Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno.
Leto izhajanja: XVIII
St. 7
glasilo delavcev t o s a m e i;''i
12. kongres
— Osnadnji temi:	Zahteve po
družbeni in političini odgovornosti uresničevanja ekonomske stabilizacije.
V kongresnem centru SAVA ee Je 26. 6. 1982 začel 12. kongres Zive-ze komunistov Jugoslavije. Kongres 86 Je zadal z besedami posvečenimi Prispevku tovariša Tita in Kardelja k našemu revolucionarnemu gibanju za socializem in samlaupirav-‘Janje. Več kot 500 delegatov je razpravljalo v šestih korriisijah in sicer:
1.	Komisija za razvoj socialistič-nega samoupravljanja, družbenogospodarskih odnosov, za gospodarski *n družbeni razvoj in ekonomsko stabilizacijo:
— delegati komisije so opozarja-1 na premajhno odgovornost in se Tavzelj za ostrejši družbeni nadzor. Postavljene so bile zahteve, da se
Letovanje
Tudi v letošnjem letu bomo letovali v Vrsarju, Cenvar|ju, Novtigradu, izoli, Kranjski gori in Veliki plani-^ Kot je že znano imamo v Vrsarju 10 atvtoprikolic, v Novigradu 7 hd-;^IC’ v Izoli 2 hišici, v Kranjski gori “ garsonjeri, na Veliki planini pa dve koči. Kakor vsako leto smo tudi .et'0is izvršili popravila, vzdrževanje ^ čiščenje počitniških kapacitet. tJpažamo pa, da posamezniki še vedno me upoštevajo pravil, kako ravnati z družbeno imovino. Za lažje ,ln boljše poslovanje glede koriščenja počitniških 'kapacitet je bil sprelet v maju 1982 Poslovnik o koriščenju počitniških (kapacitet.
V Poslovniku je jasno napisan načim koriščenja. Predvsem pomembne točke So:
i- Vsak koristnik je dolžan primer-
"■tr-s.
ZKJ
prepreči razširjena navada etatističnega in tehnokratskega odločanja v gospodarstvu in družbi, zlasti odtujevanja dohodka delavcem, da se preprečijo pojavi prilaščanja pri razpolaganju in izkoriščnju družbenega denarja in dohodka tar zagotoviti pravočasno obveščanje delovnih ljudi, delavcev.
2.	Komisija za razvoj političnega sistema socialistične demokracije:
— je razpravljala o pojavu nacionalizma na Kosovu, kjer so delegati zahtevali odločno akcijo ZK za reševanje problemov mlade generacije, za njihovo politično organiziranje in vključevanje v delo ter za prevzemanje družbene odgovornosti. Med drugim je povdarjeno, da morajo subjekt ime sile kot del političnega sistema dosledno uresni-
no ravnati z objektom in njegovo opremo.
2.	Vsak koristnik je dolžan zapaža-nja o morebitnih okvarah in pd-manjikdjivostih vpisati v knjigo gostov, ki se nahaja v vsakem objektu. To je potrebno za hitro ugotovitev, kdaj je okvara oz. po-mamjklljiivoist 'nastala.
3.	Vsak koristnik je ddlžan zadnji dan letovanja počistiti stanovanje im odstraniti z objekta ves imate-rial (čisitila, živila), ki ne spadajo v evidentirani inventar.
4.	Vsak koristnik, ki ne bo upošteval pravil čiščenja in vzdrževanja objekta, nima pravice 'letovati 1 deto.
To so določila, ki jih mora upoštevati sleherni izmed nas.
Zaradi isflalbih izkušenj iz prejšnjih let, ibomo letos začeli izvajati občasne 'kontrole, s katerimi bomo ugotavljali stanje oz. ravnanje s počitniškimi kapacitetami.	HlM
čevati svojo vlogo, kajti na vseh ravneh se mora krepiti delegatski sistem.
3.	Komisija za organiziranost ZK, idejnopolitično usposabljanje, statutarna vprašanja in kadrovsko politiko:
—	delegati so orisali razliko med teorijo in prakso v delu ZK, zahtevali so, da se usmeritve ZK uresničijo tudi v praksi, ter razpravljali o obliki in vsebini demokratičnega centralizma. Odločno se zahteva zaostritev družbene in politične odgovornosti, kar posebej velja za vodstvene delavce in nosilce vseh družbenih funkcij od DO do federacije.
