65. številka.
Ljubljana, četrtek 22. marca.
X. leto, 1877.
Iihaja vHak dan. izvzeuaši ponedeljke in dneve po praznici h, ter vulja po posti prejeman za avstr o-ogers ke dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 g!d %z četrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na đ )iu ne raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje deieie toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gid. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od četiristopne potit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarm" t Kolmanovej hi*L
Mestjani!
Dve leti naši zastopniki zopet sede v mestnem zboru, katerega smo se skozi 8 let ogibali. Nesrečni nasledki od take zvane liberalne stranke tolikanj hvalisanega „gospodarskoga napredka" pripravili so nas, da smo se jeli zopet dejansko udeleleževati mestnih volitev in oskrbovanja občinskih zadev.
Kdor je pazljivo prebiral poročila o sejah mestnega odbora, lehko se je prepričal, da so naši zagovorniki v mestnem svetu sijajno opravičili zaupanje, ki smo ga v nje stavili. Marljivo so se udeleževali odborovih sej ter se krepko potegovali, kadar koli je šlo za prave srenjske koristi, za ugodno polajšanje ali za napravo mestjanom potrebnih in koristnih reči. Oe njihovi dobrohotni predlogi nijso vselej obveljali, tega pri sedanjih razmerah nijso bili oui krivi, ker jih je bilo samo osem proti dvaindvajseterim nasprotne stranke, ki pa politično stališče strankarsko1 stavljajo nad blagostanje celega mesta.
Z zadostenjem pa smemo reči, da si naši nasprotniki več ne upajo tolikanj šopiriti se in samopridnih reči zahtevati,  ker naši možje odločno zavračajo vse take mestnemu blagostanju škodljive zahteve.
To se bo pa še tem laglje zgodilo, če se bode število naših zagovornikov pomnožilo; in ravno sedaj imamo najugodnejšo priliko to število za nekaj vrlih in neprestrašenih mož zopet pomnožiti.
Zopet nam je namreč voliti 10 novih odbornikov za mestni svet in sicer 4 v prvem, 4 v drugem in 2 v tretjem volilnem razredu.
Dasi se pri sedanjih razmerah ne moremo nadejati, da bi pridobili vseh 10 zagovornikov, ker je zlasti v drugem volilnem razredu pri sedanjih okolščinah zmaga za nas še nemogoča, in se zarad tega volitve v tem razredu še vdeležili ne bomo, moremo vendar brez posebnih težav zmagati v prvem in tretjem razredu, če se vsi naši someščani volitve udeležijo in vsi enoglasno volimo tiste može, ki smo jih po vsestranskem preudarku in premisleku svojega zaupanja vredne izpoznali in za kandidate izbrali.
Komur je tedaj vsestranski blagor našega ljubega mesta pri srcu, naj stori svojo dolžnost; noben strah naj ga od volitve ne odvme, zlasti pa ne ozir na tiste, ki za nas tudi nemajo nobenega ozira. V izgled si vzemimo nasprotnike svoje in z enako neprestrašenostjo in složnostjo, kakoršno pri njih vidimo, udeležimo se volitve vsi in svoje glasove oddajmo od večine narodnih volilcev izbranim kandidatom ne zmenivši se za to, ali so nam osobno priljubljeni ali ne!
Tretji volilni razred voli v soboto, 24. marca, in kandidata, ki ju Vam priporočamo, sta: Gospod dr. I'I AllilČiČ, hišni posestnik in odvetnik;
„     Josip Ilegali, hišni posestnik in mizarski mojster.
l*I'Vi volilni razred voli v to rok, 27. marca, in priporočamo mu te-le kandidate: Gospod Henrik i\ieiliail. hišni posestnik. I Gospod ^Mihael l*aki<*. hišni posestnik.
„    Franc Peterca, hišni posestnik. j „    Josip Sirzolba. hišni posestnik.
Mestjani, naše geslo naj bode „viribus unitis", z združenimi močmi!
Od meščansko -narodnega volilnega odbora.
Obetanja miru.
Denes je zopet tak veter dahnil iz Londona in Pariza, ki obeta da se bode naredil nmir". Neverjetno, ali vendar črno na belem zapisano stoji, da so še neke težave, a da je vendar vse upanje. To se ve, da so to še sama obetanja. Vendar če se Rusija res z Anglijo na vse zadnje porazumeje in dovoli, kar se je dozdaj nam in prijateljem naše stvari neverjetno zdelo, da Rusija svojo armado demobilizira, potem pridemo še res do necega miru. Pač res da stvar ne bode tako gladka, kakor se misli v Parizu. Tudi ne bode stalna, kajti Turčija je vendar uže dovolj dokazala, da si ne more opomoči kljubu vsem prestolnim govorom in jalovim parlamentom carigradskim.
