Ameriška Domovina AIVl E RIC/im-HOlVIE *83 No. 140 Mon., July 19,1948 Gospodarske zbornice vedno bolj potrebne Tvorci ameriške demokracije so si postavili za cilj in načelo da bodi naša vlada vlada naroda, z narodom, za narod. Pri moderni prepletenosti in povezanosti, v kateri je vsak državljan odvisen od življenskega standarda cele družbe ko vedno bolj in bolj napreduje industrializacija in obratovanje z velikimi sredstvi, čimbolj je svet majhen, more vlada naroda delati z narodom in zanj le, če more tudi na gospodarsko življenje vplivati tako, da ima od skupnega napora vsega državnega naroda vsak posameznik največjo možno korist. Z drugimi besedami povedano: vlada moderne države prevzema vedno več funkcij v gospodarskem in socialnem življenju. Smo v tem oziru še vedno v nekem prehodnem stanju, v stanju iskanja prave mere in pravilnih sredstev. Razne'skrajnosti so se že izkazale, da ne odgovarjajo. Propadlo je kot popolnoma nemogoče liberalno kapitalistično načelo popolnoma svobodne konkurence, ki se je izjalovilo v popolnoma svobodno izkoriščanje delavskih množic za sebične neupravičene koristi lastnikov kapitala in materijai-nih sredstev. Pred našimi očmi propadajo poizkusi marksistične državne družbe, ki temelji na zgolj materijalističnem pojmovanju človeka in njegovega življenja. Do skrajnosti izpeljana oblika marksistične družbe je komunistična dr-ž&v<1. Ona v osnovi zanika človeka poedinca kot gospodarja dobrin ona odpravlja osebno odgovornost za skupni blagor, ______-»Tnoiaganje s pridobitkom truda in pn- nov tudi v gospodarsko življenje. Krščansko pojmovanje družbe zahteva korporacijske ustanove, v katerih naj svobodno izvoljeni zastopniki stanov vseh produkcijskih panog v svobodni diskusiji kot ljudski stanovski zastopniki vodijo gospodarsko življenje ločeno od politike in policijskega državnega aparata ter vplivajo, da se sadovi vseh naporov in vsega narodnega bogastva pravično razdele med vse tiste, ki ga ustvarjajo. Stalne socijalno gospodarske zbornice opremljene z zakonodajno močjo v gospodarskih vprašanjih postajajo vedno bolj nujna potreba demokratične države. BESEDA a UMU iMIllUIIHmiMlWWII'I'IIWtHmillHimWHt« “Balina piknik” Waukegan, 111.—Društvo Catholic Order od Forester št. 1533 bo imelo “Balina” piknik v korist društvene blagajne in sicer 22. avgusta na šolskem prostoru cerkve Matere Božje v Waukegan, 111. V prvi vrsti vabim vse člane našega društva, da se gotovo vsi udeleže in poleg teh pa vabim tudi vse članstvo sosednjih dru-šev ter sploh vse prijatelje dobre zabave, da se udeležite tega piknika. Pri našem društvu imamo še bi mu bolj postregla, ki je ta-' (n našega tudi že precej do-ko dober zame. Oni dan se je bro poznam od te strani. udeležiti praznovanja tega ne-pazabnega dne. Prav žal nama je, če mogoče niste bili vsi tako postreženi, kot bi bili želeli, kajti pri tako velikem in nepričakovanem številu nama je bilo nemogoče vsem tako postreči, kakor bi bila rada. Tudi bi rada označila imena vseh, ki so bili navzoči, dalje vseh, ki so se naju spomnili z voščilnimi karticami in tako lepimi darili, kakor tudi imena tistih dobrih prijateljev, ki so žrtvovali za voščilo, ki dama je bilo spročeno na slovenskem radio programu, a ker ne veva ime vseh, se bojiva nepo- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Veste, naš je pa zares dober človek. Sama ne vem, kako m iittocm umoi.u ........... — veva ]me vsen, se uojiva ircpu- precej starih korenin, katere je trebne zamere, če bi katerega treba malo zaliti