4.	Komisija za aktualna idejna vprašanja, izobraževanje, znanost in kulturo:
—	delegati so opozorili na težave pri izvajanju reforme v izobraževanju, zlasti še o šolski reformi. Ustvarjeno je mnenje, da je nujno treba z vsemi ukrepi gospodarske in znanstvene politike spodbujati lastna znanja in dosežke ter boj za večjo tehnološko neodvisnost države.
5.	Komisija za mednarodne odnose:
—	izpostavljena je bila razprava o polemiki s špekulacijami, ki se širijo v tujini o spremembi zuna-nj apolitične usmeritve Jugoslavije in takšne trditve zavrnili kot neutemeljene. Med osrednjimi temami je bil sedmi vrh neuvrščenih, ki naj bi bil septembra v Bagdadu.
6.	Komisija za SLO in DS:
—	je povdarila, da je treba vprašanje obrambe in zaščite povezati s sedanj im zapletenim družbenogospodarskim in poOitičhim položajem. Delegati so bil j enotni, da so dosledno uresničevanje Titove politike enakopravnosti, (bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, krepitev notranje trdnosti in enotnosti
odločilni dejavniki za obstanek, u-činkovito obrambo in razvoj naše države.
Kongres je na zadnji plenarni seji sprejel štiri resolucije: vloga in naloge zrveze kamunistov v borbi za razvoj socialističnega samouiprajvija-nja, naloge ZK pri uresničevanju politike gospodarske staibifaaoije, ZK v boju za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu, ter resolucijo o izraelski agresiji na Libanon.
Vsebina zadnje resolucije obsoja dejanje Izraela, kjer se najodločneje zahteva brezpogojen umik izrael-
Izredno zaostrena gospodarska situacija na področju celotne Jugoslavije, ki se odraža predvsem na sektorju ekonomskih odnosov s tujino, je zahtevala sprejem izrednih ukrepov. Ukrepi, ki so bili sprejeti na vseh nivojih gospodarskega in političnega življenja, so močno skrčili in poslalbšalli možnosti poslovanja. Glede na obseg in ostrino pro-hlomov lahko, pričakujemo, da bodo zaostreni pogoji poslovanja trajali precej dolgo, verjetno nekaj let.
To izredno stanje in ukrepi, ki so bili sprejeti, seveda niso šli mi-mio naše delovne organizacije — nasprotno, posledice so občutne in težave, v katerih smo se znašli so tako velike, da se bomo morali v naslednjih obdobjih vsi maksimalno truditi, da bomo to stabilizacijsko obdobje preživeli in dosegli še sprejemljive poslovne rezulitaite.
Glaivini problem oziroma najpomembnejši Ukrep, ki nam povzroča največje težave, je zmanjšanje razpolagalnih pravic z devizami, ki jih ustvarjamo z izvozom. Se v prvi polovici 1980. leta je imela TOGAMA za 1 dolar izvoza možnosti do 3 dolarjev uvoza. V letu 1981 je bilo razmerje na 1 doilar izvoza 0,65 dolarja uvoza in v letu 1982 od 1. junija dalje imamo od 1 dolarja izvoza samo še 0,30 dolarja uvoza.
Strokovni kolegij in strokovne službe so na podlagi teh ukrepov izdelale devizno bilanco in program poslovanja do konca 1982. leta in pri tem ugotovile naslednje:
TOZD Saniteta
1.	V gospodarski načrt se vključi sadrona ovoje in mikropor obliže, ki so na zalogi v Skladišču. Dodatnih količin teh materialov ne bo možno uvoziti.
2.	Iz gospodarskega načrta se črta capsioum na platnu in flanelli, osrtali obliži pa se delajo v količinah, ki so potrebne za kompletira-nje apotek, količine za prodajo pa
skih napadalcev. Zveza komunistov povdarja, da tak razplet dogodkov na Bližnjem vzhodu terja bolj kot kdaj prej kar najbolj odločne ukrepe vse mednarodne skupnosti. Jugoslavija vsestransko in odločno podpira pravičen boj palestinskega ljudstva za uveljavitev narodnih pravic ter vso našo pomoč v tem boju.
NOvi Centralni komite ZKJ šteje 165 članov. Predsedstvo CK ZKJ je izvolilo za predsednika CK ZKJ z enoletnim mandatom MITJO RIBIČIČA, za sekretarja pa NIKOLO STOJANOVIČA.
Drčar M.
se znižajo za 50 %. Vzrok za zmanjšanje je v nerednih in zmanjšanih dobavah dobavitelja iz Vzhodne Nemčije.
3.	V gospodarski načrt se v dveh izmenah Vključi nov stroj za proizvodnjo novih VIR SUPER vložkov, ter na ta račun zaradi pomanjkanja kapacitet mikailmioe zmanjša 1000 gr vata.
