PaHtnfna irfn^M * TeTo T XTT V Ljubljani, v sredo 4. julija 1034 Šiev. 148 n Ona 1^0 Din Naročnina mesečno 0 Din, m inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi «1.6/01 VEJSEC Ček račun: Ljubljana it. 10.0511 ID 10.349 zs insernte; Sarajevo šiv. 7*5(>3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.7'»'' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2998 Telefoni uredništva: dnevna »tožba 2090 — nočno 299«. 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Blagoslov italijanskega nacizma V dneh, ko je zasmrdelo močvirje nemškega fašizma, bo gotovo zanimivo izvedeti, kako se godi Italiji pod vodstvom Hitlerjevega prijatelja g. Museolinija. - v. Finančni položaj dežele, ki ze 12 let uživa blagodati črne diktaure, je najbolj označen po govoricah, da bi utegnila tudi Italija biti enako kakor Nemčija prisiljena, da se zateče k moratoriju svojih zunanjih dolgov. To naj bi se, kakor poroča pariški »jour«, zgodilo na ta način, da bi bili vsi imejitelji papirjev, ki so bili od italijanske vlade v zadnjih desetih letih emitirani v inozemstvu in so plačljivi v sterlingih in dolarjih, obvezani, da jih deponirajo v italijanskem državnem zakladu. Ta bi jih zamenjal za druge notranje papirje, kojih vrednost bi vlada oficijelno določila visoko nad njihovo resnično vrednostjo. To je lahko točno ali ne, dokazuje pa, kakšno nezaupanje vlada napram italijanskim financam. Lira, ki se je bila po Mussolinijevem govoru 26. maja nekoliko dvignila, je zdaj zopet padla na prejšnjo točko (12950 na pariški borzi). Sicer pa je javna tajnost, da bi se lira brez opore Francoske banke me mogla držati in baš ta okolnost je [»vod, da Mussolini kljub svoji averziji do zvez in paktov g. Barthouja vzdržuje prijateljske stike s Francijo oziroma glutni neko »čedalje pri-srčnejše« zbliževanje s Francijo... Položaj ogromne delavske večine italijanskega ljudstva pa ni mogoče popisati boljše, kakor če ugotavljamo, da znižanje mezd ne bo obstalo pri 7 odstotkih, ampak da bo še v kratkem padlo na 10 odstotkov. Izve se namreč, da bodo delodajalci v kratkem naznanili redukcijo plač oziroma mezd na 10 odstokov in sicer z veljavo od t. januarja 1934, kar - seveda napolnjuje s strahom vse nameščence in delavce Mussolini je vega kraljestva. Se razume, da tudi veleposestniki, izgovarjajoč se na gospodarsko krizo, stiskajo svoje najemnike in poljedelske delavce ter jih počasi potiskajo pod vsak eksistenčni minimum. Tako n. pr. glasilo fašističnih delavskih strokovnih zvez »Lavoro Fasci-sta«, sporoča, da je 50.000 poljedelskih delavcev rimske province te dni sklenilo pogodbo z veleposestniki, v kateri so pristali na »prilagoditev dosedanjih plač izpremenjenim razmeram poljedelske produkcije«, kar je seveda samo olepšanje resnice, da so se mezde zopet znatno znižale, gole resnice v številkah pa si Mussolinijev organ za »varstvo delavskih interesov« ne upa povedati. Tudi življenjski standard najvišje kvalificiranega delavstva se je seveda zelo znižal. Tako n. pr. tipografi sprejemajo danes mezde, ki so za celih 40% nižje, nego so bile 1. 1930. Režim seveda nima drugih sredstev, da bi potolažil delavstvo, kakor svoje večne fašistične manifestacije, ki so na las podobne tistim, katere v Nemčiji prireja Hitler. Tako n. pr. so tako manifestacijo priredili v Mortari, kjer so zbrali 40.000 čistil.k riža, katerim je govoril eneralni tajnik fašistične stranke, znani bivši .»atinaš in razgrajač Starace, ki je svoj govor končal seveda z'gromkim »evviva« duceju,_ katerega so uboge delavke, razume se, navdušeno povzele. Nobena pa spričo tega ni mogla pozabiti, da ravno v provinci Mortara čistilec riža, ki je 1. 1927 zaslužil še 17.50 lir na dan, danes zasluži komaj 10, v šestih letih pa so njihove plače padle za 5'*%, torej za več kot polovico. G. Starace je ob tej slovesni priliki v imenu duceja daroval čistilkam 50.000 tir, to se pravi, da je dobila vsaka 1 liro in 25 centezi-mov, da je njeno navdušenje bilo vsaj nekoliko poplačano... Tudi tako resen list kakor je »Econoinist«, označuje v svoji številki od 23. junija finančni položaj Italije kot zelo hud. Fašizem je vzdrževal italijansko gospodarstvo od 1. 1926 naprej z neprestanimi naraščajočimi podporami industriji, poljedelstvu in trgovskemu brodar-stvu; te podpore v zvezi z ogromnimi stroški za oboroževanje so glavni vzrok poslabševanja italijanskih financ. Z« leti 1933 in 1934 se mora padec dohodkov italijanskega erarja računati z najmanj 10 milijardami. Javni dolg bo seveda zaradi tega zopet narastel. Mussolini jc sicer reduciral zasebno potrošnjo in Banca d' Italia izvaja deflacionistično politiko, toda ne naznanja se nobeno znižanje davkov in javna dela, ki požirajo ogromne vsote, se nadaljujejo v istem ritmu. Dosedaj se drenaža zlate rezerve ni ustavila in jasno je, da bo treba neprimerno večjega napora, da se fašistične finance uredijo. Istega mnenja je nemška revija >Wirtschaft und Statistik«, ki je sicer fašizmu hudo naklonjena. Seveda ima prav »Depeche de Toulouse«, če piše, dn je vse to res, da pa režim, ki ima v rokah ves upravni mehanizem, vso vzgojo, ves tisk, radio, kino in ki ima svojo oboroženo milico, ki razpolaga z življenjem in svobodo ter imetjem vseh državljanov, more še precej časa trajati. Seveda — toda konec bo tem hu jši ... Italijani so resda skrajno potrpežljiv narod in na kakšno revolucijo še precej časa v Italiji ni misliti. Sicer pa bi jo črni režim potlačil z enako krutostjo, kakor je šef rjavega režima potlačil upor proti sebi. Nezadovoljstvo, ki je vsekakor močan psihološki faktor, pa se v italijanskih srcih vedno bolj nabira. Zakaj dozdaj je Mussolinijev režim slepil Italijane ravno tako kakor inozemstvo s svojimi velikimi »imperialističnimi« načrti in obljubami, da bo dela željne roke zaposlil v novih »kolonijah«. To pa se izkazuje kot gola iluzija in tudi najbolj preprosti italijanski mož je danes razumel, da je Mussolini svojo svetovno politiko popolnoma zavozil. Prav posebno so se Italijani tega zavedli te dni, ko so videli zopet dimnike vojne eskadre, ki se je vrnila brez vsakih lavorik iz draškega pristanišča... Da v Italiji tli pod nogimi režimn vulkan, se vidi tudi iz tega, da je zloglasni Tribunale Speciale zopet začel živahno delovati. Pred njim stoji zopet 11 anti fašistov, vsi iz Italije *ame, obtoženi, da so delali »antinacionalno propagando« in pripadali ilegalnim organizacijam. Tribunale Specio le je seveda zopet raizde- £ Po strašnih dogodkih krvave sobote Ves svet obsoja Nemčijo Na pritisk generalov in svetovnega mnenja je vlada danes ustavila brezpravno pobijanje ljudstva Umorjeni načelnik štaba SA Rohm Dunaj, B. julija. (Posebno poročilo »Slovencu«) Posebno ogorčeno se komentira v tukajšnjih političnih krogih zločinski način, s katerim se je Hitler Bkušal znebiti voditeljev desnice. Beležimo kot krflnisti govorico, ki kroži po Berlinu, da je namreč Hitler pjrav tako, kakor je presenetil vodjo svojega nacionalboljševiškcga krila Rohma, hotel presenetiti tudi svojega še bolj nevarnega nasprotnika, podkanclerja P a p e n a, ki ga, odkar ga je Papen desavuiral pred vso svetovno javnostjo v svojem marburškem govoru, še posebno sovraži. Baje je bila Gtoringova garda že dobila tajno navodilo, da vdre v Papenovo stanovanje in ga ubije, toda Papen je za to pravočasno zvedel in Hitler jc — tako pravijo te govorice — dobil mig od Hindenburga, da bo državni predsednik odstopil in s tem povzročil najtežjo državno krizo, ako se njegovemu prijatelju Papenu skrivi samo las. Resničnosti te govorice seveda ne moremo kontrolirati, ker je ta zadeva prav tako zavita v tajnost kakor ves »bliskoviti udar« Hitlerja v usodni noči, toda mi imamo od najmerodajnejše strani zanesljivo informacijo, da je Papen zvedel za Hitlerjevo namero glede voditeljev skrajne levice že pred nekaj dnevi in da je o tem govoril z višjimi častniki Reichswchra, pa seveda tudi s svojim prijateljem Hinderburgom. Papen je pri tej priliki odločno izjavil, da smatra tak način obračuna kot nemoralen in protipraven ter politično nedopusten, ker bi mogel silno škodovati uoledu Nemčije v inozemstvu. Ne bomo se veliko motili, če izrekamo mnenje, da je Hitler, ki je za to Papenovo mnenje gotovo zvedel, vzkipel, na vsak način stoji dejstvo, da je Papen imel biti aretiran obenem s poglavarji levega krila in da bi ga bila gotovo za-dola usoda Rohma, ako ne bi bil Hitler v zadnjem hipu zvedel, da Hindenburg takega nasilja ne bi mirno trpel, zakaj, da je Hindenburg zagrozil v tej zadevi s svojo domin jo, to je na omenjeni govorici čista resnica. Hitler je divjal in je označil Papeno- vo »vmešavanje« v njegove zadeve kot »Hoch-verat«... Toliko so pa le storili, da so pri Papenu napravili hišno preiskavo in ga vzeli jiod »varstvo« ter njegovo hišo zastražili. Sedaj pa so straže odšle in Papen je svoboden. Razume se, da jc pod tajnim nadzorstvom. Pač pa se je posrečilo Hitlerjevi gardi, da se je znebila voditelja Katoliške akcije dr. K I a u -s e n e r j a, bivšega ministerijalnega ravnatelja. Glede tega umora imamo najzanesljivejše informacije, da je bil zamišljen in naročen in da predstavlja drugi primer Matteoti. Dr. Klausener ni bil v nobeni zvezi z nobeno politično akcijo, tudi ne s Papenom, neglede na to, da Papen ni zamišljal nobenega komplota proti Hitlerju in je njegova edina zveza s Hitlerjevim udarcem ta, da ni odobraval načina njegovega nastopa proti R8h-mu in tovarišem, zahtevajoč od Hindenburga, naj se zavzame za to, da se postavijo voditelji nacionalboljševiškega krila pred sodišče in naj se takoj na čisto praven način izločijo iz političnega življenja. Klausener je bil član katoliškega centra in je kot dober prijatelj bivšega kanclerja Briininga postal še! oddelka v pruskem notranjem ministrstvu. Predsednik Katoliške akcije je postal pred nekaj meseci po svojih odličnih osebnih lastnostih. Da je Giiringova policija ubila tega popolnoma ne-dolžnoga in v ničesar zapletenega odličnika, je napravilo strašen vtis po vsej Nemčiji, tako v katoliških kakor v protestantskih krogih. 0 tem priča to, da so dali škofje nalog, da se je v nedeljo z vseh prižnic oznanilo, da jc dr. Klausener umrl nenadne smrti in da naj verniki zanj molijo. Zanj se darujejo tudi slovesne zadušnice. Tudi uboj generala Schleicherja, zlasti pa njegove žene, se z največjim ogorčenjem in gnu- General Fritsch grozi: Nehajte 99 »Sicer bom aretiral vlado in proglasil diktaturo" soin obsoja. Hitlcr-Giiringov režim se sicer skuša sedaj opruti in kolportira vso mogoče laži o pokojnem generalu. Namigujejo, da je bil Schleicher v zvezi in stikih z »neko tujo velesilo« in pa celo še z več »velesilami«, mej njimi tudi z Rusijo, kar pa je podla izmišljotina morilcev in tistega, ki jim je dal zločinsko naročilo. Schleicher je bil tako zelo discipliniran vojak in tako zelo patriotičen državljan, da mu kljub šikanam, katero mu jo prizadeval Hitlerjev režim, nikoli niti na um ni prišlo, da bi stopil v politične stike s tujimi velesilami na škodo Nemčijo. Stvar jc enostavno ta, da so se hoteli obenem z vodji lovice znebiti tudi onih, ki jih smatrajo za voditelje konservativne opozicije. Umor Schleicherja in njegove žene bo Hitlerjevemu režimu še bulj škodoval nego barbarska potlačitev Riihnia in njegove skupine, ker jc bil Schicichcr prijatelj maršula Hindenburga in je užival velik ugled med vernimi protestanti, ki bi-jejo s Hitlerjem, enako kakor katoličani, težak boj za svobodo svoje cerkve. Ena posledica krvavih dogodkov pretekle sobote je žc danes čisto gotova: da se Hitler ni ob-sovražil samo na levici, ampak, da so popolnoma pretrgane tudi vezi med njim in protestantsko desnico ter katoličani. Hitler bo umore in »samo-umorc« od pretekle sobote zelo drago plačal. Neresnica jc tudi, da bi bil Hitler sklenil z Vatikanom sporazum v sporu zaradi mladinskih društev — to je Hitler sam lansiral v usodni noči, da nekoliko upraviči brutalnost svoje akcijo, češ, kako zelo prav sem storil, da som se iznebil tistih ki so bili sporazumu z Vatikanom najbolj na poti... Silno slab vtis povsod napravlja tudi dejstvo da Hitlerja povzdiguje zaradi njegove »brezobzirne energije« v nebo Mnssolinijcvo časopisje. Ing. Sch. ubijati!" London, 3. julija, b. Dopisnik »Daily Expressa« trdi, da so usmrtitve v Nemčiji ustavljene na inter-vincijo generala Fritscha, ki je jioveljnik Reichs-vvehra in namestnik državnega predsednika Hindenburga v vojaških stvareh. General Fritsch je obiskal državnega kanclerja Hitlerja in odločno zahteval od njega, da takoj ustavi smrtne obsodbe brez sodišča. General Fritsch mu je popolnoma odkrito zagrozil, da bo v primeru, če Hitler ne preneha z razbojniškim ubijanjem, obkolil vlado, aretiral predvsem njega in vse ostale člane vlade ter proglasil vojaško diktaturo, ker ne more dopustiti, da bi še naprej trajalo nezakonito stanje, ki ruši ugled Nemčije na zunaj in znotraj. Hitler je takoj po Fritschevi grožnji poklical k sebi pruskega ministrskega predsednika Goringa in ministra za propagando Golibelsa, s katerima se je razgovarjal pozno v noč. Vsi znaki kažejo, da se je Hitler ustrašil Fritscheve grožnje in da bo prenehal z nezakonitim pobijanjem ljudstva, ki mu je na poti. Naknadna odobritev umorov Berlin, 3. julija. P-PNB. Danes popoldne je bila seja nemškega kabineta. Na seji ie državni kancler Hitler poročal o veleizdajalski akciji ter o potlačitvi revolte. Podal je podrobnosti čistilne akcije. Nato mu je vojni minister, general Blomberg v imenu ostalih članov kabineta in vojske izrazil zahvalo za njegovo delo, ki je preprečilo državljansko „Baika o zaroti .. Dunaj, 3. jul. TG. Tukajšnji list je prestrigel I radio poročilo dopisnika ameriške »Ohicago News« | v Berlinu, ki poroča, da so danes uradno priznali j 6amo 45 usmrtitev. Dopisnik trdi, da uradne šte- , vilke niiso resnične, ker je dognano, da so samo v ' Lichterfeldu usmrtili brez vsake razsodbe 62 ljudi, koliko jih je padlo drugod, ni mogoče dognati. Število žrtev gre v stotine. V Berlinu pričakujejo tudi odstopa v on Pape-na. Demisija bo izvršena danes, toda objavljena bo šele jutri. Na njegovo mesto pride general Go-ring, ki bo s tem združil v svoji osebi za Hitlerjem največjo moč v Nemčiji. Po Berlinu tudi silno komentirajo umor višjega voditelja SA v Šleiiji H e i n e s a , ki je bil Goringu neljub, ker je mnogo vedel o požaru nemškega parlamenta. On bi ne samo mogel dokazati, da sploh ni bilo nobenega upora v Nemčiji, temveč bi tudi izpovedal, kako so narodni socialisti sami zažgali parlament, da bi imeli povod za divjanje proti komunistom. Sedaj, ko so ga umorili, je ta neljuba in vedno nevarna priča za vselej izginila. Vestii, ki krožijo po Berlinu o krvoločnih umorih, vedno bolj potrjujejo mnenje, da sploh ni bilo nobenega upora nikjer, a.npak, da se je porabila