V prestolnem govoru, kateri govor jo sultan dal brati pri odpiranji novega turškega parlamenta, govori se veliko lepih besedij, bv le besedij. Pravi se, da je Turčija velika postala, kadar je pravična bila po-
stave spoštovala. (Kedaj je pač ta roparska država pravico poznala?) Sultan upa, da se bode s Črnogoro pogodil, in potem vojake domov poslal, pa tudi, da bode Turčija zopet dolgove plačevala. — Prazna upanja! Finan-cijalni in socijalni rak mora jesti na dalje in začne se cela reč s početka kakor pred lanskim, ko bi se tudi res v Londonu mir naredil, česar pa tako dolgo no verujemo, dokler ne čitamo  končne nagodbe.
Denes je izteklo premirje s Črnogoro in mir — nij še sklenem Temveč poroča se olici-jalno, da črnogorski *ojni minister v Italiji orožje kupuje, /a zdaj ali za bližnjo prihod-njost? Celo položje je negotovo.
Interpelacija slovenskega poslanca dr. Vošnjaka
na pravnega  ministra zaradi notarjev, ki so sodnijski komisarji pri eksekutivnih cenitvah, posebno na spodnjem Štajerskem. V področji c. kr. deželnega nadsodišča v Gradci se od septembra 1875 v mnogih sod-
nijskih okrajih, v nekaterih celo izključljivo, nastavljajo notarji kot sodnijski komisarji pri eksekutivnih cenitvah posestev za izterjanje zaostalih deželnokneževskih davkov. To se je zgodilo po naredbi c. kr. nadsodišča v Gradci in vsled tega so se stroški pri komisiji podvojili ali celo potrojili proti poprej, ko so te komisije opravljali še c. kr. sodnijski uradniki in večkrat presegajo znesek zaostalih davkov, ki se imajo eksekvirati; to podvojenje kmetski stan še le prav malomarno dela in ga končno po novih, neogibnih realnih licitacijah ob vse spravi.
Občine sodnijskega okraja lirežice na spodnjem Štajerskem, v katerem je v navadi odpošiljanje notarja kot sodnijskega komisarja, obrnile so se tekom tega leti na c. kr. deželno nadsodišče s prošnjo, v kateri z nave-denjem dat dokazuje, da zdaj vsako ekseku-tivno posestveno cenjenje, ki se godi zaradi zaostalih davkov, stane 20 do 35 gld. dočim so poprej stroški znašali samo 8 do 15 gld. Tako se je tamošnjemu notarji adjustiralo za
eksekutivno realno cenjenje, ki se je obdrža-valo 23. junija 1876 puncto zaostalih davkov t znesku 39 gld. 44 kr., znesek 34 gld. 741/« kr., mej tem honorar za čas 12 gld., potnina 2 gld. 20 kr., izpisek iz zemljiščne knjige 2 gld. 50 kr., izpisek iz katastra 2 gld. 50 kr. itd., in to po deželnem nadsodiSčnem intimatu ddto. 23. okt. 1876.
Kavno tisti dan, to je 23. jun. 1876 je taisti notar drugo kmetsko posestvo zaradi zaostalih davkov v znesku 30 gld. 3G kr. sod-nijsko cenil, in tudi za to uradovanje se mu je 31 gld. 3l/a kr. adjustiralo, torej za en sam dan sodnijskega uradovanja G5 gld. 78 kr. na račun dveh ubogih eksekviranih kmetov, katerih skupni zaostali davek je znašal samo 69 gld. 76 kr.
Okrajno zastopstvo Brežic dostavlja na konci omenjene pritožbe na c. kr. deželno nadsodišce v Gradci sledeče: „predraga justica je uzrok popolnemu obubožanju kmetov, ona je mnogo kriva splošne denarne potrebe, in in notarji se zaradi zunanjih komisij na neopravičen način odtegujo svojemu poklicu na Škodo občinstva."
Ker torej to delegiranje notarjev kot komisarjev pri eksekutivnih realnih cenitvah v izterjanje zaostalih davkov sodnijska uradovanja na škodo strank tako brezmerno po-dražuje, dovoljuje si podpisani vprašati:
„Ali je nj. ekscelenca gospod justični minister pri volji, pozvedeti o tem rabljenji notarjev kot sodnijskih komisarjev pri eksekutivnih realnih cenitvah v izterjanje davkov v področji c. kr. deželnega nadsodišča v Gradci, in ali hoče odstraniti zlostanje, ki iz tega narašča na škodo ubožnega eknekviranega posestnika po komisijskih stroških.
Na Dunaj i 16. marca 1877.
Dr. VoŠnjak, Herman, Pfeifer, Nabergoj, Anton Biirnfeind, Freih. v. Stern-bach, Barbo, Schrenis, Fanderlik, \Veber, IIohenwart, Mildschuh, Pflligl, dr. Graf, Tražak, Lienbacher, Šrom, Zeilberger, dr. Oelz, Brnndis, dr. Kronavvetter, Sandner, Brader, dr. Valussi, Hormu/aki, Neumayer, dr. Vi-tezić, Fischer, Zallinger, Pavlinovič, Greuter, "VVurm, Weiss- Starkenfels.J
fe Mfttek.