4.	Za TOSAMA plenice za enkratno uporabo se planira pol izmene stroja moillny I, na katerega je pri-ključan mlin za mletje odpadkov.
5.	Dd konca leta 1982 bomo za belgijskega kupca v LON poslu izdelali 4.170.000 kosov hlačnih plenic, za domače tržišče pa bo proizvodnja teh izdeHlkov bistveno zmanjšana zaradi' pomanjkanja celuloze.
6.	V gospodarski načrt se vključi nove izdelke, za katere smo dobili ^potrjene ceno od republiške skupnosti za cene.
Ob upoštevnaju navedenih sprememb je ugotovljeno, da glede na gospodarski načrt za leto 1982 ne ho bistvenih sprememb glede plana proizvodnje, plana prodaje, planiranega celotnega prihodka, planiranih porabljenih sredstev in dohod-ka.
Tudi glede potrebnega števila delavcev je ugotovljeno, da se plan zaposlovanja zaradi navedenih sprememb ne menja — torej rabi Tozd Saniteta toliko delavcev, kolikor je bilo načrtovano za leto 1982.
TOZD Filtri
1.	Pri filtrih za Kitajsko, so bili planirani v višini 1,5 mil jarde kom, se upošteva samo realizacija do 14. 6. —200 milijonov kam. Od 14. 6. — 200 milijonov kom. Od 14. 6. dalje se izvoz filtrov na Kitajsko ne planira (Vzrok: ni naročili.
2.	Pri filtrih za Turčijo, ki so bili planirani v višini 1,3 milijarde kom se upošteva realizacija c ca 714
milijonov kom in še neizdelana količina cca 173 milijonov kom. Novih naročil iz Turčije ni.
3.	V gospodarski načrt do konca leta se vključi tudi realizacija fil* trov kot storitev predelave materiala za Tobačno tovarno Ljubljana in Rovinj. Novih naročil za predelavo ne planiramo.
4.	Poilnilne vložke se glede na visoke zaloge v plan proizvodnje od sedaj dalje ne planira. Planira se le prodaja zalog v višini 10 milijonov kom.
5.	Zobni tamponi se bodo do konca leta proizvajali v planiranih količinah.
6.	Vimbel vata — planira se predelava v višini 600 kg.
7.	V proizvodni program se vključi nove izdelke iz netkanega blaga (rjuhe, prevleke za blazine, komprese iz stanačevine ipd.).
Zaradi navedenih sprememb, zlasti pod točko 1 in 2 se za TOZD Filtri skoraj za polovico zniža proizvodni in prodajni plan za leto 1982.
Planirani dohodek se bo znižal od 81.215.215 din na 29.400.975 din. V približno enakih razmerjih se znižajo tudi ostale planirane postavke v gospodarskem načrtu.
Zaradi navedenih neugodnih sprememb je močno prisoten problem zaposlitve delavcev tega Tozda. Že dosedaj so bile izvedene premestitve delavcev v TOZD Saniteta. Od meseca avgusta dalje, ko bo proizvodnja filtrov v celoti ustavljena, pa bo treba v Saniteti najti delo tudi za osale delavce Filtrov, ki na ostalih programih v svojem tozdu ne bodo imeli dela. Ugotovljeno je. da je za osltalo proizvodnjo v Tozd Filtri potrebnih le povprečno 7 proizvodnih delavcev.
Na podlagi teh ugotovitev in na podlagi sklepov samoupravnih organov, da je treba ugotoviti vzroke stagnacije dohodka in osebnih dohodkov ter na podlagi Operativnega programa ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja obveznosti za najete kredite v tujini in za vzdrževanje procesa proizvodnje, ki so ga sprejeli IS SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, Narodna banka Slovenije in SISEOT, je strokovni kolegij pripravil predlog ukrepov za izboljšanje posllbtvanja in za zagotavljanje poslovanja v zoženih materialnih pogojih in sicer:
1.	Komisija za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu v DO TOSAMA naj še enkrat prouči že dane predloge za reorganizacijo DO TOSAMA.
2.	Po sprejetju razvida del in nalog zagotoviti, da bodo vsa dela in naloge izvajali za to usposobljena kadri. Vzporedno 'izdelati stimulativno nagrajevanje in pri tem predvsem uporabljati objektivno merljive kriterije.
3.	Zaostriti delovno in disciplinsko odgovornost, zagotoviti spošto-
V pogojih gospodarske stabilizacije
vanje samoupravnih aktov in oždviti hierarhično odgovornost.