lil visoke kazni od 9 do 7 let, toda še bolj značilno je to, česar inozemstvo ne izve, da je bilo pred tem Tribunalom v zadnjem času še veliko več ljudi in da je izrekel tudi hude obsodbe, da pa laški listi o tem niso smeli ničesar pisati. Da pod Mtissolinijcvim režimom še obstojajo in delujejo ilegalne tajne organizacije in da delujejo zelo živahno, to je vsekakor interesa ntno. samo dobra priložnost, da se režim znebi pristašev, ki so postali neljubi. Kako si je mogoče misliti, da bi sicer načelnik štaba napadalnih oddelkov Rohm mirno spal v postelji, daleč od Berlina. ko se njegova vojska na »njegovo« povelje pripravlja na državni udar, kot trdi uradno poročilo! Resnica bo bržkone ta, kakor pripoveduje ameriški časnikar, da Hitler niti ni šel v sobo načelnika Rohma, ampak, da je poslal k njemu samo SS. ki so ga spremljali v treh tovornih avtomobilih, in da so ga kar tam ustrelili. Bajka o »zapovedanem samoumoru«, oziroma o naknadni usmrtitvi je preveč prozorna. Tudi je neumno govoriti o tem, da bi se bil znani krvoločnik Heines, ki je znan po svojih morilskih dejanjih v Šleaiji, nahajal na orgij,i, ko se mu je čez par ur nudila prilika, da zadosti svojim morilskim gonom. Tudi način, kako so umorili gener. Schleicherja, priča, da o kakšnem tiporu ne moro biti govora. Kako bi se sicer vodja upornikov na dan. ki je bil naročen za udar, nahajal mirno pri obedu s svojo ženo in hčerkico v sanntorijii, daleč od Berlina! Da se je Schleicher hotel braniti, je druga bajka. V njegovo sobo je vdrlo fitl častnikov, ki bi ga bili lahko aretirali, če bi bili le hoteli. Hoteli so ga pa samo umoriti. Tudi on je bil neljub in neprijeten nasprotnik, ki ga je bilo v splošni zmedi in pod pretvezo komplotiranja spraviti za vselej s sveta. Poročevalec ima tudi izjave SA fetnikov iz Monakovega v rokah, češ. da je laž, da so bili alarmirani, in dn nikdo od njih ni dobil nobenega ukaza za mobilizacijo. Tudi to je dokaz, dn je pravljica o uporu izmišljena bajka, ki je služila • samo za revolversko čiščenje stranke. vojsko. Ravno v zadnjih Hitlerjevih dejanjih se oči-tuje, kako velik državnik je kancler. Nato je državna vlada sprejela kratek zakon, ki se nanaša na zadnje dogodke. Zakon ima en sam paragraf, ki se glasi: »Dne 30. junija ter 1. in 2. julija izvršeni ukrepi se morajo pravno smatrati za obrambo države v silo-branu.c Zakon se imenuje Staatsnotwehr. Nadalje je bilo spremenjenih več drugih zakonov. Tako je n. pr zakon o zavarovanju narodnosocialistične stranke spremenjen v toliko, da ni potrebno, da je štabni šef SA član vlade. Nadalje je bil spremenjen vo-livni zakon. Po novem izgubi poslanski mandat oni, ki je ali izstopil iz stranke ali pa, ki je bil iz stranke izključen. V zvezi s tem je »fiihrerju« prepuščeno imenovanje namestnikov za poslance na državni listi. Sprejetih je bilo tudi več drugih zakonov manjšega pomena. Nošenje znakov narodnosocialistične stranke je dovoljeno na čepicah. Berlin, 3. julija, p. Danes ojx>ldne je državni kancler Adolf Hitler izdal ta-le nalog: »čistilna akcija ob priliki zadnje revolte je bila končana z ukrepi do 1. julija ponoči. Kdor bo iz kateregakoli razloga na lastno pest še izvajal nasilne akcije, bo izročen rednemu sodišču.« Triumvirat HGG Berlin, 3. julija, p. Položaj v Berlinu še vedno ni popolnoma razčiščen. Na zunaj sicer vlada mir, ' toda to je radi drakoničnih varnostnih ukrepov. Vesti iz Nemčije prihajajo vedno težje ven, saj so narodni socialisti mojstri v diktatorstvu. Nach-richtensperre deluje dobro napram inozemstvu, pa tudi v Nemčiji sami. Danes v Nemčijo niso pripustili niti enega inozemskega lista razen italijanskih seveda, vse so namreč na meji zaplenili. Političen položaj je negotov, imela bi biti seja vlade, na kateri bi prišlo do predlogov za rekonstrukcijo, ki bi triumviratu HGG (Hitler - Goring - Gobbels) j prinesla popolno premoč. Zanimivo je, da se je iz narodno-socialističnih krogov razneslo, da misli Hitler sklicati za avgust Reiclistag, ki naj bi sankcioniral novi kurz v Nemčiji. Današnji »Angriff« piše o revolti zelo umerjeno, saj je bil glasilo SA, pa opravičuje nekatere napake voditeljev, češ da so bili od leta 1914 neprestano na delu in » službi Če pa ima kdo pravico storiti izredne ukrepe, je to baš Hitler, ki ima moralno pravico streti vsakega Nemca, ki se dvigne proti Nemčiji. Članek končuje z grožnjo, da bo vsakega zadela kazen, kdor bo dvignil roko proti Nemčiji, pa mu ne bo pomagal niti naslov, niti palača, iz katere je izšek Dr. Ley grozi „talarjem" Berlin, 3. julija, c. Organ nemške Arbeitsfronte prinaša članek svojega voditelja dr. Leya, ki piše o krvavih dogodkih sledeče: »Če napadalec vzame nase popolno odgovornost, ker je dal postreliti svoje bivše tovariše, ima moralno pravico, da to stori proti vsakomur, ki bi se na enak ali podoben način pregrešil proti Nemčiji. Kdor bo v bodoče poskušal z nasiljem spreminjati državni red, ga ne bo zaščitil noben naslov, pa tudi talar ne.« 5000 oseb aretiranih London, 3. julija, c. Semkaj je prispela zanesljiva vest iz Berlina, da je bilo od sobote do da nes aretiranih okoli 5000 oseb. Med umorjenimi je tudi bivši minister Treviranus, ki je bil minister za okupirane kraje. Ubit ie tudi ravnateli Ullsteina Stadler, Predzgodovina klanja Informacije iz krogov narodnih socialistov na Dunaja Dunaj, 3. julija, b. Od nekega narodnega socialista, ki ima sijajne zveze z nemškimi vodilnimi i politiki in ki je zelo dobro poučen o razvoju dogodkov v Nemčiji, je vaš poročevalec zvedel sledeče zanimive informacije o tragediji 30. junija: Rohmov upor Spor v narodno - socialistični stranki traja že dalje časa. Rohm je zahteval od Hitlerja, da osnuje novo ministrstvo za državno obrambo, pod katero bi spadala tudi Reichswehr. mornarica in SA čete. To Rohmu ni uspelo, še manj pa mu je uspelo, da | bi postal šef vojske, kakor je to želel. Pred 14 dnevi je državna vlada njegov predlog končnoveljavno odklonila na seji. Nasprotno pa se je na tej seji sklenilo, da bo vojno ministrstvo dobilo pravico, kon- j trolirati tudi SA čete. To je Rohma silno bolelo in I razjezilo in tako je prišlo do odkritega spora med ; njim in Hitlerjem. V tem sporu je Rohm grozil Hitlerju in izjavil, da so za njim vsi voditelji in podvoditelji SA, pa tudi vsi člani SA. Po tem sporu ! s; je Rohm odpeljal v Wiesee. vlada pa je za njc-jovim hrbtom sklenila, da posije 1. julija vse SA oddelke na dopust. Rolnn je za to pravočasno zvedel in prispel v B;rliu, da se ponovno pogaja z drž. kanclerjem Hitlerjem. Med tem je že (udi govoril državni podkancler von Papen v Marburgu in je Rohma opozoril, da je Papenov govor znamenje za prevratni poskus, proti kateremu mora narodno-socialislična stranka storiti vse potrebne ukrepe. Rohm je mislil, da bo zaradi tega zavzel prevladujoči položaj in da bo spodrinil vojnega ministra Blomberga z njegovega mesta. Istočasno ie Rohm nameraval zamenjati še nekatere druge vodilne osebnosti s svojimi ljudmi. Hitler pa bi še naprej ostal državni kancler. Po neuspehu je jiostal položaj kritičen in je v noči od 29. na 30. junija morala slediti (litra akcija, ker se je SA pripravljala na državni prevrat in bi izbruhnila po vsej Nemčiji meščanska vojna. Schteicherjeva vloga Glavni cilj akcije konservativcev je bil, da vržejo narod.-soc. ter da s« sporazumejo s Francijo, ker so uvideli, da je to neobhodno potrebno. Obe akciji pa sta se znašli na isti poli. Posredovalec krogov, ki so bili blizu Papenu, Schleicherju in vojaškim krogom, je bil bivši dopisnik »Vossische Zeitung«, ki spada v koncern Ullsteina, M a r i a u x. Cilj nezadovoljnih SA oddelkov in konservalnih krogov ni bil isti, njihova taktika pa je bila identična in je med enimi in drugimi končno nastala zveza, ki so jo vzdrževale razne osebnosti, med katerimi je bil tudi grof Alvensleben. Posebno agi-len v konservativnih krogih je bil general Schlei-cher, ki so ga vsi smatrali kot najbolj primerno osebnost, ki bj bila v stanu, da ohrani ravnotežje med SA in konservativci. Aktivno je sodeloval tudi Gregor Strasser. V programu je bilo, da se to prehodno stanje pozneje zamenja z vojaško diktaturo. Schleicher je jm> konservativcih stopil v zvezo z bančnimi in industrijskimi krogi. Hitler je za vse to zvedel in je takoj uvidel, da bi po prevzemu oblasti po SA voditeljih in konservativcih moralo priti do krvave borbe vseh proti vsem. Hitler jc sklenil, da to z največjo naglico prepreči. „Fertig!" Res je, da Goringova vloga pri tem ni bila jasna, vsekakor pa se je odločil za Hitlerja že iz samega sovraštva do Papena. Hitler jc vedel, da se zasleduje vsak njegov korak in je zaradi tega odšel v Bonn, kjer je vršil navidezno nedolžno nalogo in pregledoval delavska taborišča. Med tem pa se jc že poprej do vseh podrobnosti pogovoril z Gbrin-gom in generalom von Eppom v Monakovem. Ob 1 ponoči je poslal Goringu in generalu von Eppu kratko brzojavko, ki je vsebovala samo eno besedo: »Fertig«. Sedel je v letalo in odpotoval v Mona-kovo. Očividci pripovedujejo, da je prišel v Mona kovo ves bled in da se je tresel po vsem telesu. Bil je popolnoma izven sebe. Kongres kmiehetov Rusko časopisje: ffSvinja - dojilja, ki je požrla svoj lasten zarod" Moskva, 3. ju!. TU. Krvavi dogodki, ki so se odigrali v Nemčiji, so vzbudili tudi v Rusiji razumljivo pozornost. Tukajšnje časopisje je polno razlag o drugi revoluciji-:, ki je bila udušena v potokih krvi iti z veliko škodoželjnostjo razpravlja o bankrotu nemškega fašizma, ki je svetu obljubljal, da bo nemški narod prerodil in dvignil v nedosežene višine kulturnostk. Tak« piše »Pravda«, da se jc »fašistična diktatura pokazala v vsej svoji gnusni nagoti«. Najznačilnejše je za komunistično glasilo »dejstvo, da se je Hitler, preden je dal ukaz, da se poslrele domala vsi njegovi najbližji soirudniki. razgovarjal r Es s o n u s K in p |>om in da je lani sklenil zvezo i denarnimi možmi Nemčije, šele potem je šel na delo«. Kako je prišlo do groznega krvoprelitja, sprašuje »Pravda«. Hitlerju so poslali ultimat. Pre-čital mu ga je von Papen v svojem govoru v Marburgu. Papen je vedel, da ima za seboj vso težko industrijo, vse večjo denarne ustanove in redno vojsko. Hitler je moral ultimat sprejeti, posebno, ko je opazil, kako skrajno nevarna postaja v njegovi lastni stranki borba mod raznimi slrujami. Skupina Hitler-Goring je bila v »'Tiki nevarnosti, ila je ne pohodi skupina okr^g Rolimu. Dejansko je sedaj Hitler obračunal s pristaši »druge revolucije« in je preprečil, da l>i prišli na oblast ljudje, Iti -n se hoteli poslu/,iti nezadovoljstva med napadalnimi oddelki SA. 30. junij 1931 je sam dokazal, tla jo fašistična diktatura popolnoma bankrotirala. Zapet so je morala posluževali srrojnih pušk, toda topot jih jo naperila na svoje lastne pristaše in kosila smrtno žetev v svojih lastnih vrstah. Kot pobesnela svinja-dojilja. ki v svoji logoti požre svojo lastne mladiče. Fašistična diktatura jo morala kapitulirati pred tistimi krogi, ki jih jo šo včeraj v svojih domagoških govorih scasramoval Gobbels po vsej Nemčiji. Ta velika klepetulja nemškega fašizma jo morala umolkniti in bo morda utihnila za vselej, ker sedaj bodo govorili drugi ljudje v Nemčiji. V istem Ionu pišejo tudi tlzvcslja«, ki zasmehujejo uradno poročilo nemško vlade o okoliščinah, v katerih jo bil aretiran Rilhin in njegov štab. To uradno poročilo je zgodovinsko in oni, ki ga je sestavil, zasluži nesmrtnost. S tem, da jo nemška vlada skrila politično ozadje sobotnega klanja za ogaben suknjič gnojničnoga zasebnega življonja fašističnih »Fiilirerjev«, pa nikakor ni rešila svojega ugleda. Kako nogravžno jo vendar to ozatlje, na katerega so nemški fašisti hoteli naslikati prerojenega nemškega človeka čislo krvi! Na vsak način jo bilo Iroba narodu nekaj povedati in mu obrazložiti. zakaj so morali pokati revolverji, zakaj so morale rogljati strojno puško. Seveda jo lažjo vihrati po zraku z umazanim perilom Riihma in njegovih prijateljev, kot pa priznati ogabno in krvavo borbo, ki jo divjala v pokretu samem. Toda ti čisti nemški Votanovi sinovi so pri tem pozabili, da je ravno umazano perilo pobitega Riihma edina prava in resnična zašlava kljiikasto-fašisticnega preporoda!« Maribor, 3. julija. Maribor se je določil, da poslane za štiri dni kraj pomenljivih razpravljanj itt sklepov letošnjega katehetskega kongresa. Že včeraj so prihajali gostje iz vseli delov obeh slovenskih in drugih škofij v naši državi. Iz zagrebške in bclgrajskc nadškofije ter iz splitske in šibeniške škofije je prišlo okoli 40 katehetov, ki bodo skupno s slovenskimi kate.heti na tem važnem zborovanju obravnavali niz aktualnih vprašanj iz svojega življenjskega in poklicnega področja. Kongres se je pričel s cerkveno slovesnostjo v kapeli dijaškega semenišča, kjer ie imel prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Ivan Jožef Tomažič sveto mašo z Veni sanete ter globoko izdelan programa-I tičen nagovor na navzočne katehete, ki ga bomo 1 zaradi aktualne pomembnosti in zgoščene progra-j matične važnosti v celoti priobčili drugič. Otvoritev kongresa (»b devetih so sc zbrali v Karliuovi dvorani katehetje in odlični predstavniki mariborskega javnega življenja s cerkvenima dostojanstvenikoma knezoškofoin skopl.janskim dr. Gnidov-cem in lavantinskim vladiko dr. Ivanom J> Tomu žičem na čelu. Navzočne, ki so dvorano napolnili, je z iskreno uvodno besedo pozdravil prof. Ivan Bogovič kot predsednik pripravljalnega odbora, nakar so so na predlog kanonika dr. Mirta izvolili v predsedstvo kongresnega zborovanja dr. Janko Oberški iz /.agreha. dr. Dane Zubae iz Belgrnda, prof. dr. Gregorij Pečjak iz Ljubljane, prof. dr. Urban Krizomali iz Splita in prof. Ivan Bogovič iz Mariliora. V kongresno tajništvo so se izbrali: prof. Ferdinand Heffler iz Zagreba, Tomaž lllaga iz Belgrafla, svetnik Anton ^;adež iz Ljubljane, dr. Vilko Fajdigu i/. Ljubljane in prof. Kornfeind i/. Zagreba. Prof. Bogovič je v svojih nadaljnjih izvajanjih naslovil imenoma pozdrave na številno navzočne odličnike, na oba škofa dr. Gnidovca in dr. 