z dobro pijačo; izpustila, zato se vsem na tem da bodo odgnale boljše mladike. Torej za lačne in žejne bo preskrbel odbor vsega potrebnega in tudi dovolj, da lačni in žejni prav gotovo ne bomo. Pa tudi se ni treba bati v slučaju dežja, ker je streha prav blizu zabavnih prostorov. Zato pa le odločite se in pridite na naš piknik 22. avgusta 1948. Na svidenje! Gasper Drašler, tajnik COF. -------o-------- zadevafna. zaTo pa ut>na vwe\)c ao ae\a čast dela in njegovo vrednost za materijalno in duhovno srečo. Po komunističnem načelu je družba lastnik in gospodar, družba odgovorna, posameznik ni nič drugega kot mehaničen izvrševalec odredb in ukazov komunističnih odgovornih državnih činiteljev. Zlo ki najnežje pada na zavest vsakega člana komunistične totalitarne države je prav v tem, da ta združuje v eni roki v roki enega diktatorja, policijsko oblast in vso gospodarsko silo. Človek je od istih državnih organov popolnoma odvisen ne samo kot državljan, ampak kot delavec, kot tvorec dobrin življenja, ampak v vsakem oziru kakorkoli se kot bitje v družbi udejstvuje. Komunističen komisar razpolaga s tvojim življenjem ih osebno svobodo, razpolaga z tvojim imetjem, s tvojo delovno silo, s tvojimi sposobnostmi, s tvojimi otroci, z njihovo vzgojo in napredovanjem, in regulira celo tvoje mišljenje in tvoje ravnanje v najintimnejših odnosih. Človek je številka komunistične družbe v tovarni in delavnici prav tako kakor pred državnim uradom in na sodišču, na ulici in v zasebnem stanovanju, če sploh moremo to besedo uporabiti. To je totalitarna država. V take nižine je privedla, da za svoj obstanek nujno potrebuje milijone sužnjev, ki delajo kot kaznjenci brezplačno, hranjeni in vzdrževani slabše kot žival, da totalitarna država sploh more obstati. Da ubije vsak polet duha, vsako človekovo stremljenje k večji popolnosti, komunističr na družba nujno mora ubijati vsako religijozno življenje, svobodno znanost in svobodno raziskavanje uma na poljih lepih umetnosti. Ves duhovni človek mora biti uklenjen v materijalistično mhšino, vse se mora izčrpavati v ozko odmerjenem delokrogu, ki ga zakoliči komunistična totalitarna državna uprava. Ta protinaraven pojav je prišel kot strašna bolezen, kot strašna zabloda v sedanji dobi iskanja pravilnega ravnovesja in razmerja med svobodnim osebnim udejstvovanjem in skupnostjo v dobi velikih tehničnih pridobitev, v dobi industrializaciji. Nedvomno bo propadla. Mora propasti. Nasprotna je naravnemu redu in vsem človekovim zahtevam in potrebam. Danes jo milijoni ljudi še prenašajo radi tega, ker je komunistična država oborožena z ogromno policijsko silo proti kateri množice narodov niso mogle uspešno izvesti nobene obrambe. Ta policijska sila je .na razpolago brezvestnim ljudem, ki so prevrnili vse pojme vrednot in postavili zločin na prestol san\,o, da obdrže svojo oblast. Vedno bolj je jasno, da je imelo od vsega početka prav krščanstvo, ki gradi svoj socialen nauk obenem na spoštovanju šlovekove osebnosti in na težki odgovornosti, ki jo ima vsak napram bližnjemu. Po krščanskem pojmovanju, ki odgovarja naravi, je družba organična celota, ki je zdrava in mor: biti srečna le če so vsi udje zdravi in srečni. Družba more uspešno opravljati svojo nalogo le dokler so vsi njeni člani v svobodnem sodelovanju združeni za skupni napor. V tej družbi ni enakosti, razdeljenost je in različnost po vlogah. A vsi ljudje imajo isti cilj: Maginjo za čas-nost in večnost. Vladanje iz naroda, za narod in z narodom se da v moderni družbi