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala M i h s M. Cummins poslovenil J.)
Štiriindvajseto poglavje,
(Dalje.)
Nani se je zopet vlegla ter nij več govorila, dokler je bila Jerica v hiši, če prav je neprestano strmo oči upirala vanjo, dokler nij odšla. Gospod Cooper se nij branil iti z mlado voditeljico. Če prav dobro premočena vrnila se je malo črez eno uro srečno domov.
Doktor Jeremija je sedel pri peči, noge oprte na omrežje ob peči se je kazal zadovoljnega, kot bi bil doma. Bil je blezo zares popolnem pozabil, da čaka Jerice in da na-meruje kaj druzega, nego svoje veselje. Pogovarjal se je z gospo Sullivanovo o prebivalcih nekega mestica, kjer sta oba dalj časa živela. Bojazljiva žena se je v pogovoru z uljudnim in kratkočasnim zdravnikom kaj dobro počutila. Če prav jej je bil po naključbi izdal svoj stan, pustila se je izprašati o svojem zdravji, in vendar nij čutila one nemirnosti, katere se je pri razdraženosti svojih
Politični razgled.
V Ljubljani 21. marca.
V r#ir»»* «/)orn so bili dovoljeni naknadni krediti za 1877, potem pa so se poslanci razšli in nij določeno, kedaj bode zopet seja.
V Os/ehtt, glavnem mestu Slavonije je bil 19. t. m. izvoljen za poslanca v hrvatski sabor minister Bedekovie, po Rauchu ma-gjaronski ban. Žalostno je za hrvatsko narodno stranko, če je uže Bedekovie" njen kandidat!
Vu.i   J<* <frž**v«»-
Generalu <%»»•»#p<rjrvti je poslalo kozaško mesto Novo-Čerkask Jadreso in čapko slavnega kozaškega hetinana Vlasova.
Predsednik frutacoške repujblike Mac-Mahon je poslal svojega prvega pobočnika v Berlin voščit nemškemu cesarju na njegov rojstveni dan.
ftitftjiinsi.i minister pravosodja je poslal prokuratorjem pismo, v katerem se pritožuje, da je zadnja papeževa alokucija hudo protivna državi, vendar hoče vlada dokazati, da v Italiji res svoboda vlada, za to naj pro-kuratorji ne preganjajo onih časopisov, ki jo priobčujejo.
Vttpeš je 20. marca zopet ogovor imel v konzistoriji, ponavljal in naglašal je ono kar je uže 12. t. m. rekel, pristavljajo, da bode pred celim svetom protestiral, da se mu jemlje svoboda govora. Papežu je bilo tudi nekoliko slabo prišlo. Tako poroča telegram iz Rima.
Dopisi.
Iz %t»8Ti*«kl»tt 18. marca. [Izv. dop.] (Slovenski gospojinski kvartet) Kdor hoče o znanosti ali umetnosti kako pametno reči, ta mora pred vsem t. j. razven strokovnega znanja imeti i to zmožnost, da zamore ločiti politiko od znanosti ali umetnosti na toliko, da je vsaj v stanju od prve tedaj čisto abstrahirati, kedar je o poslednjih govor. Pravi in umni pristaši kojega koli naroda spo-štujo gojitelje in nositelje znanosti in umetnosti vsacega druzega naroda; tako vidimo n. pr. naobražene in misleče Nemce — tu ne govorim o nemškutarjih — kako priznavajo italijanske ali francoske umetnike, bodi si na polju glasbenem, bodi si slikarskem itd. ; da tudi nam Slovanom morejo biti v tem po-
gledu pravični, in o tem razna fakta svedoče. Posebno Slovenci imajo dostikrat priložnost čuti od nepristranskega Nemca, kako hvali njihovo petje, posebno narodne pesni i Ia „Vse mine," „Mila luna," „Popotnik" iVd. nijso samo dobro znane mej bratskimi naro«ii, nego so i mej tujimi, kolikor toliko poznata. Ta zato mora vsacega iskrenega brata slovenskega naroda presrčno veseliti, ako ima priliko, slišati te in druge krasne slovenski pesni v svojej zemlji, in to iz tako izvrstnih grl in od tako vbrano sestavljenih glasov, kakor jih imam v slovenskem gospojin-skem kvartetu.
V Zagrebu smo jako željno pričakovali ta kvartet, o katerem smo uže prej po raznih časopisih mnogo pohvale čuli. Obećali smo si vsled tega od njega mnogo, vendar ni z daleka toliko, kolikor smo v resnici sedaj imeli priliko slišati in občudovati. Vse je bilo upr.tv i/.nenadeno. Strogi in nepristranski kritikaiji tukajšnjih časopisov — hrvatskih kakor nemških — vsi so polni hvale in povzdigovanja teh slovenskih gospodični.