. 4. Izdelati posilovn i'k o doiloča-n ju norm in korigirati norme v smislu postavmiijkai.
5.	Uresničiti načelo sivobodne^me-njave dela mlad TOZD in DSSS.
6.	Z ustreznimi organizacijiakiimi ukrepi zagotoviti uspešno izvajanje razivtojme funlkcije (razvoj lastnih tehnoloških rešitev, opreme, rezervnih delov ipd.). V zvezi s tem je treba:
pripravo dela organizirati v Tozd konstrukcijske storitve za tekoče in investicijsko vzdrževanje organizirati v okviru vzdrževalne službe
organizirati razvojno službo v TRS
konstrukcijske storitve za razvoj organizirati v TRS realizirati organizacijske dopolnitve iv mehanični delavnici za za-gobavitev izdelave novih strojev in opreime.
7. Uvesiti sistem opozarjanja na previsoke ali prenizke zaloge.
3. Izdelati program in kriterije za dolgoročnejše povezovanje s pomembnimi dpbafvitefljjli.
.	9- Izdelati program preusmeritve
32 uvoznih na domače surovine in reprtumateriale teir uporabo sekundarnih sunovfin.
10.	Vikiljučiti komercialne pred-stavmlike tudi pri nabavi surovin in 1 epromaterialoiv in to vgraditi v sistem njihovega nagrajevanja.
11.	Zagotovil izdelavo izdelkov v okviru standardov in zmanjšati odpadke.
12.	Iskati prodajne in prodzvod-e možnosti za cigaretne filtre iz
i^Puja in iskati predelovalne po-FHtr^ zaiPl0sli'tev kapacitet v TOZD
13.	Zagotoviti delo za vse delajv-e TOSAME. V zvezi s tem preiti a proizviodnjo in prodajo izdelkov im višje stopnje predelave.
14.	S pomočjo raziskave trga ugo-najperspektivnejše izdelke, jih
al^J razvijati ter uvajaiti nove.
15- PiOvečati izvoz na konverti-delke t'rz'‘^e’ ^kati nove izvozne iz-
.	19- Klortisititi optimalne transpor-
tne poti.
ot- ^ -Izdelati analizo o upravičeno-sti skladišča v Skopju.
18.	Skrbeti za najustreznejše prihajanje proidajnih cen.
19.	Poostriti selekcijo kupcev z arom na njihovo solidnost pri pla-
^vanju_ Krajšanje plačilnih rokov, "hotoviitev plačil tujih kupcev v Predpisanih rokih.
tov.
20. Iskanje najugodnejših kredi-
Skrbeti za racionalno troše-je deviznih sredstev za potne stro-e m®tdagoivni devizni odliv),
22. Izdelati mesečne, tromesečne v_'Jetne plane prilivov in odlivov devimih sredstev.
2' - Izdelati mesečne podatke o ‘Stanju terjatev v tujim.
24.	Ugotovitev možnosti izloča-
nja povečanih sredstev v rezervni sklad.
25.	Izdelava programov za poslovanje v zoženih materialnih raz-mtaraih
a)	Program poslovanja do 31. 8. 1982 je izdellan.
b)	Do 1. 9. 1982 izdelati program poslovanja brez proizvodnje cigaretnih filtrov (talko stanje se predvideva od 1. 9. 1982 dalje).
c)	Urediti sistem delitve osebnih dohodkov ob eventuelni zmanjša-nii proizvodnji. Predlog je izdelan — posredovati in sprejeti ga je treba na samoupravnih organih.
d)	V kolikor bo potrebno, bomo v mesecu septembru izdelali pred-llog spremembe gospodarskega inačrta in ga posredovali samoupravnim organom. V zvezi s tem posteibej izdelati plan zaposlitve Vseh delavcev DO.
26.	Dolgoročne naloge:
a)	S diljem boljšega informiranja
ter s tem hitrejšega reagiranja fin ukrepanja na dogajanja naj se pospešeno uvaja avtomatska obdelava podatkov (AOP).
b)	Izdelati posdavtniko (organizacijske predpise) za izvajanje posameznih poslovnih funkcij in sankcionirati njihovo neizvajanje.
c)	Urediti preskrbo z energijo (obstoječi in dodatni energetski vitri) In izdelalti program varčevanja z energijo.
Iz vsebine predlogov ukrepov, ki jih bo na prvi seji obravnaval in sprejel skupni delavski svet je razvidno, da se predlogi nanašajo na Skoraj vsa področja poslovanja delovne organizacije. Zavedati se moramo, da je od nas samih odvisno, kako bomo ukrepe izvajali in da je tudi od nas samih odvisno, kakšni bodo naši poslllovni rezultati. Zunanje ukrepe pa moram1:) sprejeti kot dejstvo in jih spoštovati ter izvajati.