'fomažiča, ravnatelja Mastnaka in dr. Merica kot zastopnika mariborskih srednješolskih zavodov, ravnatelja dr. Tominška, v|X)k. šolskega inšpektorja dr. Poljane« kot predstavnika društva »Solo in dom«, podžupana Rudolfa Golouhn, nadzornika Senekoviča. dr. Leskovar-ja kot predsednika Slov. kart. akad. starešinstva, F. fcebota kot predstavnika Krščan. šole, F. Jerebica, predsednika lavantinske Kat. akcije, zastopstvo šolskih sester in ravnatelja Ci-riiove tiskarne F. Hrastelja, ki si je pridobil posebne zasluge za organizacijo katehetske razstave. Potem, ko je prof. Bogovič še pojasnil namen in pomen katehetskega kongresa, se je oglasil k besedi škof. dr. Gnidovec, ki jc postavil v središče svojih misli vprašanje popolnega kosanju, ki je najsigurnejši znak dobrega otrokovega bistva. ter čim pogostejše prejemanje sv obhajila, za kar jo dal leta I90S vzvišeno pobudo papež Pij X. Vladika dr. Tomažič je v svoji prisrčni pozdravni besedi i/.re-I kel misel, da bo Bog sam skrbel, da diskusije I in resolucije kongresu ne bodo ostale brez uspeha, in da bi vsi dobri posledki služili cil ju, da bi bilo vse to v blagor mladinskih duš in da . bi blia mladina z-aros šrečnn. Božji blagoslov in t varstvo naj spremlja kongres. Ravnatelj kla-' sične gimnazije Mnstliak je sporočil pozdrave v. ipiepu. vseh mariborskih srednješolskih rav-! nateljstev. vpok. ravnatelj dr. Josip Tominšek j pa je priključil svojim pozdravnim besedam še 1 tehtna in programatiepo jasna izvajanja, podprta z nekaterimi praktičnimi migljaji glede i delovanja katehetov, ki imajo težavno nalogo I vzpostavlja n j a ravnovesnega stika med umom i in dušo ter trajnega osebnega stika z mladino | ter njih starši. Ta slik med šolo in doinotn je j podčrtal v svojem pozdravnem nagovoru tudi vpok. šojšluje moč in oblike zakonov. • Daily Herald« piše: Ljudje iz liindenburgove okolice, reakcionarni junkerji, generali rcichswehra in možje starega režima so bili z vsem srcem zraven, ko so nacionalno socialistični voditelji pobijali njihove slare prijatelje in pribočnike. To klanje je šlo na njihov račun. Odslej pa vse dotlej, dokler jim bo mogel kaj koristili, bo Hitler njihov človek, njihovo orodje. Potem pride pa vrsta tudi nanj, in takrat bodo tudi njega po vsej verjetnosti sunili od sebe. Hitler in njegovi tolovaji so tem ljudem služili za orodje pri uničevanju svobode, demokratskih ustanov in vseh delavskih organizacij. Od danes se začenja čedalje bolj naraščajoč razcep med malo oligarhijo, ki vlada z nasiljem, in širokimi nezadovoljnimi množicami. ■News Chronicle« pravi: Ni dvoma, da je prvi neposredni uspeh sobotnega klanja zmaga« Hitlerja in vsega, kar on predstavlja. Na videz sta on in Goring danes močnejša kakor kdijkoli in bosta najbrž nekaj časa ludi ostala. Nauk sobotnega klanja je za ostale države jasen. Tu jc na deiu diktatura. Krvave berlinske in monakovske metode so nova ilustracija cene, ki jo je bilo treba plačali za njihovo dozdevno >sposobnost<. >,Daly Mail« ne prinaša o nemških dogodkih nikakega uvodnika, oac pa pripominja v kritiki o Igri parlamenta*., ki jo pravkar igrajo v Londonu: Morala, ki se skriva v tej gledališki igri. jc ta. da Velika Britanija s svojim urejenim vlidalnim sistemom ne potrebuje in ne mara diktatorjev. Britanski narod se je naučil urejali svoje spore z glasovanjem in s pametjo, ne pa z nasiljem in s prelivanjem krvi. London, 3. julija, c. V parlamentu je zunanji minister sir John Simon odgovoril na interpolacijo nekega poslanca glede dogodkov v Nemčiji in de-jaJ: >0 zadnjih dogodkih v Nemčiji so obširno poročali vsi časopisi. Istotako so bila izdana ludi uradna poročila iz Berlina in Monakovega. Britanska vlada razumljivo z največjim zanimanjem zasleduje razvoj dogodkov, kljub temu pa nima v rokah ničesar zanesljivega in zaradi tega ludi nc morem podati nobene točne izjave.* nadzornik Senkovič, navajajoč nekaj praktičnih primerov, kako naj se potom katehetskega pouka nu znotraj usmeri duhovna aktivnost in izvrši penetraeijn v otrokovo duhovno življenje. Predsednik Slov. kat. aknd. starešinstva dr. Josip Leskova!' je naglašul, kako je treba čedalje bolj prekvnsiti šolsko mladino s krščanskimi načeli in ideali. Bivši narodni jioslsnec Fraujo Žebol je spregovoril v imenu krščanske šole, akademik Zajec pa kot zastopnik akademskega kongregiiei jskegii dijaštva. Be1graj.ski ka-telict Tomaž IJInga je kongrrieu sporočil prisrčne pozdrave nunciju dr. M. PellegrineUija. nakar so se iui predlog kongresnega predsedstva odposlale udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Svetosti papežu Piju M., Nj. Vel. kralju Aleksandru, apostol, nunciju msgr. II. Pellegri-nettiju ter predsedstvu vlade v Belgrudu. Vsi pozdravni govori in predlogi so se sprejeli s toplim odobravanjem. S tem je bila oficielna kongresna otvoritev končana in se je pričel kongresni delovni program z idejnim referatom predsednika katehetskega odseka BKN iz Zagreba dr. Janka Obrški-ja. Idejni referati V svojih skoro enotirnih izvajanjih je dr. Obrški izčrpno prikazal temeljne misli o vzgojni misiji Cerkve v duhu smernic okrožnice Pi-ja XI. >0 krščanski vzgoji mladine«. Vzgojna misija Cerkve je, da postanejo ljudje del božjega kraljestvu. V centru tega veličastnega vzgojnega dela je Izvcličar, nadaljuje pa to misijo Cerkev ter njeno vodstvo s papežem in škofi na čelu. Saj pripada Cerkvi vzgoja mladine ne samo po milostnem, ampak tudi naravnem redu, kar je v bistvu in značaju njenega duhovnega materinstva. Pri tem je dolžnost šole, da spoštuje ta prava Cerkve, ki bodi s šolo v organicni zvezi, šola pa bodi prežeta z dtiliont božjim. Drugi predavatelj Josip Š i m e h c je obravnaval smeri sodobne svetne pedagogike, Podčrtava! je, kaj mora vedeti in uvaževati katehet. Ali otroka pripustiti k sebi, kakor je n. pr. zahtevala Ellen Key; v kalerem obsegu gojiti delovno šolo, kakšno stališče zavzeti k vprašanju šolske z.ajed-nice, kako opazovali duhovno ustrojitev dijakov in njih temperamente. Pozival je navzoče, naj pedagoško življenje študirajo in se vzgajajo, da bodo mogli učence povesti v razkošno dvorano svoje osebnosti. Na popoldanskem programu so bili didak-tično-metodični referati, sicer ločeni za katehete srednjih šol ler meščanskih in osnovnih šol. V prvem oddelku je predsedoval dr. Ober-š k i, Referirala sta dr, Nikolaj Kolarek iz Zagreba in predsednik Društva katehetov v Ljubljani gosp. dr, Gregor Pečjak. Dr. Kolarek je v svojih izvaianjih nanizal precej konkretnih misli, tako vprašanje veroučnega pouka v nižjih in višjih srednješolskih razredih ter podčrtal genetično metodo podajanja, ki naj sc prilagodi vsekakor psihološkim potrebam. Nato je referiral gosp. dr. Gregor Pečjak ler izčrpno podal dragocene smernice k veroučne-mu pouku in k raznim perečim vprašanjem vero-učnega načrta iz svojega bogatega kalehc^^* izkustva. omatorti V oddelku za meščanske in osnovne šole pa jc predsedoval svetnik gosp. Anton ;<Č a d e ž, Refe-rirali so: dr. Josip Demšar, profesor kalelie-tike in pedagogike na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, o kateheziji z ozirom na duševni razvoj osnovno-šolskih otrok. Potem katehet meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano Franc Kogej o veroučnih načrtih in psiholoških dispozicijah sodobne mladine na osnovnih in meščanskih šolah, V tej temi je imel koreferat Stjepan Kramer, profesor kalehetike in pedagogike na bogoslovni fakulteli v Zagrebu. Kongres se jutri v sredo nadaljuje in sicer so na sporedu pedagoški referati. Iz Avstrije Lin z, 3. julija c. Dfcnes je bila končana glav-| na razprava proli začetnikom februarske revolu-I cije v Avstriji in ie bila razglašena ludi obsodb«, j Učitelj Ferdinand Hiittner je bil obsojen zaradi | veleizdaje na 10 lel težke ječe, Ludovik Bernas-! seg istotako zaradi izdaje na 12 let, Bony Hadi | zaradi zločina in kršitve zakona o eksploziji na j 2 leti težke ječe, Josip Kreyndl na 5 mesecev, Josip Mayer pa na 7 mesecev zapora. Charlotte Hirsch je bila oproščena. Dunaj, 3, julija, p. Danes so bile zabeležene v Avstriji tri večje eksplozije. V Wiener Neusladtu, Salzbtirgu in Eiaenerzu je eksplodiralo več papirnih bomb, zaradi česar so popokale šipe na bližnjih poslopjih. V Welsu jc policija dobila tri mlade ljudi, ki so prekoračili na skrivaj mejo. Nosili so s 6eboj nahrbtnike, v katerih so zaplenili mnogo eksplozivnega materijala, ki je bil namenjen za atentate v Avstriji. Vladna kriza v Španiji Madrid, 3. julija, p. Španska vladna kriza radi stališča Kataloncev stopa v novo fazo. Sfior v vladni večini ni poravnan in nikakor ne kaže, da bo prišlo do sporazuma. Poleg tega obstoja nevarnost, da bi v slučaju potrebe morala vlada pred parlament, pa ne bi dobila zadostne večine z» svoje predloge. Zato sc vrši danes seja ministrskega sveta, ki bo prinesla razjasnitev, možno pa je tudi, da bo šla v parlament in lani šla v boj za svojo solucijo v katalonskem vprašanju. V političnih krogih sc govori mnogo o demisiji vlade ter že o bodočem novem predsedniku vlade, za katerega imajo sedanjega kmetijskega ministra Cerilo riei Rio, ki pripada lako ivani progresistični stranki. Nizozemski princ konsort Henrik umrl Haag, 3. julija, p. Danes popoldne jE umrl, zadet od kapi, prjnc Henrik, mož holandskc kraljice, v starosti 58 lel. Princ Henrik jc član ene izmed številnih nemških vladarskih družin ter je služil kot častnik v pruski gaidi. Leta 1901 se je poročil s holandsko kraljico, pred poroko pa je izstopil iz nemškega državljanstva ter se natura- j liziral v Holandiji, Hči kraljevskega para Julijana ! sc mudi v Londonu, odkoder bi zvečer odpotovala i v Haag, Sredozemski pakt Rim, 3. julija, c. Zaradi v;sti, da je Kalija pripravljena pričeti pogajanja z« sklenitev sredozemskega pakta, v katerem bi soodločale Francijaj Rusija, Turčija, Romunija, Jugoslavija, Bolgarija in eveiitucino tudi Španija, piše Giornale d'Italia, da so italijanski listi samo zabeležili to vest, niso ji pa posvetili nikakršne f>ozoriiosti, ln storili so prav! Italija ne ve ničesar o kakšnem sredozemskem paktu v gornjem obsegu in se poudarja, da dejstvo ne odgovorja resnici Udobnosti za železničarje Belgrad. 3. julija. AA. Novi pravilnik o brezplačni vožnji na državnih žcleznicah za osebje drž. j prometnih ustanov, ki je stopil v veljavo I. julija t, !., daje temu osebju namesto ukinjenih režijskih kari za I0?oiio voznino tek ugodnosti: 1. pravico za žclezničaije in člane njegove rodbine razen prejšnjih Ireli brezplačnih kari, ki ostane še dalje v veljavi, še do treli novih brezplačnih kart 1 za zasebna potovanja, to je skupno 0 brezplačnih kart na leto; 2. čl. 13. lega pravilnika določa, da sme |>ro-iiictni minister aktivnim nameščencem in članom njihovih rodbin dovoliti v posebno upravičenih posameznih (»rimerih tudi večje število brezplačnih ; voznih kart; 3. prometni minister sme v izjemnih primerih dovoliti brezplačno vožnjo ludi tistim prometnim uslužbencem, ki nimajo 1'iavicc do brezplačne vožnje, ter spremljevalcem bilnih nameščencev ali bolnih članov njihovih rodbin; 4. otroci aktivnih nameščencev, ki stanujejo pri njih in redno obiskujejo šolo zunaj kraja njihovega stanovanja najdelj do 20km. dobe stalne brezplačne karte za progo do kraja, kjer hodijo v šok). Skup-ščinarji oblasluih skupšiin, bolniških fondov in delegati za glavno skupščino teh fondov in za oblastno skupščino pokojninskega fonda dobe brezplačne karte od kraja službovanja pa do mesta, kjer se sku|>ščina odnosno sejf vrše, in nazaj. Najiosled imajo regulirani nameščenci drž. prometnih ustanov in čl^ni njihovih rodbin za zasebna potovanja jx> zelenici v drž. eksploaiacili 30;uni pojmi! ud itdiiv tarife. Zaprisega zagrebškega hoadjulorja Belgrad. 3. julija, m. Davi je jirispel semkaj novi zagrebški nadškof koadjutor dr. Alojzij Stepi -nac. Odpeljal se je takoj v nunciaturo. Tekom dopoldneva je bil pri predsedniku vlade, nato |3a pri gradbenem ministru dr. Srkni ju in pri ministru dr. iJlmanskem. Nalo je šel še k ministru za pravosodje Boži Maksimoviču. Popoldne oh 17.30 je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju, kjer je jio-ložil ptcdpisano prisego. Narodna skupščina Belgrad, 3. jul. m. Današnja seja narodne skup. Spine je bila radi medsebojnega obračunavanja poslanca I>ragoviča od Jugoslovansko narodne stranke in bivšega socialnega nninlstra Ivana Puclja zelo burna, tako, da je moral, predsednik dr. Kuma-nudi uporabiti vse skujiščinske zvonce v dvorani. Pred prehodom na dnevni red je bilo s poročeno, da je odbor proučil zakon o nestnih obfcinah in končal svojo delo. Predložil je skupščini svoje jx>-rooilo. Nalo je bilo prečitanih nekaj interpelacij, nakar je predsednik Kumanudi izjavil, da je dobil od Dragoviča vprašanje, da so so v zadnjem Cnsu pričeli napadi na j»oslance Jugoslovanske narodne stranke, proti katerim se oni ne morejo braniti. — Nalo je bila sprejeta konvencija o unifikacilii meničnega prava. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Sprejemal se bo zakon o mestnih občinah. Osebne vesti Belgrad, 3. julija, m. Postavljeni so pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za rudarskega višjega svetnika 4. |x>l. skup. 2. stopnje ing. Bogomil l i-lelka, dosedanji svetnik 3. pol. skup. Pri rudarski šoli v Celju za ravnatelja te šole v 4. pol. skup. 2. stopnje ing. Kornelij Ferjančič. Pri ravnateljstvu drž. rudnika v Zenici je imenovan za ravnatelja 4. pol. skup. 2. stopnje ing. Ferdinand Šinkovec, do-sedaj ravnatelj 5. pol. skup. Pri ravnateljstvu drž. rudnika Zabukovce je imenovan za rudarskega viš. pristava 7. pol. skup. ing. Franc Kenda, dosedaj rudarski pristav 8. pol. skup. S kraljevim ukazom je napredoval za profesorja 6. pol. skuji. na drž. srednji tehnični šoli v Ljubljani Vinko Pelrjč; z rešenjem prometnega ministra je upokojen Ivan Sotovšek, vlakovodja 8. po!, skup. Ur»kojen jc tudi Anton llorjak, nadzornik 8. |x>l skupine. * Tokio, 3. julija, c. Vlada Sailo je odstopita. Amsterdam, 3. julija, p. Tu so se raznesle vesti, da jč bil bivši prestolonasldenik iz Nemčije izgnan ter da se je pripeljal z letalom v Doorn. Dunajska »TiiHcnska napoved. Oblačno, dež, nugnenje k nevihtam in soparno. Gladovni štrajk v rudarskih revirjih Ljubljana, 3. julija. Takoj, ko je rudarsko delavstvo v revirjih zvedelo za nameravane redukcije mezd, katergorlj, deputatov in drugih delavskih pravic, je dozorel v njem nenavaden sklep. V skrajnem obupu, ko nima več drugih bojnih sredstev, se >e delavstvo odločilo za korak, ki ga je že pred 11 leti prvo pričelo japonsko rudarsko delavstvo, predlanskim pa ga je deloma uspešno izvedlo poljsko rudarsko delavstvo, to je za gladovni štrajk v rovih. Kot blisk je šlo v noči na danes po revirjih in po rovih geslo: v rudnike in nihče nič jesti, dokler podjetje ne umakne krivičnih pogojev. Delavci so danes že pričeli v posameznih obratih izvajati, pri-ključuldanski službi božji pa se je v nabito polni društveni dvorani vršila slavnostna akademija. Akademijo je otvoril Viktor Gašparič ter v imenu Prosvetnega društva čestital jubilantu. Sledile so zopet prigodne deklama-cije in lepo izvedeni simbolični prizori in pevske točke domačih pevcev in moškega zbora iz Št. Janža. Slavnostni govornik Mirko Geratič pa je v lepih izvajanjih govoril o sodelovanju lajikov z duhovnikom za versko obnovo družbe. Da je lepa in prisrčna slovesnost izpadla tako lef>o in naravnost vzorno, gre predvsem zahvala neumornima organizatorjema proslave: Viktorju Gašpariču in članici Marijine družbe Malki Minihovi. Prav