Gledališče žalibog nij bilo ni pri včera-šnjej, ni pri denašnjej predstavi polno; a ona publika, ki je bila navzoča mora se nazvati najdistinguiraneja celega zagrebškega mesta. Odobravanja, pleskanja in „živile" nij bilo ne konca ne kraja. Mnoge pesni so morale gospodične ponavljati, a izza vsake so bile skoro po dvakrat izazvane na pozorišče. Najbolje so vznesle občinstvo pesni „Kuko vica'" „Kde so moje rožice," „Na ples" itd. — Ako gospodičine nijso morda čisto zadovoljne v materijalnem ob/.iru. a s svojim moralni ni vspehom, se sijajno zmago, s kojo so si pridobile javno mnenje, morajo biti popolno zadovoljne. In to jim naj bode zadosta za po-četek njihove kariere. Mi jim iz srca čestitamo, in se radujemo, da imamo take umetnice ua Slovenskem.   Živi le!
Naj prejdem sedaj na predmet, ki sem ga v uvodu svojega dopisa potaknil, na od-nošaj politike in umetnosti v tem konkretnem slučaju. Rekel sem, da gledališče nij bilo polno, kakor bi se bilo moglo pričakovati;
živcev toliko bala. Ko se je bila vrnila Jerica, poznal je popolnem njeno bolezen in ko je gospa Sullivanova Šla preskrbet očetu suho perilo, poročal je Jerici o njej.
„Jerica", rekel je, ko hitro so se duri zaprle, „žena je močno bolna."
„Mislite vi, doktor Jeremija?" rekla je Jerica, vsa nemirna ter na bližnji stol padajoča.
„Zares", odvrnil je resnobno. „Za Boga! ko bi jo bil videl vsaj pred šestimi meseci !u
„Kaj? doktor, ali je ta bolezen uže tako stara ?"
„Da, in še starejša je. Bila je po konci, ko se je razvijala bolezen, katero, bojim se, nobeden zdravnik olajšal ne bode.1'
„Doktor Jeremija!" rekla je Jerica jako žalostna; vsaj ne mislite, da bi tetka umrla in mene in starega svojega očeta zapustila, predno bi videla svojega Viljema? Oh nadejala sem se, da še nij tako hudo!"
„Jerica, ne vznemirite se", rekel je doktor prijazno. Prestrašiti vas nijsem hotel. Lehko še živi nekaj časa. Črez par dnij bom ložje sodil o njenem stanji. A nikakor nij mogoče, da vi z vašima sorodnikoma sami ostanete, ne glede na to, da se preveč napenjate. Ali ima
gospa Sullivanova toliko, da si lehko drži strežnico ali vsaj posla? Rekla mije, da nema nobenega."
,,Da, se ve da," odvrnila je Jerica. „Nje sin jej jako blagosrčno preskrbi vse potrebščine. Dobro vem, da nikdar ne potegne vsega denarja, ki bi ga po njegovej želji imela porabiti."
„Po takem morate nemudoma govoriti ž njo, da koga najame, ki bode vas podpiral; če vi tega ne storite, storil bodem jaz/'
,,Storila bodem," rekla je Jerica. ,,Uže pred nekaj časom sem sprevidela to nujnost a tako se boji tujih ljudij, da jej nijsem rada hotela povedati."
,,Kaj še!" rekel je doktor; „to je gola domišljija. Kmalu se bo temu privadila, če bode dobro postrežena."
Sedaj se je vrnila gospa Sullivanova; in Jerica je pripovedovala, kako nenadoma je našla Nani Grantovo, prosila je tudi doktorja Jeremijo, ki je poznal ujeno prejšnje življenje ter je mnogo slišal o Nani, naj bi jo drugo jutro obiskal. ,,Obiskal bi jo iz krščanske ljubezni," rekla je, ,,ker najbrž nema okroglega, če prav biva pri njegovih nekdanjih zdrav-Ijencih, pri Malnarjevih, vendar je ž njimi le
galerije in parter bili so namreč jako prazni. Da so galerije prazne, to bo vsak lehko razumel, koji zna, da občinstvo, koje navadno galerije polni, nema mnogo smisla za glasbeno umetnost, ono se zanima za drugačne predstave. A da je bil i parter prazen, to je še lakše uganiti, ako se vzame v obzir, da daje tu najznatneji kontingent učeča se mladež, ki se ziblje v sladkih sanjah starčevičijanskih prokletih illuzij. Ako bi bile vrle Slovenke dale napisati na glediščne oglase „koncert plani nsko-hrvatskega gospojinskega kvarteta," ii la bonheur, vse bi se trlo tih noroglavcev. Ko so pa videli besedo „slovenski," koja je == „slavjanski," to jim je šinila v glavo nekako strašno „uzvišena" ideja, koja je imela svojo kulminacionalno točko v tem, da so v svojej starčevičijanskej (pri njih = salomonskej) modrosti iztuhtali: „mi neidemo slušat tih „Kranjic/ (sic!).
