Uto LXX
Stev.4 a
/ Ljubljani, v torek, 6. januarja I942-XX Po«i.»na piaiana t potovM Prezzo — Cena L 0.7 0
SLOVENEC
Naročnina meeečne 12 Lir, za inozem-»tvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno M Lir, za Inozemstvo SO Lir. Ček. rai Ljubljana 10.650 za naročnino in 1A349 za iaserato, Podrulnioal Novo meatoii
Izkljnčna pooblaSCenta ta oglalevanje Italijanskega la tnjega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano.
Uhaja vaak dan zjutraj razea ponedeljka b dneva po prazniku.
SUrednlitve la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. g Redazione, Ammtnlstrazlonei Kopitarjeva t, Loblana. 1 1	Telefon 4001—4005.	g
Abbonam tulil Met* t2Llret Eztero, me« «e 20 Lire, Edkdone domenica. anno 34 Lire, Eitero 50 Ure. C. C Pj Loblana 10.650 per (ti »bbo-oa in en ti: 10.349 p« la InterzlooL Filiali« Novo maeto
Concesslonaria eselnslva per I« pnbbTleftS di proventenza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 582
Živahno delovanje topništva pri Sollumu
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Nič posebnega v odseku pri A g e -d a b i j i.
Živahno delovanje topništva in letalstva proti našim utrjenim postojankam
f»ri Sollumu. Meti letalskimi boji so ovska letala Osi sestrelila dve sovražni letali.
Napadi močnih oddelkov italijanskega m nemškega letalstva na Malto so imeli nove vidne uspehe. Izbruhnili so obsežni požari in mnogo sovražnih letal je bilo na tleh uničenih ali poškodovanih. Med boji z nemškimi lovci iz spremstva, sta bili sestreljeni dve letali vrste »Hurricane«.
Angleška letala so brez posledic vrgla nekaj bomb na otok S a 1 a m i n o.
Ponoči je sovražnik izvedel polet na Castelvetrano, kjer je bilo nekaj škode, ki pa nima velikega pomena. Osem mrtvih in 15 ranjenih. Protiletalsko topništvo je zadelo en sovražni bombnik, ki se je razbil na tleh.
Potopljen angleški rušilec
Rim, 5. jan AS. Angleška admiraliteta sporoča izgubo rušilca »Stanley«, ki ga je dobila Anglija od Združenih držav. Ta ladja je bila v ameriški vojni mornarici pod imenom »Baileyt. Admiraliteta naznanja tudi izgubo pomožne ladje »Au-daoity<.
Velike izgube južnoafriških čet
Rim, 5. jan. AS. Kako velike izgube so pretrpele južnoafriške čete v libijskih bojih, potrjuje nek govor generala Sinutsa, ki je zahteval novo nujno pomoč ter je iz'avil, da se nahaja južna Afrika v položaju, ki zahteva, da se zamaše velike luknje, ki so nastale v južnoafriških vrstah pri zadnjih bitkah na libijskem bojišču. General Smuts je dobesedno uporabljal izraz »velike luknje*. Javnost v južni Afriki teh besed ni sprejela z nikakim navdušenjem. Med manifestacijami, ki so kazale nezadovoljnost občinstva, je zlasti značilna eksplozija bombe v gledališču Potschefstron. V vojnih tovarnah je bilo o božiču več stavk. Stavka v Durbanu je bila posebno velika In. so se je udeležili tako Afričani kot Indijci.
Ducejeva navodila za delo do končne zmage
Rim, 5. jan. AS. V Beneški palači se je predvčerajšnjim dopoldne ob 11 sešlo pod vodstvom Duceja državno vodstvo fašistične stranke.
Ob pričetku seje je tajnik stranke Aldo Vidus-soni podal Duceju naslednje poročilo:
Državno vodstvo se je zbralo okrog vas na zgodovinski dan, ko se Črne srajce spominjajo velike zmage vaše revolucije. Sovražnik, ki ste ga Vi tedaj pregnali, se je zatekel iz Italije pod zaščito framasonstva, judovstva in boljševizma. Dolga leta je gojil svoje zlo sovraštvo in Čakal na dan, da bi se maščeval. Sedaj se je spričo svojih neviteških zvez postavil z orožjem proti nam. V Rusiji, Cirenaiki, na kopnem, na morju in v zraku se naše slavne sile trdo in neprestano bore, doma pa narod, ki se zaveda borbe za svoje življenje in za svojo bodočnost, odločno vztraja in
trdno veruje v Vas in zmago V tem prepričanju in v tej veri Stranka pospešuje svoje delo, pomno-žuje 6voje napore in si predvsem prizadeva, da bi bila v žrtvovanju svojih članov, v neumornem delu svojih prvakov, v krvnih žrtvah svojih voditeljev narodu za vzgled. 1014 fašističnih prvakov je padlo, 1414 je bilo ranjenih; med njimi 8680 je prostovoljcev, 900 je bilo odlikovanih za vojaške zasluge.
Ducel Potrjujem Vam, da sem nastopil svojo novo službo, kakor ste želeli. Tovarištvo v organizaciji Stranke se ni nič ustavilo. Vse se razvija in se bo razvijalo dalje po Vaših ukazih. Naš delovni program pa je ta: izpolniti Vaš ukaz, služiti z vsemi našimi silami in če bo treba, z našo krvjo stvari fašistične revolucije ter končnemu namenu, zmagi. Duce, dajte nam ukazi
Duce je nato podal navodila za delo, ki ga bo moralo opraviti državno vodstvo Stranke. Stranka bo še bolj pospešila svojo delo na vseh področjih in bo storila vse, da se italijanski narod ie bolj strne v blok enotne volje in 6ile, tako da bo sposoben prestati sleherno preizkušnjo in da bo z neomajno voljo ter v neločljivi zvezi s tovariši osi in trojnega pakta stremel po skupnem smotru, po zmagi v borbi, ki je sedaj svet žo ločila v dva tabora in v kateri bosta odločeni življenje in usoda italijanskega naroda. Duce je obljubil, da bo še skrbneje sledil razvoju Stranke in je napovedal, da se bodo 10. januarja zbrali na sestanek pokrajinski tajniki iz Palerma, Adri-gento, Caltanissele, Catanije, Enne, Messine, Sas-saria, Nuora. Catanzara, Cosenze, Reggia Calabrie, Potenze in Matere.
Japonci zasedli dve tretjini Malajskega polotoka
Storkholm, 5. jan. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter< podčrtava, da so japonske čete že zasedle dve tretjini Malajskega polotoka in sedaj zelo groze še ostalemu delu polotoka.
Dopisnik zlasti podčrtava, da so plantaže kavčuka že v japonskih rokah, prav tako pa so tudi glavni rudniki že zasedeni. Japonske čete so tudi zasedle neko letališče, ki je tako blizu Singapurja, da lahko lovska letala spremljajo bombnike pri napadih na to angleško trdnjavo.
Isti dopisnik pravi, da so v Londonu še vedno silno vznemirjeni zaradi padca Manille, ker so Amerikanci tako izgubili zadnje oporišče med Havajskimi otoki in Singapurjem.
Tokio, 5. januarja. AS. Agencija Domei je izvedela, da so japonske oborožene sile na južnem delu Malajskega polotoka izvedle 1. januarja ofenzivo na osrednjem delu bojišča pri Peraku ter zasedle važne točke na srednjem malajskem bojišču in povzročile zelo velike izgube osmi avstralski diviziji. Kljub silnemu topniškemu ognju nasprotnika, prihajajočemu z nasprotnega brega reke Perak. so japonske čete predrle sovražnikovo obrambo in prekoračile reko. Zasledovali so osmo avstralsko divizijo in jo dejansko uničili. Sovražnik je pri umiku razstrelil kakih 12 mostov, kar pa Japoncev ni oviralo. Japonske čete nadaljujejo svoj pohod .proti nekemu drugemu sovražnikovemu utrjenemu položaju ob zahodni obali. Z izgubo osme avstralske divizije so bile angleške sile na Malajskem polotoku občutno prizadete, posebno, ker sta bili hudo prizadeti tudi 9. in 10. indijska divizija.
Churchill prepušča Palestino Židom
Lizbona, 5. jaai. AS. Kakor poročajo iz New-yorka, se je Churchill po povratku iz Kanade sestal z neko zelo visoko judovsko osebnostjo, ki je zelo blizu Beli hiši. Zdi se, da je pogovoru prisostvoval tudi lord Halifax. Kar je gotovo, je to, da so na sestanku obravnavali staro judovsko vprašanje v Palestini. Churchill je izjavil, da je pripravljen prepustiti Palestino Judom in je dodal, da imajo Arabci dovolj prostora razviti se drugje in da bodo zato preseljeni s palestinskega teritorija. Churchill je povedal svojemu judovskemu tovarišu, da je palestinsko vprašanje gordijski vozel, ki mora biti rešen z mečem. Pomoč, ki jo Judje po vsem svetu nudijo angleški stvari, zahteva, je rekel Churchill, da mora biti vozel presekan tako, da Palestina ostane Judom. Churcbillove izjave so se takoj razširile med ameriškimi judovskimi krogi s pomočjo njihovih štirih propagandnih listov, da bi povečali atmosfero odobravanj in svečanosti, ki obdaja obisk angleškega ministrskega predsednika v Washing-tonu.
Turin, 5. jan. AS. List >Stampa< podčrtava Churcbillove izjave, ko je obljubil Zidom neodvisno državo v Palestini. List pravi, da bodo Arabci dobro razumeli pomen tega angleškega izdajstva.
Vashingtonska pogodba
Rim, 5. jan. AS. 26 držav podpisnic tako Imenovanega washingtonskega dogovora, niso prav za prav nihče drugi kot britanski imperij. Združene ameriške države, boljševiška Rusija in neikaj priveskov. Vojske, mornarice in letalstvo,
ki prihajajo v poštev, so le tri: angleška, ameriška in sovjetska. Brez sovjetske vojaške pomoči bi zveza 26 držav v vojaškem oziru bila prav klaverna v primeri s silnim blokom držav osi in trojne zveze.
Dve pripombi se vsiljujeta: bedna usoda napihnjenih in bogataških Anglo-saksoncev je navezana na komunistične vojaške sile in žalostna usoda boljševizma, ki je po tolikšnem protikapi-talističnem kričanju postal varuh velikega kapitalizma. Lahko si je predstavljati, kakšna more biti duhovna sila take zveze, ki je ne sestavljajo samo različne, temveč naravnost nasprotne skupine. Vse druži samo skupni strah pred smrtjo. Kako različna od vsega tega je duhovna skupnost in moralna sila, ki jo predstavljajo Italija, Nemčija in Japonska z vsemi njihovimi manjšimi zavezniki v Evropi in Aziji, med katerimi vidimo tudi dežele z veliko zgodovinsko in vojaško preteklostjo. kakor Finsko, Madžarsko. Romunijo, Tajsko in Bolgarijo. Gospodujoči položaj, ki ga ima po anglo-saksonskem bogataškem svetu Stalin, je angleškim in ameriškim komunistom močno pogodu, saj nimajo nobenega strahu več pred kapitalistično policijo in čutijo, da jih varujejo razni Litvinovi.
Zaplemba avtomobilov v Argentini
Buenos Aires, 5. jan. AS. Od včeraj je se-veroameriška vlada ustavila prodajo avtomobilov v pričakovanju dekreta v rekviziciji, ki bo objavljen v 14 dneh. Cez mesec dni bo popolnoma ustavljeno izdelovanje avtomobilov za zasebno uporabo, ker bodo vse tovarne izdelovale od takrat le vojaške potrebščine; delovni teden bo štel sedem dni.
Šanghaj, 5. jan. AS. Po poročilih, ki so prišla semkaj iz pristojnega vira, se je izvedelo, da se prodiranje japonskih čet vkljub težavam na ozemlju nezadržno nadaljuje in japonske čete se pomikajo proti Singapurju. Trdnjava v Singapurju jo pod stalnim ognjem japonskih letal.
Tokio, 5. jan. AS. Po zadnjih poročilih, ki so prispela s Filipinov, je sedaj na Filipinih samo še nekaj ameriških letal. Nekaj ameriških letal je že zbežalo v Avstralijo ali pa v Nizozemsko Indijo. Japonsko letalstvo opravlja sedaj na Filipinih skoraj popolnoma neovirano svojo nalogo.
Napad japonskih ladij na Havaje
Tokio, 5. jan. AS: Japonske vojne ladje so napadle neko pristanišče na Havajih in hudo poškodovale neko ameriško vojno ladjo.
Filipini so osvobojeni
Hsinking, 5. jan. AS. Vojaški pomen zavzetja Manille je prav tako važen, kakor zavzetje Hongkonga, je rekel v nedeljo govornik kvantunške armade. Padec Manille pa še ne pomeni konca doliarstkega imperija v Vzhodni Aziji, pač pa bodo odslej Japonski na razpolago vsi otoki Južnega morja in njihovi bogati zakladi. Za Ameriko pomeni izguba julipinov dvojni udarec: s tem je podrt Rooseveltov načrt, iztrgati Angležem monopol nad surovinami Južnega morja, obenem pa je bila s padcem Manille uresničena osamosvojitev 15 milijonov Filipincev.
Rio de Janeiro, 5. jan. AS. Čeprav komentarji ameriškega tiska ob padcu Manille pravijo, da je bilo to pričakovati, vendar dodajajo, da je ta padec resna izguba za zavezniško stvar. Novica je žalostna in pomeni resnično izgubo za ameriško vojsko v prvih dneh vojne z Japonsko. List »Sune, ki to piše, zaključuje, da so Japonci s tem d- Hi r'jajno in bistveno zmaga
Rooseveltovo pismo predsedniku filipinske vlade
Rim, 5. januarja. AS. Takoj, ko je predsednik Roosevelt zvedel za padec Manille, se je zaprl v svojo pisarno in je napisal pismo filipinskemu predsedniku Ellisaldu, ki vsebujfe vendarle enkrat resnico Ko je priznal, da so bila svoječasna zagotovila o lojalnosti filipinskega prebivalstvo mnogo pretirana, je povedal, da je odobril zakon, s katerim je dovoljeno, da lahko Filipinci odslej naprej služijo v amerikanski armadi. Čeprav so filipinski otoki ameriška last, Filipinci doslej niso bili pod senco ameriške vojaške zastave. Kakor je odkrito povedal isti predsednik, doslej nriso imeli državljanstva v Združenih državah. Na koncu pismo vsebuje tolažbo Filipincem zaradi izgube Manille, ki pa bo nazadnje gotovo doživela še drugačno usodo, in pohvalo Filipincem, ki 6e tako junaško bore za svojo domovino.
Japonski listi svetujejo Moskvi previdnost
Stockholm, 5. jan. AS. Ko londonsko časopisje razlaga washingtonsko izjavo vlad Združenih držav, Anglije, Sovjetske Rusije in njihovih vazalov, je nekoliko v zadregi, ker se zdi, da je ta izjava, porojena v navzkrižju stremljenj in koristi posameznih udeležencev. V resnici so, kakor se da spoznati iz londonskih listov, Anglo-saksonci v veliki zadregi, ker ne obstaja vojno stanje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Londonski tisk kaže veliko nepotrpežljivost in želi, da bi bila ta napoved čim prej možna, ker bi bila s tem odpravljena neskladnost v zloglasni washingtonski izjavi. Japonsflri listi so včeraj opominjali Moskvo in ji nasvetovali previdnost in jo svarili pred neposrednim japonsko-ruskim sporom.
Odbiti sovražni napadi in sunki na vzhodu
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 5. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili spet uspešno ubranjeni mnogi sovražni napadi in sunki. Na drugih odsekih samo krajevno bojno delovanje.
Napadi močnih skupin bojnih in lovskih letal so veljali sovražnim postojankam in ladjam na področju Feodozije. Po bombnih zadetkih je izbruhnil požar na petih velikifh ladjah. Z zadetki v polno sta bila poškodovana dva rušilca in velika trgovska ladja.
Med oboroženimi ifevidniškimi poleti nad Anglijo so bojna letala podnevi napadla pristanišča in radijske postaje na Faroerskih in Shetlandskih otokih. Prav tako pa uspešno tudi industrijske naprave ob angleški vzhodni obali.
Podmornice so na Atlantiku, na Ledenem morju in na Sredozemskem morju potopile štiri parnike, med temi veliko petrolejsko ladjo s skupno 20.000 tonami. Torpeda so poškodovala še dva parnika.
V Severni Afriki ni bilo večjih bojev. Skupine nemškega letalstva so napadle angleška le-
PS
^hk^r^ 'i Po rac ig&SanFe/ipe §=V.-"V
"" i*.-" SrT * *>v .\jd rFloridabianca
fŠ,anraAna > A^S.JIdefonšo
iralbanjr Al,
ANILA -
Malajski polotok, Nizozemska Indija in Manilla
tališča, pristaniške naprav« in protiletalske postojanke pri Benghaziju in uspešno bombardirala obrežno cesto. Pri letalskih bojih je bilo sestreljenih pet letal.
Na otoku Malti so se letalski napadi na an« gleška letališča uspešno nadaljevali.
Poskusi posameznih angleških bombnikov, da bi napadli severno nemško obrežno ozemlje, niso bili uspešni. Nekaj ranjencev med civilnim prebivalstvom.
Visoka morala nemškega ljudstva
Berlin, 5. januarja. AS Vsi listi poudarjajo uspeh plebiscitne zbirke zimskih oblek za vojake na vzhodnem bojišču. »Volkischer Beo-bachter« piše, da neizmerne žrtve in darovi volnene in krznene obleke, ki gotovo ni od-višna nemškemu ljudstvu, dokazuje neizčrp-Ijive zaklade visoke morale, tovarištva in solidarnosti nemškega ljudstva.
»Montagc piše, da bi ne bilo mogoče dati boljšega odgovora na žalitve severnoameriškega radia, ki se je drznil trditi, da nemško ljudstvo ne bo odgovorilo na poziv za zbiranje oblek. Nadalje piše, da so tisoči nemških državljanov naslovili na propagandnega ministra prošnjo, naj še za tewen dni podaljša zbirko, ki bi s® morala konec tega tedna zaključiti. Dr. Gob-bels je prošnji ugodil in je podaljšal zbirko do 11. januarja.
Berlin, 5. jan. AS. Zbiranje volnenih oblačil in kožuhov, namenjenih nemški vojski na vzh. bojišču, je po do sedaj zannih številkah prineslo izredne uspehe. Do sobote opoldne je nilo izročenih oblastem nič mani kakor 32 milijonov 144.000 kosov izbrane obleke. Med tem je 1,511.000 kožuhov, telovnikov in drugih kosmatih oblačil. Do sedaj so poslali na vzhodno bojišče 1260 vagonov take zimske obleke. Razen kožuhov in drugega so nabrali 1,274 000 srajc, 1,208.000 hlač, 3,058.000 jopic, 3,614.00 ovratnic, 1,092.000 volnenih pasov ter 5,026.000 parov dolgih in kratkih nogavic. Dalje so zbrali 376.000 parov smuči, 1,797.000 čepic s čopkom 2,219.000 parov rokavic, 3,963.000 parov raznih zapest-nikov, 1,324.000 ušesnikov ter 2,678.000 kosov druge obleke, med njimi različne dragocene hermelinove in perzijske kožuhe, namenjene bolničarkam Rdečega križa na vzhodnem bojišču. Hitlerjevemu oklicu je nemško ljudstvo torej ustreglo v totalitarni obliki
Z vsega sveta
Grčija
Nadškof v Atenah
je v cerkvi Kristusa Kralja v Atenah podelil zakrament sv. birme 57 vojakom pehotnega polka, ki je sedaj v Atenah.
Mrzli val je zajel
celo Atiko. V Atenah so imeli 5 stopinj pod ničlo. Sneg je zapadel po vseh vrhovin Aten in je ponekod dosegel pol metra višine. Tudi v Atenah so imeli sneg, ki pa se je hitro stopil. V Solunu, Florini in Kočanih so imeli celo 18 in 16 stopinj pod ničlo. Zaradi hude zimo so italijanske oblasti odredile povečanje obroka kruha.
Danska
Surovo maslo Fincem
bodo v velikih količinah pošiljali z Danskega. Zato je finska vlada omejila za 10% obrok surovega masla na Danskem za domače prebivalstvo. Ves finski tisk pozdravlja s prisrčnimi besedami ta ukrep, ki je nov dokaz duha vzajemnosti, ki preveva dunsko prebivalstvo za bratski finski narod.
Birmanija
Vlada v Birmaniji
je prepovedala lastnikom in vozačem motornih vozil uporabljati sirenske znake. Tudi parniki in vojna vozila ne smejo uporabljati takih znakov. Prebivalstvo te znake zamenjuje z znaki za letalsko nevarnost.
Anglija
General Wavell
je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških vojnih sil v južnem delu Tihega morja. Ta sklep je bil sprejet po večdnevnih mučnih posvetovanjih v Washingtonu in uradno poročilo, ki je bilo objavljeno v Londonu pravi, da je general Wavell postal vrhovni poveljnik oboroženih sil na suhem, na morju in v zraku in sicer v jugozahodnem delu Pacifika, brigadni general Brett pa je imenovan za njegovega pomočnika, ameriški admiral Hart pa bo poveljeval vsemu zavezniškemu ladjevju na Tihem morju. Maršal Čangknjšek pa bo poveljeval vsem kitajskim in zavezniškim četam na kitajskem bojišču.
Angleški listi obsojajo
delo vlade na Filipinih in obnašanje ameriškega poveljstva na Filipinih. »Dailv Mail« piše, da so vsi pričakovali, da se bo v vodah okoli Filipinov pojavilo nmeriško vojno brodovje. Ameriško brodovje bi lnhko podprlo obrambo Filipinov. V Ameriki celo trdijo, da bo ameriško vojno brodovje moglo nastopiti proti Japonski šele čez eno leto. Sicer pa ni glavno vprašanje, kje je ameriško brodovje. pač pa bi bilo treba ugotoviti, kje so angleška in ameriška oporišča, zlasti pa letalska oporišča. Porazu na Tihem morju ni toliko kriva mornarica, kakor pa pomanjkanje letal.
Irak
Veliki nemiri so izbruhnili po vsem Iraku med proslavami muslimanskega verskega praznika bajrama. Zlasti veliki so bili nemiri na ozemlju Mosula v bližini pctrolejskih vrelcev. V Bagdadu je morala iraška vlada povečati policijske odredbe, ker se je bilo bati, da bo prišlo med prazniki do dejanskih spopadov med domačim prebivalstvom in angleškimi vojaki.
Draginja zelo narašča v vsem Iraku. Draginjo zelo pospeSujejo zlasti židovski trgovci, ki imajo trgovino na debelo vso v svojih rokah. Državne oblasti so morale uvesti posebne prodajalnice kruha, ki jih vodijo državni nameščenci, da bi tako vsaj najrevnejši mogli kupovati kruh po znosnih cenah.
Avstralija
Avstralski vojni minister Ford
je objavil, da bodo uvedli spremembe v organiz. avstralske vojske. Več mlajših generalov bo povišanih, starejši pa bodo upokojeni. Vse te spremembe pa so v zvezi s tem, da hoče avstralska vlada svojo vojsko umakniti izpod vpliva angleškega poveljstva. Kjer so se avstralske čete do sedaj vojskovale pod angleškim poveljstvom, so imele povsod ogromne izgube. Avstralska vlada je že večkrat protestirala proti temu, da je angleško poveljstvo avstralske čete pošiljalo na preveč oddaljena bojišča.
Kitajska
Napad na Japonsko
ne bo mogoč pred letom 1943 in 1944, pišejo kitajski listi v Šanghaju. Dosedanji japon-ski udarci Angliji in Ameriki so bili že preveč hudi. Med tem časom pa se bo Japonska polastila ležišč surovin v angleških, nizozemskih in ameriških posestih. Ko bo japonska vojska iz-vojevala ležišča teh surovin, se bo Japonska mogla upirati še desetletja.
Gospodarstvo
Prevzem posestev na Kočevskem
Ker bo v kratkem končana selitev onih, ki so zaprosili za izselitev v Nemčijo a Kočevskega, Je znatno zanimanje za prevzem tamošnjlh posestev. Kot znano, se je ustanovila v Ljubljani z glavnico 30 milij. lir družba »Emona«, ki bo kupovala, oziroma prodajala taka posestva.
Kot sedaj poročajo, splošnih pogojev za in-
teresente, ki se zanimajo za posestva, ni in bo zato vsaka prošnja, ki bo vložena za prevzem posestev, obravnavana individualno. Prav tako naravno tudi pogoji ne bodo za vse enaki ter se bodo ravnali po posameznikih. Informacije se seveda za vse dobe pri družbi »Emona« v Ljubljani, Gledališka ulica.