posebno pa moramo naglasiti, da so med slovesno sv. mašo pristopile dolge vrste fantov in deklet k mizi Gosjx>-dovi. Sv. obhajilo so darovali za ljubljenega voditelja, da bi ga ljubi Bog še dolgo ohranil med njimi. Komunisti pred sodiščem Maribor, 3. julija. Pred velikim senatom se je vršila danes razprava, za katerd je vladalo v Mariboru neobičajno zanimanje. Zagovarjalo se je šest mladih ljudi zaradi komunistične propagande. Razprava se je vršila tajno, radi česar o potekiu ne moremo podrobneje poročati. Veliki senat so tvorili predsednik vss. dr. Tombak in prisedniki višijd sodni svetniki Žemljic, dr. Sernec, Habermut in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Na zatožni klopi so sedeli 28 letni učitelj v Mariboru Milan Apih, 24 letni učitelj v Mariboru France Vrunč, 30 letni zasebni uradnik tovarne Riitgers v Hočah Valter Biirger, 20 letni učiteljiščnik i a 111. letnika Franc Fijavž, 25 letna brezposelna zasebni uradnik Ivan Mladovan in 25 letni brezposelni o>b-ratovodja Pavel Vidic. Apih in Vrunč sta bila obsojena vsak na 6 mesecev strogega zajoora, ostali 4 pa so bili oproščeni. Vidic in Mladovan sta bila izpuščena na svobodo. Starodavni gorenjski trg Mengeš se marljivo pripravlja, da dostojno sprejme številne goste, ki bodo prihodnjo nedeljo, 8. julija, prihiteli na praznovanje 50 letnice znane mengeške godbe. Že v soboto zvečer priredi godbeno in pevsko društvo koncert, ki ga bo raznesel jx> svetu Radio Ljubljana. Po končanem koncertu bo f>a bakljada z godbo na čelu po trgu. V nedeljo zgodaj zjutraj bo pripravila godba budnioo. Nato se bo uredil sprevod k sprejemu došlih gostov in godb na kolodvor v Jaršah k vlaku, ki prihaja ob 9.25. Po f>ozdravu bo krenil sprevod, ki ga bodo popestrile številne skupine narodnih noš, katerih eno vidimo na naši sliki, in pa krepki konjeniki v Mengeš k slovesni sveti maši. Po končani sveti maši bo slavnostno zborovanje, kjer bo nastopilo več govornikov. Pojx>ldanska slovesnost se bo začela ob K3 s sprevodom jx> lepem trgu, nato pa se bo razvila ljudska veselica na vrtu g. Dornika, na kateri bo nastopilo okrog 12 raznih godb, ki so že prijavile svoje sodelovanje. Nekaj godb bo igTalo skupno, druge bodo pa nastopale posamezno. Poleg drugega bogatega sporeda se bodo na veseličnem prostoru razdelile častne diplome še živečim ustanovnim članom godbe. Zanimivo je, da ob tem času praznujeta 50 letnico svojega rojstva predsednik godbenega društva g. Kompare in pa njen kapelnik g. Peter Lipar. Omembe vredno je, da bodo tri godbe kamniškega okraja v kratkem razdobju praznovale 50-letnico ustanovitve: Mengeška godba prihodnjo nedeljo, domžalska meseca avgusta, kamniška pa prihodnje leto. olani mengeške godbe ob petdesetletnici ustanovitve 5owooL iste misije.: fiomacjjcu zanos! Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo 1 Naša pot v Oberammergau Miinchen, 29. juniju l'»34 »Oj le naprej, oj le naprej, dokler je še ceste kei.c tako so naši izletniki zapeli danes zjutraj, ko so brzeli iz llallstattu proti Ischju, nekdanjem c. kr. letovišču in zdravilišču. Krasni hoteli, zdraviliški dom in cesarski grad pričajo o nekdanjih čusih. Toda tudi sedaj je dobro obiskano zdravilišče. Po ogledu mesta in I lepih |>arkov jo ie »leteči Blejc« ubral na zelene bregove St. \Volfang-See, nad katerim mogočno dominira 1780 visoki Schafberg z gorsko I železnico. 13 km je dolgo njegovo obrežje, ažurno zelena je jezerska gladina. Predno smo j zapustili Salzkammergut, nas je pozdravil še Fuschl-See, ki se skriva v naročju Drachen-| steina (1269), na kar smo zdrknili v Salzburg. Prav ljubeznivo nas je sprejel g. prior be-, nediktinske kleti (St. Peterskeller), kjer so I riam v iničnem srednjeveškem samostanskem I »štibelcu« pripravili dobro kosilo in postregli s Pralaten - vinom. Ogledali smo si veličasten 1 razgled z gradu, kamor nas je potegnila zob-, časta železnica. Velika je sorodnost Salzburga z našo Ljubljano, tako lega mesta, razgled, stol- ! niča itd. Komaj 4 km od mesta je nemška meja. I Tu je tako avstrijski kot nemški kontrolni or- Kulturni obzornik „Osnovi nove Škote" Napisao dr. Stjepan Matičevič, univ. profesor. Zagreb 1934 (sv. 1. Biblioteke »Škole rada« — ur. Šalili Ljubunčič), str. 32, 8 Din. Knjižica ima hvalevreden namen, da poda v informacijo in pobudo učiteljem, pa tudi v razmišljanje staršem v glavnih črtah bistvo in pomen pa ilelovne metode 9odobne šole. Saj ravno ta šoia zahteva čedalje več sodelovanja in pomoči od staršev oz. javnosti. Tak prikaz je tem bolj umesten, ker je v njej še vedno mnogo iskanja pravih vidikov in reševanje perečih problemov, ki zadevajo vse šolstvo sploh. Pisatelj — priznan pedagoški strokovnjak — oriše najprej v splošnem ideologijo modernega človeka. Po njegovem je ta duševnost predvsem plod prirodoslovnih znanosti in njih uporabe, tehnike in industrije v 19. st. Samo da sedaj kultura in priroda nista v nasprotju, temveč mu tvorita višjo sintezo, v kateri se smatrajo fieični in psihični pojavi kot enakovredne sestavine vsega prirodno danega. Zato je ideal tako zvane »nove stvarnosti« nekak moderni naturalizem, zakaj izhodišče in cilj novega človeka je priiroda kot dana totalnost v vseh prvinah in oblikah. Pri vseh svojih različnih simptonih negativne in pozitivne vrste pred in po svetovni vojni, pri vseh mogočih in nemogočih naporih in željah nosi ta nova stvarnost obeležje nekakega novoplatonizma in panteizma. Takšen totalni naturalizem se je podrobno kot na drugih duhovnih in kulturnih področjih (v umetnosti n. pr.) uveljavil tudii v šoli in vzgoji. Iz tega vidika prirodnosti nam avtor nato predoči sintetično sliko ideologije nove šole (str. 17-20) — spričo pisanosti in spremenljivosti zadevnih pojavov res težko in zaslužno delo. Spretno razvrsti karakteristične znake današnje šole ob nekaterih osrednjih pojavih ter iih poveže v verigo. ki se ob koncu sklene kot zaključen krog. Prvi | člen mu je pojem priirode kot potreba in program časa, kar se vidi že v učnih načrtih. Drugi je življenje in njega zakoni, tretji pa človek kot prirodnina, kot predmet empiriči*'.)-psihološkega proučevanja. V skladu z življenjskim čuvetvom modernega človeka je želja po doživljanju in izražanju, zato je delotvorna aktivnost, ne samo telesna, ampak pravtako duševna, karakteristična tudi za njegovo šolo. Vsa kultura, vse delo v najširšem zmislu je postulat nove pedagoške zamisli delovne šole s parolo: spontana, originalna, ustvarjajoča, celo umetniška samodelavnost. Ker je treba nadalje pustiti naravi in njenim silam prost razmah, postane svoboda geslo in metoda sodobne vzgoje in šole. S teni je v zvezi zahteva po načelno individualni izgradnji polne, samostojne osebnosti in pa optimistično, fiilantropsko gledanje na otroka: vera v mladega človeka in njegov zdravi, po prirodi pravilni vzpon. Dialektika idej pa dinamika gospodarstva i. si. je privedla še do poudarjanja socialne misli in orijentacije v šoli, ki se zato močno socializira po duhu in metodah, kar je ena najznačilnejših posebnosti sodobne šole: saj gre celo do socialne morale in socialne vere. Končno se uveljavlja zopet klic po ukoreninjeno-sti vzgoje v domačih tleh, po nacionalizmu v šoli. S tem je krog občih in pedagoških vidikov in smernic z biocentričnega stališča skupne življenjske šole zaključen. Prikaz je vsekakor res sistematsko izdelan in razumsko jasno f>odan. Bojimo se le enega. Iz sicer mojstrskega opisa bi vBled njega linearne zaokroženosti in lahke preglednosti nepoučeni utegnili dobiti vtis, da je današnje šolsko gibanje nekaj enotnega, čisto homogenega, vseskozi dobrega, ko pa je vendar skupek tudi zelo hetero-geniih in celo nasprotujočih si naziranj in struj. Saj so se. nekatere navedenih idej pojavile v zgodovini davno pred drugimi (n. pr. zahteva individualne svobode in socialna misel, verski moment in laiška ali brezbožna vzgoja v sovjetski šoli, nacionalna in internacionalna usmerjenost v šoli i. dr.), neglede nn to, da so si večkrat tudi dejansko v globokem svetovnonazornem nasprotju, tako, da jih ni lahko brea nadaljnjega postaviti v istovrstno logično zvezo, če naj imajo ti pojmi še svoj običajni pomen. Iz par mest (str. 15, 25 i. si.) se to sicer da mimogrede nekoliko razbrati, ali za pravilno predstavljeno podobo bi bilo dobro seči še po drugih sredstvih prikazovanja, kot so časovna diferenciacija, miselno kontrastiiranje, reliefni dvig najvažnejših stvari, uporaba sence in barvitosti glede na filozofska odn. politična izhodišča in končne cilje itd. Če bi se bil pisatelj sam bolj opredelil, bi bila slika še pridobila na ceni; a tudi če ni maral kritično označiti svojega stališča, bi bili ta nasprotja istotako lahko povezal s svojim izhodiščem prirodnosti, saj so tudi ona nujen izraz borbe kot prirodnega pojava v življenju človeštva. Dr. L. S. Lepa interna produkcija. Med raznimi učitelji glasbe zashiži ptosebno f>ozornost prof. Rado Mi-glič, ki je z velikim uspehom letošnje šolsko leto poučeval več učencev. Metoda prof Rada M iglica je svojevrstna in osnovana na pravilni j>edagoški in glasbeni izobrazbi. Tako je mogel prof. Miglič ob zaključku šolskega leta jx>vabiti zaključeno ljubljansko družbo in zastopnike javnosti k interni produkciji svojih učencev, ki je bila te dni v stanovanju g. Marčana v palači Viktorija. Nastopil je najprej 13-letni Rado Marčan na klavirju, ki ga je na gosli spremljal njegov bratranec, 11 -letni Joško. nato pa gospa Marčanova. Vsi trije so dokazali, da jim je njihov učitelj razvil izvrsten glasben čut ter lep smisel za glasbeno umetnost. Mlademu Radu je prof. Miglič znal vzgojiti v enem samem letu veliko virtuozno spretnost. Gdč. Olga Leganova je s svojim nastojx>m dokazala, da premore glasbeno tvarino, ki jo morejo običajne šole dati učencem kvečjemu v treh letih, medtem ko jo je ona zmogla v enem letu. Oosjja Mija Hofmann-ova pa je po enoletnem pouku — seveda ob primerni vnemi in resnem delu _— dokazala, da se usjx>sablja že za pravo umetnico z resnimi ambicijami. Toplo odobravanje vsem tem učencem je bilo nedvomno najlepša nagrada jx>žrtvovalnmu prof. Migliču, ki se je izkazal kot resen, moderno misleč in moderno delujoč glasben učitelj. gan izjavil, da je to prvi izletniški au.tocar iz Jugoslavije. Kakor pred leti Prosvetna zveza na poti skozi Dolomite, tako je sedaj romarski I odsek K. A. dosegel prvenstvo. 337 km je bila 1 naša pot skozi Avstrijo, ki smo jo prevozili »levo«, sredi mostu čez Salico srno pa zavozili j na desno, kakor pri nas. Priznati moramo, da so obmejne oblasti povsod silno prijazne do nas. Zanimali so se le za cigarete in nam naročili, da ne smemo nemških bankovcev vzeti s seboj v Jugoslavijo za spomin. Najbolje ie, če ves denar v Nemčiji pustimo... Mislim, da bo-j ino v večini ustregli njihovi želji. Po lepi ba-I varski ravnini smo kar plavali in sredi popoldneva smo iz avtobusa vstopili v čolne na Kim-skem jezeru ter stopili na »Gosjjoski otok«, ! kjer sta bila nekoč internirana slovensko ka-rantanska plemiča Hotimir in Gorazd. Naši iz-i letniki so obstrineli nad leskom in bleskom, nad j razkošjem kraljevskega gradu, ki ga je po ver-. sajskem vzorcu zgradil nesrečni Ludvik ll„ ba-i varski kralj. Od marmornatega vestibula do | sprejemnih dvoran, zlatih spalnic, do zrcalnega j sulona, vse se blesti, se sveti in košati z drago-i cenostmi, ki so edinstvene na svetu. Slikarji, kiparji, obrtniki-umetniki so desetletja delali, predno so pričarali to lepoto bodisi na stene, slike in kipe, opremo, marmor, jiorcelan. v svilo in preproge. Videl sem Versailles in sedaj že sedmič ta grad, pripoznati pa moram, da je, kar je dovršenega, lepše ohranjeno tu kot tamkaj. Naše dame so le z vzkliki začudenja sledile od sobe do sobe. Proti večeru smo pa obstali pred hotelom »Hofbrau« v Miinchenu, ki je še vedno staro, prijetno mesto, ki v srednji Evropi diha največjo domačnost. Velika dvorana »Ilofbriiu-a« s|>rejema večer za večerom na tisoče prijateljev piva, saj ga dnevno iztočijo 12.000 litrov. Ostrmeli so naši izletniki, zlasti dame, ko so zagledale pred seboj literske »Masse«, kot najmanjšo mero zapeljive pijače. V prijetnem razpoloženju smo preživeli ta večer pod patronatoin onega božanstva, ki ga Bavarci še vedno vneto časte. Miinchen slovi kot umetniški center srednje Evrope. Zato tisti, ki si ne ogleda pinakoteke, pravzaprav res ne zna ceniti tega mesta. Skoraj 3 ure smo se mudili v dvoranah stare in nove pinakoteke. Slednja je sedaj spremenjena v razstavo modernih slikarskih umotvorov. Lepi originali Rafaelovih Madon, Fr, Filipo Lippi-a, Murilovi »Fantki«, Rembrandlov »Božič«, Ru-bensova »Poslednja sodba«, vse to čudovito vpliva na oM-.-ti" s!ce. Tudi d\orane, polne grških in rimskih vaz in jiosod, so zelo zanimive. Popoldne -mo si ogledovali zanimivosti nemškega muzeja. Spustili smo se v rove, kjer kopljejo premog, sol in druge rudnine. Vse je v naravi, vse se giblje in vse jc genetično urejeno. Ni čuda, da velja ta muzej kot najboljši tovrstni na svetu. Tri ure smo porabili za sprehod skozi te zbirke in vendar smo videli le dve j tretjini na|irav. Ob 6 zvečer smo mesto zapustili in po krasni avtomobilski cesti pohiteli mimo Starnberškega jezera, mimo samostana Ettal v Oberammergau. Polno tujcev, kot v velemestu, na stotine avtomobilov vseh znamk in držav, ogromni avtobusi drve in mečejo iz sebe tisoče in tisoče obiskovalcev. Videti je, Sv. Ciril in Metod in papeštvo«. Obrede bodo opravili frančiškani pod vodstvom franč. župnika g. p. dr. Angelika T o m i n c a O. F. M. in med petjem frančiškanskega cerkvenega zbora. Po končanih obredih bo gorel ob novi župni cer- poudarjal moč vere, ki sta jo oznanjala sv. Ciril i kvi kres v čast sv. Cirilu in Metodu po sporedu, in Metod. Oprti na to vero, so kljubovali naši predniki vsem sovražnim silam v zgodovini. Prav tako je za nas odločilnega pomena, da ostanemo zvesti veri naših apostolov in da damo v novem svetišču dostojno čast Bogu ter da s prošnjo do Njega prevedemo milijone nevednih sobratov k edinosti vere. Pri sveti daritvi, ki jo je opravil frančiškanski provicijal p. dr. Gvido R a n t, so peli pevci in pevke sv. Jožefa pod vodstvom pevo-vodje g. Lavriča. Zvečer ob 20 je posetila najmlajšo hčerko, mati vseh ljubljanskih župnij — stolna župnija sv. Nikolaja. Obisk ie bil polnovreden izraz materinske ljubezni. Z življenjem in delom slovanskih apostolov naših očetov nas je seznanil stolni vikar g. Alojzij Košmrl globoko in govorniško, kot je le njemu dano. Končal je: Kakor mogočna svetilnika svetita pred nami moža globoke, iskrene vere, moža nesebične krščanske ljubezni, čista in brezmadežna v svojem značaju; globoko izobražena v svetni in božji modrosti; apostola Slovanov; stebra sv. cerkve. — Cerkvene obrede je opravil ob asistenci stolne duhovščine in gg. bogoslovcev arhidijakon stolni župnik gosp. kanonik dr. Tomaž K I i n a r. Prepeval je zbor stolnice, ki ie pod odličnim strokovnim vodstvom msgr. Stanka Premrla pokazal, da je vreden matere vseh fara ljubljanske škofije. Drugi dan osmine so nas obiskali oo. lazaristi s svojimi verniki iz cerkve Srca Jezusovega. Pridigal je g. dr. lože O r a c a r C. M. o temi: Sv. Ciril in Metod,' vzor krčanske ljubezni do bližnjega. Poizkus reforme sveta brez ljubezni je prazen. Samo klic: Kaj ljubezen! Dajte nam pravico!