Karakteristično je za to sekto hrvatskih jakobinarjev i to, da so razven njih tudi sinovi onih očakov izostali, ki so nekdaj bosi čez rudeČe morje „marširali"; — čudno, ali karakteristično! Sicer pa, kedar privandra kaka pevkinja in Jutrovih" ali „večernih" dežel, evo ti tudi složnega postopanja mej temi npar nobile fratrum". Nij dolgo od tega, kar so se za neko Donadio bili tako navdušili, da so hoteli prevzeti službo vozne živine (mej katero spadajo po Pokorim osli, mule, voli in konji), da bi jo iz gledišča na dom odpeljali. Risum teneatis!
Gospodje moji! Je li vse to izvira iz be-dastoče ali zle volje? Mi mislimo, da iz poslednjo vsakako ne, ker predobro po/uamo poštena hrvatska srca vaših vrednih očetov, vaših čestitljivih mater, koji so odgojili in koji bi bili sigurno vse prej storili, nego li žalili s preziranjem, ali na kak drug način svojega brata po rodu, po krvi in po veri! — Mladi vi Hrvati! Prosim vas, spomnite se samo blagih svojih očetov — povest vam jih znade navesti dovolj, — pomislite, kaj£so oni delali, a kaj počenjate vi. Ako vas glas vaših živečih bratov ne more  spametovati,  naj   vas  vsaj spoštljivi
v daljni žlahti, ter ne more ničesar zahtevati od njih. To pa je vam vše eno, to dobro vem."
„Gotovo da," odvrnil je doktor „čem ju obiskat še denes večer, Če je treba. Jutri pa pridem sera vam poročit, kako jej je, in dalje poizvedet, kaj počenja gospa Sullivanova, da po noči ne more spavati A Jerica, idite in preobujte si mokre črevlje in nogavice, če ne, imel bodem kmalu z vami opraviti."
Gospe Sullivanovej je močno dopadal doktor Jeremija; ko je odšel, jela ga je močno hvaliti. „Ves drugač je," rekla je, „kot so drugi zdravniki, (vrsta ljudij, kateri so jej studili se, da sama nij vedela zakaj), tako uljuđen in prijazen! Jerica, bilo mi je, da ž lehko govorim tako odkritosrčno o svojej bolezni, kakor s teboj."
Jerica se je radostna slagala ž njo ter je hvalila svojega kaj čislanega prijatelja; in prej je bilo čas piti čaj, kot se je gospa Sullivanova naveličala o njem govoriti. Fo večerji je šel zelo trudni gospod Cooper spat, gospa Sullivanova pa se je vlegla na sofo ter je tu prebila najsrečnejšo uro, kot pogostem ponavljala. Sedaj je omenila Jerica ono zadevo, katero jej je doktor Jeremija posebno pripo ročal. Česar se Jerica nij nadejala, gospa Sul-
spomin  vrlih  vaših  očetov odvrne od
krivega pota, ki ste ga vi v novejej dobi nastopili. Sapienti sat. At quem deus perdere vult, dementat.
Iz Roke 14. marca [Izv. dop ] Avstrijsko kupčijsko brodovje ima 97 velikih ladij na jadra za daljnomorsko plavanje se slovanskimi imeni; evo vam jih po alfabetu :
„Andrič", „Bakar", „Biograd", „Bolivar", „Boritelj", „Božja previdnost", „Brat Antun", „Četverti Dubrovački", „Cviet", „Cvietui Dan", „Danica", „Darinka", „Deseti Dubrovački", „Diva", „Dobra Kostrenjka", ,,Dorina", „Draga", „Drugi Dobrovački", „Dvanajsti Dobro-vački", „Dve Francike", „Francika Tereza", „Gjurko", „Grad Karlovac", „Grahovac", „Her-vat", „Hrabren", „Jednajsti Dubrovački", „Jedinstvo", „Iskra", „Istok", „Junak", „Ivo", „Knjaginja Milena", „Kraljeva", „Kobilič", „Lumek", „Leda", „Libuša", .,Ljubezni Otac", „Ljubidrag", „Ludmila", „Mala Marica", ,.Ma-teika", „Milan", ..Mila F.", „Milica", „Mila", ..Miloš", „Mir", „Mosorska Vila", „Mostar", „Napried", „Naviesnik", „Nikolaj", „Nova Harnost", „Novi Klas", „Nova Zora", .,Obilic", „Odesa", „Olinka", „Osmi Dubrovački", , Osvetitelj", „Otac Vicko", „Peleg", „Pele-sac", „Perelukov", „Peti Dubrovački", „Petka", „Petroslava", „Plod", „Pomoč", „Pervi Dubrovački", „Rido", „Sedmi Dudrovački", ,,Š> sti Dubrovački'1, „Škenderbeg", „Slava", „Slav-jauska", „Slavlja", „Slavomir", „Sloga", „Sloboda", ..Srečna P.", „Sretan", ..Strosmajer", „Sveti Križ", „Taganrog", „Tonka", „Treči", „Treči Dubrovački", ,.Velimir", .,Vesna", „Vi-šanin", „Vodja l, ,,Vnk", „Zorka", „Zvonimir".