Spremembe v organizaciji trgovine in gostinstva v protektoratu
V Pragi je izšla odredba, po kateri se ukinjajo vsi trgovski gremiji in zveze trgovskih gre-mijev. Na njih mesto pridejo region. oreanizacije Osrednje zveze trgovine in njenih skupin. Delokrog gremijev preide na osrednjo zvezo, delno pa lahko preide na zbornice, in sicer zlasti kar tiče šolstvo in vajenstvo. Podpore organizacije gremijev se bodo tudi morale prilagoditi novemu položaju ali razpustiti. — Premoženje prevzame osrednja zveza, ki to premoženje razdeli na posamezne skupine.
Slična določila veljajo tudi za gostilničarske zadruge, njih deželne zvezo in osrednjo zvezo. Na njih mesto stopijo regionalne organizacije gospodarske skupine Gostinski obrt osrednje zveze za tujski promet. Obe naredbi sta stopili v veljavo dne 31, decembra lani.
Veljavne legitimacije kupcev
Kupujoče občinstvo se ponovno opozarja na naredbo Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941-XIX, po kateri smejo trgovci prodajati porabnikom blago samo, če pokažejo osebno izkaznico, ki jo izdajo pristojna oblastva po določbah, ki se izdaio kasneje. Začasno nadomestujejo osebno izkaznico tile izkazi o istovetnosti:
članska izkaznica Nacionalne fašistične stranke, žel. legitimacija, osebna legitimacija, ki jih imajo državni, civilni in vojaški uradniki, pokojninska knjižica teh uradnikov in niih dedičev, legitimacijska knjižica častnikov na razpoloženju, izkaznica, ki jo izdalajo milična povell-ništva svojim podrejenim, izkaznica rezervnih častnikov, orožni list, šoferski list, izdan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo, jx>tna dovolila, izdana po kvesturah Kraljevine italijanskim državljanom ali državljanom iz Ljubljanske pokrajine, poslovne knjižice, živilska nakaznica, začasna osebna izkaznica, izdana od občin.
Združenje trg. Ljubljanske pokrajine prosi ponovno kupujoče občinstvo, da hlacovoli upoštevati gornje predpise pri nakupu blaga. •
Javna drla v llaltji. Po uradnih statističnih podatkih je bilo pri javnih delih zaposlenih v Italiji: leta 1938 226.000, leta 1939 261.000, leta 1940 pa 301.000 delavcev. Število delovnih dni je znašalo v milijonih: leta 1938 G7, leta 1939 76 in leta 1910 91.
Prodaja dežnih platlev bo najbrž prosta. »Eco di Roma« poroča, da so pristojne sindikalne organizacije opozorile pristojna me6ta, da bi bilo bolje prodajati nepremočljive dežne plašče brez točk, ker si sedaj s točkami ljudje kupujejo za isto število točk že j>ovršnike. Zato je pričakovati, da bodo pristojni organi odredili, naj se vrši prodaja dežnih plašče v brez točk.
Avtobusni promet na Spodnjem štajerskem. Državno poštno ravnateljstvo v Gradcu sporoča, da bo zaradi varčevanja z gorivom od 4. januarja letos naprej ukinjen ob nedeljah m praznikih ves poštni avtobusni promet na vsem Štajerskem.
Iz mariborske trgovine. Tvrdka V. Welwel im sinovi v Mariboru javlja, da je prodala vso svojo blagovno zalogo tvrdki II. Karbeutz, Maribor, ki bo poslej vodila vse posle.
Nove cene vina na Spodnjem Štajerskem. Mariborski listi ponovno opozarjajo, da se je treba dr-žaiti naslednjih najvišjih cen za vino na Spodnjem Štajerskem: I. do 15. januarji 96 mark, po 15. januarju 100 maTk, II. vrsta 82, oz. 85 mark, III. vrsta 72, oz. 75 mairk in IV. vrsta 63, oz. 65 mark za 100 liitrov. V teh cenah pa niso všteti prevozni stroški, nadalje je prepovedano dajati napitnine in druge dodatke. Ker pa je le malo spodnještajeeskih vin takih, da so popolnoma čista in se lahko klasificirajo, je treba paziti na klasifikacijo.
Nobenih novih koncesioniranih podjetij na Hrvatskem. Minister za trgovino, veleobrt in obrt na Hrvatskem je podpisal odlok, po katerem se do vključno 18. decembra 1942 ne bodo izdajale nobene koncesije za ustanavljanje novih podjetij. Tudi je prepovedano že obstoječim družbam ustanavljati podružnice. Izjema velja le za one obrate, ki so za hrvatsko gospodarstvo neobhodno potrebni. Nadalje ne velja prepoved za industrijska podjetja im r.a nujno potrebne ustanovitve v trgovini in obrti. Tudi se lahko napravijo izjeme za zadruge in za mestna iu državna nova podjetja.
Mamila
prestolnica Filipinov, je največje in najbolj moderno središče na Filipinskem otočju. Reka Pasing deli staro mesto od novega. Staro mesto se vedno nosi znake španskega gospodstva in ko so bili Španci gospodarji mesta, je bilo mesto obdano z visokim zidovjem. Iz novega modernega dela mesta na drugi strani reke. se je v stari del mesta prišlo čez dvigalni most in velika vrata, oboje pa so 1. 1905 odstranili iz zdravstvenih razlogov.
Manilla ima sedaj 350.000 prebivalcev. Med nijimi je 18.000 Kitajcev, 3000 je Amerikan-cev, 2000 Špancev in 1500 Japoncev. V starem delu mesta so najlepši spomeniki, ki so jih zgradili Španci. Trdnjava sv. Jakoba, ki je ob izlivu reke Pasing, je bila zgrajena v letu 1587 in ta trdnjava je dolga stoletja branila špansko posest pred kitajskimi, nizozemskimi in angleškimi napadi. Slavna poslopja so še: starodavna mestna palača, vseučilišče, ki ga vodijo dominikanci in ki je bilo ustanovljeno v prvih letih 17. stoletja, katedrala Brezmadežnega spočetja in še mnogo cerkva in samostanov.
Pristanišče v Manilli je tako dobro opremljeno, da spada med najvažnejša in največja v vzhodni Aziji. Letno je prihajalo v Manlllo okrog 4500 parnikov e skupno 4 in pol milijona ton.
Na nasprotni strani zaliva Manllle je utrdba in vojno pristanišče Cavite. Tukaj je bilo vojno pristanišče za ameriško mornarico in ie bilo tam mnogo skladišč in naprav vojaškega značaja. Kdor zasede Manillo in Ca-»tlo, je gospodar Filipinov.
Vorski rudnik. Za 16. januar 1942 je sklicana glavna skupščina delničarjev borskega rudnika bakra, ki bo sklepala o p.enosu sedeža, ki je bil doslej v Parizu. Zaradi prehoda večine delnic iz francoskih v nemške roke, je bii izpremenjen tudi upravni svet, v katerega so prišli glavni ravnatelj Rudolf Dahl, glavni ravnatelj Henrik VVisselmann, generalni konzul Franc Neuhausen in Georges Fay. slednji kot zastopnik prejšnje skupine Mirabaud v upravnem svetu.
Koncentracija v madžarski kemilni industriji. Družba Hungaria, industrija za umetna gnojila, žve-pleno kislino in kemijo v Budimpešti bo v fuziji prevzela družbi Ph8nix, tvornico žveplene kisline in kemičnih proizvodov ter topilnico, kemično industrijo in trgovino s kovinami Metallochemia v Budimpešti. Nadalje prevzame družba Hungaria, ki bo za prevzeme zvišala glavnico od 6.02 na 10.6 milij. pengS tudi novosadsko tvornico za kontakte za ivepleno kislino, ki je last Zorke, prve jugoslovanske družbe za kemično industrijo.
Osrednja organizacija industrije na Madžarskem. V kratkem bo uzakonjen na Madžarskem zakon o ustanovitvi industrijske centrale, kateri morajo obvezno pripadati vsa industrijska podjetja na Madžarskem. Nova organizacija bo nadzorovala vsa industrijska podjetja na Madžarskem. Važna naloga bo tudi decentralizacija industrije.
Malajski polotok
je dolg, ozek polotok, ki leži med južnim Kitajskim morjem in Indijskim oceanom in je na najširšem delu širok 330 km, na najožjem delu pa 70, oziroma 42 km. Površina znaša 192.000 kv. km, na polotoku pa živi približno 6 in pol milijonov ljudi. Ob obali polotoka je zelo mnogo otokov, po sredini polotoka pa se razteza gorovje, čigar najvišji vrh je Tahan 2190 m. V letu 1925 je proizvodnja kositra znašala 46.000 ton, to je eno četrtino celotne svetovne proizvodnje. Prav tako pa je tudi proizvodnja srebra, svinca, zlata, bakra, cinka in mangana zelo velika, vendar pa vseh ležišč teh rud še ne uporabljajo. Največji reki na polotoku sta reki Pahang in Perak, ki sta plovni. Klima je zelo vroča in vlažna, vendar večinoma zdrava. Na zahodu polotoka imajo več dežja kakor pa na vzhodu. Kavčuk pridelujejo na površini, ki znaša pol milijona ha.
Na severu žive Tajci, na jugu pa civilizirani Malajci, po gorovju v notranjosti polotoka pa še žive divja plemena Semang, Šakal in Jakung. V zadnjem času pa se je na pol otok priselilo mnogo Kitajcev.
Politično je Malajski polotok razdeljen na Tajsko in Anglijo. Angleži so svoj del polotoka razdelili na okrožja in na iako imenovane Malajske države. V industriji je bilo zaposlenih vedno največ Kitajcev in je zlasti zelo razvita industrija proizvodov iz svile, sladkorna industrija in proizvodnja kokosovega olja. Glavno mesto angleškega dela polotoka ie Singapur. ki je eno najvažnejših pristanišč v jugovzhodnem delu Azije in najmodernejša angleška utrdba na Daljnem vzhodu.
Iz Hrvatske
Javna dela na Hrvatskem. Državni tajnik za javna dela, inž. Ivo Bulič, je dal hrvatskemu časopisju na razpolago podatke o izvedbi javnih del na področju sedanje hrvatske države od ustanovitve te države do konca prejšnjega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da je hrvatska vlada odobrila za izvajanje javnih del na Hrvatskem lansko leto kredit 1.434,287.000 kun. Od tega zneska so jx>rabili za izboljšanje cestnega omrežja 430 milijonov kun. Večino novih cest še grade. Posebno pozornost je po izjavi državnega tajnika posvečala vlada tudi melioracijam. Sem spada predvsem regulacija rek in izsušitev dosedanjih močvirnih področij. Vrednost vseh oddanih regulacijskih del znaša 189 milijonov kun. V delu jo trenutno 40 vodovodov, 98 cistern in 104 vodnjaki. Za popravilo državnih poslopij in za nadaljevanje že začetih novogradb je že oddanih del za 300 milijonov kun. Urad za graditev novih delavskih naselij je pričel že graditi 7 delavskih naselij. Vrednost oddanih del znaša 100 milijonov kun. Električno podjetje hrvatske države (DEP) je nadaljevalo elektrifikacijo posameznih hrvatskih mest in krajev ter je v to evrho porabilo 4 milijone kun. Sem pa niso vključena dela, ki jih je omenjeno podjetje izvrševalo za svoje potrebe. Skupno so v osmih mesecih oddali na Hrvatskem v delo za ceste, mostove, melioracijska in druga dela, za popravilo državnih poslopij, za zidanje delavskih naselij in za elektrifikacijo hrvatskih krajev v vrednosti 1.387,000.000 kun, od česar so Že izplačali 736 milijonov kun.
Prvi hrvatski proračun. V torek, dne 30. decembra prejnjega leta, je bila pod Poglavnikovim predsedništvom seja hrvatske vlade, na kateri je finančni minister podal poročilo o prvem proračunu neodvisne države hrvatske. Proračun je hrvatska vlada soglasno odobrila. Prvi hrvatski proračun znaša 10.891.203.000 kun. V veljavo je stopil dne 1. januarja.
Za novega šefa časnikarske agencije »Croatla« je imenovan član Poglavnikove telesne straže Josip Mrmič.
Ljubljana protlboljševiška
V soboto, 8. t. m. dopoldne so se v izložbenih oknih trgovin in drugih lokalov pojavili veliki, impozantni v rdečem in črnem tiskani lepaki s karikaturo Stalina, ki v Arhangelsku pričakuje pomoči Angležev in Američanov, v resnici pa pričaka samo peščico brodolomcev. Lepak, ki je natisnjen najprej v italijanskem, nato pa v slovenskem jeziku, nosi naslov »Lubiana antibolscevica — Ljubljana proti bol jševiška«. Pod zaglavjem »Boljševizem na delu« prepričevalno dokazuje, da so komunisti zakrivili gorje, ki ga prinaša današnja vojna, prav tako pa so njihovi agentje povzročili tudi polom Jugoslavije. Agentje anglosaksonske in holjševiške politike, ki se košatijo pod zastavo nacionalizma, pravi lepak med drugim, nimajo nobenega interesa, da bi ohranili slovensko kulturo, ustanove in gospodarstvo. Oni hočejo propad vsega reda, vsake tradicije, vsakega običaja. Pognali so vas v vojno, ki ni bila potrebna, in znižali vrednost vaše lastnine, oropali so vas s trudom pridobljenega bogastva.

Iz Srbile
Likvidacija dosedanjih banovin v Srbiji. Naš list je že poročal o novi upravni razdelitvi sedanjega srbskega ozemlja na okrožja ter o imenovanju prvih okrožnih načelnikov in njihovih pomočnikov. V smislu določb zadevne uredbe morajo začeti poslovati nova okrožja najdalje mesec dni potem, ko ie uredi« stopila v veljavo. V tem času se mora likvidirati tudi vse poslovanje dosedanjih banovin. Vsi dosedanji bani, vršilci dolžnosti banov in njihovi pomočniki so stavljeni na razpoloženje. Prav tako je stavljeno na razj>oloženje tudi vse dosedanje banovinsko urad-ništvo. Iz vrst tega uradništva bo notranji minister izbral potrebno uradništvo za nova okrožja, kakor tudi iz uradniškega kadra v posameznih ministrstvih. Okrožni načelnik je v okrožju predstavnik vlade in izvršuje v njem najvišjo politično in splošno upravno oblast. Področje mesta Belgrada je tudi nadalje ostalo upravna edinica ter stoji pod neposredno upravno in nadzorno oblastjo notranjega ministra. Imenuje se uprava mesta Belgrada.
Preureditev poštnega prometa ▼ Srbiji. Srbsko poštno ministrstvo namerava po vzoru drugih, naprednejših držav, preosnovati vso poštno službo na srbskem ozemlju. V ta namen že pripravljajo posebno uredbo. Med drugim bo ministrstvo ukinilo vse prejšnje privatne koncesije za prevoz pošte.
Vpisovanje državnega posojila r Kruševeu. Srbska vlada se je za vpis državnega posojila obrnila najprej na mesto Kruševac. V zvezi a tem ! pozivom srbsko časopisje poroča, da vpisovanle ' državnega posojila lepo napreduje ter bo preseulo l več desetin milijonov dinarjev. Ker razna gospodarska in industrijska podjetja trenutno ne razpolagajo z večjimi eotovinami. so naprosila vlado, da jim rok za vpis državnega posojila podaljša, obenem pa, da k vpisovanju tega posojila pritegne vse kraje, ki Gospodarsko gravitirajo h Kruševcu. Srbska vlada je njihovi prošnji ugodila.
Tečaj za kmečke stražarje. Ustanovili so ca v Smederevu. Do sedaj ga je obiskovalo že nad tisoč kmečkih fantov in mož. Pouk v tečaju traja tri dni.
Razstava v mestnem prosvetnem domu ▼ Belgradu. V Belgradu so oni dan odprli razstavo vseh rokopisov, knjig in listin, ki se nanašajo na preteklost belgrajskega mesta. Razstava je v mestnem prosvetnem domu in vlada zanjo precejšne zanimanje.
Belgrad je dobil nov sne*. Za božične praznike ie v Belgradu zapadel nov sneg.
Ljudske kuhinje in njihova preskrba s kruhom. V zadnjem času se je večkrat dogajalo, da posamezni peki v Belgradu iz tega ali drugega vzroka niso mogli peči kruha in z njim postreči svojim strankam. Da bi bile v bodoče ljudske kuhinje v Belgradu. ki jih vzdržuje mestna občina in v katerih se hrani na tisoče in tisoče siromaš-nejših slojev, 6talno preskrbljene s kruhom, ie ravnateljstvo za prehrano določilo 12 belgraiskih pekov, ki morajo od sedaj peči kruh samo za te kuhinje.
Seznam ljubljanskih optantov za preselitev
(V oklepaju; dan in kraj rojstva; in = poročena.)
Stiploschek Anton (14. 12. 1870 Maribor) Ljubljana, Karlovška 9; Miiller in Stiplošek Mmilija (26. 1. 1874 Reka) Ljubljana, Karlovška 9; Belci-jan Andrej (21. 5. 1899 Lustal) Ljubljana, Obirska 44; Korošec in Bclcijan Hilda (1. 10. 1903 Graz) Ljubljana, Obirska 44; Belcijan Hilda (5. 9. 1926 Št. Jernej) Ljubljana, Obirska 44; Belcijan Andrej (10. 10. 1927 Ljubljana) Ljubljana, Obirska 44; Belcijan Silvester (20.10.1928 Svetli kamen) Ljubljana, Obirska 44; Dax Ludovik (12. 10. 1901 Ljubljana) Ljubljana, Ljubljana; Glinschek Janez (11. 12. 1903 Celje) Ljubljana, Rožna dol. VIII-27; Kotar in Glinschek Pavla (15. 6. 1909 Nemčija) Ljubljana, Rožna dolina VIII-27; Glinschek Emil (3. 5. 1930 Ljubljana) Ljubljana, Rožna dolina VIII-27; Glinschek Margareta (24. 9. 1935 Ljubljana) Ljubljana, Rožna dolina VIII-27; Herinann Bernard (13. 5. 1901 Greiss) Ljubljana, Zaloška 45; Koflcr in Hermann Marija (13. 6. 1899 Knežja lipa) Ljubljana, Zaloška 45; Ebner in Herzog Ana (5. 7. 1885 Radgona) Ljubljana. Resljeva 16; Herzog Rudolf (16. 6. 1892 Rudnik) Ljubljana, Resljeva 16; Hotschewar Henrik (11. 5. 1908 Wien Dunaj) Ljubljana, Mestni trg 7; Hribernik Fric (12. 2. 1905 Klagenfurt) Ljubljana, Cerkvena 9; Hotschewar Pavla (19. 5. 1831 Wien Dunaj) Ljubljana, Mestni trg 7; HotBchewar Herta (10. 10. 1921 Ljubljana) Ljubljana, Mestni trg 7; Mlakcr in Hribovschek Ivana (30. 7. 1873 Poljčane) Ljubljana, Medvedova 18; Jakulin Andrej (25. 10. 1914 Italija) Ljubljana, Velikonjska 4; Kimes-wenger Marija (30. 6. 1889 Nemčija) Ljubljana, Tyrševa 35; Kolschek Elizabeta (11. 10. 1905 Leo-ben) Ljubljana, Gallusovo nabr. 13; Arko in Kralj Herta (13. 1. 1904 Ljubljana) Ljubljana, Erjavčeva 3; Kralj Matija (23. 8. 1933 Ljubljana) Ljubljana, Erjavčeva 3; Lampl Franc (8. 1. 1900 Graz) Ljubljana. Janševa 9; Brunner in Lainpl Alojzija (28. 1. 1901 Wien Dunaj) Ljubljana, Janševa 9; Lampl Hilda (17. 9. 1931 Maribor) Ljubljana, Janševa 9; Bcrncth in Lamprecht Marija (8. 12. 1871 Slovenj Gradec) Ljubljana, Čopova 19; Lamprecht Olga (19. 1. 1901 Wien Dunaj) Ljubljana, Čopova 19; Mallner Friderik (13. 2. 1873 Šolnograd) Ljubljana, Cesta 29. okt. 23; Kiigerl in Mallner Pavla (8. 6. 1877 Ehrenhausen) Ljubljana, Cesta 29. oktobra 23: Menardi Cesar (29 3. 1907 Ljubljana) Ljubljana. Breg 20; Kolone in Menardi Eda (2. 9. 1919 Slov. Bistrica) Ljubljana, Breg 20; Moro Viktor (16. 9. 1890 Ljubljana) Ljubljana, Pleteršnikova 15; Stacnl in Moro Adel-Jiaida 13JL. 1. 1S93 UuMianai Ljubljana. Pleleiim-
kova 15; Paiser Leopold (12. 11. 1889 Ljubljana) Ljubljana, Poljanski nasip 40; Url in Paiser Ivana (28. 4. 1891 Graz) Ljubljana, Poljanski nasip 40; Pantar Ana (24. 7. 1903 Prevalje) Ljubljana, Einspielerjeva 23; Pantar Dušan (6. 7. 1925 Ljubljana) Ljubljana, Einspilerjeva 23; Pantar Janez (16. 1. 1927 Ljubljana) Ljubljana, Nemčija; Pantar Božena (7. 6. 1929 Ljubljana) Ljubljana, Nemčija; Pantar Boris (26. 12. 1932 Ljubljana) Ljubljana, Medvode; Perko Frančiška (1. 12. 1858 Rakek) Ljubljana, Via V. Emanuele 48; Perko Karol (23. 1. 1896 Graz) Ljubljana, Via V. Emanuele 48; Zgonc in Perko Julijana (2. 4. 1896 Ljubljana) Ljubljana, Via V. Emanuele 48; Perko Silvester (3. 12. 1933 Ljubljana) Ljubljana, Via V. Emanuele 48; Petič Egon (1. 1. 1922 Ljubljana) Ljubljana, Opekarska 22; Plessetz Franc (12. 4. 1888 Sv. Martin) Ljubljana, Rožna dolina IX-3; Widmar in Plessetz Marija (28. 11. 1893 Begunje pri Cerknici) Ljubljana, Rožna dolina IX-3; Plessetz Jožef (5. 6. 1927 Sv. Martin) (Ljubljana, Rožna dolina IX-3; Plessetz Justi (29. 9. 1932 Sv. Martin) Ljubljana, Rožna dolina IX-3); PutschI Pavla (23. 5. 1898 Farna vas) Ljubljana, Na stolbi 1; Ahlfeld Roza (5. 8. 1884 Sv. Valentin) Ljubljana, Karlovška 15; Bernhard Alfredo (13. 7. 1906 Celje) Ljubljana, Cesta 29. okt. 23; Bernhard Vaso Einar (1. 10. 1930 Maribor) Ljubljana, Maribor; Brandt Herman (12. 11. 1865 Ljubljana) Ljubljana, Mestni trg 12; Dobrynina Olga (1. 2. 1864 Jaroslav) Ljubljana, Via del veseovo 17: Golubew Pavel (20. 3. 1901 Rusija) Ljubljana, Via del veseovo 17; Go-lubew Andrej (12. 3. 1931 Ljubljana) Ljubljana, Via del veseovo 17; Golubew Sergij (13. 11. 1939 Ljubljana) Ljubljana, Via del veseovo 17; Kula-kov in Golubew Tatjana (7. 1. 1911 Rusija) Ljubljana, Via del veseovo 17; Grad Avgust (31. 9. 1877 Ljubljana) Ljubljana. Zelena pot 10; Ptaff-staller in Grad Amalija (17. 1. 1880 Bosna) Ljubljana, Zelena pot 10; Grad Walter (23. 1. 1922 Bosna) Ljubljana, Zelena pot 10; Huhmayer Avrel (10. 11. 1907 Sarajevo) Ljubljana, Rožna dolina VIII-14; Mravinac in Hubmarer Marija (31. 7. 1906 Sarajevo) Ljubljana. Rožna dolina VIII-14; Kerschlin Jožef (13. 12. 1885 Rožni dol) Ljubljana, Tržaška cesta 81; Ferluga in Kerschlin Marija (1. 7. 1892 Trst) Linbljana. Tržaška c. 81; Kerschlin Marija (16. 9. 1919 Nova vas) Ljubljana, Tržaška t c. 81: Klemen Rihard (24 1. 1902 Crmošnjlce) I Ljubljana. Griibnrjevo n. 14; Loeker Edeltraut | (28. 7. 1915 Ljubljana) Ljubljana, Knafljeva
Vzor slovenskega duhovnika
Govor župana dr. Adlešiča ob pogrebu kanonika Ivana Sušnika
Poslavljamo se od moža, ki ga je Milost božja bogato obdarovala z darovi duha. Globoko se sklanjamo pred Previdnostjo božjo, ki mu je dovolila, da je te 6Voje zaklade do kraja razdelil tako, kakor mu je velevalo njegovo blagoslovljeno poslanstvo.