opraviti samo z upeljavo demokratičnih usta- Zahvala Geneva, O. — Moram napisati par vrstic, kajti dolžnost naju veže, da se javno zahvaliva tistim, ki so naju obiskali na 4. julija na najtm rmrni * ‘Geneva, Ohio. Nisva pričakovala tako velike udeležbe ob priliki praznovanja najine 20 letnice zakonskega življenja, a sedaj pa vidiva, da imava še mnogo prijateljev in znanlcev. Prav' lepo se vsem zahvaljujeva za udeležbo in za tako velika in lepa darila in prav lepa hvala tudi tistim, ki se niste mogli mestu prav iskreno zahvaljujeva. Najino prisrčno zahvalo naj sprejemejo tudi vsi, ki so delali ob tej priliki in nama pomagali, da sva mogla vsaj prilf-čno postreči vsem številnim prijateljem in znancem. Končno prejmite vsi najini dragi prijatelji in znanci prav prisrčno zahvalo vsi skupaj in vsak posebej ter Bog vas živi vse. Vas pozdravljava vse vam hvaležna, Jerry in Mary Stroin. --------o------ Gospodarstvo Sovjel- so dvomljivi in nerazumljivi, ker govorijo le o odstotkih, ne. podajajo pa osnove, na podlagi katere so ti odstotki izračunani. Tako je ostala sedanja sovjetska proizvodnja uganka, zavita v misterij. Glavni namen tega poročila je, jx>kazati, da spada Sovjetska zveza med države, ki jih je vojska najbolj prizadela in ki bo kmalu dosegla v svoji proizvodnji predvojno stopnjo. Druga poročila, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, da pravijo, da dela njeno samozvano “socialistično gospodarstvo z večjimi napori in z večnim trpljenjem ka kor gospodarstvo ostalega sveta. Nekatere sovjetske države se ne razlikujejo od težav kapitalističnega gospodarstva, čeprav je sovjetsko načrtno gospodarstvo hotelo odpraviti prav te težave za ceno uničenja vseh osebnih svoboščin. Druge težave izvirajo iz narave načrtnega gospodarstva samega, kakor strašen centralizem, birokracija itd. Prifiomočki, ki jih komunisti proti temu uporabljajo ali propagirajo, kažejo, da je zveza socialističnih republik po svojih načelih in po svojem kar na vsem lepem zmislil in je rekel; “Micka,” je rekel, “kaj bi rekla, če bi ti en večer v tej vročini ne bi bilo treba kuhati?” Križ božji, kaj bi rekla, neki. Nič drugega ne bi rekla, kot da se še vedno godijo čudeži, če se mi kaj takega zares primeri, da bi mi vsaj enkrat ne bilo treba pomivat če-pinj. Naglas sem pa rekla: “‘Ne vem, kam meriš s takim vprašanjem. Ali smo kam povabljeni, da ne bo treba doma kuhati? Ali pa samo tako rečeš in imaš kaj skritega, da bi se mi prikupil. Morda ti pa kaj ni prav, da ti ne gre jed. Ne vem, kako se bom obnašala, če bom enkrat samkrat brez dela doma, ki nisem navajena. Pa kdaj bo tisto, da boste prestali brez večerje?” “Tako sem mislil,” je rekel on, “da bi šli v sredo obiskat našega urednika Franceta, ki nam je ušel za en teden s svojo družino v Kushlanovo kem-po na Debevčevo farmo v Madison. Lepo v senci bomo ležali, France nam bo za večerjo pa krompirja spekel. Pobrali bi še nešaga urednika dr. Kreka in njegovo gospo, pa gospod Fronc bi se peljal nami. Ravno prav za eno ma-šino. Vidiš, Micka, kar reci, da boš šla. Vse popoldne in ves večer boš samo gospa in za nobeno delo ti ne bo treba prijeti. Po gozdu bova špan-cirala, pa za roke se bova držala. Zvečer bomo pa okrog ognja sedeli in svetle zvezde preštevali. Tako ti bo, kakor v malih nebesih.” Ker je svetovni gospodarski pregled, ki so ga objavili Združeni narodi, zelo malo govoril o Sovjetski zvezi, se je Sovjetska zveza očividno razjezila in je prvič predložila Združenim narodom podatke o svojem gospodarskem