Edvard Peterneli, ing.
Nove investicije
Avtomat za rezanje elastike
Na spomladanskem sejmu YU-KONTRI v Loubljani sta bila razstavljena oba stroja, katera je bilo moč dobiti na sejemsko kvoto.
Avtomat za pnevmatsko rezanje elastike BIMAG CL 2 — firma Bro-ther
Posebnost avtomata je elektronski sistem merjenja dolžin. Števec lahko nastavimo od 2 cm do 99 cm. Stroj je prirejen za širino traku do 80 mm in znotraj te širine lahko tečejo po trije trakovi vzporedno. Stroj je opremljen z za ustav ko, ki avtomatično zauštavi ob koncu traku in
Šivalni stroj
Šivalni stroj je enoigelni z over-ilodk mehanizmom. Vpeljava je dvo-nitna ali tronitna. Stroj obratuje do 10.000 vbodov na minuto. Pripo-ročiljdvo je obratovati z 8.000 do 9.000 vbod/min., s tem se podaljša življemska doba.
Ua se doseže nemoteno obratovanje pri talko visokih hitrostih je proizvajalec predvidel za pogonsko os hidravlično vtežavanje. Posebno (Pomembno pri teh hitrostih je brezhibno mazanje. V ta namen javljajo kontrolne luči vse napake pni mazanju (temperatura olja, nivo olja). Šivalna igla je nagnjena za 18 stopinj in hlajena, s tem je dosežen močan enakomeren vbod brez neželenih vibracij.
z (izbirnim števcem, ki ob željenem štev. komadov stroj zaustavi. Kapaciteta stroja je pri dolžini 25 cm 40 kosov na minuto.
Regulacija dolžine vboda je eno-stavna in precizna. Namenjen je za šivanje zdravniških kap in plenic. Anzi Friderik dipl. ing.
Novo v zakonodaji
—	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu (Uradni list SRS 19/82)
—	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin, ustanoviteljic Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane (Uradni list SRS 19/82);
—	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje din obnove šolskega prostora v občini Domžale (Ur. L SRS 20/82)
—	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalije za občino Domžale (Ur. 1. SRS 21/82)
—	Pravilnik o .pogojih in merilliih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidar-
Analiza bolniških izostankov je napravljena na podlagi mesečnih poročili o izostankih od dela zaradi boleznii do 30 dni, boleznim nad 30 dni, nege, spremstva in poroda, ki jih pripravlja finančni sektor po
Leto 1981
januar — 12,11 °/o februar — 10,74 % marec — 1,1,09 % aprili — 12,02 °/o
Ker smo ugotovili, da se je % boleznin od lanskega leta povečal, smo organizirali v naši delovni organizaciji obiske na domu. Navezali pa smo tudi stike z zdravniki iz ZD
Alkoholik ne pride na zdravljenje nikoli prostovoljno, temveč vedno zaradi hude stiske, v katero ga spravi reagiranje okolja na njegovo alkoholično obnašanje.
Alkoholiki se odločijo za zdravljenje iz naslednjih razlogov:
—	okoli 45 °/o zaradi pritiska (ne prošenj in prepričevanj) v družini, ko je žena končno postavila moža pred izbiro — zdravljenje ali razveza, oziroma je že vložila tožbo za razvezo ali pa se je že odselila.
—	okoli 45 % zaradi pritiska v službi (kot so disciplinski postopek, premestitev na nižje delovno mesto, oziroma jasno izrečen ultimat: zdravljenje ali odpust iz službe.
V večini primerov zasledimo kombinacijo pritiskov v družini in v službi.
—	okoli 10 °/o zaradi zdravstvenih okvar, ki so posledica dolgotrajnega razkrojevalnega učinka alkohola na razne organe človekovega telesa, zaradi kazenskega pregona.
Zaradi navedenih razlogov pride alkoholik na pregled oziroma zdravljenje, vendar to še zdaleč ne pomeni, da se bo res začel zdraviti. Da se alkoholik res Vključi v zdravljenje, je potrebno, da družina in delovna organizacija vztraja pri svo-
nost (Uradni vestnik občine Domžale)
—	Zakon o spremembah in dopolnitvah izalkoina o upravnih 'taksah (Uradni tet SRS 23/82)
—	Sklep o 'mejnem znesku najniž-j ih ipokojndinskih prejemkov (Uradni iiist SRS 23/82)
—	Sklep o uskladitvi pokojnin med letam
(Uradni list SRS 23/82)
zbiru bolniških ilistov iv TOZD-ih in DSSS.