Ob izgubi tako popolnega moža se naša žalost meri 6 tolažljivim občudovanjem V'6egamogoč-nega. kako je temu zvestemu služabniku odmeril skrajne meje življenja, da ga je izpolnil z delom za 6vojega bližnjega.
Sv. Cerkev žaluje za vzornim svojim svečenikom, saj ji je idealno služil 6koraj 65 let kot pravi dobri pastir. Za dobro pastirstvo ga je Njegova Svetost nagradila z apostolskim protonotariatom ter njegovo srebrno glavo okrasila z mitro.. V skoraj poltisočletni dobi ljubljanskega stolnega kapitlja je kanonik Ivan Sušnik prvak tega dostojanstva.
Senior-kanonik in apostolski protonohr pa ni bil samo biseromašnik, temveč pravi biser v večni kroni 6V. Cerkve. Ta mu je bila nevesta, njegova družina pa ves narod. Cerkvi je . dal vse dobrine svojega srca, ljudstvu je pa skromno in nesebično žrtvoval vse bogastvo svojega uma.
Vse njegovo dolgo življenje je bilo samo ena neprekinjena velika pesem — hvalnica Veličanstvu božjemu. Njegov um je gledal v vesoljstvo ter sledil pota najbolj oddaljenih sonc. Svoj narod je seznanjal z brezmejnimi daljavami božjega stvarstva, obenem mu je pa odkril tudi brezdanje globine Modrosti božje in Večne lepote v najdrobnejši rožici,
Samo tako mu je bilo mogoče izpolniti postavo ljubezni do bližnjega do skrajne mere, da je plodov njegovega žrtvovanja deležno vse naše ljudstvo.
Svojo veliko družino slovenskega ljudstva je ljubil z vsem blagim žaTOtn svojega plemenitega srca. Poučeval ga je dobrega gospodarstva in naučil previdne skrbi za bodočnost. Po načrtih župnika in kanonika Sušnika so zidane hiše, postavljeni jezovi in mostovi, 6j>eljani vodovodi. Po njegovi zamisli in z njegovo pomočjo je bila pred 41 leti ustanovljena tudi »Vzajemna zavarovalnica«, ki jo je ves čas varno vodil ter ji predsedoval 28 let, da je iz njenih skromnih začetkov zraslo največje gospodarsko podjetje našega naroda. Z njenim posredovanjem je vlival v 6rca žalostnih in obupanih tolažbo in nove moči. Posušil je mnogo solza, pregnal nešteto skrbi, za nadaljnje delo je okrepil množice 6 svojim, iz žive vere izvirajočim, vedno vedrim optimizmom.
S svojim najsvetlejšim zgledom nam zapušča zlate nauke, kako moramo poveličevati Boga z zvesto službo ljudstvu.
Biseromašnik in apostolski protonotar Ivan Sušnik je bil vzor slovenskega duhovnika. Zato ga bo slovenski narod ohranil v hvaležnem srcu tudi še tedaj, ko bodo že davno sprhneli ti zemski ostanki, ki jih danes spremljamo in polagamo v domačo grudo na pokopališču, ki ga je pripravil Ljubljančanom in 6ebi.
V ljubezni in dobroti je izgorelo njegovo zlato srce, njegova, po neprestanem žrtvovanju za bližnjega očiščena duša pa blaženo sprejema bogato plačilo večne ljubezni Najdobrotljivejšega.
Ave aniirva pial
Pismo staršem za podaljšane počitnice
Božični prazniki so za nami. Zares sem radoveden, kako ste jih preživeli s svojo družino. Vem, da marsikje niso mo^li biti taki kakor (lruga leta, saj je revščina in skrb zogospoda-rila že mnogo huj? kakor se na zunaj zdi. Bog ve, so li vaši otroci to razumeli? Ali kaj čutijo % vašo žalostjo, ali zapazijo temni oblak skrbi na vajinem čelu? Zdi se mi, da bi odgovor na to vprašanje bil že_ obenem odgovor na vprašanje, so li plemenitega srca... Tolikokrat se bojim, da sedanja mladina nima več srca za nevidne očetove skrbi in za tihe materine solze. Sploh za družino in dom, za bratca in sestrico, za majhn? stvarce okrog domače hišice, za tisto kraljestvo, za katero mora biti njihovo srce najprej osvojeno, če naj bo potem še za kaj večjega in pomembnejšega. Saj niso vsi taki, toda koliko izmed njih živi v_ resnici izven sebe, postali so plen ulice, tuje učenosti, skušnjav vseh vrst. Zato sem vam zadnjič tako priporočil, da jih ohranit? v svoji bližini, da jim znova priljubite dom in posebno sebe z veliko večjo dobroto in zaupanjem, kot pa ste to imel} za potrebno doslej, še dolgih 14 dni imajo počitnice. Dolgo se vam zdi in če vam, tudi njim. Če pa jih imate radi, vam bo čas prekratek. Toliko si itaafe Se zaupati, na toliko vprašanj svojilT~oči še niso dobili odgovora od vas in tako radi bi vnm v teh ogroženih časih povedali, da vas imajo bolj radi kot kdaj koji in da s" boje za vas. O, če bi med vami in njimi padle vse pregrajel
Kako so preživeli praznike? Ali ste jim pomagali do tega, da so bili zanje spet enkrat lepo božično doživetje, polno krščanske vsebine? Najbrž pozabljate, da je tudi njihova duša tako neskončno globoka, da jo mora napolniti le božja neskončnost. Dokler jim ntete dali Boga, jim niste dali ničesar, kar bi jih zar-s utešillo. Saj ne mislim, da jim morate pridigati. Vi jim ga dajte tako, kot le vi znate: vodite jih k lepoti, dobroti in resnici življenja, tako mimogrede, z milino svoje besede in z nočjo svoje osebnosti. Samo ne ostanit? pri nekih nejasnih religioznostih, privesti jih morate prav k resničnim in konkretnim obljkam r.aše vere. Kako je sv. oče v svojem božičnem povoru vedno točnejše omenjal vlogo vere v l.odočem svetu, pa ne n."ke medle vernosti, am- j pak čisto določene vere v osebnega Boga, v Je- I
zusa Kristusa, v milost božjo, v Cerkev! Naša pot mora biti ista. V nobenem drugem imenu tudi za vaše drage otroke, pa naj so v ljudski šoli ali v srednji, ni odrešenja kakor v imenu Jezusa Kristusa. Pomagajte jim do njega, 6? ga je že kdo zabrisal v njihovih srcih; ohranite jim ga, če v to ime še verujejo. Samo nič pridigati, prosim, če ne znate, pa pomislite, kako bi vi rodi, da bi v takih letih kdo prišel k vam in kako bi sc vam zdelo, da bi moral govoriti.
V obljubljenem pismu za novo leto sein vas hotel še posebej opozoriti na prve petke in na vašo dolžnost Napisati sem vam hotel: »Ne vem, kdo naj jih zdaj med počitnicami pridobi,« sem nameraval zapisati, »če ne boste storili tega vi. Kdaj bi bila že vaša dolžnost, da jih vodite v cerkev, da pazite na njihove maše in spovedi, skratka, da jih vodite v najvažnejših stvareh za življenje.« Malo mi je žal, da sem zamudil pravi termin in vam tega važnega naročila nisem mogel sporočiti, malo pa sem vesel. Prvi petek je namreč za nam? in lažje presodimo. Kako smo storili svojo dolžnost. In res, ugotovljeno je. da je bilo tokrat mladine iz ljudske in srednje šole manj pri sv. obhajilu kakor je je bilo v decembru. To je sicer čisto naravno, saj med počitnicami šola ne mo re dosegati istega, knr izvrši lahko v času po. uka. Vendar pa mi je ta skušnja ponovno od krila izredno važno, ne posebno veselo dejstvo, da namreč dom svojo dolžnost glede _ verskega življenja otrok mnogo premalo izpolnjuje. Zelo se bojim, če prav tako malo morda n- nadzo. rujete nedeljske maše med počitnicam?, so vaši otroci zares šli ali ne; najbolj pa me skrbi, če ne bodo oni, ki jih je samo šola gnala k maši in spoved?, takrat ko šole ne bo več in bo nastopilo življenje, ostajali brez maše in spovedi. To se bo zgodilo povsod tam, kjer vi niste storili svoj? dolžnost?, ki začne že z otrokovo najmlajšo dobo. Kakšna odgovornost!
In s to besedo »odgovornost« bi rad zaklju čil to pismo. Naj Vam bo ta beseda v novem letu vedno živo pričujoča, pa boste s svojimi dragimi otroki vedno imeli dovolj zanimiv?ga dela, naj bo to med letom ali o počitnicah.
Upam, da vam bo Bog v novem letu naklonil več sreče in miru. Tega vam iz srca želi tudi prijatelj vaših otrok.
Iz Goriške pokrajine
»Dan mater© in otroka«. Dne 24. decembra, ko je vsa država obhajala »dan matere in otroka«, smo to pomembno in za rast naroda važno slovesnost praznovali tudi na Goriškem. V Gorici se je svečanost pričela ob 11 dopoldne v hiši fašja. Najprej je g. prefekt izročil dvojicama Jože Novak in žena Ivana iz Idrije ter Ivan Skodnik in žena Katarina iz Kanala, ki sta bili. letos izmed številnih družin obrtnega stanu v naši pokrajini določeni za slovesni sprejem pri načelniku vlade v Rimu, od njega velikodušno določeni nagradi. Vsak izmed obeh parov je dobil zavarovalno polico za 1000 lir, ki se glasi na ime najmlajšega sina, in denarno nagrado v znesku 6000 lir. Nato je bilo razdeljenih še mnogo manjših zneskov številnim družinam kot dar za poroko, ob novem krstu ali zaradi vzorne vzgoje otrok. Poleg nagrad v denarju so bile razdeljene tudi častne diplome. Slične svečanosti so se vršile tudi v raznih drugih podeželskih središčih n. pr. v Komnu, Kr-minu, Gradiški itd.
Adventne pobožnosti na Krasu. Posebna značilnost Krasa je, da so vasi med seboj precej oddaljene, lepo pa je, da so si hiše ene vasi zelo blizu druga drugi. Zato si na Krasu ni mogoče predstavljati tistih tajinstvenih procesij in svetilk, ki so v adventnih jutrih tako mikavne in očarljive zlasti v hribih. Vendar ima tudi na Krasu advent svojo poezijo. Tudi tu ljudje zgodaj vstajajo in hitijo po temnih vijugah v cerkev, ki je navadno zelo blizu. Ker imajo verniki manj truda s hojo in oddaljenostjo, zato, se mi zdi, se skušajo duhovno bolj potruditi. Kraševci uporabijo adventne pobožnosti zato, da res poskrbijo za svojo dušo. Malone v vseh cerkvah so v adventu še izredne pobožnosti s pripravo na adventno spoved, ki jo Kraševci, lahko rečemo, opravijo v polnem številu ko za Veliko noč. Zelo ganljivo je, da si zelo težko misliš pravega kraškega človeka, ki bi ne poskrbel, da bi se »božič«, mali Bogec, ne rodil tudi v njegovem srcu pri adventnem sv. ob hajilu. Spodbudno in lepo je videti najmlajše in največje, mlade in stare, može in fante pristopiti isto jutro k isti obhajilni mizi. Adventno skupno obhajilo je na Krasu bistveni del božičnega praznika. Kakor vsako leto so tudi letos sledile adventne spovedi in skupna sv. obhajila kar po j yrsti: v Kostanjevici, v Opatjem seiu, na VojšSici, i
Obiskovalcem ljudske kuhinje na velesejmu
Osrednje pomoino srediile sporoča: Vsi tisti, ki so dobili izkaznice, ki jih opravi-(ujejo do vsakodnevnega obeda v ljudski kuhinji na velesejmu od 1. januarja naprej, so od tega dne izključeni od vseh drugih podpor glede življenjskih potrebščin, katere so doslej morda uživali.
Dnevni obrok se lahko pouiije v obednici kuhinje ali pa ga opravičenci lahko tudi odnesejo s seboj na dom.
Cenik za zelenjavo in sadje št. 7
veljaven od 5. januarja 1942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje wne v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni.
Prva cena velja za prodajo na debelo, druga na drobno: Cesenj L 8.10, L 9.10; korenje (rdeči korenček) L 2.40, L 2.80; karfijola L 2.85, L 3.45; čebula L 2.20, L 2.80; solata (endivija, zobčasta in navadna) L 2.60, L 3.10; radič L 6.20, L 7; zelena L 2.45, L 2.85; špiiiača L 3.90, L 4.40; pomaranče
1.	skupine (Moro-Tarocco) 1. vrste L 5.65, L 6.65;
2.	vrsto L 4.90, L 5.75; pomaranče II. skupine 1. vrste L 4.80, 2. vrste L 5.70; 2. vrste L 4.33, L 5.10 pomaranče III. skupino (B;ondo) 1. vrste L 4.40, L 5.30; 2. vrste L 4.05, L 4.75; fige suhe v celofanu L 9.90, L 10.95; fige suhe v košaricah L 9.10, L 10.50; limone za komad I. vrste L 0.50, L 0.55; limone za komad II. vrste L 0.45, L 0.50; jabolka I. vrste L 5.95, L 6.85; jabolka II. vrste L 5.35, L 6.15; mandarine I. vrste L 4.45, L 5.25; mandarine II. vrste L 4.05, L 4.70; maroni L vrste L 6.20, L 7.75; orehi Sorrento L 13.45, L 15.45; orehi italijanski navadni L 11.50, L 12.20; krompir domač pri kmetu L 1, na trgu 1.30; krompir za seme pri kmetu L 1.50; krompir za seme ostalih vrst L 1.30.
Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, re-netke, mošanjčki, cbampagne, Grafensteiner, Deli-ziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Impera-tore, Abbondanz-a, Sergente, Annurche.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označlio blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun.
3.	Ta cenik mora biti izvešeo v prodajnih prostorih na dobro vidnem mostu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brea tare.
4.	Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5.	Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata.
6.	Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. s. št. 358.
Ljubljana dne 2. januarja 1942-XX.
Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI.
Rdeči križ sporoča
v Selih, v Gabrovici, v Jamljah, v Brestovici, v Pliskavici, v Velikem dolu, v Lipi, v Temnici in v komenski župniji, kjer je poskrbljeno tudi v podružnicah; po praznikih pa še v Škrbini in v Gor-janskem, ker gospodje spovedniki prej niso utegnili. Vse hvale vreden je požrtvovalni trud naših duhovnikov, ki v poznih popoldnevih romajo v določeno vas v spovednice in se vračajo domov kar ponoči, da ne zamudijo nobene zorniške sv. maše za svoje ljudi. — Kraševec.
Pošto naj dvignejo: Brišnik Anica. ur. na banski upravi, Bregant Pavla, soproga učitelja, Beltram Lojze, Benrič, Bitežnik Marjanka, dr. Ben-ko Leopold, višji svetnik dirk. žel., Bačnik Jožef, Cicilija Ivan, Čretnik Rozika, Ceinač Franja, Čer-ne Angfel, čeč Angela, Čuden Slavka. »Domoljub«, uprava, Erjavec France, šol. nadzornik, Frolich Oto, Grad Janko, Gračner dr. Jože, Hvalič Jožef, Habjančič Milica, Jeraša Janez, Janežič Julijana, Jemec J., Jovan Francelj, Jelen dr. Stanko, Ilešič dr. Svetozar, univ. prof., Itin Vladimir, Kramžar Julka, Kudiš 2iga, Kukec Marko, študent, Ko-ritzky Luce, ravnatelj, Kosmač Ela, učiteljica, Kol-man Drago, Kokalj Franc, Lukman Franc, Luznar Stane, Logar Ivan, Machera, Milica Maksimovič, Mikolič I., tovarnar, Mačej Zofija, Matoh Roza, učiteljica, Minatti Vilko, drž. nadgeometer. Namestnik Jožica, Orožen Rezi, Presečnik Stanko, štud., Perne Tončka, Prohinar Viktor, sodnik, Pod-lesek Joško, Polenec Anton, gimnazija, Pilili Ana, Pintar Slavko, trg. z železnino, Rus inž. Jože, Sitar Ada, Skapin Joško, Srečnik Ana, Šetina Avre-lija, Štrukelj Vinko, Špindlar Jožef, Škof Rudolf, profesor, Šubic Mirko, Thaler-Drenovec Franci, Vrčon Milan, Vagaja Božena, Venigerholc Milka, Vidmar dr. Jože, Vončina Pepca, Žnidaršič Vlado, Živkovič Čiro, Žerjav Minka, učiteljica, Zveza trg. združenj, Zupančič Silva, Zamik Alojz, veterinar, Zirman Albina.
V	tajništvu poizvedovalnega oddelka R. K. Tyrševa 11 naj se javijo: Lirapel Jernej, Kopčavar Janez, Dolinar Alojz, dr. Stanko Jelen, Janežič Ivana, svojci voj. ujetnika Kostanjška Alojza, Al-cea Gliangrossi, Jellinek Gustav, Kračun Zvonko, Trauner Julka, Rupnik J. Božidar, Humar Valentin.
V	počastitev spomina gospe Mavec Amalije so darovale stranke hiše Ljubljana, Ilirska ul. 8 100 lir.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Komisariatu
firedložil najvišje cene za tržno blago v Ljub-jani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2, št. 21-1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 5. januarja zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.30 lire, zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1 liro, zelnate glave na debelo 0.80; kislo zelje zeliarjev z obrtnim listom na drobno 2.50, kmečko kislo zelje na drobno 2, repa na drobno izpod 10 kg 0.75, repa na debelo 0.60, kisla repa 2, rdeče zelje 1.50, ohrovt 1.50, cvetača 3.20, brstni ohrovt 5, kolerabice 3, rumena koleraba 0.70, rdeča pesa 2, rdeči korenček brez zelenja 2.50, rumeno korenje na drobno 0.80, črna redkev 1.20, osnaženi hren 3, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30, petersilj 3, por 3, zelena 2.40, domača čebula 2; šalota 2, česen 25 glavic na kg 4 lire, otrebljena endivija 3.80, otrebljeni veliki motovileč 8, otrebljeni mali motovileč 12, domači njivski radič otrebljeni (cikorija) 4, suhi, v škafih in gredah siljeni radič 10 lir; mehka špina-ča 4.40:liter suhih bezgovih jagod 6, kilogram suhega šipka 8; kilogram suhega lipovega cvetja 20 lir. Domača jabolka I. vrste: kanadke, dolenjske voščenke, renetke (harbertova, šampanjska, landsberška, kasclska in Gaumannova)
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini — •
13. Predvečer
Janez kliče grešnike, da so umijejo ▼ reki, predeu začno delati pokoro. Jezus pride k Janezu, da ga krsti. Ali prizna, da je grešnik?
Besede so jasno. Prerok »je pridigal krst pokoro za odpuščanje grehov«. Kdor je prišel k njemu, je priznal, da je grešnik; kdor se pride umit, smatra, da jo umazan.
0 Jezusovem življenju od dvanajstega do tridesetega leta ne vemo ničesar — to so ravno leta grešno, vroče in sanjavo mladosti — in to jo vtihotapilo misel, da jo bil tedaj grešnik, kakor drugi, ali so smatral za takega.
Kar vemo o treh ostalih letih življenja. — ta so po besedah štirih pričevalcev najbolj pojasnjena, ker sc ljudje bolje spominjajo poslednjih dni in razgovorov rajnih — no daje nobenega znamenja za dozdevno domnevo grošnosti med lačeto nedolžnostjo in končno slavo.
V Kristusu ni mogla obstajati niti senca ll-preobrnitvo. Njegove prve besedo imajo isti naglas kakor poslednje: vir, iz katerega teko, jo bister od prvega dno, in na dnu nimajo motenj in zaloge zlih usedlin. Začenja t gotovostjo, odkritostjo, neomejenostjo, g priznanim ugledom čistosti, t občutkom, da ni ostalo za njim niti trohice madeža: njegov glas jo visok, svoboden, čist, melodiozna pesem, ki no diši po slabem vinu zabav in no kaže na tajno pokoro. Njegov jasen pogled, smeh in misel ni vedrina, ki sije izza oblakov po nevihti ali nečisto belina zore. ki nalahko prežene zločeste nočne senro. To jo čistost, v kateri je bil rojen enkrat samkrat in ostal otrok tudi v zreli dobi, čistost, prozornost, tišina, mir dneva, ki bo končal v noči, a se no bo zmračil prod večerom. To je večen in vedno enak dan, nedotaknjeno detinstvo, ki no zatemni do smrti.
Zahaja med nečistniko s prirojeno priproflto-stjo čistega, med grešnike s prirojeno močjo nedolžnega. med bolnike s prirojenim pogumom zdravega.
Spreobrnjenec je pa vedno na dnu svojo dušo nekoliko vznemirjen. Samo kaplja grenkosti jo ostala; lahna Renca nesnage, poskus obžalovanja ter hipna in bežna skušnjava razburjajo vnovič bolest. So vedno so vdaja sumu. da ni še popolnoma stekel starega človeka, da še ni uničil, temvef le onesvestil onega drugega, ki je bival v njegovem telesu; tolik,, je plačal, prenesel ln pretrpel za svoje zdravje, ki so mu zdi tako dragoceno, a tako krhko, da jo vedno t strahu, da ga spravi v nevarnost in izgubi. No ogihljo se grešnikov, a približuje so jim z občutkom neprostovoljne groze, s strahom, dasi pogosto ne priznava, da se znova okuži, s snninjn. da ponovno gledanje umazanosti, katero je tudi on užival, obnovi še strašnejši spomin na neznosno sramoto in vzbudi obup nad poslednjo rešitvijo. Nekdanji sluga ne zaupa zlepa slugam. *e postane gospodar. Kdor je bil ubožen. ni plemenit do siromakov. ko obogati. Kdor je bil grešnik, ni zmerom po pokori prijatelj grešnikov. Ta ostanek prevzetnosti, ki so skriva tudi v srcu svetnikov, primesi pobožnosti kvas očitajočega preziranja. Zakaj ne delajo, kakor je On delal? Pot podviga jo odprta vsem. tudi najbolj umazanim in oguljenim. Veliko je plačilo: Zakaj ostajajo tam doli, potopljeni v mračni pekel.
Kadar izpreobrnjenec govori svojim bratom, da jih spreobrne, ne more preko spominov na svojo skušnjo, svoj padec in svojo rešitev. Pri srcu mu je morda liolj zaradi uspeha, kakor iz napuhnjeno želje, da prikaže sam sebe za pravi navzoči primer milosti, za resnično pričo sladko rešitve.
Preteklost «e da tajiti, a no izbrisati. Ona cvete nezavestno v ljudeh, ki začenjajo življenjo z drugim rojstvom pokoro.
(Dalje.)
5 lir; II. vrsta: kosmači, zelenci, tafelčki, rožma-rinčki, carjevič 4 lire; III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 lire. Domači orehi na drobno 11 lir; orehova jederca prvovrstna 38 lir, orehova jedrca II. vrste 35 lir. Kunci žive teže 10 lir, jajca komad 1.75 lire.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papiriu. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah na prodaj vse tako blago, kakor je opisano v tem ceniku. Tako ne sme biti radič namočen, temveč suh, enako pa je prepovedano prodajati motovileč, če je med drobni motovileč namešan veliki. V takem primeru velja samo za veliki motovileč določena najnižja cena. Posebno pa opozarjamo, da prodajalke ne smejo hraniti blaga samo za izbrane kupovalke, temveč ga po določenih cenah dati vsem kupoval-kam na razpolago brez ugovora.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski.
Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe pri preganjanju verižništva in izkoriščanja prebivalstva. Spet pa opominjamo gospodinje, naj blaga nikakor ne plačujejo nad

Iz Trsta
Na bojišča v Marmariki je padel tržaški rojak, topniški podporočnik Alojz Ribolli. Komaj je končal vseučiliščne študije, je odhitel pod zastavo ter je bil prideljen na lastno prošnjo diviziji »Trento«, ki se je tako slavno borila na libijskem bojišču.