položaju. Ti podatki -j ——- -. —---j --------- — mu p« on. uuiuv ~— prinaša zasebni gospodarski si- glavo, da bi naš in drugi pre-stem. Zadnje najdramatičnej- stali za večerjo samo ob krom- SL0VENSKA LOVSKA ZVEZA Dan. Neodvisnosti, 4. julija, je bil lep dan za nas slovenske lovce, ki smo ga praznovali ter gostovali pri Slovenskem lovskem klubu Barberton. Privabil je“med nas tudi mnogo prijateljev našega športa v namenu poveseliti se med nami in nam dati s svojo navzočnostjo še več veselja do tega zdravega in veselega športa, ki ga gojimo med klubi. Točno ob eni uri popoldne, kot je že navada našega predsednika Lekšana, ki hoče povsod točnost, red in varnost pri tekmah, je otvoril tekmo in poslal takoj na to njih klub v boj. I. ).Nastop Slovenskega lovskega kluba Barberton; F. Dečman .. ...........15 F. Cie..................12 A. Blažič...............19 J. Lukežič, Sr.........14 A. Murn .. ............ 17 F. Grbec ..,.........19 J. Klančar..............10 F. Udovich, Jr..........20 F. Gradišar.............21 F. Turšič...............18 J. Ivaz . .. .. 17 F. Kastelic 14 73 A Baraga 16 F Kramer 18 F. Kosec 17 Korman ..- 20 J. Dovgan 18 89 88 Skupaj 165 točk. II.) Nastop Euclid Rifle k’u-ba: Ch. Mandel.............16 J. Dolenc ............15 C. Kunstel............11 Skupaj 162 točk. III) Nastop Rainbow Hunting & Fishing kluba: C. Jakush .. .........19 J. Jakush.............16 S. Jakush .. . .......10 L. Hočevar (Rino) .. ..12 F. Legan............12 J. Fortuna .. ....... 7 J. Fortuna, Jr.........14 J. Rangus..............15 L. Papež ............ 19 F. Ozbold.............. 9 Skupaj 133 točk. Prihodnja in zaključna tekma za to leto se bo vršila pri Euclid Rifle klubu, na njih strelji-ščn se bo odločilo kdo bo zmagovalec. Zato, fantje, le pogum in več vežb do tega časa in na svidenje 15. avgusta. Z lovskim pozdravom, F. Krečič, tajnik. “Lepo se sliši, kakor govoriš. Pa ne vem, če bo res ta ko. Za večerjo, praviš, nam bo pa naš France krompirja spekel? “Micka, ti pa res veš, kaj paše na piknik,” mi zagotavlja naš ves srečen, “seveda brez kislih kumare sendvič ne gre doli.” Pa malo ženofa ne bi škodilo na sendvič,” sem začela jaz jemati inicijativo, da bova prej imela jedilni list skupaj, ki sem vedela, kaj je treba in da ga bo predolgo vzelo, da bi vse iztisnil iz sebe, kar mu e na srcu. 'Na vsak način tudi ženofa, Micka. Brez tega ne bo šlo.” “Kaj pa kruh? Ali bomo jedli sendviče brez kruha? Morda tako kot je imel na-voda tvoj prijatelj Jim Šepic, ki je eno klobaso prerezal in vtaknil drugo notri, pa je bil sendvič.” ‘Seveda, seveda, kruha moramo tudi kupiti. Veš, najbolje bo, če kupiš eno štruco belega, eno pa črnega, ki ne vemo, kakšnega ima kdo rajši.” “Vidiš, na vse misliš, na glavno si pa pozabil,” mu rečem. “Pozabil? Saj bo menda zdaj vse, kar sva naštela, ali ne?” “Ne bo,” mu rečem. “Ali bi ne bilo dobro, če bi bila pri vseh teh dobrotah kakšna pijača?” “O, salabolt! na to pa nisem mislil,” se prestraši on. Kaj vem, če res ni mislil na to, aji je samo čpkal, da bom jaz omenila, da bo lepše izgledalo. “Nekaj steklenic piva bo treba,” je začel računati na prste, “pa nekaj Potokarjeve dobre pijače, veš, tisti češnjevec je čez vse, pa nekaj “mo-čnješega” za vsak slučaj, če bi katerga po krompirju tiščalo.” Vidite, pa je rekel, da bomo našnja kapitalistična država. ka){0 ge j,0 to izšlo. Njen kapitalizem je državni Torej je bjj0 ukazano, da kapitalzem, ki pa ne prinaša gre” je težko Mrkovcu. lahkp delal. Pa da bi se z Re zo razumela. Tako