Razen teh so trije parobrodi, uamree: ,,Hrvat", „Grad Bakar" in ,,Primorac", ki plavajo med Reko, Senjom, Bakrom in ostalim hrvatskim primorjem.
Domače stvari.
— (Slovenski poslanec g. Vilj. Pfeifer) je interpeliral v državnem zboru v seji 19. t. m. vlado zavoljo brezobzirnega iz-terjavanja zaostalih davkov na Dolenjskem, katero je vsled  vednih elementarnih nezgod
livanova se nij več branila v hišo vzeti posla. Prepričana je bila, da ne more opravljati vseh potrebnih del, in tudi nij hotela pustiti, da bi Jerica vse opravljala, kot je to zadnje tedne storiti morala. Jerica je menila, da bi bila Ivanka Malnar pripravna deklica, ki bi lehko vse opravljala; in sklenili ste drugo jutro zgovoriti se z njo.
Poglejmo še za Jerico, da jo bodemo spremljali do konca njenega dnevnega dela. Sama je. Ura kaže devet in v hiši je vse tiho. Gospod Cooper spi. Nenavadno mirno je zaspala tudi gospa Sullivanova, ker je popila neko pijačo, katero jej je dal doktor Jeremija, da bi umiril njene razdražene čutnice Mali tički iz Kalkute, deset na številu, so v veliki kletki pri oknu viseči so na drobnem steblu sedeli drug tik druzega in Jerica jih je pregrnila s toplo odejo, da ne bi ponočnega mraza škode trpeli. Zaklenila je duri, vse dobro uredila, vsedla se ter je čitala, premišljevala in molila. Nje izkušnje in skrbi se množe. Preti jej velika bolečina in velika odgovornost, a ne ustraši se tega. Ne, tem več hvali boga, da se je bila odločila odpovedati se veselju in prijetnemu življenju ter se kljubu svojej slabosti in hudo vanju bogatega moža podati v boj človeškega življenja in srčna pri-
silno obubožalo! Celo interpelacijo prinesemo po stenografskem zapisniku prihodnjič. Interpelacija je prouzročena bila po dopisnem članku „Klic na pomaganje" v št. GO. „Slovenskega Naroda".
— (Imenovanje.) Višji državni pravd-nik v Gradci, nadzornik tudi našega državnega pravdništva, glasoviti g. S ch me i del, je imenovan za podpredsednika višje sodnije. Hvala Bogu!
Razne vesti.
* (F r a n c o s k o.) V Parizu so napravili ples na korist delavcev, in nabralo se je pri tem plesu za nje 150.000 frankov, t. j. v našem nad 70.000 goldinarjev. Pri nas se za kaj humanitarnega nabere 7 goldinarjev, ali k večjemu še 5 kr. čez, kakor skušnja uči.
* (G o 1 o b j a pošta.) Ruska vlada se peča s tem, da bi za vojaške namene napravila go-lobjo pošto, ki se bo potem v vseh vojaških okrajih vpeljala. Nakupili so v Belgiji za 2100 rabljev žlahtnih golobov, in za prevažanje na Rusko se je plačalo 400 rabljev. Za prvo loto se je za ohranjen je teh živalij namenilo 15.000 srebrnih rabljev, za prihodnja leta pa 12.000. Nadejajo se, da bo poskušnja ugodna.
* (V sedanjih hudih časih) je baje še turški sultan z iče bolj pohlevno živeti. V njegovem hlevu je bilo dozdaj 800 konj, zdaj jih bo samo 400; konjskih hlapcev je bilo tudi 800, zanaprej jih bo samo 500. Dozdaj se je v palači vsak dan zaklalo 100 koštrunov; vsega se ve d;» v palači nijso mogli pojesti, in so ostanke za majhen denar prodali med ljudi. Zdaj tega ne bo več. Poprejšnji, zadavljeni sultan Abdal-Aziz je vsak dan sam enega celega koštruna pojedel, toda njegovemu slabotnemu nasledniku manjka tako dobrega teka. Vkljub vsemu temu pa najboljši turški domoljubi povešajo glave, v celej deželi vlada lakota in kjer so hoče, naleti se na čete roparjev.