Tržačani žalujejo za zgodovinsko kavarno. Pol leta je preteklo, odkar je zaprta znana tržaška kavarna v palači Chiozza, ali kakor jo Tržačani popularno nazivaio »palača Portici«. V tej kavarni je bilo svoječasno v avstrijskem Trstu zbirališče tržaških iredentistov, pred njo in v njej so se vršile premnoge bitke z narodnostnimi nasprotniki. Dne 23. maja 1915 pa so jo demon-stanti zažgali. Lastnik je kavarno zaprl zaradi gospodarskih težav. Tržačane, ki zelo pietetno gojo spomine na preteklost, pa to dejstvo zelo boli. V javnosti so se zadnje čase pojavile zahteve. da se mora ta kavarna spet odpreti.
Lovska smola. V Visotjah se je pripetila huda nesreča, ki jo je zakrivila lovska neprevidnost. 36 letni posestnik Josip Kovači« je šel na lov. Ko je zagledal plen, je sprožil orožje, toda namesto da bi strel udaril spredaj iz puške, mu.je raznesel cev. Levico je lovcu čisto razmesarilo. Ponesrečenca 60 pripeljali v tržaško bolnišnico.
Služba trafik na dan sv. Treh kraljev v Ljubljani
V torek, 6. januarja, bodo odprte naslednje trafike:
Od 7 do 20: Kmetič, Celovška 54, Kregar, Dravlje 81, Zlatič, Tyrševa, kiosk (Strojne tovarne), Kolar, Predovičeva 12, šušteršič, Tovarniška 17, Zaje, Poljanska 11, Pokoren, Šmartinska 5, Podjed, Sv. Petra nasip 23, Juvan, Kolodvorska 35, štištaršič, Sv. Petra 7, Pugel, Miklošičeva 34, Me-lihar, Aleksandrova, kio6k-Tivoli, Sever, Šelen-burgova 1, Novak, Gosposka 11, Oblak, Sv. Flori-jana 38, Jerina, Gerbičeva 81, Mrvar, Tržaška, kiosk pri uri.
Od 7 do 13 pa bodo odprte: Pohar, Medvedova, kiosk blizu kol.; Piš, Zg. Šiška 115; Grego-rinčič, Stožice, kiosk, Tyrševa; Kovič, Zaloška 41; Mugerle, Poljanska, kiosk, križišče Potočnikove ulice; Kastelic, Ilirska 23; Šenk, Resljeva 24; Ku-šar, Sv. Petra 50; Kordiš, Gajeva 5; Prašnikar, Tyrševa 20; Dornik, Igriška 3; Čufar, Jurčičev trg 3; Pate, Krekov trg. kiosk; Velkavrh, Sv. Jakoba trg 9; Merjasec, Tržaška 64; Krča, Cesta v Rožno dolino, kio6k.
najvišjimi dopustnimi cenami, ker se bodo morale naposled gotovo tudi same prepričati, da je nadzorstvo vsak dan strožje in prcplačevanifi prepovedano z vso strogostjo.
fihoAne, novica
Koledar
Torej, 6. januarja: Sv. Trije kralji, razglašenje Gospodovo; Makra, devica in mučenica; Melanij, škof.
Sreda, 7. januarja: Valentin, škof; Teodor, »poznavalec; Julijan, mučenec; Lucijan, mučenec; Krispin, škof; Nicet, škof.
Četrtek, 8. januarja: Severin, opat; Teofil, mučenec; Erhard, škof; Maksim, škof; Pacijout, škof; Apolinar, škof.
Novi grobov!
-}■ Ferdfnand Vovko, delovodja mestnega vodovoda, znana in niarkantna postava, ki ga jo po njegovi telesni postavi in srčni dobrodušnosti vsakdo poznal ter cenil, je odšel v večnost. Pokopan je bil v ponedeljek 4. t. m. ob 4 popoldne. Naj počiva v miru božjem! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje.
+ Anton Kunslek, bivši trgovec, je odšel v večnost v visoki starosti 85 let. Pokopan je bil z Žal v ponedeljek 5. t. m. ob pol 5 popoldne. Mir in pokoj njegovi duši! Žalujočim svojcem, zlasti sinu g. Štefanu, knjigovodju v Stori, izrekamo ob tej izgubi svoje globoko sožalje.
■f Inž. Miiller-Petrič Ivan, višji svetnik drž. železnice v pokoju je izdihnil svojo dušo po kratki bolezni. Bil je blag in plemenit po 6vojem 6rcu ter zaradi tega splošno spoštovan. Pogreb bo v torek dne 6. t. m. iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Blag mu ostani spomin! Njegovim svojcem izrekamo 6voje sožalje.
+ Marija Trnkoczv pl. Zaszkal, vdova po lekarnarju, v Ljubljani spoštovana dama, je umrla in bo pogreb v torek ob štirih popoldne izpred evangeljakega pokopališča. Žalujočim družinam naše sožalje! Rajnici ohranimo hlncr spomini
-f- Frančiška černič, rojena Ahlin, vdova po stavbeniku, je zaspala v Gospodu. Pogreb bo v sredo dne 7. t. m. ob treh popoldne na domače pokopališče v Dravljah. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom izrekamo 6voje sožalje.
PH
ia
Oni dan je odličen univ. profesor v Ljubljani rekel, ko je prebral 11. štev lko
BOGOLJUBA
, Vsega sem pregledal in se prepričal, da ima res veliko zanimivega in tudi važnega Le zdi se mi. da ne pride - kar je zelo škoda - bolj tudi moškim v roke. Skušajte ljudi prenri-Čat\ da je ..Bogoljub" list, ki je moškim nujno potreben." Prepričajte se!
UPRAVA: LJUBLJANA, LJUDSKA TISKARNA
—	Po hudem mrazu južno vreme. Od severovzhoda prihajajoči mrzli val, ki je objel tudi naše kraje med božičnimi prazniki in je dosegel najvišjo stopinjo 30. decembra, ko je kazal toplomer —14.8 stopinj C po mnogih krajih notranjske celo —25° C ie popolnoma odnehal prvo nedeljo po novem letu. Nastopilo je južno vreme. Že v nedeljo se je živo srebro v toplomeru dvignilo nad ničlo in je ob 14. doseglo najvišje toplotno stanje +4° C. V ponedeljek zjutrai pa se je temperatura še zvišala in je bila ob 7. jutranja najnižja +5.4°. Barometer je v soboto kazal 774.3 mm, nato je v nedeljo začel naglo padati in je v ponedeljek zjutraj dosegel 765.5 mm. V nedeljo po polnoči je začelo lahno ro6iti. Občutljivi ombrometer meteorološkega zavoda je zaznamoval 1.1 mm padavin. Nebo je postalo zelo oblačno. V najkrajšem ča6u je pričakovati dež «H pa sneg.
—	Popravek. Tiskarski škrat je v članku ob 70 letnici slikarja Jame napravil napako, da je Jakopiču in Sternenu prisodil »čez osemdeset let«, kar je očividna napaka, saj je vrstni red starosti lepo poudarjen z naštevanjem »Vesel je v osemdesetih letih, Grohar bi jih imel 75, Jakopič in Ster-nen jih imata čez sedemdeset, katerim se je sedaj pridružil še Jama, mojster mojstrom«, kakor 6e omenjeni 6tavek mora pravilno glasiti. Sicer pa bomo o umetniku Jami več pisali ob priliki njegove razstave.
—	Sejem v Kostanjevici. Sejem za kramo, konje, govedo in prašiče bo v soboto na dan sv. Antona, 17. t. m., na Slinovcah pri Kostanjevici.
—	Strojniki, strojno osebje in kurjači iz Ljubljane in okolice bodo imeli svoj sestanek
na praznik dne 6. januarja (942 ob tO dopoldne v sejni sobi Pokrajinske delavske zveze, vhod iz Čopove ulice, poleg Rdečega križa.
—	Uradni telefonski imenik za leto 1942. Poštno ravnateljstvo objavlja, da se pripravlja izdaja telefonskega imenika za leto 1042 in da je zato treba vsaj do 15. januarja t. 1. pismeno prijaviti vse spremembe, ki se nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji izdaji imenika. Ako je bil kakšen vpis napačno natisnjen ali pa so bile medtem preimenovane ulice, naj izvolijo prizadeti naročniki to sporočiti Da ne bi bili v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventualne take spremembe. Prav vsak naročnik brez izjeme pa mora poskti italijanski prevod njegovega vpisa. Za tretjo in četrto uvrstitev znaša pristojbina 10 lir in se bo izterjala naknadno v gotovini. Vse te prijave naj naslovijo naročniki v Ljubljani na poštno ravnateljstvo (Uredništvo telefonskega imenika), nn deželi pa na pristojno pošto. Teh vlog zaenkrat ni treba kolkovati. ker se bo za tiste, ki so podvrženo kolkovini, izterjala kolkovina naknadno. Pojasnila se dobijo pri pristojni pošti, v Ljubljani pa tudi telefonično na štev. 42-06.
—	Kupčije s hišami In zemljišči. Nepremičninski trg je bil decembra lani primerno živahen. Zemljiška knjiga je v decembru zaznamovala 70 kupnih pogodb za vrednost 3,312.223 lir, ko je bilo novembra le 42 kupnih pogodb za vrednost 1,478.633 lir. Med večjimi kupčijami naj navedemo: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala Niku Krajcu in Matiji Krajcu, trgovcema v Grahovem pri Cerknici, nepremičnino vlož. št. 246 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št. 8 v Trdinovi ulici) za 1,020.000 lir. V likvidaciji se nahajajoča Zveza
šoferjev dravske banovino je odstopila »šoferskemu domu* v Ljubljani zemljiški parceli štev. 429/5 iu štev. 425/16 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 6&1 m'. Vrednost obeh parcel 40.000 lir. Veleposestnik Rudolf Normann iz Valp>va pri Osijeku je podaril hčerki nedl. Mariji Normannovi parcelo štev. 458/1 travnik k. o. Spodnja Šiška v izineri 1369 m'. Parcela je bila podarjena že novembra 1940 in cenjena na 235.000 din ali 89.300 lir. Kvadratni meter je bil nad 65 lir. Strniša Fran, posestnik in gostilničar v D. M. v Polju je prodal Katarini Gradovi, zasebnioi v Dragomlju pri Domžalah, 6tavbno parcelo štev. 835/2 k o. Slape (hiša in dvorišče) za 160.000 din ali 60.800 lir.
—	»Riba In voda v slovenskih pregovorih.« Pod tem naslovom sem priobčil v lanskem »Slovencu« dne 30. decembra št. 302 spi3 glede pregovora »Riba je v tretji vodi strupe, kakor ga je zapisal Valva-zor, češ da je ta pregovor slovenski, in sicer tretji glede ribe in vode. Včeraj pa sem dobil od g. A. S. iz Ljubljane pismo, v katerem mi poroča, da ta pregovor ni slovenski, ampak le prestava latinskega pregovora, ki se glasi: »Maledictus pieeis in tertia aqua« in da je še izpred Valvazorjevega časa, torej star še dosti več kot 300 let, kakor sem zapisal v omenjenem spisu Kakor mi piše g. A. S., je ta pregovor »iz refektorijev srednjeveških samostanov«, v katerih 90 imeli v srednjem veku še več in strožjih postov kakor dandanss. Ta pregovor, ki pa ni dobesedno prestavljen iz latinskega, je slišal Valvazor kje na svojih obilnih potovanjih po različnih deželah, saj je znano, da je prav veliko potoval, ali pa morda v katerem naših domačih samostanov, katerih je bilo takrat še več in v katerih se je gotovo večkrat oglašal, ko je nabiral gradivo za svoje znamenito delo. — S
—	Kapsule za lisice, fosforjeva zmes za vrane in jx>dgane, zastrupljena pšenica za miši — V6e sveže v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni se prično 7. januarja. Moderna največja stro-
Ijepisnica, 60 pisalnih strojev. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15.
Ljubljana
1 Škofova pridiga v stolnici. Na praznik sv. Treh kraljev bo ob pol 10 pridigoval prevzvišeni gosjKHl škof dr. Gregorij Rožinan. Po pridigi bo ob 10 daroval slovesno pontifikalno mašo ob asistenci gg. stolnih kanonikov. Vernikil Pridile v obilnem številu k prazniški pridigi svojega nad-pastirja, ki nam s toliko ljubeznijo in v tako vzvišeno preprosti besedi razlaga nauk betlehem-skega Deteta. Vernikil Pridimo in s svojo navzočnostjo se zahvaljujmo svojemu od Boga nam postavljenemu škofu za njegovo veliko skrb za naše duše. Naš škof govori, pridite, poslušajmo be. sedo, ki nam jasno kaže pot k Očetu, k Bogu!
1 Enosmerni promet je urejen med Čevljarskim mostom in Novim trgom ter Bregom, tako da morajo vsa vozila in kolesarji s čevljarskega mosta voziti po Jurčičevem trgu in Čevljarski ulici na Novi trg ali Breg, z Novega trga in Brega morajo pa voziti po ožini med Medenovo hišo in bregom Ljubljanice na Čevljarski most. Prometna znamenja, ki opozarjajo na to zelo potrebno ureditev prometa, so že postavljena ter opozarjajo vso voznike in kolesarje na enosmerno vožnjo, da ne bo nesreč in neprijetnosti zaradi nepravilne vožnje.	>
1 Za mestno reveže je nakazala tvrdka Šo-štarič, Petan & Erker z Resljeve ceste 20 tudi letos ob Novem letu 500 lir; v počaščenje spomina ge. Lavre Krek je podaril 100 lir gospod Lavosl. Schvvendtner, knjigarnar v Prešernovi 3; v počastitev spomina svoje mame sta podarili 250 lir gdč. Ljudmila in Milena Erjavčevi. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Hišni posestniki, ki še nimajo napeljanega plina v vsa stanovanja svojih hiš, se sedaj lahko poslužijo lepe prilike, ki jim jo nudi mestna plinarna v proslavo 80-letnice svojega obratovanja. Mestna plinarna bo namreč napravila v štiri vsaj štiristanovanjske že dograjene hiše plinsko napeljavo za kuhinje in kopalnice skoraj brezplačno, če 6e hišni gospodar pravnoveljavno zaveže, da bo 60 mesecev plačeval plinarni od vsa-kesa stanovanja 15 lir, in sicer od tistega meseca dalje, ko bo plinska instalacija narejena in če. se sedanji najemniki stanovanj prijavijo za rabo plina. Pismene prijave s sopodpisanimi najemniki stanovanj, naj hišni gospodarji vlože do 15, januarja letos.
1 Prevozi t ljubljanskimi reševalnimi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna postaja spet opozarja, da prevaža samo bolnike, nikakor pa ne more prevažati tudi zdravnikov ne glede na čas, kar je zaradi splošnega pomanjkanja pogonskih sredstev in gum pač utemeljeno in tudi slehernemu razumljivo. Samo v res nujnih primerih kličite mestni reševalni avtomobil edino za prevoz bolnikov!
1 Služkinje priredijo svojo božičnico in sicer danes na dan sv. Treh kraljev, 6. t. m. ob 5 popol-
dne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. Sjx>red prireditve: božični govor, petje, igra »Križev pot našega dekleta«. Vstopnice se dobe v trgovini Sfiligoj (Frančiškanska ulica) in na dan predstave. Vsi iskreno vablejni!
1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, bo razdeljevala razpoložljiva živila za mesec januar 1942 po vrstnem redu z začetno črko
A—D dne 7. januarja;
E—G dne 8. januarja;
H—J dne 9. januarja ;
K dne 10. januarja;
L—N 12. januarja;
O—R dne 13. januarja;
S—T dne 14. januarja;
U—Ž dine 15. januarja. V ponedeljek, dne 5. t. m. bo prodajalna zaradi inventure zaprta!
1 Prihodnji komorni koncert, ki bo 9. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, je posvečen sonati, Priznana naša umetnika, pianist Anton Trošt in violinist Jan Slaie, ki sta združena v Ljubljanskem komornem duetu, bosta izvajaila tri sonate in sicer najprej klasično delo velikega Beethovna op. 12. št. 3 v es-duru, nato delo priljubljenega Cesarja Francka v a-duru in k sklepu modernega komponista Respighija Sonato v h-molu. Sloves obeh nastopajočih umetnikov je pri nas tako utrjen, da nam bo njun koncert nudil izreden umetniški užitek. Zato ojx>zairjamo na njega. Začetek točno ob pol 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Praznično zdravniško službo bo opravljal od ponedeljka od 20 do srede do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska c. 15-11, telefon 32-84.
1 Vrtnarska predavanja pri Sadjarski in vrt narski podružnici Ljubljana I. V sredo, dne 7. t m., predava g. mestni vrtnarski asistent Franc Pirnat o »Zgodnjespomladanskem delu v zelenjad nem malem vrtu« (priprava prvih toplih gred, najzgodnejše setve v topli gredi in na prostem). Začetek točno ob 18 (šestih) zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 Danes popoldne točno ob pol 5 zadnja pred stava prekrasne Gregorinove božične igre »Kral, z neba«, ki je že petkrat napolnila frančiškansko dvorano. Vabimo vse, ki si še niso ogledali te krasne igre. Pridite, ne bo vam žal! Pripeljite tudi svoje otroke! Vstopnice si pa preskrbite že v predprodaji od 9 dopoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Cene vstopnicam za to zadnjo predstavo smo znižali tako, da je vsakomur mogoče ogledati si to prelepo božično igro.
1 Simfonično delo skladatelja L. M. Skerjanca bo v posebnem izrezu prikazal prihodnji koncert Glasbene Matice v ponedeljek, dne 12. januarja t,
Sveia nož v gorah
Sleherni človek doživi samo enkrat svoj božič glede na najbolj notranje dogajanje. Ta bo imel svoj božič te vrste v otroških letih, oni v dneh svoje prve ljubezni. Jaz pa se moram vselej, kadar se bliža božič, sjiomniti tistega velikega b.ožičnega čudeža, ki sem ga bil deležen pred več ko dvajsetimi leti. Čudež pa ne pade z neba z zvezdami, ampak je pri slehernemu človeku. Potrebno je le, da odpreš oči.
To je bilo še v tistih časih, ko so ljudje še zijali za teboj, če si se šel v hribe smučat. Na športnih prostorih so bile še sanke na prvem mestu. K tistim pa, ki so si želeli h ribo osvojiti s smučmi, sem spadal tudi jaz s svojim tovarišem. Ta je prišel pome k meni na dom vprav tisti dan pred svetim večerom. To je bilo nekaj najbolj groznega, kar sem sploh mogel zahtevati od svojih staršev. Bodi ta ali oni dan so me pustili v hribe, tocla božič je pa praznik, ko spada človek k družini. In ko sva midva, mlada človeka, dejala, da spada človek o božiču k Bogu, sta se oče in mati prestrašila najinih besed.
>S smrtjo boš poplačal svojo lahkomiselnost!« mi je zagrozil oče.
»Nobenega božiča ne bomo imeli doma,« je zavzdihnila moja mati.
Zjutraj pred svetim večerom pa sva midva le odšla. Kakšen mir je bil vsepovsod! Niti sapica ni zavela čez njive. Tanka snežena plast, ki je pod njo vabila rjava prst, je bila raz-jirostrta čez doline. Toda ozračje je dišalo po snegu. Vendar se nisva bnl« megle, ki so jp zgostila, čim višje sva se vzpenjala, ampak ampak sva se držala kažipotov. Vedela sva, da
bova čez štiri ure dospela do planinskega doma, kjer sva hotela obhajati svoj sveti večer.
V gozdu je pozimi večno brnenje in pozvanjanje. Zamrzle veje udarjajo druga ob drugo, najtišji veterc se oglaša ko pesem. Posamezne skladanice skalovja so bile ko srebrne prižnice. Potem se odpro vrata v stolnico in človek stopi v nebeško svetlobo.
Prispela sva na vrh grebena. Za hip je bilo še vse jasno pred nama. Videla sva naše gore in izgovarjala njih imena. Tedajci pa se je nebo zastrlo z oblačnim zastorom. Obstala sva v megli ko v luči, ki je zmrznila.
Ali sva bila na pravi poti do planinskega doma, ali pa sva krenila napak? Nič nisva vedela. S smučmi sva drsala po snegu, pod njim je bilo skalovje. Snega je bilo več ko za dva metra.
Tedajci sem začutil sneg na ustnicah. Spočetka so bile le posamezne snežinke, potem pa je začelo snežiti, ko da se mora izprazniti ves tisti velikanski oblak. Nič več nisva videla poti. Trepalnice so bile težke od snežink. Ko da bi morala biti pokopana, tako neslišno je v večnenm ritmu padal sneg na naju. Zaradi meglenega odseva je bil videti ves črn.
Zdaj sva se zavedela, da sva zašla, a nobeden od naju ni tega spregovoril. Zmeraj težje sva rinila navzgor. Nobenega človeka ni nikjer, nobenega glasu, le tisto večno, smrtonosno curljanje gostih snežink. Noge so nama bile težke. Sapa je zastajala, znoj se je zbiral na čelu. Vedela sva, da sva zašla. Začela sva vpiti. Slišala sva svoje krike, pa niso segali nikamor v daljavo. Sneg jih je zadušil. Vedela sva, da se bo zdaj zdaj znočilo. Utrujena sva bila, pa sva zavila v stran. Čez pol ure sva videla sjorl, V krogu sva tavala okoli. Nevarnost je grozila.
»Ali bi molil?«
S	SL^
	
j.	
ifi^Vi	HM
	£ f \
	^JjjjOL
	
DNEVNIK PALČKA
oOriianika
Sicer pa, ko boste prebrali moj dnevnik, boste sami sprevideli, kdo sem. Da sem jeko hraber, ve vsakdo, najbolj pa doktor Zdravko Lečnik. Kolikokrat sem ga rešil iz rok Indijancev pa Kitajcev! To junaštvo mi vsi zafidajo
in me blatijo, češ da sem se zbal navadne muhe! In da sem bežal pred hroščem! Takele mi govorijo ti figarji! Sicer pa mislim, da tisto ni bil hrošč, ampak je bil nosorog. Ker pa ni moja navada, da bi se bahal in pričkal, se mi res ni ljubilo dokazovati, ali je bil hrošč ali nosorog.
»Zakaj?«
»Ker je božič.«
»Toda Bog naju ni poslal v sneg!«
»Zaupajva, huda nama predel«
Nič misliti I Morala sva iti dalje. Saj sva bila mlada, do jutra bova vendar zdržala! S seboj sva imela jabolka in kruh. Da le ne bova omagala!
Segla sva si v roke. Potem sva začela tekmovati z usodo. Spustila sva se po grebenu niz-dol. Lahko, da pridrčiva v kako vodo, a če je voda, potem je tudi dolina. Sledila sva svojo nebrzdano voljo, da naju ne sme premagati utrujenost, ne bolečina ne skrb in strah. Spet sva se vzpenjala navkreber, nato spet nizaol. Že zdavnaj je bila noč krog naju. Bila sva izven vsega časa. Tekmovala sva s smrtjo. Padel sem v sneg in nisem mogel dalje. Ledenomrzlo jabolko pa mi je dalo spet nekaj moči. Tedaj sem se sj>omnil očetove grožnje. Ali bo imel on prav?...
Notranji mraz me je spravil spet na noge. S slepim prepričanjem, da sem močnejši kot oče, sem vlekel prijatelja za seboj.
Čez pol večnosti sva vštric drčala. Zaslišala sva neki glas. Pes je zalajal Resnično, globoko spodaj pod nama se oglaša pes. Objela sva se. S snegom sva si drgnila obraz in roke. Kri je spet oživela. Potem sva drčala skozi meglo mimo skal in dreves, kot bi bila mesečna. Nenadoma se je kot začarana pojavila hiša pred nama. Rešena sva bila.