« pusti človeka suhega in praznega. Treba je ljubezni, in sicer dejavne ljubezni, ki sta jo pokazala sv. brata do vseli, dasi tudi v težkih preizkušnjah iil težkih bojih. Sv. mašo je daroval novomeški prošt g. Karel Ccrin, ki je po tihi sv. daritvi podelil slovesni blagoslov. Pel je domači cerkveni zbor. '/.večer je prišla obiskat novo faro. svojo nekdanjo podružnico, šentpeterska fara. Pri večerni slovesnosti je imel govor frančiškanski pro-vincial dr. p. Gvido R a n t o temi: Sv. Ciril in Metod katoliška svetnika . Kakor jc bil čas, v katerem sta živela sv. Ciril in Metod, odločivcn za vero in kulturo Vzhoda in Zapada, tako jc tudi sedanji čas podoben tedanjemu. Tudi sedaj more ustaviti razkroj družbe le katoliško življenje; to pa bo, ako bomo častili svoje apostole, kajti narod, ki ne časti in posnema svojih svetnikov, ni vreden da živi. Obrede jc opravii šentpeterski župnik g. Janko P c t r i č s svojo duhovščino. Pel je šentpeterski cerkveni zbor. pod vodstvom g. Zdcšarja. Obisk župnije matice sv. Petra, ene najstarejših župnij ljubljanske župnije, jc dokazal odkrito veselje ob povzdigu ene izmed svojih podružnic; v župno cerkev. Tretji dan osmine, v sredo, 4. jul., nas obiščejo gg. selezijanci z Rakovnika in Mladinskega doma na Kodcljevcm. Ob 6 zjutraj bo ki se v soboto, 30. junija zaradi slabega vremena ni mogel vršiti v polnem obsegu. Naslednji dan. to jc v četrtek 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, se vabijo ljubljanski in okoliški verniki (po možnosti v narodnih nošah, otroci v belih oblekah itd.) za pol 0 dopoldne k slovesnemu sprejemu prevzv. lavantinskega škofa g. dr. Ivana Tomažiča, naslednika ustanovitelja Bratovščine sv. Cirila in Metoda, Slomška. Ta dan je tudi državni praznik, zato so k tej sv. maši vabljeni zastopniki državnih, inozemskih in avtonomnih oblasti z uradništvom. © Kres za Bežigradom bomo kurili drevi, na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda, pri novi cerkvi pri Sv. Krištofu. Skušali bomo, da po mož- j nosti drevi nadomestimo spored kresovanja, ki se v i soboto večer zaradi dežja ni moglo vršiti. 0 Na praznik sv. Cirila in Metoda 5. t. m. i praznujejo vsi državni uradi. Poštni uradi spre- i jemajo pošiljke samo ined 9 in. 11 dopoldne. 0 Letos ne bo šolske poliklinike. Svojčas smo poročali, da je bila odobrena licitacija za zgradbo poslopja šolske poliklinike na Mirju. To gradnjo je obenem z vodovodnimi napeljavami izdražilo gradbeno podjetje Tomažič za ceno 1,400.000 Din. Potrebno pa je bilo še odobrenje finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo je prpdlog za odobritev dolgo študiralo in prišlo do mnenja, da je bila gradnja izlicitirana za previsoko ceno. Šolska poliklinika ima za gradnjo sicer naložen denar v I lipotekarni banki, ki je likviden, nima pa odo Jugoslovan, ki je prišel na tej težki progi pod 3 ure. Kar pomislite, kaj se pravi teči 42 km in to nepretrgoma in še s preccj ostrim tempom. Srednje dober kolesar mu jedva sledi. Letošnji maratonski tek se je pričel ob osmih zjutraj. Šporn je že v začetku, takoj po startu začel ostro leči in takoj je bilo videti, da bo dosežen rekordni rezultat. Do obrata, k,'er je polovica proge, je rabil Šporn 1 uro 22 minut, To je sijajen čas, ki ga je dosegel naš maratonec in ki je garantiral za rekorden uspeh. Toda dež in tempo, ki ga je držal Šporn, je bil tako oster, da je moral proti koncu popustiti in kljub temu je dosegel najboljši čas, ki ga je kdaj dosegel kak Jugoslovan; če bi se vodila lista rekordov o maratonskih tekih, bi zopet zaznamovali nov jugoslovanski rekord. Najbolje pa je imponiral Šporn ob koncu teka, ki ga je še pospešil ter je prišel razmeroma svež na cilj. Za maratonsko progo jc porabil naš Šporn 2 uri 59 minut. Sijajen uspeh, rekorden uspeh, za katerega mu tudi mi najiskre-neje čestitamo. Drug rekorden uspeh, ki je bil dosežen na tem delu prvenstva, je hoja na 25 km. Omenjeno progo ie prehodil Stanislav od zagrebškega »Maratho-na« v času 2 uri 20 minut in 34 sekund. Naslov prvaka države si je priboril poleg Šporna edino Stanislav, ker so bili v ostalih panogah doseženi slabi rezultati. V suvanju krogle z obema rokama je zmagal dr. Naračič (Concordia) z metom 25.38 m. V metu diska z obema rokama je zapet prvi dr. Narančič z metom 70.86 m. Naš Dobovšek je na drugem mestu z znamko 68.91 m. V metu kopja z obema rokama je prvi Miloš (Concordia) z metom 85.90 m. Skok v daljavo brez zaleta je prinesel zmago dr. Narančiču s skokom 2.72 m. V skoku v višino brez zaleta je zmagal Bučič (Concordia) brez konkurence s skokom 1.25 m (?!). V balkanski štafeti (800, 400, 200, 100) je zmagal Hašk. Štafeta 4 X 400 m je prinesla zmago Concor-diji s časom 3 : 42. Lahkoalletslci rlvomacli Ljubljana—Zagreb. Kakor poročajo zagrebške «Novosti-. sc vršilo oestužbeni razgovori med Zagrebom in Ljubljano za izvedbo dvo-matcliH med lahkoatletskima reprezentancama omenjenih mest. Dvomatch bi se vršil 15. ali 22. julija v Zagrebu. Lahlcoatletski tečaj ne, vrši te dni v Zagrebu, k! ga prireja Jugoslovanska lahkoat.let»ka zveza. Tečaja, ki se jo pričel v nedeljo in ki bo trajal ]4 dni, sc udeležuje vsega skupaj 15 tečajnikov in sicer je največ Slovencev od klubov Ilirije, Primorja, daljo mariborskega Maratona, Železničarja in Maribora, en zastopnik iz Celja; dalje so zastopani vsi trije belgrajski klubi, en zastopnik PSK iz Pančeva itd. Najslabša je udeležba iz Zagreba, ki je poslal samo enega tečajnika in sicer «Ma)kabi«. Potem se bodo pa Zagrebčani še čudili, zakaj pri njih lahka atletika no uspeva. — Tečaj je denarno izdatno podprlo ministrstvo za' telesno vzgojo naroda. Namen tega tečaja, ki jo prvi tovrstni tečaj pri nas, jc, da se pobliže seznanijo člani posameznih klubov s teorijo in metodiko lahko atletike in da se usposobijo za vodstvo sekcij in trening članov. Tečaju želimo tudi mi obilo uspehov in da bi točajniki I svojo znanje, ki si ga bodo pridobili v Zagrebu, prid-| 110 uporabljali v svojih klubih. Ljubljanska zimsko-sportna. podzveza. Soja uprav, j nega odboru bo v potok, r>. julija ob 2n v damski sobi j kavarno »Emono . LTTP. Službeno. Danes ob 18.110 v posebni sobi i restavracije Emona soja upravnega odbora. Za vm ' ljubljanske odbornike olrvczno. LTTP. Službeno. Navzoči gg. dr. Bajee, Griin- !„•;,. [:„.„>..„, m in ietret vi kTabnr \,aye hn fi- I rel. avgusta, ob priliki Mariborskega tedna in izdati tiskani tekmovalni red. Zato poziva vso veslače-loknio-valce, da sc nemudoma prijavijo v športni trgovini P>. Divjak, Maribor, (iln,vni trg, ker sc na naknadne prijave ne bo mogoče več ozirati. Doslej se priglasilo že nad 80 veslačev-tokmovnlecv, kar je za Maribor pač lopo število. Šport v Celju. Prijateljska nogometna tekma, mod celjskimi akademiki iu old bo.v SK Celja jc bila v ponedeljek zvečer na Glaziji. Zmagali so akademiki v razmerju 4:2 (1:1). — Današnji nogomet. Nocoj ob IS l.epc cesic imamo po mestu. S tem so Kamničani radi pohvalimo. Toda. kar jo ros. jo pa le ros. Sedaj so gladko in trde kakor beton. Ob krajih pa so prod kratkim liavozili kupo novega gramoza, s katerim bodo posuli cesto in jih s tem dovoda pokvarili, ker r poletnem časti no vidimo prav nobeno potrebo, da bi jili morali venomer posipati. Morda so pojavi od časa do časa na oos-ti kakn vdolbina, ki jo lahko zakrpamo z drobnim peskom. Posuti bo treba samo dol ceste nn Klancu, nmsto in šntnn pa v trni pogledu zaenkrat nc kažeta nobenih uot rcb. logom skinii akademiki in srednješolci. Športni in kolesarski Iclub iMislinja« i> Slovenj-riradeu priredi v nedeljo, R. julija svojo prvo kolesarsko dirko na progi Slovcnjgradec--Mislinja in nazaj v dolžini 27 km. PričetOk to dirke bo oh 18.80. Ob 15 so Im vrSiln polževa dirka, ob 15.80 pa ho obhod vseh Ne pridejo pod Trbovlje. Dol bivše občine Marija Roka bi po zadnji razdelitvi imel pasti pod trboveljsko občino. Zaradi pritožbe od strani prizadetih se je v ponedeljek mudila v Mariji Reki komisija, sestavljena iz odposlancev banovine, glavarstva in občine, in jo po zaslišanju prebivalcev in ogledu kraja soglasno ugotovila, da ni primerna dodelitev dela Marijo Reke pod trboveljsko občino, _ ....... _ .................^ _ ........ vsi razlogi govorijo proti. Zato bo v.mi Marija Reka i športnikov, dirkačev in članov motosekcijc z godbo po pripadla pod šenlpavelsko občino. 1 mos,tu- f5,arl j" cJlJ obel, dirk kakor tndi obhoda je T...1! T>1..„:..„ „„ .,„,1 nheinn V Pr<''' restavraoi.o Cajnko Hotel Balkan«. Vse kaze, da Tudi Planinn ne pride pod naso ot)(,ino. V sc bo komnj ustanovljeni klub ros živahno razvijal ln sredo je nadaljevala komisija delo na novi raznio- interesi pri merodajnih činlteljih m precejšnji, saj se jitvi pri Sv. Planini. Ob tej priliki se je upoštevalo 1 prireditve udeleži tudi komandant kolesnrskcga bata Želje zastopnikov prebivalstva, kakor prej Rečanov, Podpolkovnik JakHč iz Ljubljane, da raje pridpjo pod Zagorje ko k nam. V ponedeljek bo nadaljevala komisija svoje delo na Ojstrnm. kjer bo šla nova meja po robu hriba. Potem še pride na vrsto razmejitev kat. občine Sv. Marko. V pismeni vlogi so se vsi izrekli, da raje ostanejo pri Trbovljah, sedaj bo pa razprava na licu mesta. Hrastničani predlagajo za novo mejo razvodje pri Sv. Marku, sed. meje kat. občine, pa ne mara nihče zagovarjati. Ali ste že poravnati naročnino? Velik požar pod Kamniškimi planinami Kamnik, 3. julija. V nedeljo je bila v Kamni k v gasilska veselica. Sredi najboljšega razpoloženja pa so ljudje okrog 22 opazili visoko pod Kamniškimi planinami velik ogenj. Šele sedaj se je zvedelo, da je pogorelo gospodarsko |>oslopje na Javorju št. 0, v občini Oozd. ki leži okrog 700 metrov visoko na široki vrsti hribov med Črno in Tuhinjsko dolino. Poslopje, ki je postalo žrtev plamenov, 1 oxi popol-nona na samem, precej daleč od drugih hiš v Javorju, in je last vdove Ivane Urhove. Hiša je zidana in krita z opeko, nedaleč od nje pa je bilo veliko gospodarsko poslopje s skednjem, listnico, hlevom in kašeo. Tik poleg hiše je še drvarnica in ovoja staja. Vsa ta poslopja so bila krila s slamo in dobro oskrbovana. V hiši je šest otrok, najmlajši je star 12 let. Ogenj je izibruhnil nekje na skednju. Prva ga je opazila gospodinja, katero je prebudila nenadna svetloba, da je hitela pogleda! k oknu. Takrat je bil v plamenu že ves osrednji del strehe. Ogenj se je tako naglo razširil po slamnati strehi, da so bila vsa gospodarska poslopja naenkrat v ognjenem vrtincu. Iz bližnjih Sel so takoj prihiteli vaščani na pomoč, vendar pa o gašenju tod ne more biti govora, ker primanjkuje vode. orodja pa ne morejo spraviti po strmini na hrib. V prvem razburjenju se niti niso mogli odločiti, kaj naj najprej rešijo. V ovčjaku so meketale ovce, v hlevu je nvukalo Občinske volitve v Komendi Za 1. julij so bile razpisane volitve v ponovno povečani občini Komendi, ki je zdaj največja občina v kamniškem okraju. Šteje namreč 4305 prebivalcev. Volivcev je v veliki komendski občini 1174. Za tako razsežno občino je Ireba pač mnogo dobre volje in skupnosti vseh občanov, da se bo mogla gospodarsko utrditi in lepo napredovati. Gotovo so samo ti cilji vodili zastopnike obeh prejšnjih nasprotnih list, da so za nove volitve sestavili kompromisno listo in razdelili mandate po čistem proporcu pri jesenskih volitvah oddanih glasov. Takrat je dobila Štrcinova lista dve tretjini oddanih glasov in ima tudi zdaj 16 odbornikov, nacionalna stranka pa 8. Nosilec liste je bil bivši poslancc g. Ivan Štrcin, posestnik v Kaplji vasi, na prvih mestih liste p« so še Franc Škofi« iz Kapljo vasi, Anton Štebe iz Zaloga in Ivan Požtnan iz La-hovič. Peto in šesto mesto v upravi pripada odbornikoma JNS Ferdu Vodetu in Jožetu Hočevarju. Ker je bila vložena kompromisna lista in so bile tako volitve samo formalnega značaja, je znašala udeležba pri volitvah samo 46%- Volilo je vsega 544 volivcev. Udeležba iz oddaljenejših vasi je skoro popolnoma izostala, posebno, ker je vse dopoldne deževalo. Nekatere vasi, zlasti Podgorje, Suhadole in Tunjipr, imajo do volišča 5—7 km. zato so volivci rajši ostal! doma. Skoro dosledno so se vzdržali volitev člani JNS in tudi oba člana uprave nista šla volil. V občini Kamniški Bistrici jc predsednik voliva« komisije naznanil sledeči izid volitev: udeležba 582 volivcev, oddanih glasov za listo Janeza Pavlina (JNS) 311, za listo Jožeta Koširja 271. Koledar Sreda, 4. julija: Urh, škof; Berta, devica. — Zadnji krajcc ob 21.28. Ilerschel napoveduje dež in hladno vreme. Novi grobovi V Ljubljani se je v torek ob 6 zjutraj po daljšem liolehanju preselila v večnost v 60. letu stairosti Marijina sestra Monika Papež. Rodom iz Mirne na Dolenjskem je 38 let zvesto in udano mršila poklic bolniške sestre in mnogo je tistih, ki se bodo s hvaležnim srcem spominjali, kako jim je z dobroto in usmiljenjem lajšala njih bolezensko gorje. Poleg tega pa je vedno in povsod skrbela za duhovno pomoč. Pogreb pokojne Marijine sestre bo danes ob pol 6 z Vidovdanskc ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnica je bila sestra sedanje voditeljice Vincentinuma, kateri izrekamo naše globoko sožalje. Pokojni sestri naj bo Večni obilen plačnik! Na Viču je umrl v cvetu svoje mladosti žo-boiehnik g. Vilko Kozina. Pogreb bo v sredo ob y,~l zvečer in se naprošajo zobotehniki, da se pogreba svojega tovariša udeleže. Simpatičnemu mladeniču ohranimo blag spomin! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Glavni urednik »Slovenca« g. dr. L Ahčin jc nastopil z današnjim dnem dopust. = Na ljubljanski teološki fakulteti je bil 30. junija promoviran za doktorja teologije g. Fr. Am-brožič. Kskreno čestitamo! — Promoviran je bil na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani za doktorja filozofije g. Milan Grošelj, profesor na drž. klas. gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo! Ostale vesti — Prijave drž. upokojencev za prejem drag. loklad. Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja: Finančno ministrstvo jc izdalo pod številko 8170 0-11 od 16. junija,t. I. odločbo, da bodo državni upokojenci (upokojenke, vdove in sirote drž. uslužbencev) v bodoče morali zaradi kontrole predlagati fin. direkcijam predpisane prijave za prejem dravinjskih doklad samo po enkrat na leto in sicer vsako leto v začetku meseca oktobra. Odslej torej meseca aprila drž. upokojencem ne bo treba več predlagati teh prijav. Finančni direktor: dr. Valja-vec I. r. Novo vodstvo Jugoslovenske akcije. Na kongresu Jugoslovenskc akcije, na katerem je bil sprejet enoglasen sklep, da Jugoslovenska akcija še naprej deluje kot političen |»kret, je bilo odobreno delo dosedanjega vodstva in izvoljen nov centralni odbor, iz katerega so prišli v direktorij: dr. Stuhl-hofer. odvetnik iz Zagreba, Luka Kostrcnčič, časnikar iz Zagreba, dr. Juraj Korenič, zdravnik iz Zagreba. Danilo Bulovič, profesor iz Belgrada. Veli-inr Jonič, profesor iz Belgrada. Vladimir Vclniar-lankovič. književnik iz Belgrada. dr. Vinko Miknli-cič. odvetnik s Sušaka, Marko Kranjec, inženjer iz Skoplja, in Konstantin Cutukovič, inženjer iz Osjeka. — Novi vozni red za 1935-36. Tujsko-prometna zveza (Putnik) v Mariboru poroča, da se bo vršila v prvi polovici meseca avgusta pri generalni direkciji drž. železnic v Belgradu konferenca za novi vozni red in jirosi vse tujsko-pronietne ustanove govedo, gorela je kašoa in v njej so imeli domačini vsa živila. V skednju je «pal domači sin, ki se jc komaj rešil iz gorečega poslopja, ker so bila vrata na skednju zaklenjena. Pri nevarnem reševanju se je vendarle j>oere-čilo odpreti hlev in rešiti iz njega dve kravi, ena pa je ostala v hlovu in zgorela. Pa tudi rešeni kravi je ogenj že tako poškodoval, da so ju morali zaklali. V ovčji staji je zgorelo pet ovac, katerih niso mogli rešiti. Zgorelo je tudi 21 kokoši, v kašči pa precej žita, masti in vsa živila. V skednju je ogenj uničil več voz sena in vse gospodarsko orodje. Zaradi hudega ognja in vetra je bila velika nevarnost, da se ogenj preseli tudi na slano, vajijsko hišo, ki je bila le šest metrov oddaljena od gorečih poslopij. Ljudje so storili vse, kar so mogli, da so obvarovali poslopje pred katastrofo in ohranili Urliovi družini vsaj streho nad glavo. Vse ostalo pa je do lal pogorelo. Ker ie pogorišče v neposredni bližini gozda, je ogenj dosegel tudi par dreves, da so pričela gofeti. K sreči pa se ogenj ni raašinil naprej v gozd. Kako je nastal ogenj na samotni kmečki domačiji, dozdaj še niso mogli ugotoviti, sknro gotovo pa je bila vmes kaka neprevidnost. Škoda je seveda velika in jo cenijo na 100.000 Din, ITrhova družina je prizadeta tem huje. ker Skoda ni krita z zavarovalnino. Vsa go«iwd:irska poslopja so bila zavarovana komaj za 3-15 Din. Gospodarstvo Drž. finance v aprila in ma\u Finančno ministrstvo objavlja podatke o drž. dohodkih in izdatkih v prvih dveh mesecih tekočega jjroračunskega leta. Iz teli podatkov je razvidno, da so znašali izdatki spošne državne uprave v prvih dveh omenjenih mesecih 820.3 milj. Din (proračunska vsota za ta dva meseca je znašala 1,152.4 milj. Din). To pomeni, da je bil proračun izdatkov izvršen s 71.2%. Važna jc ugotovitev, da j so bili izvršeni predvsem osebni izdatki, dočim je | bil v stavbnih izdatkih zastoj, kar dokazujejo tele uradne številke. Proračun za osebne izdatke 628.8 milj., laktično izdano 502.4 milj., torej 04.24%, materialni izdatki po proračunu 523.8 milj., taktično 227.8 milj. ali 43.5%. njenega teritorija (bivša mariborska oblast), naj {i »poroče najkasneje do 5. t. ni. pismeno predloge, katere bi bilo upoštevati pri sestavi novega voznega reda za 1935-36. — Glasbene šole, pevce, glasbene kroge in gojence glasbenih zavodov opozarjamo na pravkar izišli Glasbeni besednjak , ki ga je sestavil Dušan Sancin, učitelj Glasbene Matice v Celju. Cena Din 12.—, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Besednjak obsega bogato število glasbenih izrazov, katere mora vedeti vsak glasbenik, ozir. naj bi jih znal vsak prijatelj glasbe. Je strokov-njaško sestavljen v abecednem redu izrazov, katerim je pridejana še izgovarjava istih, da jih pravilno izgovarjamo, kar je tudi važno. Izrazi so italijanski, nemški, francoski, španski, grški itd. Ker nimamo drugega tovrstnega tolmača glasbenih izrazov v slovenskem jeziku, je pričujoči slovarček kar najbolj dobrodošel in ga prav toplo priporo- i čanio. Ravnatelj drž. konservatorija, g. M. Hubad, se je o tej brošuri izrazil: Slovarček je vzorno urejen po tvarini vseh izrazov italijanskih, francoskih in nemških in so prestavljeni v pravilno slovenščino. Knjižica bo izvrstno služila kot učilo na vseh glasbenih šolah in jo istim toplo priporočamo. — Pri lenivosti črev, boleznih na ietrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josei« vode izborno urejuje delovanje črev. — Zagreb je iniel preteklo leto 12.420 Ijudsko-šolskih učencev. Kljub temu, da ima Zagreb nič manj kakor 27 ljudskih šol, so vendar že preteklo leto postale pretesne za ogromno število učeče se mladine. Saj je bilo preteklo leto na vseh teh šolah vpisanih 12.420 otrok. Uspeh šolanja je bil še nekako zadovoljiv, kakor poročajo zagrebški listi. Občuti pa se močno pomanjkanje prostorov in tudi učiteljskih moči. — Smrtna posledica razburljive nogometne tekme. Športna strast se utegne dostikrat razviti v pravo podivjanost, kakor se jc to zgodilo v nedeljo zvečer v trgu Tesliču v Bosni. Pojioldne sta tam igrala tekmo športni klub »Hrabri« iz Tesliča in klub »Union« iz Usore. Že tekma sama je bila burna. Prišlo je do |iretcpov med pristaši enega in drugega kluba. Na tekmi jc zmagal »Hrabri«. Zvečer so se v netci gostilni sestali pristaši zmagovalnega kluba, da "proslave zmago. Med njimi je bil tudi krojač Tomaševič. Ko je bilo veselje zmagovalcev na višku, so prišli v gostilno pristaši premaganega kluba, med katerimi je bil tudi Pero Dodič iz Teš-nja Takoj je prišlo do prerekanja, ki se je razvilo v pretep. Nekdo je ugasnil luč, nakar se je pretep nadaljeval v temi. Ko so prihiteli orožniki in napravili mir, je ležal na tleh krojač Tomaševič mrtev z raz-paranim trebuhom. Preiskava je ugotovila, da ga je ubil Dodič, ki je svoj zločin tudi priznal. Dogodek je zbudil med vsem prebivalstvom in med jx>šteno športno javnostjo veliko ogorčenje. _ Pri slabosti |e naravna »Franz Josetova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže ie v malih količinah koristno Jarenina Jožeta Šumenjakovega ni več med živimi- Pač nihče ne bi mogel slutiti, da bo ta krepki fant tako hitro postal žrtev smrti. Pred dobrimi 3 tedni je zbolel, ker pa se bolezen ni hotela zboljšati, se jo zatekel iskat zdravja v mariborsko bolnišnico, kjer pa je že po nekaj dneh umrl, star šele 27 let. Z rajnim Jožetoni smo zopet izgubili vrlega in vzornega fanta. Bil je eden izmed onih redkih, ki so se postavili na čelo fantovskega katoliškega gibanja v Jareninj. Marljivo jf, delal v prosvetnem društvu. Bil je tajnik fantovske KA v jareninski župniji im kot lak močna opora versko obnovitvenemu jx>kretu. Bil je fant, na katerega smo se lahko vedno zanesli, vsako še tako zaupno nalogo je vedno vestno in zanesljivo izvršil. Zemeljske ostanke pokojnika je mestni pogrebni zavod prepeljal na praznik sv. Petra in Pavla v Jarenino. Njegov veličastni |iogreb je pokazal, kako jo bil pri vseh priljubljen in kako so ga spoštovali. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki F. K. A. iz sosednjih župnij. Pred cerkvijo je spregovoril rajnemu v slovo prisrčne besede jareninski dekan in častni kanonik g. čižok, združena moška zbora iz, .fare-liine in S\. Jakobu sta zapela žalostinko. Razvil se je dolg s|irevod, kakršnega v Jarenini že dolgo ni bilo. Sprevod je vodil in opravil pogrebne obrede kanonik f'ižek ob asistenci monsignora Vre-žeta, katehota Avgusta Šparla in domačega kaplana Poteka. Ob grobu ho rajnemu Jožetu govorili v slovo zastopnik škof. vodstva F. K. A. Mirko Oeratič, zastopnlniik delovne skupine FKA. iz Sv. Jakoba v Slov. gor. Ilnnžič in domači kaplan Poteko. Moški zbor je še zapel Vigred se povrne« in končno še mešani zbor žalostinko. S težkim srcent smo se poslovili od sveže gonlile, katera je zakrila zemeljske ostanke idealnega fanta, .lože, počival v miru! Žalujočim brntom, sestram in staršem pa naše globoko sožalje. Za večje trgovinske stike i Bolgarijo. Včeraj smo izročali o trgovinski jx)godbi med kraljevino Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je stopila v veljavo dne 1. julija. Želeti bi bilo, da bi naši interesenti posvetili trgovskim stikom z Bolgarijo čimveč jx)zornosti in v čini večji meri izkoristili ugodnost nove pogodbe. Izvozniki, ki iščejo v Bolgariji zastopnike, naj se obrnejo na Sofijsko zbornico, ki ima za te s vrhe poseben oddelek. Naslov je: Trgovsko-lndu-strialna Kamara, Sofija. Konec poravnave. Gašpar Jožef, trgovec v murski Soboti; Sajko' Anton, mizar v Mariboru. Streli-ška ulica. V zadevi Dermota Alojzije, trg. v Železnikih. se poravnalni postopek ustavlja, ker 111 nihče dosel k poravnalnemu naroku. Borza Denar Dne 3. julija. Ncizpremenjcni so ostali tečaji Amsterdama, Bruslja m Curiha, popustili so Berlin, New York in Pariz, narasli pa so tečaji Londona, Prage m Trsta. ........ V zasebnem kliringu • je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.35, dočim je na zagrebški borzi popustil na 9.17. - Grški bom v Zagrebu 29.90—30.60 (30.25). - Angleški luni je v Zagrebu popustil na 253 zaklj. - Španska pezeta v Zaerebu zaklj. 6-35. _ ,. I jubliana. Amsterdam 2312.63-2323.99, Berlin 1294.^8—1305.38, Bruselj 795.79-799.73. London 171 75—173.35, Curih 1108.35 1113.85, New Yorl< 3380 50 —3408.76, Pariz 224.82 - 225.94, Praga 141.40 do 142.26, Trst 292.01 -294.41. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.28, London 15.53. Nevv York 307 50 Bruselj 71.80, Milan 26.37, Madrid 42.(b. Amsterdam 20S.625, Berlin 117.25, Dunaj 73.01 (priv. 57.60), Stockholm 80, Oslo 78, Kopenhagen 69.40, Praga 12.765, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Ljubljana. 7%. mv. i»s. 71-71.50, agrarji 37 do 38, vojna škoda 304-306. begi. obv. 54-54.50, 8% Bler. pos. 61 61.50, 7% Bler. pos. 55-55.50, 7% pos. Drž. hip. banke 67-68, Kranj. md. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., vojna škoda 307 308, 7. 307-'308 (306), 9. 307 do 308, 6% begi. obv. 54 -54.50, 8% Bler. pos. 61 d., 7% Bler. pos. 55.75-56 (56), 7% pos. Drz. hip-banke 67 den. - Delnicc: Priv. agr. banka 212-215, Osj sladk. tov. 145 bi., Osj. livarna 150 bi., Imjjeks 50 den., Trboveljska 90 bi. _ Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda 30o—305.30 (305 50, 304), 9. 307—307.50 ( 307.50), 6% begi. obv. 54 30 54.75 (54.75, 54.15), 8% Bler. pos. 62.25 bi., 7% Bler. jtos. 55.75-56.25. - Delnice: Priv. agr. banka 213-214 (215). Žitni trg Nova pšenica prihaja sporadično |x> vagonih na trg. žetev je v teku in posamezne mlačvc so se že začele, toda splošna nilačev se bo šele začela drugi teden. Položaj postaja vedno bolj ugoden, ker se obeta prav dobra kakovost poleg tega bo kuriovala Privilegirana izvozna družba za Avstrijo in Češkoslovaško. Danes jc notirala naša pšenica na dunajski borzi 17.75 18.25. Cc tudi upoštevamo, da morajo izvozniki dati 30% svojih terjatev v si: lingih Narodni banki po paritetnem tečaju okoli 8 Din, vendar cena še vedno prav lepo konveuira in je pričakovati večjega interesa. Za novo blago zahtevajo danes 117, staro pa stane v Banalu 115, v Bački 120-122.50, dočim notira prekmursko blago 127. Cene moke so ostale neizprenienjene: 205—215. Koruza je izredno čvrsta, ker so se zojjet začeli večji nakupi za češki račun. Čvrstost je v največji meri povzročilo še dejstvo, da primanjkuje vedno bolj blaga in vse kaže, da bomo v koruzi kaj kmalu razprodani. Cene koruze so pri nas skoraj iste kot cene pšenice. Podobno je tudi na Madjar-skem. Danes zahtevajo za blago Bega Tisa 112 do 115, banatsko 105—106. pariteta Indjija pa 107 108. Otrobov je malo ua trgu ter so prilično dragi V Sloveniji se giblje njih cena okoli 140, dočim stanejo v Vojvodini drobni 97, debeli pa 110. Seveda debelih skoraj ni dobiti. Ljubljana. Pšenica bč. 79-80 kg 172.50-175, bč. 80 kg 175—177.50; koruza popolnoma suha s kval. gar. 147.50-150; moka O g bč. 270 - 275, ban. 275—280. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 78 kg stara 112.50—115, nova 110—112.50, bč. okol. Soni-bor 76 kg stara 109 111, nova 107.50—110, srbč. 78 kg stara 112.50 115, nova 110-112.50. gbč. 78 kg stara 112.50—115, nova 110- 112.50, bč. potiska 77 kg stara 116—118, nova 115 117.50, bč. ladja 'lisa 78 kg stara 114 -126, nova 119 121. bč. ladja Bcgej 77 kg stara 120—122, nova 118—120. srem. slav. 78 kg stara 112.50 115, nova —. gbn. 76 kg stara 107 109, nova . gbn. 77 kg stara 110 112, nova 108 110. Ječmen : bč. novi 65 66 kg 84 06, bč. 102 104,'bč. okol. Sombor 103 -105, ban. 100 do 102, srem. par. Indjija 102 104. ladja Šid 106 do 108, ladja Tisa in Donava 107 109. Moka : bč. Og Ogg 185 205, srcin. slav. 185 195, št. 2 165-185, srem. slav. 165 175, št. 145 -165. srem. slav. 145—155, št. 6 125 145, srem. slav. 125 135, št. 7 105—110, srem. slav. 105-110. št. 8 107.50 do 112.50, srem. slav. 107.50-112.50. - Tendenca slaba. Promet srednji. Državni dohodki so v prvih dveJi mesecih proračunskega leta (april—maj) znašali 1,029.1 milj. (proračun za to dobo 1,152.4 milj.) Din) in je bil torej proračun efektuiran s 89.3%. Pri teh dohodkih je zlasti važno, da se je izredno povečala vsota, ki jo daje prometno ministrstvo glavni državni blagajni, samo državne železnice so poslale 117 milj. Din, jx> proračunu 5.0 milj. Din. Državna gos|>odarska podjetja izkazujejo dohodkov 517. 8 milj. (proračun 607. 1 milj., faktični dohodek 85.3% proračuna), izdatkov j>a 370.8 milj. (proračun 542.8 milj., faktični izdatki 68.3% proračuna). Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 110 do 112. gbč. 114—116, srem. 113 -115. slav. 113-115, 111 113, ban. jx>tiska 119—121.50, bč. |x>tiska 110 do 121.50. - Oves: bč. srem. novi 97,50—100. -Rž in ječmen ne notirata. - Koruza: bč. žel. proga in srem. 103 -105, bč. julij 105—107, kanal 106-108. Donava in Tisa 106—110. - Otrobi-bč. 90—95. Tendenca slaba. Promet: 93H vag. Živina Dunajski prašičji sejem 3. julija. Prignanih je bilo 9731 pršutarjev in 4001 špehar, skupaj 13.752 glav, od tega iz Avstrije 7659, iz inozemstva pa 6073. Cene so bile naslednje (v šil. za 1 kg žive teže): šjDeharji 1. 