kot sva se midva z Nežo.” Ceščena si Marija . . O koliko stvari prihaja na misel Mrkovcu. Vsi križi in težave! Vse sladkosti in bridke ure, vse, kar je prišlo v Mrkov-čevo življenje. Dobršen del je minil, lasje sivijo, Mrkovec čuti starost v kosteh in hrbtu. E, križana gora, marsikaj je že ibilo, marsikaj še pride. Hvala Bogu, da je Fronc pameten. Še en očenaš mora pridati Mrkovec za svojega fanta. Potlej sta pa še Boštjan in Ne more ga pozabiti, pa bi ga rad. Jeklic in Bobnar sta ponudila vožnje tudi Mrkovcu, pa kaj bi a volom. Odklonil je Mrkovec, Fronc tudi. Saj se doma tudi dela nabere. Pa še dnine pridejo. Košnje in mlačve. Dela nikoli ne zmanjka. Poglej no, kako je maša brž minila. Orgle so tiho, samo šepet molitev gre po cerkvi. Nežika vleče očeta za rokav. “Gremo, ata.” Mrkovec otepava kolena. Počasi odhaja za Tomažem. Med vrati je gneča. “Matevž,” šepne Nežika. CDalJe prihodnjič). -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhajše šele pride «SS [rja. Ko ima ,tbHfe»>p Marijo. Da bi bil Tomaž vedno tako dober, da bi se nikoli ne zvrgel in da bi srečno prišla skupaj. Tomaž kleči za Mrkovcem in gleda Nežiko. Z vsako mislijo jo objema. Mrkovec zdaj pa zdaj glasno zavdihne. Kdo pa ima toliko prošnja kot Mrkovec? Ženska nekaj hujša. Njena leta so prišla. Nevarna leta, ko takele ženske rado pobere. Takole misli in prosi Mrkovec: “Da bi vsaj nekaj let še živela. Toliko, da bi Nežika odšla k Vižarju in da bi Grmačeva Reza prišla k hiši. Veš, Mari- V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA FRELJUBLJENEGA IN nikdar pozabnega očeta Joseph Benfin U Je zaspal v Gospoda dne 18. julija 1933 Let petnajst je že minilo, kor Veža se Je pot končala, toda leta mnoga nam opomina Na Vas dragi oče nloo Izbrisala. Počivajte v miru dragi nai oče ln v svetih nebesih oe tamkaj radujte. Žalujoči ostali: JOSEPHINE. MARY ln PRANCES, hčere Cleveland. O* 19. julija 1948. ■ Ufe 'ii rj'ijiV iij i ~i~i i|ir‘jiiijjfn'rtijlH ELASTIC 5AKTES K v g^TVeJIlnS+op l CHECK INTO THE COAST GUARD! š An active career can be youral You do things that ere worthwhile in the servioe that serves mankind. Whether you are on a cutter at sea or serving ashore you will have a position of responsibility in the Coast Guard. How much do you make now? Chances are you’ll do better in the Coast Guard. Salaries range Arom $75 to $165 a mooth-but expanses covered by Coast Guard allowances tdd up to several thousand a yew. Can you rsfire-with an income for Ufe? You can in the Coast Guard. Investigate this an-nuity-ift your guaranty of security. For example e Chief Petty Officer can rathe with as much aa $185.63 amonth-for Uhl Are you making program in your job? You can in the Coast Guard. You get automatic pay in-creaass and ample opportunity to advance. Remember it’s a smaller atrvice where ability is recognized with many schools available for Add them »U op-good pay, opportunities to travel Uemsnd progress with lifetime security end you’ll And it worth your while to check your future in the United States Cowt Guard! € U.S. COAST GUARD Tern PlACtf/MC sew/ce Globoko potrtega tin tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem jadno vest, da je previden s tolažili svete vere za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče Trank Trite Blagopokojni je bil rojen leta 1889 v vasi Vesela Gora, fara 5t. Rupert na Dolenjskem. V svrho zdravljenja in upokojen se je pred sedmimi meseci z družino podal v državo Mississippi in pozneje v državo Florida iskat