Lira je bila že deset. Vprav lučke so prižigali v hiši. Gospodinja je dejala. »Zdaj se je pa zjasnilo in vse nebo je polno zvezd.«
Ko sva prišla domov, sva vedela, da nama bo ta božič ostal v spominu za vse žive dni. In v spominu: da ie sveti večer praznik domače hiše in da človek premaga vse, če ima trdno voljo in mlade močL
L Spored tega koncerta je posvečen izključno orkestralni glasbi skladatelja L. M. Skerjanca, čigar delo v področju simfonične glasbe ej postalo posebno pomembno v zadnjih letih. Koncert za klavir in orkester, ki je bil prvič izvajan meseca julija minulega leta s solistom Antonom Trostom, je že ob krstni izvedbi doživel nedeljeno odobravanje in spontano navdušenje. Na koncertu dne 12. t. m. bo to delo doživelo svojo drugo izvedbo, prav tako s solistom rektorjem Antonom Trostom, čigar igra predstavlja nedvomno višek slovenske piani6tične reprodukcije. Na tem koncertu pa bosta doživeli kretno izvedbo Skerjančeva Tretja simfonija ter Dramatična uvertura, dvoje novih, v letu 1941. komponiranih del. Na 6infonični koncert Glasbene Matice, ki bo v veliki Unionski dvorani 12. t. m. točno ob pol 7 zvečer, že danes opozarjamo. Pred-prodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Stanovanjske odpovedi v letu 1941. Z oktobrsko uredbo 1. 1940. odrejene omejitve stanovanjskih odpovedi so imele v letu 1941. primeren vpliv, da hišni lastniki niso najemnikom tako naglo in pogostokrat odpovedovali stanovanj, kakor je bila praksa druga leta pred to uredbo. Sedaj mora nišni gospodar pri sodni odf>ovedi navesti utemeljen vzrok, zakaj odpoveduje stanovanje, ko poprej ni bilo potrebno in je v vlogi zadostovalo, da je odpovedujoča stranka navedla le rok za izselitev. Okrajno sodišče,, ki je pristojno za sodne odpovedi je lani zaznamovalo 1195 stanovanjskih odpovedi, predlanskim jih je bilo 1743. Da je bilo 1. 1940. doseženo višje število odpovedi, je glavni vzrok v dejstvu, da je mestna občina ljubljanska 1. 1940. podala izredno mnogo odpovedi, ki so se v prvi vrsti nanašale na odstranitev raznih mesarskih in drugih stojnic na Vodnikovem trgu, ko 6e je občina odločila za zidanje moderne 6tavbe ob Ljubljanici. Lani 60 hišni gospodarji v 90% primerov odjjovedali stanovanje zaradi neplačane najemnine Mnogo primerov je tudi bilo, ko 60 gosp>odarii odpovedovali, ker je stranka delala nemir v hišah in kršila hišni red ali pa je 6ejala med družinami prepir in zdraho. Nekateri gospodarji pa so bili prisiljeni stanovanja odpovedati, da 60 lahko spravili svojce, došle v Ljubljano, pod 6treho. Okrajno sodisče je mnogo odpovedi zavrnilo, ker mi60 bile po zakonu in po uredbi o zaščiti stanovanjskih najemnikov utemeljene.
1 Kitarski pouk. Glasbena šola »Sloge« je dobila f>oleg prof. Preka novo učno moč. Vpi6 za zamudnike do poteka počitnic.
1 Slovesno umešcenje novega kanonika. V ponedeljek dopoldne ob 10. je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v stolnici slovesno umestil novega ljubljanskega kanonika g. dr. Janka Kraljica.
1 »Cvrček za pečjo« je odlična komedija, ki slovi zaradi svoje izredno globoke vsebine in velike mere čistega humorja. V nedeljo 11. t. m. bo ponovitev v »Rokodelskem odru«. Zaradi veliktga povpraševanja 6i nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10. do 12. in 2 uri pred predstavo. Med odmori godba. Začetek točno ob 5. jx>p.
Cerkveni vestnik
Cerkvena glasba v stolnici na sv. Tri krr,-Ije. Na praznik sv. Treh kraljev se bo v stolnici pri slovesni škofovi maši izvajala nova Kimovčeva maša »Lepi hlevček Betlehem«, katero je skladatelj posvetil prevzv. g. škofu. Vso mašo preveva pristno dom&če božično razpoloženje, ker je zložena po motivih slovenskih iudskih božičnih pesmi. Osnovo tvori znana
položenje, ker je zložena po motivih slovenskih ljudskih božičnih pesmi. Osnovo tvori znana »Lepi hlevček Betlehem«, s katero prične takoj Kyrie, pa se njen motiv prepleta še po vseh drugih mašnih delih. Poleg te pesmi je skladatelj porabil še druge: Riharjevo Zveličar nam je rojen zdaj (Qui tollis peccata v Glorii), Poslušajte, vsi ljudje (Čredo in fuga), Kaj se vam zdi, pastirci vi (Et incarnatus in Benedictus), Sveta noč (Sanctus) in prekmursko božično (Ag-nus). Kompozitorna obdelava je prav zanimiva, nasičena z bogato harmoniko in opremljena s pestro in dobro odtehtano instrumentacijo. — Učinkoviti so zlasti številni kontrapunktični odlomki, katerih vrhunec je mogočna, na široko razpletena fuga na koncu Čreda (ki se pa to pot žal še ne bo izvajala). Tako bo ta maša preprostemu poslušalcu zvenela po naše, božično, obenem pa bo tudi izobraženemu poslušalcu nudila dovolj glasbenega užitka.
Sv. Trije kralji so s svojim nenadnim, nekoliko romantičnim nastopom ob rojstvu našega Odrešenika navdahnili naše najboljše cerkvene skladatelje, da so nam podarili prave bisere slovenske cerkvenoglasbene literature. — Tako bomo slišali Riharjevo: Prisvetil je veseli dan (ob slovesnem škofovem vhodu), Foerster-jev gradual, Kimovčev ofertorij in na koncu maše Premrlovo: Razglašenje gospodovo.
Vse skladbe bo spremljal operni orkester.
Lekarne
Notno sluibo imajo lekarne: v torek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 m mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. — V sredo: dr. Piccoli. Tyrševa c. 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47.
Še enkrat se ozrimo nazaj
na športne dogodke preteklega leta
Kratek pregled zimskoSportnih dogodkov preteklega leta smo podali že v torek. Za danes le sekaj spominov na pomembnejše dogodke, ki bodo vpisani v slovensko športno kroniko pod letnico 1941. Začeti moramo tam nekje v pozni sezoni, ko smo imeli v septembru in oktobru nekaj prvenstvenih prireditev in ko so se iliri-janski plavalci prvič pojavili v rimskem plavalnem bazenu, atleti Ljubljanske pokrajine pa na mednarodnem mitingu v Milanu.
Nekaj tednov po domačem plavalnem prvenstvu, na katerem ni bilo »svetlih točke, razen
naslov slovenskega prvaka. Ob znani podutiški progi se je zbralo več tisoč gledalcev, ki M z zanimanjem sledili dirkalcem, ki so blikovito podili svoja kolesa in se borili za vodstvo. Med juniorji, ki so vozili na 48 km, je zmaga! Lado Berlič, član SK Edinstva, s časom 1:28:34.4. — Seniorska proga je znašala 80 km. Prvi je bil Franc Abulnar (Edinstvo) e časom 2:41:21.4. Ob tej priliki so prejeli zmagovalci nenavadno lepa dariia, prireditev sama pa je imela dober propagandni uspeh.
Manj sreče so imeli nogometaši. Po daljšem
sodelujejo ljubljanski klubi: Ljubljana, Hermes. Mars, Jadran, Svoboda in Gralika ter novomeški Elan. Začetek prvenstvenega tekmovanja je bil precej zanimiv. Počasi pa so se enajstorice znašle, v ospredje je prišla tekmovalna podjetnost med Hermesom in Marsom, pa med Jadranom in Svobodo, prijatelji igre na zelenem polju so začeli spet prihajati na igrišča, vmes pa jo posegel prvi sneg, ki je prekrižal račune tistim, ki bo obetali domačemu nogometu boljše dni. Z nastopom zime se je večina športnikov začasno poslovila od veselega udejstvovanja na igriščih in plavališčih. Tu pa tam so oglasijo le Še igralci namiznega tenisa, o katerih pa smo poročali že nedavno.
Ko zaključujemo to kratko poročilo o športnem udejstvovanju v preteklem lotu, želimo vsem slovenskim športnim organizacijam, kakor tudi
obilne udeležbe na vseh progah, so dobili Iliri- prerekanju in posvetovanju se jim je končno le i posameznim tekmovalcem, veliko srečo v novem
inni nrtvnhil/. ,9 v Rim Krt cmn tim nji kolo- I ______' t _ ___i______!,; ,____X* u____ 1. -1 —: I lat,. I
jani povabilo za v Rim. Ko smo jim na kolodvoru želeli srečo, smo se resnično bali, da ne bodo mogli pokazati vsega, česar so sposobni, zakaj vabilo je prispelo precej nenadoma in pozno, ko je večina plavalcev že prenehala s treningom. V nedeljo. 21. septembra zvečer smo zvedeli, da so se podjetni Ilirijani dobro odrezali. Žižek si je priboril kar tri zmage: na 200 metrov (2:23.5). 400 m (5:25) in 1500 m (21:15.2). Mnogo obetajoči Močan je bil drugi v prostem slogu na 400 in 1500 m. Mihalek četrti na istih progah, Pelhan pa drugi v plavanju na 100 m prosto in 100 m hrbtno.
Istega dne, ko so se slovenski plavalci predstavili rimski publiki, so nastopili naši atleti na mednarodnem mitingu v Milanu. V metanju kladiva se je kosal inž. Stepišnik z italijanskim prvakom Taddijem, za katerim je sicer zaostal za pičla 2 m, dosegel pa je častno mesto z rezultatom 49.05 m. V posebno hudi konkurenci italijanskih in madžarskih tekačev je nastopil Z. Košir v teku na 1000 m. Med drugimi športnimi odličniki so bili na startu Lanzi, Dorascenzi in Szabo. Košir se je boril vnetejše kot sploh kdaj in je postavil nov slovenski rekord 2:28.2. kar je bilo dovoli za tretje mesto in ze presenetljivo zmago nad znanim Madžarom Szabojem.
Najlepša lahkoatletska prireditev v Ljubljani je bil atletski troboj med Ilirijo, Hermesom in Planino. Ko smo videli v Stadionu zbrane vse ljubljanske atlete, je padlo v oči. da so v strokovnem pogledu pravilno sortirani in spezializi-rani: med metalci smo videli samo postavne fante in može. ki imajo naravne sposobnosti za dobre rezultate v disku in kopju, kladivu in krogli; med tekalci na srednje in dolge proge smo opazili izdelane vitke postave, ki se le malo razlikujejo od atletov mednarodnega slovesa. Kar pa je glavno, tekmovanje je bilo napeto in zanimivo, kar je redek pojav v naši atletiki. Po hudi dvodnevni borbi si je priborila Planina prvo mesto s 146 točkami, Ilirija drugo s 135 in Hermes tretje s 113 točkami.
V tabelo slovenskih atletskih rekordov smo vpisali pod lansko letnico osem novih rekordov: štiri je dosegel Košir v tekih na srednje proge, tri štafete Planincev, enega pa štafeta ljubljanske univerze.
Zadnjo nedeljo v septembru so porabili tudi kolesarji za svojo praznično prireditev: dirke za
posrečilo, da so ustanovili domačo ligo, v kateri letul
Na Korotanovem turnirju so zmagali Hermežani
Najboljši med seniorji je bil Marinko, med juniorji pa Potočnik
Ljubljana, 4. januarja. Letošnje športne sezone niso otvorili smučarji ali drsalci, temveč igralci male bele žogice. SK Korotan je priredil danes na Rakovniku lep turnir namiznega tenisa, katerega so se udeležili najboljši igralci Ljubljanske pokrajine. Uspehov turnirja ne moremo primerjati z onimi iz starih dobrih časov, vendar je bilo dovolj zanimanja in veliko borbenosti.
Salezijanski dom na Rakovniku se je tekom let razvil v važno slovensko športno postojanko. V bližini zavoda so uredili lepo nogometno igrišče, zadaj za cerkvijo imajo strmo pobočje za smučanje, sto korakov naprej pa naravno drsališče, ki je bilo tudi danes polno vnetih drsalcev. Ko sem se približal veliki obednici zavoda, sem slišal že od zunaj živahno pik-pokanje, ki je spominjalo na mlatiče. Namesto copcev so imeli v rokah male loparje, s katerimi so udarjali drobno belo žogico s polja v polje. Pri mizi sta bila ravno Marinko in Lakner.
Dvorana je bila polna mladih igralcev, Iti so napeto zasledovali enakomerno poskakovanje bele žoge, ki je bliskovito skakljala čez mrežo. Igro je vodil Marinko. Tempo je bil nenavadno živ, udarci ostri, da jim je Lakner komaj sledil. Marinko je podjetno skakal ob mizi, Lakner pa se je odločil za defenzivno tehniko. Marinku se je poznalo, da je nenavadno nadarjen igralec, ki pa zadnje čase ni v formi. Kljub temu, da je bila ves čas iniciativa v njegovih rokah in kljub temu, da je bil očitno boljši, je moral po končani igri čestitati svojemu nasprotniku, ki je partijo dobil.
Potem so nastopili Bradeško, Djinovski, Bogataj in Merala. Simpatije gledalcev so bile na strani Bradeška, ki ima vse pogoje, da se razvije v prvorazrednega tekmovalca. Stilno je ugajal tudi mladi Bogataj. Tudi tokrat smo se prepričali, da je namizni tenis šport, ki zahteva bliskovito odzivnost in spretnost. Igralci so se pošteno znojili, kar se zdi tistim, ki namiznega tenisa še niso videli, komaj verjetno.
Odziv s strani tekmovalcev je bil prav dober. Igrali so dva dni zaporedoma in končno
Gledališče	_____________________
Drama: Torek 6. jan. ob 14.: PetTČkove po- prišli do finalnih tekem, ki so dale sledeče 6lednje 6anje. Izv. Mladinska predstava. Zelo zni- ''
žane 'cene. 'Ob 17.30 Rokovnjači. Izven. — Sreda 7. jan. ob 17.30: Rokovnjači. Red A.— Četrtek 8. jan. ob 17.30: Dom. Red Četrtek. — Petek 9. jan. ob 17. Hamlet. Red B. — Opera. Torek 6. jan ob 17. Prodana nevesta. Izven. — Sreda 7. jan. ob 17. Seviljski brivec. Red Sreda. — Četrtek 8. jan. ob 17. Prodana nevesta. Red A. — Petek 9. jan. Zaprto.
Radio Ljubljana
Torek, 6. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba, vmes 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert pianista Orazia Frugonija. — 12.40 Ljubljanski šramel kvartet. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavne ga Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester EIAR-ja in komorni zbor pod vodstvom D. M. Šijanca: Božična glasba. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Mali orkester pod vodstvom Vaccarija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Polifonična glasba: izvaja Schola Cantorum florentinskega seminarija pod vodstvom Dona Domenica Bartoluccija. — 17.35 Komorna glasba. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini.
—	19.40 Koncert kmečkega tria. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Pisana glasba. — 20.45 Lirična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Viktorja de Sabata. V odmoru pogovor v slovenščini. — 22. 45. Radijska poročila.
Sreda, 7. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Sekstet Jandoli. — 12.35 Miloš Ziherl igra na saksofon. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Godba Kraljevega letalstva pod vodstvom Alberta de Miniella.
—	13.50 Plošče. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester Cetra pod vodstvom Angelinija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17. 15. Kvartet Jožek in tercet sester Stritarjevih. — 19.00 »Parliamo l'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Na Donavi, glasbena fantazija. — Orkester pod vodstvom Petralia. — 21.20 Koncert sopranistke Nade Stritar in baritonista Mirka Premelča. — 21.55 Novice v slovenščini. — 22.05 Adamičev jazz. — 22.30 Koncert klasičnega tria. — 22.45 Radijska poročila.
Poizvedovanja
Zgubil se je pes, »špic«, bel, sliši na ime Bobi. Vrne naj se proti nagradi na naslov: Ivanuš, Sv. Petra nasip 37.
Zgubila sem ročno torbico, v kateri je bila knjižica za meso, denarnica s 50 L in % kg surovega masla, na poti od Kongresnega trga, Nunska ulica, Ulica Josipine Tunograjske do Erjavčeve ceste 9. Pošten najditelj naj jo vrne Erjavčeva c. 9 proti nagradi.
Zgubila sem v nedeljo, dne 4. jan., na poti od cerkve Srca Jezusovega do cerkve sv. Jožefa rožni venec iz rožičevih pečka. Križec ima vdelane relikvije. Prosim poštenega najditelja, da od da rožni venec v npravništvu »Slovenca«.
Moška zapestna ura 6e je zgubila, vrne naj se upravi »Slovenca« proti 250 liram nagrade.
Dne 9. decembra 1941 sem zgubila damsko črno rokavic«?. Pošten najditelj naj jo odda na naslov Slivšek Marija, Blciweisova c. 50, Ljub ljana.
Prosim gospoda, ki je 24. decembra pobral na stopnišču Sv. Petra c. 55 zlat križec in uhan, j naj ju odda tam pri g. Korošcu. Proti nagradi. |
izide:	.	.....
Juniorji: Sodniškemu zboru se je prijavilo 16 tekmovalcev. Do semifinala so se pritqlkli Potočnik, Bec, Gale in Purkart. V končni borbi je Potočnik premagal Galeta z 2 :1 in tako postal juniorski prvak prvega letošnjega turnirja. Zmago Potočnika so sprejeli navijalci Koro-tana z burnim aplavzom. Drugi je bil Gale (Mladika), tretji Bec (Mladika), četrti pa Purkart (Korotan).
Moštva: Za konkurenco moštev so se prijavile sledeče ekipe: Hermes, tri moštva Koro-tana, tri moštva Mladike in Slavija. V semi-finalu je premagal Hermes prvo moštvo Mla-dikariev s 5 : 1, Korotan 1 pa je premagal Mladiko I s 5:2. Po daljšem odmoru se je pričela finalna bitka med Hermežani in Korotanci, katero so odločili Šiška rji v svojo korist s 5:4. Vrstni red moštev je bil sledeči: 1. Hermes, 2. Korotan I., 3. Mladika II., 4. Mladika I. V Hermesovem moštvu so igrali Marinko, Bogataj in Djinovski.
Seniorji: Za naslov seniorskega prvaka se je borilo 24 igralcev. Rutinirani Marinko je pokazal, da je še vedno nenadkriljiv mojster
drobne žogice.. V finalni borbi je potisnil nadarjenega Bradeška na drugo mesto. Rezultat je bil 2: 1. Tretje mesto je zasedel Bogataj, četrto pa Djinovski.
Double: Posebno lepa je bila igra parov, kjer sta se srečali precej izenačeni dvojici Marinko-Bogata j (Hermes) in Bradeško-Lakner (Korotan). Zmagala sta Hermežana z 2 : 1.
Organizacija turnirja je bila dobra, gledalci pa so bili zadovoljni, ker so videli nekaj res zanimivih točk. Posebne zasluge za športno udejstvovanje na Rakovniku ima g. Melhior Lilija, ki je požrtvovalni voditelj športnega udejstvovanja v zavodu in okolici.
Iz pogovora s prvakom Marinkom
Marinko spada med one vodilne slovenske športnike, katere je pošiljala naša zveza na razne mednarodne tekme. Z namiznim tenisom je pričel pred osmimi leti. Ko se je navdušil za igro z malo žogico, je treniral dve leti vsak dan. Kmalu je prišel v državno reprezentanco, v kateri je bil več let nenadomestljiv. Prccej sveta je prepotoval na raznih turnirjih, na katerih je navdušil izbrane gledalce s svojo inteligentno, borbeno in bliskovito hitro igro. Igral je v Badenu pri Dunaju, zatem v Pragi, Londonu, Kairu, Berlinu itd.
Sedaj je Marinko učitelj v škocijanu pri Mokronogu. Ko sem mu v odmoru čestital k lepi igri, sem ga vprašal, kje in kako trenira.
»V zadnjem času ne more biti govora o resnem treningu. Dokler sem bil v Ljubljani, sem veliko igral, sedaj pa samo še na turnirjih. V škocijanu, kjer sem učitelj, nimam niti mize niti partnerja...«
Potem je pripovedoval simpatični učitelj o svojih spominin na mednarodne turnirje. Marsikdaj ga je igra izmučila do onemoglosti, čeprav nima navade, da bi s previdnostjo zavlačeval igro. Po njegovem mišljenju je namizni tenis prav tako naporen šport kot vsi drugi. Ne gre za drobno žogico, ki jc res navidezno neznatna, pač pa za hitrost in vztrajnost. Ena sama igra v Pragi je trajala 7 ur. Zgodilo pa se je tudi, da je bila tekma 105 minut brez zaedtka. Lahko si mislite, da taka igra utruja. Prav zaradi defenzivnih igralcev so vnesli pozneje v pravila omejitev časa in sedaj ni več predolgih tekmovanj.
»Kaj sodite o našem teniškem naraščaju?«
»Moram priznati, da so dobri. Zlasti mi ugajata Bradeško in Bogataj, ki ima tpo mojem mišljenju najboljši slog igre. škoda je le, da nimajo primernih dvoran, kjer bi trenirali. Dosegli bi pa lahko veliko. Vsi so prav za prav brez treninga in igrajo le na turnirjih.«
»Kako to, da ste zapustili šolo za telesno vzgojo?
»Bil sem res dva meseca v tej Soli, vleklo pa me je nazaj na deželo. Čeprav sem Ljubljančan, mi ni do mestnega življenja. Ničesar slabega ne bi mogel reči o šoli za telesno vzgojo, nasprotno, lepo je bilo, vabilo me je pa kljub temu nazaj med dobro kmečko mladino, do katere imam posebno vesel je.«
Potem so poklicali Marinka spet k mizi in pričel je z igro proti Bradešku. Lepo je bilo gledati tekmujočega učitelja, ki nima le ljubezni do svojega poklica, temveč tudi veliko smisla za športno propagando med mladino,
Roma vodi
v italijanskem drž. prvenstvu
Rim, 4. januarja. Danes eo odigrali po vsej državi in v vseh razredih 11. kolo državnega prvenstva. Vreme je bilo ugodno, udeležba občinstva pa prav zadovoljiva. Nekatere tekme je gledalo čez 20.000 gledalcev. Velik dan sta imeli danes rimska in benečanska enajstorica. Roma je igrala v Genovi in premagala Ligurio s 8:2. Malo tesnejši rezultat so dosegli Benečani na domačih tleh proti Fiorentini, ki je dobila v svojo mrežo 3 gole, nasprotniku pa je zabila enega. Tržačani so zdrknili danes z mikavnega prvega mesta, katerega so se naravnost krčevito držali, na tretje. Igrali so z Atalanto in končali brez gola. Tržaška publika si je sicer hudo vneto prizadevala, da bi pognala napad v prve linije, kar se je večkrat zgodilo, »zadetka« pa, ki kaj šteje, ni bilo. Triestina in Ata-lanta sta končali z 0:0 in tako so bili Tržačani ob dragoceno točko istočasno pa tudi ob prvo mesto na razpredelnici po 11. kolu. Težko jo bo nadoknaditi in težko verjetno je, da bodo kaj kmalu čitali ime svojega kluba na prestolu nogometne tablice.
Podrobni izidi v A razredu so bili naslednji:
V	Modeni: Modena : Na poli 1:0.
V	Milanu: Ambrosiana : Juventus 4:1.
V	Rimu: Lazio : Genova 1:1.
V	Livornu: Livorno : Bologna 1:1.
V	Genovi: Triestina : Atalanta 0:0.
V	Florenci: Venezia : Fiorentina 3:1.
Po enajstem kolu sta na čelu razpredelnice Roma in Venezia s 15 točkami. Triestina in Am-brosina jih imata 14, Torino 13, Atalanta in Li-guria 12, Lazio, Fiorentina, Juventus in Genova po 11, Livorno 9, Modena 8, Milan in Neapelj po 9, na repku razpredelnice pa je Bologna s 6 točkami.
V	B razredu se ni zgodilo nič posebnega, če izvzamemo nenavaden poraz Pise, katero je odpravila Padova s petimi čistimi zadetki. Podrobni izidi v B razredu so bili:
V	Vicenzi: Vicenza : Udinese 0:0; v Pratu: Prato : Fiumana 2:2; v Bariju: Bari : Lucchese 2:0; v Savoni: Novara : Savona 1:0; v Alessan-driji: Alessandria ; Siena 2:1; v Bustu: Brescia : Pro Patria 3:2; v Pescari: Pescara : Fanfulla 2:0; v Padovi: Padova : Pisa 5:0; y La Speziji: La Spezia : Regiana l:flt
Poedina moštva so dosegla doslej sledeče število točk: Bari 18, Vicenza in Novara po 16, Padova, Fanfulla in Alessandria po 15, Pescara in Brescia po 14, Spezia in Udinese po 11, Savona 10, Prato 9, Pro Patria, Siena, Reggiana in Pisa po 7, Fiumana 4, Lucchese pa 6.
Smuške prireditve v Garmischu odpovedane
V zvezi z akcijo za nabiranje smnške opremo za potrebe vahodnega bojišča je nemški športni vodja von Tschammer und Osten odpovedal vo-like mednarodne tekme, katere bi se morale vršiti začetkom februarja v Garmisch-Partonkirchenu.