Dunajska borza 21 marca.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	64 tfld. 50
Tvorni dri. dolg v srebru	68   „ 60
Zlata renta ......	.   77   „ 70
1H60 drž. posojilo	110   „ 75
Akcije narodno banko	825   „ —
Kredi ne ikoije	156   „ 80
London	121   „ 75
Napol. C. b. cokioi	9   „ 71
	5   „ 73
Srebro	107    „ 60
Državne murko ....	f9    „ 85
čakovati njegov izid. Hvali Boga, da se zaveda, od kod ima upati pomoči, da jo grenke bolečine njenih otročjih let in prve dekliške mladosti nijso zapustile brez spričevala božje ljubezni, ki lehko temo spremeni v svetlobo ; hvali Boga, da je ne more težiti nobeno breme, katerega teme ne bi razsvetljevali žarki s prestola božjega. Če prav pa je srečno njeno srce in trdna njena vera, vendar je nežne, mehke nature ženske; in sama sedeča, se j#ka, joka se nad samo soboj in nad onim, ki v daljni deželi šteje dneve, mesece, leta, ki ga bodo povrnila materi, katere ne bode nikdar več videl Misle pa, da ti materi mora nadomestiti otroka, da njena roka bolnici mora gladiti zglavje in da mora skrbeti za vse njene potrebščine, bila je prisiljena gospodovati nad samo soboj in takej sili udajati se, se je Jerica uže davno naučila. Skušaje popolnem umiriti se in se okrepiti, obrisala si je solze ter se priporočila onemu varhu, ki jo moe slabotnim in tolažilo žalostnim. Tako umirjena po zložnosti svojega duha z očetom vseh duhov s - je vlegla ter je utrujenega duha in telesa sledila dragima domačinoma V deželo raznovrstnih sanj.
(Dalje urili.)
V»em bolni« moč in zdravje brez lek* in brez stroškov p« izvrstni
BBTaleseiftre ta Barrj
HO let Mie j*> iij butam, ki hi jt se M)t orrtr*-fils ta prijetna zdravilna hranu, pri od r hrenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi v-tu bolem-' T ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žluzt I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlatt bk- vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo ion..-nje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih Otožnost, diabot, trganje, shuj sanje, bledicico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee bi le bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.i»J0 spričo vrni zdravilnih, brez vsake medicine, mej .jjiroi spri Sevala profesorja Dr. Wnrzerja, g. F. V.Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora ■dravilnega svetnika Dr. Angel ste i na, Dr. Sborelandh, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi n;- ('astle vtnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oseb, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 spriceralov. Spričevalo fit 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja,
Bonn, 10. jul. 18551. Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih napadi vsa zdravila. Posebno korim na je pri dristi ii (priti, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d pri kamnin, pri prisadljivem a bolehnem draženji v •cal ni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v utrniti h in mehurji, trganje v mehurji i. L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Bud. VVurzer, zdravilni svetovalec in l)fl)b mnogo učenih drnitev.
rVinohester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere Je ozdravila večletn*. I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal som se sam glede vsJega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Rarry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni sanit. svetovalec. ■Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila L872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za stras nuni bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti mj mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry p«> polnama zdrav.
Viljem H ur k ar t, ranocelnik. Spričevalo št, 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 18t»8. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let uničile.
(Gospa) A rman d a Pre vos t, posestnica.
Bevalesciere je 4 krat tečnoj ša, nego meno, ta M pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat voČ m oeni, ko pri zdravilih.
V piehnsub pusiouli no pol funta 1 gold. 50 ki., 1 funt J gold. 50 ir., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 ftu> tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 golil — Hevalesciere-iiisouiten v pusioah in Bevalesciere Cbocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 50 ar., 24 ca - 2 g. bo ar., 48 tas | gl. 60 kr., v prahu xa 120 taa .0 gi. Prodaje: Du Barrv & Oomp. na l>u *)1, (4'aU-flMhgsMssje it. 8, kakor v vseh mestih pri uobrlh lekarjutj iu apeoerijskih trgovcih; cadi razpošilja ii.-suijL--.i .' 'c- na vm krsje po poštnih oakaznt&to
IMrvmetjih, V LJublJaul Ed. a*Ur, J. Svobod« ekar pri „zlatom orlu", v It«'k i pri lekarju J. P r o damu, v Celovcu pri lekarju Birn .laeherj u, Mpljciu pn  lekarju Aljinoviču, v Trutu p ieftiirju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. B*.. c in J. Hirschu, v /miru pri Audroviču. ^83
Hram na oddajo
v Obrežji blizu Krcilisfu, hiiua številka 74, a ciglom pokrit, tri hišo za stanovanje, velika kuhinja in shramba, od spod j velika pivnica za 100 Star-tinjakov, n>đ hišo tla za zrnje; 1 »taa za 4 konju. 1 pa za 4 krave, 6 svinjskih h evov, posebej se mala pivnica, vendar brez drugo zemlje. Hrano je pri veliki cesti in jo posebno primeren za kupčijo z vinom ali zrnjem. Cono in plačilno pogoje pove lastnik
(«i2-3)      Vincenc Terstenjak.
Graške špiritne drože
dobivajo se vaak dan sveže (frisne) v prodajalnici steklenega blaga goap. Franoa Eolmana
na glavnem trgu št. 236 iz prijaznosti do (»78—si) A. Schneiderja.