V času od januarja (1982 do aprila 1982 je ugotovljeno, da je bil % bcileznin v posameznih mesecih glede na celotnio DO naslednji:
Leto 1982
januar — 10,23 % februar — 16,25 % marec — 1,2,54 % aprili — 12,27 %
Domžale, ZD Lukovica in ZD Moravče, predvsem za delavce z menjajočo diagnozo, katerim je potrebno posvetiti večjo pozornost.
R»M
ji brezpogojni zahtevi, da se alkoholik zdravi in uredi (obenem pa mu moramo med zdravljenjem tovariško stati ob strani — vendar brez kakršnegakoli popuščanja). Torej ultimat, doslednost, razumevanje, tovarištvo, pozitivni zgledi, spretna uporaba različnih terapevtskih in prevzgojnih ukrepov (postopkov), popolna vera v človeka in še marsikaj je potrebno, da se alkoholik res uspešno zdravi in rehabilitira.
Do sedaj navedeni načini reagiranja na alkoholikovo asocialno obnašanje, privedejo alkoholika v položaj, iz katerega nima drugega izhoda, kot da se odloči za zdravljenje, sami po sebi pa dokazujejo, da lahko pripravimo alkoholika na zdravljenje prav z naštetimi postopki.
Alkoholiki pridejo na zdravljenje šisle tedaj, ko za zdravljenje »dozorijo«. Dolga leta prav nič ne trpi zaradi odvisnosti od alkohola. Obratno! Lepo mu je v alkoholni omami. Seveda išče alkoholik v zadnjem obdobju svoje bolezni pomoč zaradi zdravstvenih komplikacij alkoholizma (hudo vnetje živcev na spodnjih okončinah, ciroza jeter, splošna telesna izčrpanost itd) posamezne pa odpeljejo kar v psihiatrično bolni-
šnico zaradi psihiatričnih komplikacij alkoholizma (alkoholni bledež, alkoholne psihoze).
Zaradi alkoholikovega obnašanja trpi njegovo, družinsko, delovno in sosedsko okolje, s katerim alkoholik živi v posebnem (zelo labilnem) ravnovesju.
Ker je potrpežljivost za posledice alkoholikovega obnašanja skoraj brezmejna, pridlejo na zdravljenje le redki alkoholiki in ti šele tedaj, ko je potrpežljivost okolja izžrpana. To pomeni, da žena proti svojemu alkoholičnemu možu ukrepa šele takrat, ko ji je res zelo 'hudo.
Skratka, dokler alkoholikova žena sama ne »dozori« v tolikšni meri, da bo dosledno ukrepala, se njen mož ne bo začel zdraviti. Zaradi tega alkoholika praviloma ne začnejo zdraviti, dokler niso prepričani, da bo žena v redu sodelovala in od svojega ,moža zahtevala, da se brezpogojno uredi.
Bistveno je torej naslednje: alkoholik ne gre nikoli prostovoljno na zdravljenje, temveč izključno zaradi pritiska okolja in zdravstvenih okvar. Praviloma pa se sploh ne zgane, dokler družina, posebej pa žena, energično ne ukrepa. Preprosto rečeno: alkoholik se praviloma ne bo šel zdraviti, dokler mu žena kuha, pere in z njim spi. In še nekaj: marsikatera žena brezupno trpi, ker se zanaša, da bo njenega moža prisilila na zdravljenje delovna organizacija, socialna služba ali zdravnik. Nihče od njih pa ne more napraviti nič smiselnega, če mu tena ponovno »vse oprosti« in »verjame« njegovim obljubam, da ne bo več pil.	R	M-
Ob dnevu samoupravljalcev
27. junij 1950 pomeni najvažnejši datum v našem samoupravljanju, takrat so sprejeli Zakon o upravlja-mju s podjetji v državni lasti. Samoupravljanje se je najprej razvilo v podjetjih s proizvodno dejavnostjo, kasneje pa tudi v tistih z neproizvodno in družbeno dejavnostjo.
Pravzaprav je misel o upoštevanju mnenj delavcev pri upravljanju tovarn stara 'toliko, 'kot delavsko gibanje. Prve odločilne korake sta v svojih delih nakazala velika svetovna teoretika Marx in Engels.
Praktični razvoj samoupravljanja pa je tekel bolj počasi predvsem zaradi nihanja zahtev delavcev, ki so bile enlkrat bolj intenzivne, drugič spet manj.