Naredba von Tschammerja und Ostena ima sledeče besedi'o:
»Nemški šport je, sledeč klicu Fiihrerja, oddal vojski smuči in smuško opremo. Zaradi tega odpovedujem za to zimo predvidene smuške prireditve, tečaje, tekme, prvenstva — vključno za Garmisch-Partenkirchen predvideno svetovno smuško prvenstvo. Glede smuških prireditev Hitlerjeve mladine bodo sledila navodila državnega mladinskega vodstva. — Von Tschammer, državni športni vodja.«
Šport v kratkem
Hrvatski nogometaši se pripravljajo na veliko mednarodno tekmo, katero bodo igrali 18. t. m. proti nemški reprezentanci. Hrvatsko enajstorico bo izbral zvezni kapetan Čuvaj, kateremu je poverjeno tudi vodstvo tehničnih priprav.
Paavo Vierto (Finska), ki je dosegel lani na smuškem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo prvo mesto v 6muških 6kokih, bo branil 6voj naslov tudi letos v Ga-Pa.
Najlepše sanje vseh sanj
K današnjemu prazniku
Praznik sv. Treh kraljev nas spominja »pot na Kristusa-Kralja. Kar poje prerok, za njim pa Cerkev o Kristusu-Kralju. isto poje na današnji praznik: »Kralji iz Turza in otokov mu bodo prinesli darove, kralji iz Arabije in Sabe mu poklonili darila. In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili.«
Epifanija se imenuje v cerkvenem jeziku današnji praznik. »Razglašenje« provimo mi. Raz-glašenje — kaj je to? V modernem jeziku bi rekli: Agitacija, propaganda. (Saj je danes glavni praznik misijonske »Propagande« v Rimu.) Propagando so delali trije narodi za novorojenega »Kralja Judov«. Pred njimi so jo že delali pastirji, j<i so z veseljem pripovedovali, kaj 60 videli v hlevcu. Za njimi so jo delali oni, ki so ga videli pri krstu v Jordanu, in oni. ki so videli njegove Čudeže.
Propagande in propagatorjev hoče imeti tudi Krlatus-Kralj. To je umljivo. Vsaka dobra stvar I>otrebuje propagande — epifanijo, razglašenja. Soj imajo zdaj že posebne ministre za propagando. Pa bi Kristus-Kralj ne imel gorečih propagatorjev? Propagatorjev, ki želo razširiti njegovo kraljestvo do krajev zemlje. Kakor poje isti psalm: »In vladal bo od morja do morja, in od reke do koncev zemeljskega kroga.«
Kako krasna propaganda, kako vzvišeno poslanstvo to: delati, gibati, agitirati. propagirati, da bi Kristus-Kralj zavladal po vsem svetu!
Sloveči, žal že umrli Pater Hangha, ki i« imel na ljubljanskem kongresu Kr. Kr. enega najlepših govorov, je o tej propagandi zapisal sledeče lepe misli:
»NajlepSe sanj« vseh sanj in najnujneša dolžnost vseh dolžnosti je: Svet privesti spet h Kristusu nazaj. Ni lepšega cilja, ni plemenitejšega kakor razkristjanjenemu svetu — Kristusa spet nazaj prinesti.
Nihče svetu ne more storiti kaj boljšega, nihče Gospodu napraviti večjega veselja in izkazati večje časti — kakor kristjan, ki z dušo in telesom išče sredstev in potov, kako uresničiti najsvetejšo namene božje, kako kar najbolje doseči najplemenitejše cilje.
Milijone in sto milijone vidimo živeti brez Kristusa, to je: brez pota in cilja, brez vere In resnice, brez pravega življenja in milosti, brez upanja na zveličanje. Katerega resničnega kristjana bi to globoko v duši ne bolelo? Kdor v Kristusa veruje in ljudi resnično ljubi, v tem se nehote vzbudi apostolski duh, se oglasi vprašanje, kako bi se vendar moglo to strašno zlo naše dobe ozdraviti; v njem zagori želja, za ta visoki cilj delati z vsemi močmi.
Nihče, kdor le more, naj se ne omejuje samo na svoj ozki delokrog, marveč naj zastavi svoje moči tudi za to veliko idejo: da bi Kristus zavladal nad svetom in da bi bili vsi po njem rešeni in osrečeni.«
Propagando delati za kraljestvo Kristusovo ima namen tudi mednarodna »Liga Regiium Chri-sti«, ki ima svoj sedež v Ljubljani.
Ko se jo ta ideja prvič pojavila med nami, ni bilo čudno, če je vladalo nezaupanje do nje, če se je mnogim zdela samo prazne sanje. Danes niso to več samo sanje, četudi najlepša; ideja postaja realnost.
Liga ima zdaj po dvakrat na mesec svoja »študijska zborovanja«, pri katerih se pripravlja tvarina za prihodnji kongres Kr. Kr., ki ima biti po končani vojski v Saragosi na Španskem. Pri tem pridejo na vrsto in bodo prišla najgloblja vprašanja, ki razgibavajo najboljše duhove in ves svet. Saj to je vprašanje vseh vprašanj na svetu: Ali naj vlada nad svetom Kristus — ali kdo naj vlada — če ne on?... Razpravljalo se bo usodno vprašanje: Zakaj se je svet od Kristusa tako odvrnil in kako ga spet k njemu nazaj privesti. Katerega resničnega kristjana bi ta velika vprašanja ne zanimala?! — Te razprave so toliko važnejše, ker nočejo ostati samo — sanje; no samo gola teorija, marveč imajo praktičen namen. Rezultat teh razprav se ima priobčiti širši javnosti, da jih uporabi. Mednarodna propaganda — razglašuje.
Predseduje tem zborovanjem sam prevzv. g. škof, ki je posvečal in posveča tej zadevi vedno veliko pozornost in vedno dobi zanjo čas.
Če bi se želel kdo teh zborovanj udeleževati, pa ni dobil vabila, naj se priglasi.
Prihodnji študijski večer je v sredo, 7. jan., ob 17 v posvetovalnici Ljudske tiskarne. Predava dr. Gosar: Pravičen socialni red — nujna zahteva v kraljestvu Kristusovem.
Borci Kristusa-Kralja, ki hočejo za kraljestvo njegovo praktično delati, pa imajo sestanek v dvorani na frančiškanski porti ob 5 popoldne: ženske danes na praznik Treh kraljev; moški prihodnjo nedeljo, 11. januarja. Kdor čuti veselje za ta lepi poklic, je jx>vabljen, naj 6e pridruži!
Dekleta si Izbirajo može
V	džunglah si dekleta med fanti izbirajo može. Pri indijanskem plemenu Koroti, ki živi ob robovih džungle na bolivijski in paragvajski meji, se vsako leto enkrat zberejo vsi člani plemena, se vesele in plešejo domače plese. Dekleta, godna za ženitev, si izberejo med fanti tiste, ki jih žele za može, se jih primejo in odidejo z njimi domov.
Za ženitev nikdar ni prepozno
V	Riu de Janeiru je bila poroka, o kateri je vredno zapisati par vrstic. V brazilijanskem mestu San Salvador je živela mlada vdova Mariade Fi-guerra, ki bi jo radi imeli za ženo vsi fantje v mestu, ker je bila zelo lepa pin bogata. eLpap Mariade se več let ni mogla odločiti. Ko pa 6e je odločila, so praznovali poroko zelo slovesno. Srečni izbranec se piše Donato Jo6e Santaro. Ni ne bogat, ne lep. Edina odlika mu je — 6tarost. Novoporočenec je namreč decembra slavil 106. rojstni dan. V duhovitem govoru je na poročni dan ta »mladi« soprog povedal, da 6e je stalno bal, da bo moral biti na stara leta sam in da morda ne bo mogel najti žene, ki bi mu odgovarjala.
U iinsi UPiitiižfiiti mi MlkteiliBui t. 5
sprejemamo naročnino in oglase za »Slovenca", »Slovenski dom", »Domoljuba" in »Bogoljuba". Da;emo pojasnila glede oglasov. Prodajamo knjige »Slovenčeve knjižnice". — Telefon 30 — 30.
Ženska ima besedo...
So moški res kakor otroci? - 0 ženski, ki bi rada v urad, mož pa na| bi ji bii za vzgojiteljico - Moški je vzvišen nad malenkostmi
Otrok ljubi tajne. Moški tudi. V društvih in
Neka književnica trdi, da so moški kakor otroci. Njena opažanja so duhovita, vendar pomanjkljiva in samo zanjo točna. Kar poslušajmo jo: »Prišla sem k prijateljici na obisk. Že na pragu sem slišala čudne glasove, sikanje in piskanje in nazadnje zamolklo udarce. Ko sem premišljevala, če naj pokličem policijo ali zbežim, stoji pred menoj prijateljica Marijana. »Kaj je, za božjo voljo?< jo vprašam. »Nič posebnega. Ivan je pre-hlajen in je ostal v postelji.«
»Ali naj umrem od žeje? Saj bom zgorel!« se sliši glas iz sobe. Bil je Ivanov glas. Sledi mu zamolkel udarec. »Zopet meče blazine,« mi pojasnjuje prijateljica. »Ali je vedno tak?« jo začudena vprašam. Žena ga zagovarja, da ni slabši od drugih in da so moški kakor otroci, kadar so bolni. Odšla je k možu.
Jaz pa pravim — tako nadaljuje pisateljica -- da so moški vedno samo otroci, naj so bolni ali zdravi. Opazujmo jih le pri otroškem raju — pri igri. Igra je za otroke in za moške strašno resna zadeva. Zakaj moški neradi kvartajo v ženski družbi? Ker ženskam igra ni dovolj resna. To je vse. Žena ne more zbrano igrati, ker ji uhajajo misli na jed, obleko, modo, na nove srajce in podobne resne zadeve. Moški pa se poglobi V igro z resnostjo štiriletnega otroka.
Ce moški nima pri roki kake igre, jo bo našel. Tudi otroci morajo imeti nekaj, s čimer bodo zadovoljili potrebo po igranju. Za moške je tudi ljubezen ali trgovina samo igra (to trdi spoštovana pisateljica). Žene oboje resno pojmujemo, ker smo zrele. Ce delamo, delamo zaradi zaslužka. Ce ljubimo, ljubimo resno, ne za šport ali zabavo.
Otroci radi zbirajo predmete brez vrednosti. Enako delajo moški. Izprazni žepe svojemu možu. Kaj boš našla v njih? Prazne pisemske ovoje, zmečkane cigarete, poziv na sejo, ki je bila pred dvemi meseci, raztrgane vstopnice za kino ali gledališče, star denar. Moški uživajo v zbirki po-nošenih jopičev, polomljenih očal, raztrganih nogavic kakor uživajo otroci pri lutkah z izbuljenimi očmi, razbiti posodi in papirčkih s pisanimi slikami. Zamislite si razburjenje, kadar pride mož s potovanja in zapazi, da je žena dala njegovo ponošeno obleko zimski pomoči.
Prepričana sem, da bi morale me ženske delati po uradih, moški pa bi bili najboljše vzgojiteljice, ker so otrokom bližji po mišljenju in se vedo z njimi neprisiljeno in naravneje igrati. Moški se z otroci sprijaznijo, dofim jih ženske le nadzirajo. Ali ste že kdaj slišale, da hi moški rekel otroku med igro: Kako si kuštrav, počeši se vendar!
Kakor otrok, tudi moški ne ve skrbeti zase. Ne bo vzel dežnika, če dežuje, ne bo oblekel zimske suknje, če je že včeraj ni imel, pa naj bo še tako mrzlo. Ce je navezan nase in nima žene ali matere ali sestre, tudi nikdar pošteno ne je. Pil bo čaje, kavo, selenjave, mleka in solate pa se bo bal kot strupa.
Vsakega moškega je treba opozarjati, naj gre k brivcu. Zobno pasto, milo in pasto za britje uporablja moški le v skrajni potrebi. Da navadno nima vžigalic, kadar bi najrajši kadil, je znano. Ce hočeš dati pismo na pošto je bolje, da ga vržeš sama v nabiralnik ali da ga zaupaš otroku, ne pa možu, ker ga boš sirer čez nekaj tednov našla v njegovem žepu ali aktovki.
politiki imajo moški mnogo več tajnosti, kakor ženske v svojih društvih, kjer si vse povedo.
Moški tudi preveč preprosto in neposredno ljubijo. Ženske znajo ljubezen lepše zaviti in obdati z vsemogočimi čustvi. Najbolje je, če ženske moške krepko vzgajajo v življenju kakor otroke. Politika ženske copate je v zakonu prav tako škodljiva kakor politika palice pri vzgoji otrok. Žena mora moškega trdo prijeti in ga za neubogljivost kaznovati kakor otroka. Vedno ga mora bodriti k uspehom. Moški so kakor otroci sicer radi počutijo vzvišene nad ženami zato, ker so navadno manjše od njih, toda le po telesu. Le pustimo jim to, svojo nadmoč smo iim ženske pokazale že v pradavnih časih. — Tako zaključuje pisateljica svoje modrovanje.
Ko bi le življenje ne obstajalo iz drugega kakor iz takih malenkosti, pri katerih se moški zde ženskam kakor otroci, ker pač nimajo časa zanje in ko bi le spoštovana pisateljica tako ne pretiravala v svojih sanjah — joj, ko pa je življenje vse drugačno...
Legende o velikih vojskah v zgodovini
Danes je že povsod znano, da so bile legende o velikih vojskah v starem in srednjem veku zelo zelo netočne ali vsaj pretirane. Lmil Daniels dokazuje v svoji »Zgodovini vojska«, da znamenita Kserksova vojska ni štela 4 milijone mož. kakor so to povzeli po zgodovinarju Herodotu, marveč le 20.000 vojščakov. Pri Maratonu se je bilo z Atenci 4000 do 6000 Per-zijcev in ne 20 000. kot se je doslej mislilo. Prav tako turški sultan Sulejman Veliki, ki je pri Mohaču potolkel nesrečnega kralja Luo-vika II.. ni imel več kakor 30.000 vojakov. To pa je bila za tiste čase že res velika armada.
Babilonski stolp
O babilonskem stolpu se je že mnogo govorilo in pisalo. Kaj res točnega ali zanesljivega razen o zgodovinskem dejstvu, da je babilonski stolp res obstajal, nihče točno ne ve. Sedaj pravijo, da so arheološka raziskovanja starih izkopanin v Mezopotamiji dokazala, da je bil babilonski stolp pozidan 1. 1300 pred Kristusom. Zgradil ga je kralj Ič-F.ng-Ig. Podatke o tem so našli v nekem starem pismu, najdenem v grobu v kraju, za katerega pravijo, da se nahaja tam, kjer je bil nekoč Ic, domovina I očaka Abrahama.
Koliko je ura v Tokiu
Če izda cesarjev glavni stan v Tokiu izredno vojno poročilo opoldne, pride pri ugodnih vremenskih razmerah to poročilo že ob desetih dopoldne istega dne v Berlin. Vojna
Fibii
h*wai
sam htamcisco mm ko
iiuAto
nomski časi, marveč odgovarjajo pred kratkim uvedenemu času v Nemčiji, Italiji in nekaterih drugih državah. Kakor se še morda spominjamo, je namreč Nemčija v začetku vojne pomaknila ure za eno uro naprej. Namesto našemu zemljepisnemu položaju odgovarjajočega srednjeevropskega časa uporabljamo zdaj tudi mi vzhodnoevropski čas. V Stockholmu, ki je ohranil prejšnji srednjeevropski čas, je šele ob enajstih, ko je pri nas že poldan, London je bii prej eno uro za nami, pa je zdaj za celi dve uri za nami. Kakor vidimo na sliki, je Tokio zdaj sedem ur pred nami, Newvork pa sedem ur za nami. Ko je pri nas poldan, imajo na Havajskih otokih ravno polnoč, na Japonskem sedem zvečer, v zjutraj.
Newyorku pa pet
Dobri katoličani so bili
Rafael, največji slikar v zgodovina sveta; MU1-ler, eden največjih biologov; Dante, velik italijanski pesnik, Vesalius, imenovan »oče anatomije«; Atnpčre, slavni fizik; Roentgen, izumitelj X-žar-kov; Thomas Lloyd, oče anverikanske stenografije; Leonardo da Vinci, največji graditelj svoje dobe in tisoči drugih slavnih mož.
Kdaj |e človek najsposobnejši za delo
Ne samo, da je človek vsak dan le v določenih urah najbolj sposoben za telesno delo, marveč tudi za duševno delo obstaja čas, ko lahko da človek največ od sebe. Večina ljudi doseže višek duševnega napora med deseto in dvanajsto uro dopoldne. Potem sfiosobnost za delo pada in začne naraščati zof>et popoldne med četrto in peto uro. Kritični čas za prepire, zlasti domače, je med drugo in tretjo uro jx>ix>l<Jne ter med še6to in 6edmo uro zvečer.
Pravda za deset sekund
V	Newyorku so imeli pravdo za deset sekund. Umrl je neki človek ki je bil zavarovan za življenje. Umrl je prav na dan, ko je posodba točno opoldne potekla. Dediči so trdili, da je umrl še pred potekom dvanajste ure, zavarovalnica pa, da je umrl baš v trenutku, ko je pogodba potekla in ni hotela izplačati zavarovalnine. Po skrbni preiskavi je bilo pojasnjeno, da je umrl mož deset sekund pred dvanajsto uro in zavarovalnica je bila obsojena na izplačilo 200.000 lir.
Največji vodovod
Najdaljši vodovod na svetil je v Avstraliji. Dolg je 520 km ter vodi od primorja, ki ima dovolj vode, v oddaljeno mesto Colgardine, ki je daleč v notranjosti Avstralije in nima vode.
Poročna srajca
V	skandinavskih krajih je poročna srajca važen del moževe opreme. Zaročenec daruje zaročenki pred poroko molitvenik. ona pa njemu lepo vezeno srajco, ki jo obleče na poročni dan. Pozneje srajce ne nosi več, marveč jo spravi. Oblečejo mu jo šele takrat, kadar umre. Vdovec pa, ki se hoče poročiti, mora uničiti poročno srajco, ki jo je dobil od prve žene.
stoomi

afaika temu »in
, tioot v
'Arom c,
»v
" lMAOtlA^
iohdoh ^r TOCKMLM A
jr
poročila z Daljnega vzhoda nam kažejo na razliko časa, ki vlada n. pr. med Japonsko in našimi kraji. Na naši sliki je ponazorjena ura, ki nam lepo kaže časovne razlike med različnimi kraji na svetil, torej to, kar je vsakemu že dobro znano, saj smo to zvedeli že kot otroci, ko smo brali Jules Vernesovo napeto zgodlio o potovanju okoli sveta v 80 dneh: da so kraji, ležeči vzhodno od nas, s časom pred nami, kraji zahodno od nas pa so s časom za naini. Časi, ki jih kaže naša ura, niso astro-
0 spoznavanju ljudi
Če se spoznamo s kakim nepoznanim člove-Kom, navadno takoj začutimo do njega naklonjenost ali nenaklonjenost. Tenkočutni ljudje se lahko skoraj kar zanesejo na svoj prvi vtis. Večkrat se bo pripetilo, da bodo morali svojo prvo instinktivno sodbo spremeniti, še večkrat pa se bodo prepričali, da je bil njihov prvi vtis pravilen. Pri spoznavanju človekovih lastnosti in njegovega značaja zunanjost ne igra važne vloge, čeprav jo je v neki meri tudi treba upoštevati. Zelo grdi ljudje so nam lahko od prvega trenutka simpatični, do-čim mogoče kakih lepotcev niti videti ne moremo.
Ni dovolj, če o človeku samo sodimo, če nam li je simpatičen ali ne, marveč bi radi večkrat vedeli, kaj se skriva v njem, radi bi spoznali njegove lastnosti in sposobnosti. Po dolgem poznanstvu vse to lahko spoznamo, na hitro pa ne. So nekateri znaki, nikakor ne zanesljivi, pa vendar do neke mere in pri nekaterih ljudeh približno točni, iz katerih lahko sklepamo na človekov značaj. Pri tem prihajajo v poštev določene telesne oblike. Pred vsem igra veliko vlogo oblika lobanje. Po obliki čela, ust, nosu, vratu itd. lahko po daljši vaji pridemo do nekaterih sklepov, ki pa nikakor niso vedno pravilni in zanesljivi. Z odkrivanjem duševnih ali znafajnih lastnosti ljudi iz oblik lobanje, glave oziroma obraza, se peča frenologija, oziroma fiziognomija. Frenologija pravi — če in v koliko ima prav, ne moremo reči — da ima duševno in čutno življenje svoje središče v določenih delih možganov in da dobi lobanja po tem svojo obliko.
Pričujoča slika nam kaže sedeže posameznih sposobnosti in nagnjenj v možganih in v glavi sploh. Veliki godbeniki, oziroma ljudje z veliko glasbeno nadarjenostjo, imajo takoimenovane mu-zikalne sence, to je izbočene sence. Govore tudi o umetniškem očesu, o pesniškem čelu in tako naprej. Vse to so lahko varljivi znaki, imajo pa vendar nek globlji smisel in vsaj malo kažejo na človekove bitne značilnosti. Fotografirali so večje število ljudi, ki so na določenem polju pokazali posebne sposobnosti. Te fotografije so pozneje kopirali drugo za drugo na eno samo sliko in oblika glav se je skoraj popolnoma skladala. Skupna, iz vseh slik narejena slika, je bila tako jasna, da se je površno komaj opazilo, kako so fotografije grupirane druga vrh druge. Za to posebnost so vedeli tudi veliki slikarji, ki so imeli posebno oster čut za opazovanje. Koliko samo povedo človeške oči, za katere pravijo, da so ogledalo duše. In koliko pokaže veščemu opazovalcu oblika obraza, linija ust, oblika brade in čela ter dolžina in širina lobanje! Če opazujete slike mnogih velikih ljudi, boste opazili, da so ljudje s širokimi lobanjami ljudje delavnosti, akcije, dofim pri drugih z ozko glavo prevladuje fantazija, romantika, idealizem in sanjarslvo.
Zunanjost torej odkriva več kakor človek splošno misli, na drugi strani pa zahteva previdnost in pažnjo pred prehitrimi in krivičnimi sodbami. Samo zaradi kakih neugodnih zunanjih znakov človeka nikdar ne smemo slabo soditi ali celo kaj slabega širiti o njem med drugimi. Poznavanje zunanjih znakov pri človeku naj nam gluži samo kot postopek pri opazovanju, kot zanimiv pojav brez kakih posledic, nikakor pa ne kot podlaga za sodbo
Nagone in sposobnosti delimo v ve? skupin, kakor nam kaže priložena slika. V skupino družabnih nagonov (I) spadajo 1. spolni nagon; 2. ljubezen do otrok; 3. priklenjenost na dom, domovino; 4. na"ezanost ua ljudi, na družbo.
II.	Samoohranitveni nagoni: 5. borbenost; 6. poslovnost; 7. nagon za hrano; 8. nagon za zaslužkom; 9. odtegnjenost od družbe, za prikrivanje; 10. previdnost.
III.	Oblastveni nagoni: 11. samozavest; 12. sebičnost; 13. vestnost; 14. vztrajnost.
IV.	Sposobnost samoodrokanja: 15. vera v avtoriteto; 16. začudenje; 17. naklonjenost; 18. zaupanje; 19. vera; 20. idealizem.
V.	Intelekt: 21. nagon posnemanja 22. dar primerjanja; 23. dar kombiniranja; 24. kritika; 25. ostroumnost; 26. sposobnost opazovanja.
VI.	Smisel za umetnost; 27. konstruktivnost; 28. muzikalnost; 29. občutenje časa; 30. iznajdljivost; 31. smisel za številke; 32. smisel za red; 33. smisel za barve 34. smisel za presojo teže in velikosti: 35. smisel za osebe; zn obraze; 36. smisel za obliko; 37. smisel za jezike.
ženske z brado
Ko ji je bilo komaj šestnajst let, je imela Jeanne Goubaud, rojena 1. 1860. v Toulousu, že tolikšno brado, da se je morala redno briti. Kmalu ji je začelo iz brade in lic tako poganjati, da ni mogla več brade krotiti, ampak ji je kratko-malo pustila svobodno pot, naj raste kakor hoče. Dve leti pozneje je imela že pol metra dolgo brado, segajočo preko prsi, ki je nazadnje dosegla bajno dolžino 2.60 m. Lastnica bujne brade je dobila mnogo ponudb, naj nastopa po cirkusih in razkazuje ljudem svojo čudo, pa je ostala stanovitna in je vse laskave ponudbe odklonila. Ko je neki smrkolin zaklical za njo: »Pojdi v samostan, ali pa se obrij,« je začela resno premišljati 0 6voji
Malo smeha
Mere.
Majhna deklica pride v mlekarno rekoč: »Prosim pol kilograma mleka.«
»Toda, drago dete, mleko se ne tehta, ampak meri.«
»Dobro, dajte mi ga torej pol metra,«
Kontrola tehtnice.