1.18—1.21, stari špeliarji 1—1.15, kmetski 1.16—1.23, križani špeharji 1.18—1.25 in pršutarji 1.05—1.25. Sejem je bil kaj živahen in so skoraj vse cene narasle: lako so I. in srednji pršutarji narasli za 5 grošev, ostali za 5—10, madjarski velejx>sestniški špeharji so obdržali čvrste cene pret. tedna, dočim so se ostali špeharji |>odražili za 2 do 3 groše. Les Zaradi nezanesljivosti na lesnem trgu se opaža že sedaj neka bojazen pred nakujx>vanjeni okroglega lesa. ker se ne more najti nobena prava kalkulacija. Te posledice se čutijo |x>sebno pri javnih licitacijah lesa, ki potekajo ali brezuspešno, ker ni dovolj "interesentov, ali pa so vsled jnrenizkih ponudb brezplodne. T rami so se zaradi dobre sezone že spomladi skoraj povsem razprodali, ker so odjemalci računali s povišanjem carine; suho blago se sedaj le zelo težko dobi. Iščejo se še vedno filerji (tramiči) za izvoz v Levanto in Sicilijo. V bukovini in trdem lesu sploh trgovina počiva. Prav tako v drvah — kljub sezoni — ni kupčij. Izvoz oglja zastaja. Haisznanila Zborovanje Slomškove družbe. Dne 1. julija, to je v sredo, bo zborovanje:, združeno z občnim zborom. Olj 9 sv. maša pri oo. frančiškanih, ob 0.30 zborovanje, združeno n pomenil verske vzgoje. Pipoldno ogled no ve cerkve sv. Cirilu in Metoda. V četrtek izlet na Brezje. K udeležbi vabi odbor. Liubijana 1 Propagandni izlet 'Krke- o nedeljo, S. julija, ObiSeemo Litijo, Šmartno, grad Bogenšperk, Javorje. Pristavo in stiski samostan. Odhod ob 7 ;> z vlakom I do Litije, povratek z dolenjeeui ob 22.08. Prijave spre j jema do pelka pisarna Krke , hotel M i kili, dnevno med 17 In 10. i Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoezy d. Mestni Lig 1, in mr. lfunior, Miklošičeva cesta 20. Šolske vestt Sprejem gojen k v kmetijsko-gospodinjsko šolo t. Marljaniiiu i> LJubljani. S 1. novembrom 1034 se prične triintrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole. ki bo trajni III mesecev. Sprejele gojenke stanujejo v zavodu, -ki je posebnem potdopjil poleg MariJaniSea na Poljanah v LJubljani. Teotretičnl del pouka obsega verouk, vzgojoslovje, računstvo, žfviloznaiistvo, gospodinjstvo, zdravstvo, mlekarstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo lil sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Gojenke se praktično vežlmjo v kuhanju, ročnem In strojnem Šivanju, krojnem risanju, pranju, likauju. v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Vntli.fr se tudi v ravnanju z bolniki iu bolno živino. Učenke, ki se želijo izvežbati za samostojno vodstvo goupodanj-st.va ali ki potrebujejo v dosega usposobljeno*!i še vajo, niorcjn ostati v Soli dve leti, da spopolnijo in i poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje. Popolna i oskrbnina znaša mesečno Min Din. Del oskrbniue 1 a lik o poravnajo starfii tudi v živilih. -- Manj imovltlm gn j icukain ho zavod mesečnino po možnosti znižal. Vsaka I gojenka naj vzame, s seboj v tečaj obleko, perilo, obu-j lev potrebno za delovnik in praznik. N ilje perilo I za posteljo: dva para rjuh in Štiri prevleke za blazine. I t brisače, t servijete, ki so lahko tudi Iz domačega j platna. Pcklota, ki hočejo vstopili v gospodinjsko šolo, morajo: I. dovršili lfi leto; 2. predložiti zadnje Šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo: 4. navesti, kakSnega stanu so starSi In kakšen ,ie njih dosedanji poklic; r>. predložiti obvezno pismo a) star šc.v ali varuha, da zanje plačajo vso stroške šolanja, b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, la*tno-ročno pisane, nekolekovane. prošnje zn sprejem na.i so v pošljejo na vodstvo gospodinjske šole Marijanišfa r LJubljani vsaj do ,10. avgusta 10.14. Radio Programi Radio Liublianar Sreda, I. julija: 12.15 Operni zbori v reproduc (c-Ih.hl18. se prvič imenuje ime »Zemun« — Sermo. 7 a pisk i iz te dobe opisujejo živahno trgovino • Zemunu, ki razvija živahen promet po Do-la vi. Potreba mostu preko Save pri Zemunu se r preteklosti gotovo ni nikdar občutila v toliki meri, kakor leta 1684.. ko je avstrijska vojska po svoji zmagi nad Turki pri Mohaču krenila proti Sremu, da bi prešla preko Save. Prebivalstvo teh krajev je iz strahu pred turško in avstrijsko vojsko bežalo po vseli cestah proti Savi in ker velikanske množice niso mogle naglo na drugo stran, so jih vojaški oddelki dohiteli, i Z ropal i in pobijali. V teh letih so zcra-Hili Avstrijci prvi leseni most preko Save. Med svetovno vojno, v dobi avstrijske okupacije Srbije, je vezal pontonski most Zemun z Belgradom, ki so ga pa Avstrijci pri svojem umiku uničili, a je bil spet zgrajen takoj po prevratu.« Tiho je plavala ladja in vedno hitreje ter nas odmikala' od veličastnega, rekel bi, slavoloka moderne tehnike, belgrajsko-zenuinskega mostu. Pred nami, na desnici, pa se je dvigal Belgrad. Pravijo, da zavzema Belgrad med evropskimi glavnimi mesti po lepoti naravne lege Stare utrdbe na Kalimegdanu četrto mesto. Samo Carigrad, Stockholm in Li-sabona so pred njim... S treh različnih strani teče voda k Belgra-du in okrog Belgrada. Parnik je plul mimo Knliinegdana, ki bi se nekako po slovensko imenoval: mestni mejdan ali polje. Tu so se Turki nekoč najraje sprehajali, uživajoč v lepem razgledu, razmišljajoč in sa-njajač o moči in veličini svoje vladavine... Imenovali so ga »Fičir Bujur«, to jc: »Breg za premišljeva nje«. »Tea,« je rekel njen spremljevalec in njegove oči so bile na Kalimcgdanu. Morda jc gle- dal in v mislih videl, kako je šel z njo, Teo, držeč jo za roko, po tistih ozkih stezah parka, mimo gred, polnih cvetja, mimo s'.on, vseli v zelenju in ves srečen zrl v njene oči. In oba, gledaje na Savo, kako se izliva pod njima v Donavo, na Zemun, na Srem, in na njegovo Fruško goro, na lepe Valjevske planine, sta sanjala o sreči, o ljubezni, o lepoti... Mogočna trdnjava je bila Kalimegdan, menda ena največjih v Evropi. Ponosno se dviga nad Donavo s svojimi starimi stolpi, oboki in nasipi... sedaj, kajpada, ker je mir, modernizirano sprehajališče. Visoko in ponosno stoji tam veliki spomenik, Meštrovičev »Zmagovalec« in kipi kvišku, kakor glaseča v vsemirje sila, govoreča brez besed o sili, ki je in bo, o sili mišic in jeklene postave, ki je kakor Bog, brez občutka, da bi se morala v svoji nagoti zakriti ... Tea se je ozrla na Kalimegdan in tudi njene oči so se ustavile na kipu. »Poglejte, kakšen junak... Sedaj šele vidim . ..« V glasil sem čutil, da govori kar tako, sama ne vedoč, da se ji v duši poraja ponos in koprnenje biti objeta od takega junaka. On pa, njen spremljevalec, je prijel njeno roko in rekel: »Preko vseh teh nasipov in jarkov. Tea, so si razbijali glave nepregledni sovražniki — a vedno zastonj. Vsak dostop od te strani je nemogoč. Tudi Nemci v svetovni vojni so si tu polomili vratove in so vzeli Belgrad šele s savske strani, preko Ade Ciganlije. In ta Meštrovičev »Zmagovalec«, Tea, je bodočnost...« Godba je zaigrala koračnico, gibčno, veselo, da so noge nehote poudarjale takt. Parnik je bičal vodo. valovil jo in iz bistrih volov Save vsplul v tihe, široke valove Donave. Belgrad je ležal na hribih daleč naokrog in hiše in palače so se videle kakor veliko, drug na drugega in eden poleg drugega zloženo skalovje Krasa, obsevajoče v različnih zamolklih barvah. »Lepa slika,« je rekla Tea in njena glavica se je počasi sukala na mičnem belem vratu, okrog katerega se je vila tenka zlata verižica, kakor bi kazala, kam vse naj gleda on, ki je poleg nje in ki ji je prinesel vrtnico. »Da,« je rekel. »Slikovita so gnezda ljudska, toda z Donave gledana. Kakor na travniku krtine, samo lepše in močnejše izrite. Glejte strehe ponositih palač, glejte kupolo na novi, še nedozidani Narodni skupščini, kako blešči v blesku jutranjega solnca!« »Kakor krtine,« je ponovila Tea in v njenem glasu je bilo nekakšno čudenje in nekak- šno nerazumevanje. »Kaj so tudi tam ogrci?« In kakor da je začutila, da je izrekla besedo, ki v poeziji jutra in zvokih godbe zveni vsakdanje, prozaično, je stresla z glavo, nekoliko zardela in rekla: »Ah, neumnost.« Ali je veljala ta beseda »krtinam« ali »ogrcem«, ne vem. Oči Tee tega niso povedale. Njen spremljevalec pa je rekel: »Neumnost?... Ne, Tea!... Resnica je. Krtine so in ogrci so. In še kakšni! Ki grizejo svoje lastno moso, stremeč zrasti vse više in gospodovati nad svojim lastnim mesom. Bogastvo gledate od tod, a idite med te krtine — saj živite v teh krtinah, Tea — kaj niste videli, kako veliki ogrci goltajo manjše in se rede na njih suhih telesih?« Tea ga jc pogledala in rekla: »Pripovedujte mi raje nekaj o Belgradu, ne o teli vsakdanjih krivicah. O davnih dneh Belgrada. Tako, na ladji, sredi Donave, gledajoča slikovitost mesta, bo krasno zazibati se v nekdanie dni. (Knuaiievanja) Tajna polkovnika Norrisa Katera sita varuje drugega Staviskega? V krogih francoske velefinance se je na koncu leta 1932 pojavil Francis N. Norris, človek, o katerem v zadnjem času govori vsa finančna Evropa in ga obdaja z bleskom nenavadne tajinetvenasti. Znan je bil posebno med pariškimi bančniki, ki imajo zveze z Anglijo. 0 Norrisu je bilo znano, da se je vrnil iz svetovne vojne kot »colonel« (polkovnik), da je bil častnik častne legije. Na tihem so si šušljali, da je bil Norris dolgo član sloveče britske tajne službe, s katero je ostal še nadalje v prav dobrih stikih. Niti Norris niti angleška tajna služba nista zanikala teh skrivnostnih vesti. Norris je bil nekaka čarobna prikazen, najboljšega anglosaškega porekla, odličnega obnašanja, izvrsten športnik, v prvi vrsti modra glava. Ob priložnosti je tudi izrazil željo, da bi čim manj o njeni pisali. Kako mu je potekalo življenje? Pred vojno je š tu dišal na Angleškem in se končno nastanil v Londonu kot odvetnik, ki je imel mnogo posla v mednarodnem svetu. Med vojno so ga dodelili k tajni službi, v kateri se je posebno izkazal. Na svetovno konferenco je prišel kot pra-vni svetnik angleške delegacije. Pozneje je bil dodeljen med-zavezniški vojni komisiji v Nemčiji, kjer je ostal do leta 1927. V Nemčiji se je seznanil z najvažnejšimi vprašanji nemškega naroda, stopil je v stik z nemškimi finančniki in politiki. Leta 1928. se je nastanil v Parizu. Ostal je posebno v dobrih zvezah z Anglijo in nemškimi prijatelji. Zanimal se je za finančne posle. Za časa rezvrednotenja angleškega funta je nastopil zanj eaželjeni trenutek. V istem času so po vseh evropskih državah uveljavljala devizne prepovedi. Norris je v tem labirintu vedno vedel svetovati pot. V Londonu ima mnogo prijateljev, predvsem med upravniki angleške banke. Ker je pozinal dobro razmere v Nemčiji, se mu je zopet nudila krasna priložnost za zaslužek, ko je Nemčija uvedla devizno nadzorstvo. Zapadne velebanke se niso mogle orientirati v tem kaosu, zato pa je bil Norris kakor nalašč za to. Tudi Vatikan mu je poveril važem posel. Cerkev je imela v Nemčiji več milijonov zmrznjenih mark. Šlo je za Petrov belič in za razne druge vrednostne papirje. Sveta stolica je nujno rabila denar in nikdo drug ni znal tako spretno izvršiti transferte kakor Norris. Ta uspeh je izzval veliko pozornost v bančnih krogih. Nekaj mesecev po razglasitvi tretjega cesarstva je prišel Norris na glas edinega specialista za prenašanje nemškega denarja v inozemstvo. Njegovi tovariši so kmalu opazili nekaj posebnega pri kupčijah, ki jih je sklepal. Če je znašal tečaj na notranjem trgu 90 odstotkov, je Norris ponudil 95. Ko se je tečaj sukal okoli 80, si lahko z Norrisom zaključil kupčijo na 85. Ko je register martva padla na 50. je Norris ponujal 60, in to se v prostih inozemskih papirjih. Vsi bankirji od Znricha do Amsterdama so vedeli, da na ta način ni mogoče delati. Norrisovi tovariši so se trudili na vse mogoče načine, da bi rešili to uganko. Nekateri so pričeli kazati na Norrisove zveze z brit- eko tajno služlbo, drugi so iskali še bolj fantastične vire Norriscuvega denarja. Tretji so zopet trdili, da ima zveze s tretjim cesarstvom in z njegovimi politiki. Vse to so bile samo govorice. Dejstvo je, da je Norris v tem času transferiral milijone frankov. Skupno je spravil iz Nemčije za 750 milijonov frankov. Vprašanje je samo, ali je vse posle vestno opravil in da-li je denar bankam in klijentom res tudi izplačeval. Amsterdamska banka, tvrdke Lis-ser in Rosenkratiz, Singer in Friedlainder v Londonu in drugih 10 zavarovalnic niso mogli pozitivno odgovoriti na to vprašanje. Colonal Norris je pošteno nabrisal večino teh bank. Samo Credit j Lyonnais se ni hotel spustiti v poslovanje z Norrisom, ker se je preveč spominjal dragega gospoda Kreugerja. G. Norris ali »La\vrance evropskih financ« živi zdaj v družbi raznih drugih Kreuger-jev, kakor so Wasseraug, Kleinberg in Danzinger. Njegov tovariš je Wrescynski. Že več tednov dol-žijo v Parizu g. Norrisa raznih ženijalnih poneverb in zahtevajo, naj pride pred sodišče. Tožili so ga že zaradi nekega posla, ki je pripravil njegovega klijenta ob tri milijone mark. Toda s tožbo kar ne morejo naprej. Vse kaže, da varuje Norrisa neka sila, za katero nihče ne ve. Preiskovalni sodnik, ki ga je poklical na zaslišanje, je moral preklicati poziv. Colonel Norris je raziklal finančni Pariz v dve | skupini: prva ga obožuje kot izvrstnega finančnega | izvedenca, druga ga obrekuje kot prefriganega sleparja. Zadeva se bo morala razčistiti v najkrajšem času. Vse kaže, da je Norrisov primer ena najzanimivejših povojnih finančnih dogodov-ščin. Prav v financi je 2 krat 2 = 4; toda pri Norrisu je bilo dozdaj dva krat dve pet. Kdo je neki za njim? Ameriški velebankir Joseph W. Harriman, ustanovitelj harimanove narodne banke, je končal v luknji radi potvorbe poslovnih knjig. Prisodili so mu štiri in pol leta ječe V Ankari postavijo velikanski spomenik novi Turčiji. Turška vlada je naročila pri dunajskem kiparju Antonu Hanaku dve res kolosalni figuri; saj sta visoki po šest metrov Samo banane je V mestu East Orange v državi New Yersen v Ameriki živi 3 letni Rihard Zeleni. Fantek je češkoslovaške krvi. Taikoj po rojstvu mu je umrla mati in ga pustila samega. Tudii očeta ni imel in bil je silno slaboten. Izročili eo ga v bolnišnico. Mleka ni prenašal; radi tega so ga pričeli zdravniki hraniti s prahom posušenih banan. Otrok je ostal pri življenju in poslej je jedel samo banane in pil vodo. Na dan sne 21 banan. Zračunalri so, da je pojedel 14.140 banan. Razvija se povsem normalno. Tudi težo ima primerno. Vesel je in zadovoljen. Kakor rečeno, uživa samo vodo in banane. Prijateljici sta se sestali Anica je vzdihnila vsa srečna: »Tone pravi, da sem njegov sen!« Marica se nasmehne: »Re6? Tone mi je dejal, da ima strašne sanje.« »Da zaključimo stavo, gospod urednik, bi rad vedel, koliko časa človek lahko živi brez hrane?« »Vprašajte tamle gospoda z dolgimi lasmi.« Državni uradniki dolžni tri milijarde Kč Češkoslovaška javnost se v zadnjem času posebno zanima za vprašanje gmotnega položaja češkoslovaških državnih uradnikov. Na Češkoslovaškem je 330.000 državnih in drugih javnih nameščencev. Polovici teh uradnikov so plače zaplenjene in gredo na račun napravljenih dolgov. Do tega ukrepa pride edino v skrajnih primerih, zato je treba računati, da je 80 odstotkov državnih nameščencev zadolženih. Skupni dolgovi državnih uradnikov znašajo okoli tri milijarde Kč. Navadno so uradniki dolžni 10—15000 Kč, toda nekateri »o dolžni tudi 50.000 Kč. Mnogim ne zadostuje za kritje dolgov niti plača vsega leta. Drugim- celo niti plača vsega življenja. V šoli »Pogačnik, koliko vojn so vodili Španci v .17. stoletju?