štefan Reven se izraža v pristnem vrhni- škem narečju polpretekle dobe. Zvedel sem iz istega vira, da ima neka stara rast- linarica Marija Kerinova iz Rake pri Kr- škem še drug tak rokopis, star le kakih 50 let, a tudi ta kaže prav mnoge slično- sti z gori navedenima. Povsem se mora soditi na neki vkupen še starejši vir, pi- san v latinščini in nemščini. Slednje se tudi poslužuje naš Reven, posebno tedaj, ko zavedno prikriva kočljive snovi, ki bi utegnile pohujšati bolj preproste duše. Revnu pa ne gre nemščina nič kaj izpod rok, bolje se izraža v domačem jeziku. Prav zato je cel spis tudi jezikovno prav zanimiv, predvsem zaradi mnogih prist- nih domačih izrazov, ki jih pa kaže prav tako tudi že rokopis iz leta 1720. Naslovljen je naš rokopis: »Kranjski arcat« rokopis označujem v nadaljnjem članku s kratico »A«.' — »tu je mitelni in arcnije za usaka bolezen tiga človeka. Spi- sane od Štefana Revena 1844«. Knjiga je razdeljena v pet »bukev«. Prve so posve- čene spoznanju bolezni: »ta perva je po- trebnu bolezen poznat, prej ni mogoče arcnovati«. Sestav človeškega telesa, smo- ter in delovanje posameznih organov, tva- rin in sokov avtorja vobče malo briga. Razločevano je med »žlahtnimi žonfti« (so- kovi), kamor spada tudi zdrava kri, in »fajhti« (vlage), »flusi« (toki) ter »šlomi« (sluzi) vse bolezenske prirode. Avtor me- ni, da zadošča zdravniku preizkus »žile« in pa »vode« za spoznanje bolezni, kar pa smatra za veliko modrost in umetnost Zato daje podrobna navodila, »koku se ži- la more šla tat«; še podrobneje je »podu- čejne od vode«. »Voda probat ali na vod' spoznat bolezen je ta veči kunšt na zem- li. per tem se nuca ena čista trezna glava, ena velika modrost vseh sedem Darou Sv. Duha.« Slede »Druge bukve: za vse arcnije od vseh reči najdeš zamerkanu«. Tukaj so popisana zdravila in je raztolmačena njih uporaba za razne bolezni. Bolezni pa pre- soja »A« vobče le po zunanjih pojavih (simptomih), z nasvetovanim zdravljenjem noče odstraniti pravega stvarnega vzroka obolenja, temveč odpraviti zgolj bolečine ali kvečjemu le na zunaj vidne nevšečne posledice. Kot najbolj razširjene bolezni omenja »mišerbost«, na drugem mestu tudi »žifra«, to je zlatenica (mogoče od nem- škega »Miessfarke«). modron in ured. (Bo- lezen v debelem črevesu, zvezana s kr- čem in zaprtjem, je »modron«, »ured* je pa vsak više ležeči notranji pritisk, zdru- žen z občo slabostjo). Vodenica nastane, če ne gredo več iz človeka nepotrebni »fajhti«. Nalezljive bolezni so pa xuga, vročinska bolezen, ne pa tudi griža ali je- tika, ki jo navaja »A« na mnogih mestih kot »suho jetiko«, kot jetiko v pljučih, kosteh in posebno še na »jeterh« Zunanje bolezni so pa rak (po opisu že bolj »sar- kom«). pšen (flegmona), bramurje (škro- feljni), skrumbe (gangrena; in prisad, ki se lahko poslabša v »pereči ogen«. .pri- sad odpravlja rokopis iz leta 1720. še z zagovorom: »Ti prizat, jest te zaratim per živim Bogu — Amen! TI prizat ti nimaš tim človetcu škodovat Jest očem. da imaš preč pobegnt. Stoji skala, stoji, stoji na skali sveti šempas«). Manj nevarne sc »grinte«. podkožna srbečica in garje ter »moli v laseh«. Bolezen v zober je »mut- fer« (tudi »muftaj«. najbrže po nemškem »Mundfaule«), poznana sta pa tudi »fin- stel« in »šula«. Posebno nevarni so »flu- si« ne le na zunaj, temveč tudi v glavi. Kot huda živčna boleha nastopa »božast« v udih, če koga »meče«, pa tudi »oožaste v želodcu in v čreve pri izredno hudih bolečinah. Spomni se : morkulje* to je melanho".!e* T- h =.-> fana (take vrsto "'ovek ni - kT veseu. se mu nubena reč r 'ub, na bolj ga neč, vender neč ne more«,