Oče (trgovcu s sadjem): »Malo prej je kupil moj sin pri vas dva kilograma jabolk, pa je prinesel domov le poldrug kilogram. Ali ste zadnje čase kaj preizkusili vašo tethnico?«
Trgovec: »Sem, gospod, moja tehtnica je že točna. Mnogo koristneje bi bilo, če bi vi stehtali sina, preden ste ga poslali k meni, ker bi sedaj videli, da je pol kilograma težji.«
Prvovrstna stanovanja.
»Kje stanuješ?« vpraša potepuh potepuha.
»Nikjer.«
»In ti,«
»Tebi nasproti.«
Hvaležnost.
Zločinca so obsodil! na petdeset batin. Že pri dvajsetih je tako nezaslišano vpil, da mu je sodnik preostalih trideset odpustil. Pomilo-ščeni vstane in se zahvali rekoč: »Bog vam tisočkrat jiovrni, gospod sodnik.«
Poceni. •
Župnik ostro pogleda dečka in ga vpraša:
»Kaj si zaslužil s svojimi- grehi?«
»Oh, jaz nič ne zahtevam za to.«
Pobožnost.
Lukec sedi v cerkvi in med pridigo zaspi. Težek molitvenik mu zdrkne iz rok in zropota na tla. Še pol v snu glasno zarenči: »Micka, zdaj pa je dovolj! Takoj mi greš iz službe! Vse kozarce mi boš pobila.«
V gostilni.
Gost: »Koliko stane zajčja pečenka?«
Natakarica: »Deset lir.«
Gost: »Pa omaka?«
Natakarica: »Nič.«
Gost: »Prinesite mi, prosim, omako.«
usodi in se je nazadnje res odločila za samostan. Tam ji je brada osivela in ji sledila v
v grob...	. j , u,
Že oče zdravilstva Hipokrates je vedel veliko povedati o ženskah z brado. Neki sodobnik tega znamenitega grškega zdravnika poroča, da je Mi-nervini svečenici v mestu Amphytis vedno začela poganjati brada, kadar je bilo mesto ali mestno prebivalstvo v neposredni nevarnosti.
Tudi v raznih legendah o svetniških in deviških ženah igra brada veliko vlogo. Marsikatera sveta žena ali devica je v stiski prosila Boga, naj ji zraste brada, da se bo lahko rešila pred zalezovale! in nasilniki in kakor nam pripoveduje več legend, se je to res zgodilo.
Pa tudi o drugih ženskah govore, da niso mnogo zaostajale za moškimi, kar se brad tiče. Ko jo Elizabeta 1. 1558. zasedla angleški prestol, je živela bolj kot moški kakor pa ženska. Kupovala je tobak, hodila je na lov na divje svinje, jahala v moškem sedlu in je imela tako močno brado, da se je morala dnevno briti. Bila je tako krepka in močna, da je neljube dvorjane s pestjo podrla. Glas ji je bil globok in vse drugo, kot poln ženske miline. V starosti je dobila plešo.
Začetek petnajstega stoletja je živela v Ltit-tichu Helena Antonija, ki je imela že v mladih letih tako močno brado, da je slovela kot svetovno čudo. Vzgojena je bila na dvoru nadvojvodinje Marije Avstrijske. Imela je lepo, daleč naokrog po j svetu znano obličje, katerega živo nasprotje je bila kostanjeva brada, kakor brada kakega patriarha. Mnogi slikarji so ovekovečili njen obraz na slikah.
95 ur dolg govor
V Denveru so imeli tekmo, kdo bo najdaljv govoril. Zmagovalec je govoril točno 95 ur in dve minuti. Ves čas se govornik ni nič odjiočil, marveč je imel prav pusto predavanje o praprebival-cih Amerike. Sodniki so se morali med njegovim govorom štirikrat zamenjati.
Prijatelji in sovražniki tobaka
Navadno mislimo, da so bili vsi veliki ljudje tudi veliki kadilci. Včasih je to res, mnogokrat pa tudi ne. Balzac, ki je živel skoraj od same črne kave, ni nikdar kadil. Nasprotniki tobaka so bili tudi mnogi drugi, kakor Viktor Hugo ali Du-mas mlajši. Naravnost sovražila sta tobak Goethe in Heine. Veliki ljubitelji tobaka so bili nekateri francoski književniki, kakor Alfred de Muset, Eu-gčne Sue, Beranger, Prosper Merime. Gospa Du-devant, znana pod psevdonimom Georges Sand, je med počitkom vedno pokadila fino cigaro. Wal-ter Scott je žvečil tobak in tako kadil, da si je pokvaril zdravje. Bloofield, Moore in Byron so bili zmerni kadilci, Tennyson pa je bil strastno zaljubljen v »božjo travico«.
Domača idila
Sladkorne palme - jokajoče drevo -kameleoni med rastlinami
V Indiji raste na milijone posebne vrste palme, katere plod ni za nobeno uporabo. Te palme pa dajejo drugo veliko korist — sladkor. Če namreč raniš steblo te palme, priteče iz rane vsak dan okoli tri litre tekočine, vseb'ujoče 18% sladkorja. Rano je treba vsak dan obnoviti. Iz takega drevesa priteče na leto do 8000 litrov sladke tekočine,
*
Druga čudna vrsta med indijskimi drevesi je takoimenovani »jokajoči momgo«, jokajoče drevo, ki raste okoli Kalkute in ki, kakor pravijo, prinaša nesrečo. Če razrežeš lubje jokajočega mom-ga, bo pritekla iz rane posebna tekočina, in sicer samo od poldne do večera.
V Indiji rastejo tudi takoimenovane kameleonske cvetice. Cvetje na teh rastlinah namreč vsak dan menja barvo, kakor kameleon. Cvetje pri cvetlicah vrste »malvi« je zjutraj j>opolnoma belo, zvečer pa rdeče. Cvetje »caparije« je prvi dan čisto belo ,drugi dan rdeče, tretji dan pa najprej modrikasto, nato pa be|o. V Indiji uspeva tudi cvetje, ki ga jedo. Cvetje drevesa »mahua« je mesnato in ga je do 20 kilogramov na drevesu. Ljuidje ga jedo surovega, aH pa izdelujejo iz njega okusno alkoholno pijačo, ker vsebuje mnogo sladkorja. Cveti »bengalske smokve« so veliki in služijo ljudem za lončke, iz katerih pijejo vodo. Cvet bengalsko smokve tudi sam vsebuje mnogo vode, ki jo ljudje med sušo tudi uživajo.
»Vsaj ti me ne muči mama. Ne neham kaditi prej, dokler mi ne bo ata pustil, da se bom lahko igral s svojim vlakom.1«
Slev. i.
>SLOVENEC«, torefc, 8. januarja 1942-XX
Sfrta f
KULTURNI OBZORNIK
Pregled knjižnega trga leta 1941
(Nadaljevanje.)
Zbirka J. Dularja »Zvesle menjave«, s katero se je ta pripovednik predstavil kot lirik, ima svojo vrednost kot povrnitev k naravi in slovenskemu kmečkemu človeku, kar je sicer nakazal že Gradnik. Impresionistično polneje je zajel ponekod Dular menjavo letnih dob, teh zvestih menjav, ter tudi lepo povezal s človeškim življenjem. Z Viteško ljubeznijo pa je posrečeno stopil na pot, ki vodi v novo slovensko epiko. — Vse te zbirke so lepo opremljene: Tako je Vodnikovo opremil Kregar, No-vyjino Jakac, Č-ampovo Debenjak in Dularje-vo Gajšek, kar je lepo znamenje, da se likovna umetnost in pesnitev medsebojno dopolnjujeta tudi v slovenski pesniški knjigi. Naravnost prevladujoč značaj pa ima likovna umetnost v dveh zbirkah, ki sta izšli v zadnjem času: namreč v Sardenkovi knjižici »Mlajši sin« ter Tauferjevem »Križevem potu«. Sar-denko je napisal svojo parafrazo svetopisemske zgodbe o Izgubljenem sinu kot spremljajoči tekst k Fiirichovemu ciklu Mlajši sin ter
fa izdal za njegov jubilej (stoletnico smrti), auferjeva pa je svoj križev pot spesnila ob enem najlepših slovenskih križevih potov sploh, ob Bergantovem iz 1 .1766., ki je zase čudovita slovenska baročna umetnina. Knjižica je tako umetnostnega značaja, ker vsebuje odlično uspele reprodukcije celotnega križevega pota iz Stične, verzi sami pa so virtuozno zgrajeni v narodnem duhu kot odmev na znano cerkveno pesem ob pobožnosti križevega pota ter pomenijo z današnjimi pesniškimi izrazi nadaljevanje objektivizirane in k občinstvu se obračajoče liturgične poezije. — Manjše pesniške vrednosti je zbirka pokojnega pesnika Šeliga Cesta, ki pomeni samo poizkus ter Fr. Kožarja zbirka proletarskih pesmi z močno tendenco »Izpod zemlje«.
Tudi Malešova izdaja Prešernove pesmi Pod oknom ima značaj zbirke ilustracij posameznih umetnikov-slikariev na tekst te Prešernove pesmi. — Tudi zbirka vinjet »I/, starih dobrih časov«, ki jim je verze napisal Leopold Stanek, spada v to vrsto, kjer je nasproti pesmim poudarjen umetnostni lik kot primaren, pa ima knjiga tudi značaj pesniške zbirke.
Sem bi lahko šteli tudi pesniške prevode, kakor ie Albrechtov prevod starogrških dram Sofoklejeve Antigone in Kralja Edipa, ki 6ta izšli v Matični zbirki pesniških prevodov iz svetovne literature. — Tudi Debeljakov prevod treh spevov Danteja, namreč Pekla zadnji trije spevi, ki je izšel tudi v separatu na po-• sebnem papirju, lahko omenimo tu. — Dirigent Štritof pa je izdal libreto znane opere La Bo-heme.
Tako je v pesniStvu dalo letošnje leto nekaj dobrih knjig, ki bodo imele svoj pomen in svojo vrednost že dolgo časa.
2. PRIPOVEDNIŠTVO. ~
a) Izvirno:
Med letošnjimi izvirnimi povestmi je do-/ge\ svojevrsten rekord gotovo Janez Jalen s svojo planinsko povestjo Trop brez zvoncev, ki je izšla kot prva knjiga Slovenčeve knjižnice, bila pa je ponatisnjena iz Mladike 1939— 1940. Ne samo, da je izšla v 5000 izvodih takoj, temveč je bila tudi do zadnjega razprodana v enem tednu, kar se še ni zgodilo s slovensko knjigo, ter je za božič izšla že knjižno v drugi izdaji (7000)! Tako povest stopa že tretjič v slovenski svet, ki ga je vsa zajela s svojo idi-liko naših planin ter strastjo slovenskih lovcev. Z njim se ni samo dobro vpeljala Slovenčeve knjižnica, temveč tudi pisatelj, ki je tako dosegel veliko popularnost. Umetnostno pa bi dal prednost Ovčarju Marku, ki bo tudi vsak čas ponatisnjen v isti zbirki. — Pisatelj F. S. Ffnžgar, ki je v tem letu praznoval svečano in s sodelovanjem vsega naroda svojo 70 letnico, je za svoj jubilej izdal pri Mohorjevi družbi Gospodo Hudournika, opis oddiha mestnega uradnika s pisateljevo fiziognomijo v planinah v svoji koči Murki, kjer vzgaja svojega zvestega spremljevalca psa, pa tudi ljudi. Doživljanja s psom in srečanja z ljudmi, ki so nazorno karakterizirani, je vsebina te jezikovno izredno nazornega pripovedovanja, namenjenega prav tako mladim kakor odraslim. — Letošnji 50 letnik Narte V-iikonja je za svoj jubilej izdal pri Novi Založbi dva zvezka svojih kramljanj in čenč, kakor jih imenuje, svojih humoresk in karikatur pod naslovom Pod drobnogledom in Zbiralna leča, v katerih pride najbolj do izraza družinsko življenje mestnega uradnika. Veselje in nesreče z otroki, doma, v cirkusu, v šoli ali na počitnicah, gledano z veselim humorjem in ostro karikaturo, so ponekod zelo posrečene in uspele. Včasih pa še bolj razne druge usode, ki spominjajo na
ruski tragični humor (V kavarni). Druge pa so zopet manjše vrednosti, katerih humor tudi ni vedno posrečen. Sicer se je pa Velikonja letos postavil s svojo črtico v Mohorjevem koledarju »Volovska šola« ter slavospevom Krasu v Slo-venčevem koledarju, ki sta vredna posebne omembe. — Rudolf Kresal, ki je znan po neuspelem Študentu Štefanu ter po dobri zbirki novel Vejica španskega bezga, je za božič izdal novo zbirko Nikodemova žena s podnaslovom »zapiski neverjetnega advokata«, o kateri pa še ne morem reči sodbe; poznam jo samo po odlomku, ki gu je avtor podal na nekem literarnem večeru in o katerem sem že takrat izrekel mnenje, da predstavlja močnega pripovednika s snovjo izredno zapletenega psihičnega kompleksa. — F. Bučar, ki je svoj čas izdal povest Čez steno, je spet za božič napisal planinski roman Koča na robu, ki nas popelje v kraljestvo vršacev in planinskega vzdušja. — Miran Jarc je izdal pri Vodnikovi družbi lepo družinsko povest Jelov dom. — De-butirala pa sta letos Mira Pucova in Emil FrelMt. Trva z obširnim družabnim romanom Obraz v zrcalu, ki kaže sicer močno pripovedovanje, toda snov sama je do dna naturalistična ter meji že na senzacionalno branje.. Frelihova Materi pa, kakor je tudi dobro mišljena in primerna za materinske proslave, je vendarle še začetek, o katerem se ne do še soditi na bodočnost.
To bi bila pripovedna žetev letošnjega izvirnega pripovedništva. Sem pa moram na vsak način šteti izredno lepe Družinske vetrnice, ki so izšle v Celovcu ter predstavljajo polno antologijo domovinskih izrekov naših pesnikov in pisateljev ter je knjiga, ki ima svoje posebne vrednosti.
Več pa smo ta čas izdali starih slovenskih klasičnih del. Tako je Ksaver Mcško začel izdajati svoje Zbrane spitse ter je v I. zvezku zbcal svoje črtice iz knjig Tihi večeri ter Mir božji. Upajmo, da se bo zbirka nadaljevala. — Akademska založba je v miniaturni izdaji priredila Jurčičevi noveli Sosedov sin in Med dvema stolpoma v opremi Fr. Kralja. — Cvetje je s komentarjem prof. Logarja izdalo Erjavčevo večerniško povest Hudo brezno, Mohorjeva družba je priredila izdajo Andrejčkovega Jožeta Žalosti in veselja, ki je že svoj čas postala ena najboljših naših ljudskih povesti, pa zajemlie še zdaj v stripu F. Beranka v Slovenskem domu.
Pri izvirnih knjigah leposlovnega značaja naj imenujemo tudi letošnja dva največja koledarja Mohorjevega in Slovenčevega, ki imata pretežnp leposlovni značaj. Mohorjev je letos ves pomlajen in po notranji obliki nov in jezikovno snažen prinesel zanimivo leposlovje z Velikonjo, Zorcem, Meškom in mlajšimi, Slovenfcev pa je izšel v svojem ogromnem obsegu z bogato vsebino ter živahno raznolikostjo, med katero so v leposlovnem pogledu važni predvsem pesniški opis vseh naših krajev ter povest Lee Faturjeve Ko burja trese cvet, kakor tudi prevod Dantejevega pekla. Tako si ta koledar utrja svojo tradicijo ter postaja važen činitelj v slovenskem kulturnem življenju.
b) Mladinska književnost.
Poleg časopisov Vrtev in Naš rod, ki sta V tem letu predstavljala najvažnejšo mladinsko redno publikacijo, je izšlo tudi več knjižnih zbirk, namenjenih mladini. Na prvem mestu moramo postaviti Pravljice in pripovedke Leje Faturjeve, ki sta v dveh zvezkih izšli in predstavljata staro slovensko folkloro, podano v krepkem in dramatičnem jeziku. Z njimi je oživela stare pripovedke, kakor so živele v spominu njenih prednikov ter je tako oživila tradicijo zadnjih 150 let. — Ksaver Meško je vnovič izdal III. in IV. zvezek Mladim srcem, s katerimi si je znal pridobiti srca naših mladih in čustvenih ljudi. — Vovk Joža je z Za-plankarji podal humoreske In karikature z naše vasi ter s tem nadaljuje tradicijo Milčinskega. — Pečjak Rudolf je za Vrtčevo knjižnico napisal Rokca, zadnjo svojo mladinsko knjigo tik pred smrtjo. — Novšak je pospremil majhno Alenko z njeno čebelico skozi Tivoli ter poleg lepih spisov nanizal tudi nekaj ciganske romantike. — Nazorno smučanje pa je prikazal v leposlovni obliki Nande Majnik s popisom Belih gazi, ki je postala prava upeljava v pravilno smučanje. — Lažnjivi Kljuke« in njegove prigode so siced popačen prevod, toda že tako domač, da ima pri nas že domovinsko pravico, kakor tudi Pravljice Boiene Nemcove, ki so izšle v Slovenčevi knjižnici. — Konči Ahačič je izdala risanko Beli »amorčič, ki naj ga počrni otrok s svinčnikom.
e) Prevodi.
Med prevodi je bila največja knjiga pa tudi
ena najpomebnejših prevod poljskega zgodovinskega romana iz križarskih vojska Zofije Kossa-
kove Križarska vojska, kjer je na 800 straneh prikazna vsa raznoličnost in veličina pa tudi razvrat tedanjega časa ter napor za osvobojenje Jeruzalema. Ta veliki roman je samo prvi del trilogije, ki bi tudi zaslužila, da 6e prevede v slovenščino. — Letos spomladi se je zaključila znana Jakovljevičeva kronika iz vojne 1. 1914, Srbska trilogija. — Važen je prevod Lu-throvega biografskega romana o enem največjih ruskih pesnikov Lermontovu pod naslovom D»-mon, s čimer smo Slovenci počastili jubilej nje-
fove smrti. Iz nemščine je še lepa idilična povest L H. Waggerla Leto Gospodovo, ki v sočnih barvah poda poezijo cerkvenih obredov v letnih Časih poleg globokega religioznega pogleda na svet in usodo. Iz slovanskih literatur pa je poleg Nemcove bila prevedena še Majerova (Sirena), velika socialna sodobna pisateljica, ter knjižica Maksima Gorkega Nekoč v jeseni in druge zgodbe, ki so izšle v precej slabi opremi. Kot separat iz Umetnosti je izšel precod IVAnnunzIjeve drame 8en jesenskega zatona v prevodu pesnika Gradnika.
Precej pomembnih prevodov iz svetovne književnosti pa je dala novo ustanovljena Slovenfeva knjižnica, ki je v svojih dosedanjih 7 knjigah dala 6 prevodov in sicer lepi doinačinski noveli Bjorn-sjena Rjiirnsona Deklica s prisoj in Anie, lep zgodovinski roman iz Koroške Vieserjevo Pod-krnoškf gospod, novelo iz sardinskega okolja italijanske Nobelove nagrajenke Grasie Deledde Marlanna Sirca, Olaesovo farno idilo Pokojni župnik Kampens, prevedeno iz flamščlne, Nemcove klasične češke pravljice ter detektivski roman znanega pisatelja napetih kriminalnih povesti Elvestada Mož, ki jo oropal mesto, s čimer je prinesla založba davek lahkemu čtivu.
Taka je bila v glavnem leposlovna žetev pre-' teklega leta. Ne bi bila popolna, če ne bi tu vsaj imenovali revij, ki so na svoj način pospeševale literarno ustvarjanje. Dom in svet nadaljuje svojo preko polstoletno tradicijo ter jo hoče ohranjevati tudi v bodoče, ter deloma Umetnost, ki je poleg propagande za likovno umetnost prevzela v zadnji številki tudi pesniško prilogo Živa njiva. Sicer pa se leposlovje udejstvuje v drugih revijah mladinskega in družinskega značaja (Vrtec, Naš rod, Vigred, dnevno časopisje itd.).
O knjižnem trgu znanstvenega in poljudno znanstvenega značaja pa prihodnjič.	td
Iz Novega mosta
Prvi zvezek Slov. knjižnice »Trop brez zvoncev« po katerem je bilo veliko povpraševanje je v Slovenčevi podružnici v Novem mestu interesentom zopet na razpolago. V podružnici je dobiti tudi zadnjo tri zvezke Slovončeve knjižnice: Pravljice, »Mož, ki je oropal mestoc In »Pokojni župnik Kampens«. Zvezek stane 5 lir. Podružnica Se vedno sprejema naročnike za celotno zbirko. Ti naročniki bodo 25. zv. knjižnice dobili brezplačno.
Naročite Mohorjeve knjige! Župnijski uradi bodo ude Mohorjeve družbo nabirali do 5. marea. Udnina znaša za letošnje leto 15 lir, za katere bodo udje prejeli koledar za 1. 1W3, Mohorjevo čitanko. Slovenske večernice In mladinsko povest Sonje Severjeve. V Novem mestu bodo udnino pobirale posebne nabiralke. Naj v prihodnjem letu ne bo slovenske hiše, ki ne bi bila naročena na Mohorjeve knjige I
Lep vzgled prečenske župnije. Požrtvovalni fa-rani prečensko župnije so za najrevnejše Slovence darovali 3450 lir, nekaj žita ter obleke. Vse to so izročili Rdečemu križu, da zbrano razdeli med najpotrebnejše. Prečenski župniji gre za lepo dejanje vse priznanje. Naj bi njenemu vzgledu sledile tudi druge župnija'
Križanka št 16
Z Jožico
Med najvažnejia opravila, ki jih mora v današnjih Časih opravljati občina, spada brez-dvoinno prehrana odnosno redna preskrba ljudstva z najbolj potrebnimi stvarmi za vsakdanje življenje. Ker je ravno novo leto, bo potovo zanimalo marsikoga, če navedemo nekaj statističnih podatkov, kako je s to stvarjo v naši občini.
Oblačilne izkaznice so bile razdeljene 3216 osebam, od tega jih odpade na otroke do izpolnjenega 4. leta 206; na dečke od 5. do izpolnjenega 14 leta 315; na deklice iste starosti 318; na moške od 15. leta dalje 1136 ter na ženske iste starosti 1241. Zanimivo pa je, da kakih 10—15 ljudi oblačilnih nakaznic sploh ni vzelo. Ta statistika odnosno še bolj naslednja, nam pove, koliko prebivalcev ima danes naša občina, kakšne starosti in kakšnega spola so.
Živilskih nakaznic za mesec december je bilo razdeljenih 3229, in sicer navadnih celih, t. j. za maščobe, moko, riž, sladkor in milo 1080, enakih nakaznic toda brez maščob 70; dalje navadnih za sladkor in milo 744 (te dobe kmetje odnosno njihove družine; toliko je tedaj danes v občini še pripadnikov kmečkih družini). Navadni nakaznici samo za sladkor, moko, riž in milo, sta bili razdeljeni 2 ter ena navadna nakaznica za maščobe, moko in riž. Za tako imenovane ročne delavce je bilo razdeljenih 979 nakaznic, enakih pa brez maščob 67 ter dve enaki samo za moko, riž in milo. Tako imenovanih težaških nakaznic pa je bilo izdanih celih 277, enakih pa brez maščob 7r
Na temelju preglednice o izdanih živilskih nakaznicah za mesec jan. t. 1. pa podamo lahko še eno važno statistiko, namreč koliko družinskih poglavarjev šteje občina. V tem pogledu prednjači danes vas Stožice s 168 družinami; nato slede Ježica 144, Mala vas 132. Savlie 126, Jarše 109, Tomačevo 83 in Kleče 43. Vseh družinskih poglavarjev je danes v občini 805.
Za mesec januar je bilo razdeljenih 3237 živilskih nakaznic, t. j. 8 več kakor za december.
V župniji Ježica, katere meje pa se ne skladajo z oočinskimi mejami, je bilo v I. 1941 rojenih 27 otrok doma in 17 v bolnišnici v Ljubljani; umrlo pa jih je 27; porok pa je bilo 34.