« »Sedem, gospod učitelj!« »Prav, naštej mi jih!« »Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem.« Če si radoveden V Ameriki so sestavili fotografski aparat, ki tehta 14 ton in ki snima slike v velikosti 1.25 krat 1.25 metra. Kdo nam bo dal kruha? MALI OGLASI V malih oglasih velja »salta beseda Din 1'—; ženilovanjskl oglasi Din 1— Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja s« računa enokolonska 5 mm •isoka pelilna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloCiti znamko. 11 ■ V | • v v • Sluzbeisccjo Knjigovodja korcspondent išče primernega zaposlenja. Cenjene ponudbe na upr, »Slov.« pod »G. J.« 63«. Služkinja '.drava, močna, išče tt}«-ito k boljši družini v pomoč gospodinji. Nastop s 15. julijem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7450. (a) ssn Vajenca 7.a zlatarsko obrt sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7454. (v) Učenko za trgovino s špecerijskim blagom in s tobačno zalogo išče gospa Strel Alojzija v Mokronogu. Prosilka mora biti hčerka dobrih, krščanskih staršev, zdrava in voljna za vsako drugo domače delo. — Prednost imajo hčerke železničarjev, (v) Sluzbodobe Gospodična s popolnim znanjem nem ščine, deloma glasovirja se sprejme takoj ali po zneje. Z znanjem francoščine ima prednost. Ponudbe s popisom, po možnosti s sliko na upravo »Slov.« Maribor št. 7201. Pletilje spretne, ter učenko —• sprejmem za stalno, K. Soss, Mestni trg 18. (b) Pomožno natakarico fi&ein za takojšen nastop. Poizve se v gostilni Čin-kole, Kopitarjeva 4. (b) «23231 Za popravne izpite v francoščini jn nemščini pripravljam srednješolce |ke). A. Potočnik, učiteljica jezikov, Wolfova ul št. 10, 2, stopnjišče, II. nadstropje. (u) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Zamenjam vlogo 11.000 Din Kmetske posojilnice za Dravsko banovin. hranilnico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7473. (d) Dvosobno stanovanje krasno, parket, kabinet, balkon, lep razgled, vse pritikline, jako poceni oddam. Prednost imajo majhne mirne družine z odraslimi otroki. Naslov v upravi Slovcnca« pod št. 7453. (č) Hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Ljub. kreditne banke itd.) — jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (d) Razno Oskrbo na deželi iščem za svojega brata (29 let), proti zmernemu plačilu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hrana in stanovanje« št. 7449. (r) IEBEB33I IŠČEJO: Trgovski lokal iščem v bližini Kongresnega trga za prihodnje četrtletje. — Ponudbe z opisom lokala in ccno v upravo »Slov.« pod št. »444«-7441. (m) ODDAJO! Pekarno s hišo dobro vpeljano, radi od' potovanja takoj oddam v najem. Ponudbe na: J. Moškerc, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2-II. (n) Mizarska delavnica s stroji se odda v najem. Mirko Farič, Levstikova ul. 9, Maribor. (n) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje 2 sob se odda s 1. avgustom. Pojasnila daje Sušnik, Zaloška cesta, č DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak ncrazpoioženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko, v I. nadstropju — se odda v Cerkveni ulici št. 21. (č) Podstrešno sobo prazno, takoj oddam za 150 Din mesečno. Ciglič, Mestni trg 11. (s) Posestva Mala hišica z vrtom, na deželi, se kupi. Kupnina v gotovini pri sklepu pogodbe. Vprašati v trgovini Kodrič Ivan — Fram. (p) Simončič Maks: 10 Z vsakim korakom pustimo koga za seboj na cesti. Zavleče se malo v stran in obleži tain kakor mrtev. Nekateri so izčrpali svojo moč prav do konca, talko da ji n je ni preostalo niti toliko, da bi se mogli preobrnili na hrbet. Glavo zarito v prah se oddihavajo, vsi srečni, da se lahko od-počijejo vsaj za kratek hip. Včasih zagledamo kje ob potu kakšno zapuščeno in požgano vas, tu in tam celo kakšen vodnjak. Večina vodnjakov pa je zasuta, ali pa visi kraj njih na drogu deska s svarilnim napisom: »Nicht trjnkenl Wasser vergiftol!« Pravkar korakamo niimo nekega močvirja. Vse je posejano z mrhovino, tu in tam kakšen mrtvec, napet in svetel, kakor napihnjen mehur. Trupla ležeča v toj mlakuži, izpostavljena žgoči solnčni pripeki, so že vsa razpokana. Voda okoli njih jo zelenkasto rjava in mastna, preprežona s tankimi, tankimi Žilicami. Nekateri so so kljub prepovedi splazili k močvirju in sedaj goltajo, ležeči na trebuhu, v s«be to okuženo tekočino z največjo naslado. Vidiš,mi pravi Kovač, »pri takšnih slvareh naj bi bili naši višji strogi! Noben človek, ki rim količkaj soli v glavi, bi jim ne zameril. Pa oficirji v takšnem slučaju raje zamcžljo na obe očesi, sa no da ne vidijo. Njim je glavno, da nas čim manj zaostane; za bolezni, ki poleni izbruhnejo, se ne menijo.« Potrdim mu. Cuslnlki sicer vpijejo in odganjajo ljudi, a vse nekako neresno, brez volje. Mogoče ludi, da že njih same opaja j>ogled na vodo, 'oprav so oni mnogo na boljšem kol mi, ki smo pri tei neznosni vročini še otovorjeni kol težaki. Lepo vilo v Ljubljani, z velikim vrtom in garažami, v bližini tehnike, prodam. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 7448. (p) Majhna vila v okolici Ljubljane - naprodaj za ceno 59.000 D. Informacije daje Goru-pec, frizer, Tyrševa c. 38, Ljubljana. (p) Kupimo Srebrne krone Staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN ■ Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske cest« pri gostilni Možina. 2 elektromotorja 2 in pol KW, 280 V, vrtilni tok 1000 do 1200 obratov, katera sta lahko že rabljena, a le v popolnoma dobrem stanju - potrebujemo, Ponudbe pod »Elektromotorja« št. 7466 upravi »Slovenca«. (k) Mlade piščance pitane, 70 do 90 dkg, komad 8.75 Din, zaboje po 25 komadov franko vsaka železniška postaja razpošilja — G. Drechsler, Tuzla/ (1) Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti, kakor tudi denarnice, listnice, nahrbtnike nudi po najnižjih cenah Ivan Kra-vos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI ADLER in .GR1TZNER ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte —< Ugodne pavšalne cene Nova uprava Bori« M. Plesničar (prej v Park-hotelu na Bledu) 1222033331 Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) PREMOG drva Telefon 3934 StOVSA Koleiljska 19 Malinovec pristen, naraven, s 6istim sladkorjem v k uhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Vsčletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pnkromana kolesa ..GRITZNER" pletilni stroji ..DIAMANT" po iirednn nizkih cenah Krtkipri JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizn Prritrnovan« spomenika, n vodo Telefon St. 291 i. O PE L-BLITZ deli-automobili ter Studebaker, Perl autoosobili in tovorne šasije 2—4 tone. Opel motocikli 500 ccm ugodno kupljeni. Zahtevajte ponudbe od KARDOŠAUTO, Zagreb, Ilica73 Ia hruške sveže, debele, kg 3.50 Din, slive, mlad fižol kg 3 Din, paradižnike, papriko, jabolka, razpošilja košare po 35 kg franko vsaka železn. postaja, G. Drechsler, Tuzla. (I) Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 6, t. m. ob 9 na ljubljanskem glavnem kolodvoru. (I) Citajte in širite »Slovcnca«! ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega JANKOTA ČOLNARJA odpremnika pivovarne »Union« in šei pilota do njegovega zadnjega počivališča, najlepša hvala, Zahvaljujeva »e gg. komandantu mesta, odposlancem ljubljanskega in zagrebškega aeroklubs, zastopstvu gg. župana, bana in knezoškofa. Hvala za spremstvo in cvetje pivovarni »Union« ter uradništvu in delavstvu, Narodni čitalnici za žalostinke in vojaški četi za častno spremstvo, gg. predsedniku Hribarju in sekretarju aeroputa Demetro-viču za poslovilne besede ob grobu. Bodite zahvaljeni tudi Vi, ki ste krožili nad njim in pokazali, da Vam ie slovo težko od tovariša. Vsem, ki ste nama na kakršenkoli način pokažali, da Vas je tudi zadela ta usoda in nama lajšali gorje — iskrena hvala! V Ljubljani, dne 3. julija 1934. Milka Čolnarjeva in sinko. (I Pohištvo Spalnice I moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najccneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) Obrt n Fotomayer Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanje - takoj! — 6 autofot 15 Din. Sinoči ob tričetrt na devet nam ie umrla n»ša ljuba mama Katarina Sušnih roj. Vavpetič v 75. letu Starosti, večkrat lepo pripravljena na smrt. Sorodnike in prijatelje prosimo, da drago pokojnico pri^ poroče Bogu v molitvah in počaste njen spomin z udeležbo pri pogrebu, ki bo v sredo 4. julija ob petih popoldne iz Novega predmestja na mestno pokopališče. Škofj* Loka, dne 3. julija 1934. Avgust, soprog. Katinka, Ivanka, Marinka, učiteljica, Avgust, inženjer, hčere in sin. Ivan Sušnik, kanonik, svak, Primož Simo-nič, inž. agr„ France Planina, gimn. prof., Marica roj. Okorn, zeta in snaha. Magda, Janez, Peterček, Marjanka, Metka, Jane-zek, Tomažek, vpuki in vnukinje. ODKRITA JE SKRIVNOST PUŠČAVE Ta žena ve, s čim se prikupi možu Opazujte, kako prehajajo oči Vašega soproga z Vašega lica na Vaše roke. Ali so Vaše roke grde, rdeče, robate ia raskave? Ali so bele, nežne in baržunaste? Vaše roke bi lahko imele ravno tako dražestne polt kakor Vaše lice. Po zaslugi sveže smetane in prepariraaega olivnega olja, kombiniranega z dodatki, ki napenjajo, belijo in krepčajo kožo, je tedaj dokazano, da lahko nova kretena Toke Ion bele barve (ne mastna) napravi fcudož na licu ia rokah — že v treh dneh. Raskava površina razpokane kože se hitro reakro^i in izgine, odkrivajoč pri tem naravno sve-žost nove kože, ki je bila doelej' skrita. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon bele barve. Ona zožuje razširjene rnojoice, odpravlja zajedalce, solnčn« pege in Jube, povzročene od skAi in utrujenosti. Najtemnejša koža postane sveti*. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter pudet Tokalon različnih nijans. Poiljite Din S'— ▼ poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 10—P, Zagreb, Pretka ul. 6. 9lise za volane v različnih gobah Specielni entel oblek, volan, šalov l(d. fljuriranje - prediranje. Vedenje monogramov, zaves, perila. Navaden lin miti vložkov in čipk. — Hitro, tino in poccai! Matek $ Mlkeš, Ljubljana Upravniha-hnjigovodjo išče Zadruga državnih služhenika v Srnjake,ni Rud niku, kateri bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik Zadruge za njene prodajalnire v Scnj-skeni Rudniku in Ravni Reki. Plača 2000 Din mesečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi ni izkljuBena letna nagrada za dober uspeh. Ponudbe s priloženimi referencami, je Ireb.? poslati do 25. julija. Nastop službe 15. avgusla. Potrebna je kavcija 10.000 (dcsettisofj Din za one, ki niso državni upokojenci. Upravai odbor. KUBANY-JEl/ MATE ČAJ iirnrii ter krepfn živce lil miSIco. Hoonu-šuje prebavo, dola npetlt, ropullfa delovanje srca in ledvic; Kdira« rejno pile. se mit ni bati ne fllhta n« revtae. Dobi ae v vseh lekarnah v i>figinnln|n zavojih po Oin 15 —, lil prt zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivol Leuatok, Ljub- il Dati ne eoki travii, ki je bila precej na široko pohojena, I so se vlekle riže .prahu, katerega so pri lioji olre-' sali s sebe. »Za dane« bo treba napraviti konec lenui ko-lovrateiiju,^ se ogla«i Meanarič spredaj pred nami, kajti noč je preteinna. Sledi ni več mogoče razločili in kar lako na slepo nima pomena hodili dalje.« Vsi smo njegovih misli. Trudni snio že. Ne-ka.jikral smo tudi že slišali nekje pred neboj streljanje. Rojimo se, da pridemo sovražniku preblizu. »lila, ti kaprol! kliče pritajeno neki glas- >Na griču se nekaj svetli!* Gledamo in res zapazimo nekje na vrhu slabotno. medlo svetlobo. »Hiša bo,- pravi Strgulc, -kajti luč je vedno na enem in ištein kraju.« »Najbrž bo re.«, 11111 pritrdi Mežnarič, ampak bog ve kdo je v lej hiši. Kaj praviš ti?' se obrne k enolelnjku. Najbolje bo, če pošljemo dva ali Iri može na prežo. Če so v hiši naši ali pa kakšni civilisti, pojdetiio gori. Roljše je vsekakor spati pod streho kol pod milim nebjuii. ("e bi pa kaj smrdelo, ho pa še vedno dovolj časa, da se umaknemo kam drugam.' Odbral je dva moža in odkorakal z njima proti vrhu. Čakamo na njihov povratek in ugibamo, kakšne vesti nam prinesejo. I »Sami civilisti so v I niši,. nam pove enoletnik, ko pride nazaj. »Ampak vse je taiko natlačeno, da mi nikjer praznega kotička. Zraven hiše jc sicer še nekakšen hlev; prenočiti v lijeiu pa ne bo mogoče, kajti blata jc na tleh nekaj ped i visoko. Vseeno pa je zgoraj boljše kol tu. Prvič že zato, ker smo na vrhu in torej bolj varni, drugič ju takoj za hišo po lok z dobro pitno vodo :n tretjič je v hiši veža in v In j veži ognjišče, na katerem ie gori. Skuhamo si lahko črnv kave, ki so bo gotovo vsem prilegla. Daleč pa tudi ni.* Res smo kmalu na vrhu. I lisa je dolga in nizka. Od čuaa do časa slišimo nerazločno šumenje, kakor da govori več ljudi hkratu. V temi odložimo prtljago in postavi no puške v piramide, da jih 'imamo za vpak slučaj pri rokah. Straže so že razpostavljene,. Nekateri bolj utrujeni so legli takoj k počitku. Slrgulc je odvezal svoj kotliček s teiečjaka, Odziblj^va se v kuhinjo, kjer si hočeva skuhati kave. Vse črno jih je že okoli ognjišča, n« katerem se cmeri nekaj mokrega vojeivja. »Kar vso štiri 'zavitke butnem v vodo, bo vsaj kaj zaleglo!t vzklikne nekdo v trenutku, ko vstopiva. Tudi Strgulc je dobil na ognjišču malo prostora. Poripil jc tja svojo posodo, potem pa ol krevsul v drugi koncc hiše, da pogleda, pri kak šnili ljudeh je — tako se je izrazil. V kuhinji je ropotanje, kakor rla kuhamo hogzna kakšne posebnosti, in prirevanio so iz kola v kol kakor na kmelski svatbi. »Zloniek vendar, že toliko časa gori, voda pa noče zavreti, se krega nekdo. Po kuhinji se vlači gost dim, ki nam jemlje sapo, da hrkamo in bljujemo, kakor bi hoteli iz-pljuvali pljuča. Drug za drugim hodimo prod vra-la, da se nadihaino svežega zraka. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 4. julija 1934. Stev. 148. Svoj V^SgggŠA^ < dopust V ' „ boste naj- va^s.av bolje izkori- V lfpW stili z zdravimi \ ^ nogami. Obiščite \ naš oddelek za \{li l/h^^L negovanje nog, kjer ^flMjl l Vam bomo brez bo- lečin odstranili kurja očesa in strokovnjaško V ^ masirali noge.---^ Naša izbira nogavic bo N zadovoljila Vaš okus. Moške nogavice, flor za Din T— in Din 10'— Ženske nogavice, svilene za......Din 19 —, 29- napravite največje ve-k selje, če jim kupite ^ naše udobne in tr-jflk pežne .SPORTKE'. in^k Kratke nogavice, O" ^ bele ali barvaste, za otroke Din 5'- in 7'-, za ženske Din 10'— mmM Kadar greste v kopališče in na počitnice, potrebujete udobno obutev. Brez zračnih in lahkih čevljev nimate poleti pravega zadovoljstva. Pri nas dobite poletne čevlje, ki bodo zadovoljili Vaš okus in Vaš žep. ■ Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce*. 'zdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik; Lojze Golo bife.