Ce se danes ozremo na prehojeno pot v preteklosti, lahko vidimo, da je bilo mnogo storjenega, vendar so še napake in nepravilnosti, ki jih moramo odpraviti in dalje razvijati naš samoupravni sistem. S. Rode
Lubinič Marjana
Analiza bolniških izostankov
Zdravljenje alkoholika
življenje
. Meseca julij in avgust sta obdobje sprejemov na delo in tako tudi upokojitev. V tem mesecu jih ima-nio kar lepo število. Pogovori z bodočimi upokojenci so vselej zanimi-saj so si v svojem dolgoletnem delu nabrali nemalo vtisov in izku-Le škoda, da jih tako skrbi, Kaj vse lahko povedo, da se ne bo siusailo smešno, ko bodo sodelavci
brali v Tosami njihove izjave. Nekateri se branijo z vsemi štirimi — de, mene pa ne v časopis, pa slikati mcii ne! Tako sem pri današnjih po-®?^rih že takoj na začetku dobila 'košarico«, češ ne me »mrcvariti« racini dan, če se prej niste mogli spomniti ... Z neprijetnim občutkom sem se potem napotila v tkalmice. l"6 mi še tu spodleti, potem za da-nes neham z initervjulji, sem si rek-T3 J® bil moj strah odveč. Prl-smejalli sta se v pisarno in s svojo dobro vodjo takoj razbili tremo, ki s® obvezno pojavi pri takih pogovo-d>h- Nasmejani, mladostni bodoči u-Pokojenki, o katerih prliipovedujem, duši prvi sogovornici:	POD-
RhVSEK TILKA in PUST IVANKA f^dbr ju pozna, ve, da sta to dve ne-Jocijivi sodelavki, ki sta vseh 35 let delovne dobe prebili skupaj, ki so Ju »kupni spomini in doživljaji po-vezali v trdno prijateljstvo.
Obe sta Studijankl, zato sta že Šolske klopi drsali skuipaj. V Vati sta se zaposliill leta 1947, Tilka en tfdbn prej kot Ivanka. »-Vedno sva delali skupaj. Kamor je šla ena, je sta tudi druga. V službo sva se vo-, 1 s kolesi, vedno »vštric«, tako da s° naju policaji že poznali, ha, ha!«
Preden sta se zaposlili, sta bili v tJornialah prijavljeni na borzi dela.
»Ko sva dobili delo v Vati«, pri-Poveduje Tilika, »se mi je zdel Vir neznansko daleč. Komaj sem dobro vedela, kje je! Kje pa si takrat po-'tdal toliko krajev — Studa, Ihan,
teče
Domžale — to je bilo vse! Ker sem dobila ddo en teden pred Ivanko, sem ji šla potem na nedeljo pokazat tovarno, da je vsaj vedela, kje je!«
Ivanka nadaljuje pogovor: »Delali sva v konfekciji. Ko sva zagledali dekleta v belih haljah in kapah je Tilika planila v jok, češ, jaz pa ne bom mogla delati, ko nimam take bele uniforme. Kakšne skrbi, a ne?«
V konfekciji sta delali kakih 8 let, ko pa se je odprl obrat v Studi, sta odšli tja. Spomini na Studo so Izredni. Sogovornici nizata spomin na spomin in se smejeta svojim doživljajem. Spominjata se dneva, ko sta delali v tkalnici ovojev, imeli sta na skrbi štiri stroje. Ko so se trgale nitke, so se stroji seveda ustavljali, pa si nista upali povedati mojstru. Do 2. ure so jima stali že vsi štirje stroji. Mojster ju je hudomušno opazoval in jima na koncu pregnal strah, ko jima je razložil, da to ni nobena okvara, ampak reden pojav pri tkanju.
»Ah Studa«, se zasmeje Tilka, »res je bilo luštno! Koliko smo se prdsmejale! Kuhale smo si same, največkrat krompir v oblicah, Justi je šla na travnik po rože, tako da smo vsak dan pile drugačen čaj. Tudi nočno delo nas ni vrglo s tira. Kolikokrat sva se zjutraj vračali domov in se smejali celo pot. Včasih si vse vzel bolj za hec, bil si pač mlad. Danes so mladi ljudje preveč obremenjeni, hiter tempo življenja jih dela živčne.«
»Sicer se pa midve še zdaj radi smejeva«, pravi Ivanka, »saj smeh nas drži pokonci Ne morem poslušati nekaterih, ki samo» jamrajo« kje vse jih boli.«
Leta 1970 sta se zopet »preselili« na Vir, kjer so dobili nove češke stroje. Se vedno sta delali ponoči, zato sta že mislili zapustiti tovar-
no. Pa ju je pregovoril takratni sekretar.