ljubega zdravja. Kljub najboljši zdravniški oskrbi in postrežbi je ob strani žalujoče soproge, hčere, zeta in vnuka dne 24. maja t. 1. za vedno preminul pri hčeri v Mendenhal, Mississippi. Zemeljski ostanki blagopokojnega so bili prepeljani od tam v Cleveland. Pokojni je bil član društva Carniola Tent št. 1288 T. M. ter delničar Slov. narod, doma na St. Clair Ave. Dospevše truplo iz Mississippi je bilo dne 26. maja položeno na mrtvaški oder v pogrebni kapeli Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda- Pokopan je bil po opravljeni zadušnici v cerkvi Sv. Agate na Kalvarijo pokopališče dne 28. maja ob 9. uri dopoldne. Dolžnost nas veže, da se prisrčno zahvalimo Mrs. Rose in Mr. Louis Stegovec v Floridi za naklonjenost, ki sta ju dobrosrčno izkazala ob času bolezni in za tolažilne obiske v hiši pokojnega. Naša najlepša zahvala naj velja vsem onim, ki so položili krasne vence ih cvetje ob krsti blagopokojnega ter s tem poklonom izrazili globoko sožalje nam in blagopokojnemu prijateljsko izkazali ljubezen bližnjega, rt Jih dar nam Je M* v bridkosti. | Iskreno zahvalo na prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere so bile in bodo darovane v mirni pokoj blage duše. Dobrosrčni darovi so nam bili ob času največje žalosti v družini globok tolažilni izraz prijateljskega sočutja. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile pri sprevodu na pokopališče na razpolago, kakor vsi oni, ki so prišli blagopokojnega kropit, oni, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, ki so se zadušnice udeležili in blagopokojnega spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno sto tisočera hvala vsem za vse, kar so nam in blagopokojnemu ob času bolezni in smrti dobrega storili. Najlepšo zahvalo naj prejme častita duhovščina fare sv. Agate za opravljene molitve ob mrtvaškem odru, darovano zadušnico in izvršene cerkvene pogrebne obrede v cerkvi. Tisočera hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vsestransko najboljšo oskrbo in postrežbo med časom, ko je pokojni ležal v njih kapeli pri zadnjem izpočitku, kakor tudi za lepo urejen pogreb in veliko naklonjenost. V globoki hvaležnosti prosimo darovalce vencev, za svete maše in avtomobile, da nam oprostijo, ker smo v zahvali imena opustili in se že poprej osebno ali pismeno zahvalili. Naš namen je, da se tem potom ponovno in javno zahvalimo za vse, kar so nam dobrega storili ob času naše največ je žalosti Vsem za vse tisočera hvala. . ' t Ljubljeni in nezabni soprog in dragi oče: S Tvojo smrtjo je v našo družino zasekana globoka rana, ki ne bo nikoli nehala krvaveti. Bridko se zavedamo, da smo s Teboj zgubili najdragocenejše, izgubili plemenitost Tvojega srca in ljubezen do družine, ki se je v samoza-tajevanju skrivala v globini Tvoje duše. Tvoje truplo smo v žalosti solza izročili materi zemlji, toda Troj duh in blagi spomini živijo med nami, se oklepajo našega življenja dokler Bogu vdani ne sledimo Tvojemu potu v večnost Preko trate, kjer v večnem snivanju počiva Tvoje dobro srce brni hladni veter, kateri skuša lajšati bolest našega srca in sušiti raz lica grenke solze, ki padajo na ruševino, pod katero leži najdražje bitje. Ob svežem grobu dvigamo naše prošnje k Vsemogočnemu v iskreni želji:: Daj našemu ljubljenemu in nezabnemu soprogu in dobremu očetu mirni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. _ Žalujoči ostali: ROSE FRITZ, soproga DOROTHY poročena NELSON, hči L. B. NELSON, zet JAMES H. NELSON, vnuk Cleveland, Ohio, 19. julija 1948.