■1 Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
Anton Lipuš,
stolar v Ljubljani, v Hrenovej hiši štev. 3, streliščne ulice,
80 priporoči »S i/drl.iv:u je Molov, rortSNtih in m lamiinlili, poten vrtnih Molov, kak .r tudi M vsako vrste v njeguvo stroko spadajoče poprave, ter zngotovija. da bodo svojo p. n. naročnike vsestransko zadovolil. (HI—2)
Rudolf Kirbiscli,
slad n i čar,
v Ljubi j.ini. Ko u jrresni <ru,
priporoča fine in lepa to**tc? v različnih oblikah in fino i>iiiMo.
Vso naročbo od zunaj 16 prav urno izvršujejo.
Tam se tudi vsak dan dobivajo IriiSni l-n-nieii i si U i. (fiO—2)
•i
Samoklistirni aparat
(Clvsopnmpe, Irrigaterje), Inhalacijiic aparate,
klistirne, nretralne in maternične briz-galnice, mlečne pnmpe, sesalne steklenice, vezi za počene i»o ijii>i-ifiiii«-i oenJU Jedino Je pri (53—40)
a.sihrira iMccoii,
lekarju, na iluituj.skej cesti v Ljubljani.
Umeteljni
zobje in zobovja
z zračnim tiBkom ali brez njega, lepi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in no da bi se korenine izruvaie, postavljajo.
Ven nnpi"lf*iip* PlomDiran.ie z zlatom f DO "J"*'■ «IV>iJv<« a,i drugimi sposobnimi
polnili, piljenje, čistotijo in drenje zob, se, kakor se
je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri
370—18)
Paichelu,
zdravniku za zobe, pri llradeckega mostu, v M al ye vej hiši I. nadstropje.
Samo 80 kr.
1 par nožev z vilicami iz pravega, vodno halo ostajočoga britanskega srebra, '/, duc. 4 gld.
Ž ičice za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 30, 40.
Žlice za jed,        ,    „   80. 40, 50, 60, 70.
1 zajemalec za mloko, kr. t>0, 80, gl. 1, 1.80, 1.50.
1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6, 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1,60, 2, 2.50, 3.50.
1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80. ^^^^ MWUM Vse drugo jako cono.
Naslov:
II. ni-essler,
z-utotfii mettniiiVji«* hl*tij<i.
Wien, Neuhau, Btu-ggasse 2, Hotel HoMer. ■■ Cenilnik zastonj. \uročim iz provincije takoj s poštnim i>ovzetjem.      (25—13)
Povabilo
k
občnemu zboru družbenikov
meščanskega zavoda za iiniestenjc vojakov v Ljubljani,
kateri bodo 25. marca 1877 dopoludne ob 11. uri
v mestni dvorani.
Vrsta razgovorov:
1. Letno sporoči o in sklep računa za 1. 1876.
2. Poročilo pregledovaluega odbora.
3. Volitev novega odbora /a pregledovanje računa /a 1. 1877.
4. Volitev čvetero družnikov  vodstva namestil lotos vsled sročkanja izstopivših.
5. Posamezni nasveti.
<65-l) Vodstvo
mehanskega saroda za imicsleiije vojakov v Ljubljani
Einladung
zur
allgemelneu Versanlnng Jer Mitglieđer
der
bUrgerliclien Militar-lkquai'tirungs-An8talt in Laibaoh,
vvelehe
am 25. Marž 1877 Vormittag um 11 Uhr
im grossen stadtisehen Rathhaus-Saale
abgehalteu vverden wird.
Programm
der zum Vortrage kommenden Gegenstiinde:
1. Jahresbericht und Bechniingsabschhiss pro 1876.
2. Bericht des Kevisionsausschusses.
3. \Valil eines neuon Pevisionsaiisschusses zur Prllfung der Jahresrechnung von 1877.
4. W.-ilii von vier in diesem Jabro durch das Los /.lim A ust rit te bestiuiuiten Directionsmitgliedern.
5. Andere ali f ali igo besondore Antriige.
^ireetioan.
der burgcrlichen Mililar-Beriiiartirungs-Aiislalt in Laibacli.
Opozorjenje.
Da je za p. n. občinstvo bolj pripravno, ustanovili sno za Kranjuko v Ljubljani pri  g.  l^i*. Dottorju
zaiogo svojih ognja in uloma varnih kas, in prosimo one, ki želo kupiti, naj so, ako jim treba, obrnejo do imenovanega gospoda, ker so vnovič /.nižane cene tam tako, kakor pri nas.
Na D u naj i v marcu 1877.
Akcijsko društvo prve avstr. fabrike za kase,
prej
F.ffertiiBiffl&Coiiij.,
c. kr. dvorni liferant.
ialfctelj ia urednik Josip Jurčič.
Z oziroin na gori povedano se usojam so pristavljati, da sem več teh, za denar, knjigo in dokumente tako važnih kas, ki nsj bi nobenemu trgovcu itd. no manjkale — postavil v svoji p.odajalnici na izbor, iu zato vabim na mnogi nakup naj-udanejie. (t>4—l)
V Ljubljani v marcu 1877.
Franc Detter,
trgovina so šivalnimi stroji. Lasta     a tink »Naroaie t«iH';.rn«*.