Iz črnuč
S 1. januarjem t. 1. ie prevzel vodstvo občinskega komisariata g. Janežič Vinko, poštni inšpektor v pokoju, posestnik na Č. št. 11. — G. inz. Hrovatin Ivan, ki je doslej vodil občino, pa odhaja na drugo mesto.
y			P 1	6 i7 r r i				11 1	ii	w	TT	14
15			I6					1	17			
1B		|	, | |							21		
■£>		M	1			i.				2*1		
a			r						:*		SI	
r.1		i	srp-			16		JO				ac
19		l			k	•ll						
<2		»i	43 1	M	44		B	«5			r	
17			1	iS		'JO	bi			52		
M			r		ki	u					_	
iS			iw I *I					»1				S
>4			I			iS					si	
5J		3T|	7' 1 1		1"	L				h		1
M I			1"					1 P				
'7		I 1 1			r			r				
Vodoravno: 1. žensko ime, 6. ruski pesnik, 10. zapreka, napotje, 15. domača žival, 16. gospp-ski podložnik, 17. del zidu, 18. slovenski skladatelj, 19. božanstvo ljubezni, 20 trojanski junak, 21. svetopisemska oseba, 22. Cankarjeva zbirka, 25. premožen človek, 27. n>oško ime, 29. spomladanska setev, 30. nevarna bolezen, 32. češko mesto, 34. leposlovna oblika, 35. umetniška tvorba, 37. žensko ime, 39. spletena palica, 41. namizna posoda, 42. navadni veznik, 43. pritrdilna členica, 44. živalski glas, 45. kvartopirski izraz, 46. latinski veznik, 47. redek rokodelec, 50. kemični izraz, 53. grški junak, 54. svetopisemska oseba, 56. najvišje bitje, 57. del očenaša, 58. notranjski kraj, 60. žensko ime, 62. domača živaJ, 64. ameriška država, 66. svetopisemska oseba, 68. morska žival, 70. vrsta zraka, 72. 6kavtski izraz. 73. maloazijska gora 74. starorimski dostojanstvenik, 75. barvarska potrebščina, 76. del trdnjave, 77. žensko ime, 78. poročevalska agencija, 79. španski politik.
Navpično: L starogrški pesnik, 2. nemška reka, 3. kralj živali, 4 mizarsko orodje, 5. starorimski prostor, 6. zapora, zaprtje, 7. dlaka, ščet, 8. poglavar družine, 9. cerkveni dostojanstvenik, 10. rusko jezero, 11. branilec domovine, 12. del naslova, 13. nadloga, beda, 14. po6laniški uradnik, 23. del gledališča, 24. vrsta papig, 25. domača žival, 26. moško ime, 28. poslednji vzdihljaji, 31. neizkušen mladič, 32. tekmovalno moštvo, 33. grški otok, 34. ukvarjanje, bavljenje, 36. za6meh, zaničevanje, 37. zamisel, načrt, 38. peklenšček, hudoba, 40. gnojna tvorba, 41. prebivalec Nemčije, 48. okrasna posoda, 49. jesenska cvetica, 51. druga izdaja, 52. muslimanski duhovnik, 55. del plačila, 56. hudobni duh, 58. majhen las, 59. Schillerjeva oseba, 60. gosposki podložnik, 61. žensko ime, 62. filmski igralec, 63. rusko mesto, 65 italijansko mesto, 67. moško ime, 69. nasprotje vojske, 71. šivalna potrebščina, 72. poželenje, 6trast, 73. istrsko zdravilišče.
Rešitev križanke št. 15
Vodoravno: 1. Horeb, 6. ogon, 10. alibi, 15. atoli, 16. vada, 17. nakit, 18. NEP, 19. azil, 20. etik, 21. Ana, 22. ali, 24. Peru, 25. Samo, 27. mol, 28. Korolan, 29. Alabama, 30. iluzija, 35. Kapitol, 40. dan, 41. adut, 42. Oger, 43. ilo, 44. Iko, 46. mena, 47. para, 49. Rož, 50. lakaj, 51. akut, 52. agava, 53. Atala, 54. Kana, 55. tabor.
Navpično: 1. Hanak, 2. Otelo, 3. rop, 4. Ela, 5. Bizet, 6. ovira, 7. galun, 8. Odesa, 9. Natal, 10. Anima, 11. lak, 12. Ika, 13. binom, 14. Itala, 23. Irun, 24. poza, 26. Obir, 27. mati, 30. idila, 31. lakat, 32. ideja, 33. junak, 34. ataka, 35. ko-pun, 36. Agata, 37. Perat, 38. Olovo, 39. Ložar, 45. Oka, 46. Mal, 48. aga, 49. Rab.
Francetco Perrl«
27
Neznani učenec
Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
»Tu je blodišče Lolije Pavline, zvodnice hčere Kvintilija Vara!«
Marcus Adonij in ženska ob njem 6ta 6e zmedena ločila in planila p>okoncu. Marcus je tipaje našel barbarski meč, ki ga je bil odložil blizu ležišča in 6e postavil na vhod v votlino.
Pred žrtvenikom, na katerem 6e je še kadila grmada, je videl gnečo moških in žensk, ki 6o se divje rvali, Bakhantinje so se z Lolijo Pavlino in Urgulanijo vrgle nad skupino stražnikov, med katerimi je bila zlasti izrazita obilna postava Vare-lija Messala, vihtele tirze in jih ko nore pretepale.
Videti je bilo, da so stražniki osupli in niso upali udariti, čeprav 60 imeli v rokah bodala, ker so bili pred vreto razburjenih žen, med katerimi eo bile nekatere matrone iz vplivnih in visokih krogov Rima. Med bakhantinjami so videli Urgulanijo, ki je uspešno kljubovala oblastem, Lolijo Pavlino, ki je bila tudi znana in mogočna, in zlasti Skribonijo, ženo vladajočega konzula.
Pompeja Makrina in Plancina sta histerično vzkriknili m se vrgli nad Valerija in zdelo 6e je, da ga raztrga.
»Ven..i ven, neumni minotaver!« sta vreščali, razburjeni zaradi onečaščenja obredov, ga zgrabili za togo in mu jo raztrgali na kosce.
»Ven,« je kričala razkačena Lolija Pavlina, »kdo ti je dovolil onečastiti moj vrt? Izgini, mehkužni črv, stari Akteon, smešni MenelajU
»Nesramne 6večenice odtočne Venere, Militine vlačuge,« je rjul pon>tifeks, »ve držite roko hčeri Varovi, 6enat vas do sodil!«
In ko si je napravil z m«čem v roki prostor, je krenil proti votlini kjer je slutil, da najde za-konolomsko dvojico.
Tedaj je zaslišal Adonij izza hrbta prestrašen Varilijin vzklik:
»O božanska Perzefona, Valerius Me66ala je!«
Čeprav je bil Marcus že prepričan, da je ženska, s katero je bil v votlini, Varilija, mu je bilo, ko je zaslišal njen glas kakor bi se mu srce na stežaj odprlo.
»Ne boj 6€, ljubljena, jaz te bom branil!« ji je zašepetal.
In je šel iz votline.
Ko je Valerius zagledal nagega mladeniča, odetega s kozjo kožo čez pleča in z velikimi, štr-lečimi rogovi na glavi, ga je preletel svet strah in se je umaknil. Prvi trenutek je res mislil, da 6toji pred nadčloveškim bitiem, pred Dionizovo prikaznijo, a ko je prepoznal Marka, 6e je grozeče jx>gnal proti njemu z bodalom v roki.
Marcus ga je zaustavil:
»Oče, ne naprej, ne onečaščuj božanskega Zagretima!«
»Bedni bastard,« je zakričal Valerius kakor blazen, »sin sužnje, podli obrezani Jud!« In se je jx>gna1 da bi ga zadel.
Tedaj je Marcus, ne da bi vedel, kaj dela, s svojim telesom preprečil vstop v votlino in ko je Valerius 6tat pred njim z dvignjenim mečem, je zgTabil svojega in ga zadel v 6tegno.
Valerius se je zgrudil kakor tur, Varilija pa je medtem pretrašena zbežala v Loiijino hišo iti za njo so hiteli mistagogi in bakhantinje.
Božanska omama je izginila in se kakor po usodi spremenila v čisto navadno človeško razburjenje. Marcus, ki je nenadoma padel iz neznanske sreče v tako ponižujoč položaj m mislil, da je zagrešil kak zločin, je čutil, da je spet beden in ponižan človek, ki ga je bog zaradi kršitve mističnega obreda zapustil in ne sme več pričakovati božanstva, ker je oškropljen s krvjo sorodnika, loi mu nadomešča očeta.
In vse to je prišlo tako nenadoma, skoraj usodno in proti njegovi volji, da je bil neznansko prestrašen in ves iz 6ebe. Kam naj 6e skrije?
V tej stiski je brez cilja tekel in zasopel obstal pred vrati na Viculus Angeronae. Vrata so bila odprta, a ko se mu je zdelo, da se bližajo iz vrta hitri koraki in razdraženi klici, je mislil, da so stražniki, ki ga iščejo. V blaznem strahu je v koz-lovi koži, z rogovi na čelu in z mečem v roki planil iz vrta, pripravljen se braniti pred komer koli, in začel teči proti Sveti cesti.
14.
Kakor zmešan in v 6vetem besu je tekel lep kos poti, ne da bi vedel kam. V roki je držal meč in kadar je zagledal kako živo dušo, se je grozeče bližal in kričal, kakor bi se oglašala kakšna žival. V svoji razburjenosti si je domišljal, da je preganjano božanstvo, da je Dioniz, ki beži bred titani, in je bil pripravljen, da bi se obupno boril e komer koli.
Bilo je ob tistem značilnem času noči tik pred zoro. ko se zdi, da je vse onemelo. Ta ča6 je potihnilo tudi hrumeče nočno življenje v Kimu. Ulice eo bile prazn« m večinoma temne, k«i bakle, ki 60
razsvetljevale ponoči mesto, so v bronastih rokah dogorele. Samo še kakšna 6kupina vinjenih ple-mičev je zibajoč se prihajala iz tabern ali nosil-nica, ki so jo spremljali zaspani sužnji, noseč kakšnega senatorja ali bivšega konzula, ki se je vračal s pojedine v hiši kakega prijatelja, ali ma-trona, ki je prebila noč v blodiščih, oblečena v perzijsko nošo.
Vse, ki so ob tej uri srečavaK nago pošast v kozlovi koži, opletajoči okrog bokov, in z rogovi na glavi, je prevzela neznanska groza. Tudi redki nočni stražniki, ki so se pojavljali na križiščih, 60 se umikali za ogle in jo začeli rotiti, ko 6o jo zagledali Mislili so, da se je prikazal Pan, ki je užaljen, ker je drhal onečastila njegov praznik, prišel z gora, hoteč se maščevati nad bogoskrun-6kim mestom.
r Medtem je Marcus pritekel na trg pred Velikim cirkusom. Ve6 prepihan od mrzlega jutranjega vetra, se je nekoliko ustavi! in pomislil, kaj naj bi začel. Spomnil se je svojega učitelja Megakiesa. Stari modrijan ga je ljubil in ga je vedno v najtežjih trenutkih rešil iz zadrege.
V Valerijevi hiši na Celi ju še nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. Valerius Messala je 06tal ranjen v Lolijmih vrtovih in kdo ve, kdaj se vrne domov, če se še sploh živ vrne.
Marcus ni vedel, kakšna je rana, ki jo je zadal sorodniku, a dobro 6e je spominjal, da se je zgrudil, tuleč kakor vol.
Varilija se najverjetneje ni vrnila. Ce bi se kakor koli vrnil prvi bi zbudil Megaklesa in ga vprašal, kaj naj napravi v teh zapletenih okoliščinah po vsem tem, kar se je ziodiUv
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstav« ob 16 in 18.13, ob nedeljah in pra-ralblh o« Ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
Večna Iluzija
Zadnji in najboljši film slovitega režiserja FRANCA CAPRE
Jena Arthar, James Stewart, L.Barrymore Itd. KINO UNION TEL. 22.21
Epohalno filmsko valedelo Največji film zadnlega fasa
Železna krona
Glno Cervi, Luisa Feridn. Masslmo Otrottt, Etlsa Cegani in tisoči drneih Igralcev - Radi izredne dolžine filma predstave ob lO. 14, 18. in 1S.1SI KINO MATICA TKI.. 22.41
Zanimive pustolovščin« in dramatične napetosti vsebuje film
Vražll glas
Rieardo Cortez 8ally Eilers, Ba^ii Sldni>y KINO SLOOA l'KL. 27.3«'
Pretresljiva tjubavna zgodba nevke Florije Tosoe In ilikaria Cavuradossija
Tosca
Imnerio Argentina, Koesano Brazzi, M.Simon Grae Mojre v krasnem glasbenem filmu
Pojmi
Predstave ob 14.30 In 17 KINO KODEL|E>VO, lel. 41*04
Kupujem
vse vrste krojaško tn Šiviljske odpadke ter ža-klovlno. Hrenova ul. 8.
(k

Mali oglasi
V malih oglasili velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovaojsklh oglatih (e beseda po L1.—,
6ri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek te računa posebej. — Male oglas« je treba plačati tako) pri naročilo.
fj Službi B
Dobe:
Urarskega pomočnika
samostojnega - veščega vseh vrst popravil, takoj sprejmem. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Urar« St. 80. b
Foto-pomožnika-co
dobrega retuserja, sprejmemo v stalno službo. Fonudbe upravi »Slovenca« pod »Retušer« St. 84.
<b
Hlapca
za kmeika dela sprejme Anton Novak, gostilna -Zaloška 89, Ljubljana, (b
Fanta
krepkega za vsa kmečka dela, sprejmem takoj. Franc ftušteršlč, Dotnice, Ljubljana 7.	(b
Kuharico
perfektno, pošteno, mlaj So, z dobrimi spričevali, iščem za stalno k dvema osebama. - Ponudbe pod »Dobra plača« St. 119 na upravo »Slov.«	b
Služkinjo
pošteno, samostojno kuharico, sprejmemo. Biei-vvelsova cesta 9-II. b
Služkinjo
ki zna kuhati In za go-spodlnska dela — sproj-mem, Bernlk MarijaL Lin hartova ulica 8.	b

črpalko za vodnjak
z visokim stojalom, fa brlkat Garvens, kompletno s cilindrom, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Meščansko kor-poraetjo v Kostanjevici.
(k
Kupuje vsako množino
krojaških tn šiviisklh volnenih ter mešanih odre-zkov tn Izrabljene volnene Jopice ter čisto krpo za člščonje strojev In ple-tlljske odrezke kakor tudi vse spadajoče tekstilne surovine. Pripeljite in prepričali se boste, da boste prodali najboljše samo prt »Jugovolna« v Ljubljani, TyrSeva c. 41 dvorišče levo, nasproti Sv. Krištofa, tel. 33-46.
(k
Kupim harmoniko
S-vrstno, nemški model. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 105.	(k
Servis
| Ualcred |
Vrtnarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v htst. Ponudbo na upravo »Slov.« pod šifro »Vrtnar 57«.	v
Vajenca
sprejmem. Vikt. Klešnlk, sedlar, Poljanska c. 49.
CSHEBS3
Lokal
z moderno Izložbo poleg Figovca takoj oddam. Informacije daje I. Knez. Gosposvetska c. 1, dvor.
(n
krasen porcelan za dvanajst oseb, prodam. Li-pavc, Ljubljana, Stiska ulica l-II.	(1
Pisarno
najbolje uvedeno v centru LJubljane, z lepimi in cenenimi prostori, prodam zaradi prezaposlenosti. -Ponudbo upravi »Sloven-va« pod »Rentabilna pt-Barna« St. 96.	(1
Gostilno
vzamem v najem z vsem Inventarjem vred kjer koli na prometnem kraju Ljubljanske province. Naslov so Izve v upravi »Slov.« pod »Takoj 112« St. 118.	n

Nakup in prodaja avto-
mobilov, tovornih ln osebnih ter motociklov. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f
Temno sivo suknjo
v dobrem stanju, za srednjo osebo, po nizki ceni prodam. Ogled od 4. jan.
od 10—13 vsak dan. — ftmartlnska cesta St. 8 modni salon Slaper. <1
Kompletni štedilnik
z bakrenim kotlom, prodam, Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 102.
(1
Prodam
leseni pod ln dve gupt, vso krito z opeko. Cerin Fr, Zg. Hrušica St. 11, pošta Dobrunje.	1
Robidov list
zimske rasti, lahko tudi na kmečki pečt sušen — plača najvišjo ceno ln prevzame vsako količine trgovina Cuček, Sv. Petra ceBta 13.	(k
Prazne zaboje
Ima oddati Pogačnik Fran v Javnih skladiščih, TyrSeva cesta St. 33. 1
Elektro-motor
za mizarske stroje 6 kon. kupi Ludvik Pangos, mizarstvo, Ljubljana 7. (k
Posestva
5 malih travnikov
merijo okoli 9000 m', na prodaj blizu Ljubljane. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 121.	p
"S0

Dotrpela je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra in teta, gospa
Frančiška Cernic
roj. Ahlin
vdova po stavbeniku
Pogreb nepozabne pokojniee bo v sredo, dne 7. januarja 1942, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Dravlje, dne 5. januarja 1942.
Žalujoči sorodniki.
FIAT »Balilla«
In mali tovorni avto z generatorjem ter B,M.W. motorno kolo zaradi selitve zelo ugodno naprodaj. Oglas iz prijaznosti v Generator delavnici na Tyrševi costl 13, Figovec, dvorišče.
■ Sebe |
Oddalo:
Opremljeno sobo
takoj oddam solidni gospodični. Celovška c, 137, Zgornja Šiška.	(s
J&tcto:
Opremljeno sobo
z dvema posteljama iščem za 15. januar ali 1. febr. Ponudbo pod: »Posebni vhod« St. 114.
Filateliia
Filatelisti!
Pravkar izšle antimason-ske znamke dobite v Mladinski založbi, Start trg St. 30.	(m
g D SEME |
Kot družabnik
pristopim s 50.000 ltr k sigurnemu podjetju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovec« št. 92. (d
2 951
Umri nam je po kratki mučni bolezni naš ljubljeni soprog, najpleme-nitejši oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Ing. Miiller-Petric Ivan
višji svetnik drž. žel. v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 6. januarja 1942, oB 3 pop. z Zal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu.
Ljubljana, Slavonski Brod, Slovenj Gradec, dne 4. januarja /942.
Globoko žalujoči: A u g u s t a, soproga Ing. Viktor, dr. Gustav, sinova — Danijela roj. Štibernikova, snaha
in ostalo sorodstvo
Dotrpela je naša predobra mati, stara mati, tašča, teta in sestrična, gospa
Marija Irnkoczy
pl. Zaszkal
vdova po lekarnarju
Pogreb drage pokojniee bo v torek, dne 6. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča. Prosimo tihega sožalja. Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
Ljubi jana, Zagreb, Paračin, dne 6. januarja 1942.
Žalujoče rodbine: Trnkoezy, Gregorič, Čapek, Grahovac.
Kap jih je ziiiki«
»Odrinimo!«
Gospa Chappellova, gospodična Casserto-nova, Ambrose in Bystrock so odšli, upirajoč se viharju, na drugo stran na pobrežje, kjer je ležal na kopnem čoln.
>To pomeni Boga skušati!« mrmra škotski ribič.
Potem je odšel za onimi štirimi, da bi pomagal z Gavinom potisniti čoln v morje.
Vihar je razbičal valove, da so visoko brizgali.
Irsko morje je bilo popolnoma brez življenja, kajti vse ladje so se zatekle v pristanišča.
Vse ozračje je napolnjevala fina, drobna pršica, ki je prodirala celo skozi vsako najmanjšo odprtino v obleki.
Prej lepo rumena obala je bila zdaj siva in umazana od vode, ki jo je razmočila, in od naplavi jenih halog.
Zato so tudi lahko spravili čoln v morje.
Veliki zaboj z živili, s svetivom in z raznimi drugimi prijKimočki je bil uravnan pod zadnjim sedežem in pokrit z jadrovino.
Ribič in Gavin sta v vodi brodeč odrinila čoln od zemlje
»Mnogo sreče!« zatuli še Gavin za odhajajočimi.
In zgledalo je, da jim ie sreča res mila, kajti od obrežja odbiti val je odnesel čoln daieč od kopnega.
Oba veslača sta imela doslej lahko delo.
Gospa Chappellova je imela na Michigan-skem jezeru pri Čikagu svojo jadrnico, s katero je večkrat jadrala pred bližajočo se burjo domov.
Zato je obvladala krmilo s tako izurjenostjo, da je zanesljivo krmarila čoln v ožino uvoza v zaliv pod beliin stolpom, odkoder so preskrbovali z vodo tudi grajski jarek.
Toda šele tukaj se ie začenjala borba.
Več, votlinam podobnih zarez v skalo je dopuščalo možnost, da gre za omenjeno votlino.
In če bi zakrmnrili v napačno votlino, no lahko vadljali ena proti deset, da se bo čoln rezbil ob pečinah.
Povrh vsega tega je premetavalo razburkano valovje čoln sem ter tja, in ker prav za prav to niti ni bila vožnja, ni pomagalo vse izurjeno krmerjenje Helene Chappelove čisto nič.
Črno so zevali vhodi v dupline.
Skalne stene so se motno bleščale od vlage.
Brez milosti so pretili čolničku ostri robovi in pomoli.
Gospa Chappellova je segla pod svoj ne-premočljivi plašč.
Izpod njega je potegnila revolver.
»Posnetek!« ukazuje Ambrose. »Razdalja en meter osemdeset, zaslonka dvanajst, petde-setinkn sekunde...«
Poslušno je pripravljala gospodična Cas-sertonova kamero.
Medtem ko je pognala gospa Chappellova v kolebajočem se ritmu kroglo iz revolverja v vodo, je sprožila gospodična Tessy zaklopko kamere.
Gospa Chappellova je napeto pričakovala odgovor.
Prišel je drugače kot si ga je predstavljala.
Na njen signal ni bil odgovor strel iz pištole, ampak v neki jamski odprtini je nenadoma zasijala bela luč magnezijske plamenice.
»Hajdil Veslajta!«
Gospa Chappellova je obrnila krmilo.
Oba veslača sta se krepkeje uprla v vesla.
Začela se je razburkana borba.
AD KAP JIH JE ZADELA
Valovi so pognali večkrat čoln nazaj.
Komaj za las je smuknil mimo nazobčanega izmola.
Valovi so udarjali čez rob.
Že zdavnaj so bili vsi v čolnu do kože premočeni. Toda veslača sta se neumorno borila.
Zopet se jim je ves napor ponesrečil.
Gospa Chappellova je krmarila čoln nazaj v sredino zaliva, da bi od tod podvzela nov napad.
Medtem ko sta si veslača malo oddahnila, je pogledala gospodična Cassertonova kvišku.
Tiho je vzkliknila.
Sedaj so dvignili tudi drugi glave.
Iz spodnjega okna belega stolpa jih je opazoval nekdo.
Bil je očitno Lyngby.
Njegovo lice je bilo v grozni jezi tako spa-čeno, da se je vsem zdelo razumljivo, če se ga je gospodična Tessy ustrašila.
Videli so in prepoznali po kretnjah, da vpije Lyngby nekaj v slepi jezi.
Gospa Chappellova je spoznala, da bo to srečanje psihološko zelo slabo vplivalo na njene spremljevalce.
Zato je odtrgala njih poglede od te spake z ostrim poveljem:
»Veslajte!«
Prvi udarci vesel so bili malo neenakomerni, toda koj nato sta se oba veslača potrudila in veslala, kar so jima sile dopuščale.
Čoln je drvel proti vhodu v votlino.
Gospa Chappellova je živo čutila, kako jo peče na tilniku Lyngbyjev pogled.
Toda krčevito se je branila, da bi na to mislila.
To 6e ji je posrečilo tem bolje, ker je morala posvetiti vso svojo pažnjo čolnu.
Ogromni val je zajel njihov čoln in ga gnal proti ožini.
Ambrose je prepozno potegnil k sebi veslo.
Zadelo je ob peči in se razdrobilo na drobne kosce ter pri tem potegnilo časnikarjeve roke kvišku.
»Hudiča!« se je začulo iz njegovih ust.
Več ni mogel spregovoriti.
Čoln je drvel med skalnimi stenami naprej naglo kot strelica.
Čeprav je bil vhod zadosti visok, so vsi nehote sklonili glave.
Celo Ambrose ni več mislil na snemanje.
Trdo je oplazil čoln neki tram in zdrvel dalje.
Val se je iztekel in pognal čoln na nasproti ležečo skalno ploščad.
Z velikim treskom se je razbil.., 24.
Spodnja klet heatherstonskega gradu je bila zelo čudna.
Chappell in Tessy Cassertonova sta se trudila, da bi prišla nezavestna Helena in Ambrose zopet k zavesti.
Bili so v prostoru, ki je ležal zadaj za delavnico in bil zelo udobno pripravljen.
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči!!