»Povabil naju je v svojo pisarno in nama postregel z aperitivom. Počasi naju je le prepričal, da sva ostali.« se spominjata.
Zdaj sta pomočnici na novih strojih. Tehnologija se je v teh letih zelo izboljšala, pravita, le škoda, da ni več take delovne discipline. Kdo le se še danes boji mojstra. Včasih smo vsi šli, samo če se je pokazal mojster!«
Dan upokojitve se hitro bliža.
Ivanka: »Prišel je trenutek, ko bo treba iti. Saj, ko pomisliš na to, si rečeš, da greš rad. Ampak ko pride tisti čas, je vendarle malo težko.«
Tilka: »Gotovo je malo težko, saj si velik del življenja pustil tu v tovarni, zrasel si z njo, tu imaš del svojih spominov, svoje »bolezni«.
Ko bosta naši sogovornici ostali doma, pravita, da se bosta v glavnem posvetili vrtu, saj sta obe veliki ljubiteljici rož. Ce bo dobra pokojnina, jo bosta večkrat tudi mahnili v Domžale, v smehu pa pravita da bosta malo postopali.
»Dolgčas nama seveda bo! Po sodelavkah, s katerimi smo se dobro razumele pa po kavici. Cas za kavo je kar obred. Takrat zveš, vse, to je huje kot radio.
Drugače pa bi ob slovesu zaželeli mladi generaciji malo več optimizma in da bi vsaj tako dobro delali kot mi, če ne bolje, saj imajo za to esc pogoje.«
V	tkalnici ovojev se je upokojila MAJDIČ PAVLA. Malo manj kot 35 let delovne dobe je preživela v TOSAlMI.
»Težko sem čakala upokojitev, vendar se kljub temu ni lahko posloviti od dolgoletnih tovarišic, sodelavk. Kar .precej napora je bilo treba, da sem zadržala solze.«
Samo toliko je uspela povedati naša Pavla Majdič, kajti mudilo se ji je domov, kjer skrbi za bolno sosedo.
Ob upokojitvi ji želimo še veliko zdravja in zadovoljstva.
- • -
V	pokoj odhaja tudi sodelavka iz mikalnice TOMAN DANICA. V To-sami je že 33 let, dve leti pa je delala v smodnišnici v Kamniku. Vseh 33 let je delala v glavnem v mikal-nici, izmenično pa tudi v belilnici in na čistilni.
»V začetku smo veliko delale ročno, z nabavo novih strojev pa vse manj. Jaz sem zdaj že 10 let na mi-kalnikiu za kilogramsko vato. Ce pogledam nazaj so ta leta kar hitro minila.-«
Danica ima za naprej, ko bo imela veliko prostega časa, velike načrte.
»Seveda bo potem veliko prostega časa. Zdaj si vezan na službo,
vsak dan hitiš, da narediš to in ono zjutraj oz. drugi dan pa spet v službo. Ker dimam slabe oči, za ročna dela nisem navdušena, imela pa bom čas, da bom obiskala ljudi, ki so mi pri srcu in za kar zidaj ni bilo časa. Že se veselim obiska v Mariboru,
kjer živijo takorekioč moji .svojci, ljudje, ki so me vzela »za svojo«, ko je mama nas otroke pustila same. Pa tudi drugega dela bom imela dovod, če bom le zdrava, kar si za naprej najbolj želim. Zdrav lahko de-laž in uživaš življenje, če si pa bolan, ti nič ne koristi.«
24., maja se je invalidsko upokojil JANEZ PERNUS, ki že dolga leta boleha na hrbtenici. Po operaciji pred 20 leti je bil okvalifioirajn ža invalida III. stopnje. Od takrat naprej so se bolečine vseskozi ponavljale, enkrat bolj, drugič manj, bil je že tudi v zdravilišču, lani pa se mu je zdravje vidno poslabšalo. Zato ga je dr. Kovač predlagal za invalidsko komisijo, ki ga je prekvalificirala za invalida I. stopnje.
Talko je Janez zdaj s 36 leti delovne dobe upokojen.
V tovarno je prišel leta 1947 in je sprva delal kot zidarski pomočnik, potem pa je odšel v behlnico, tam je bil najprej delavec. Potem pa vodja izmene. Delo v belilnici je bilo težko, vse ročno. Nobenega dvigala ni bilo, vato so ročno trgali, sušili pa na lesah.
Ko sta se združili nikalnica dn beliinica, je odšel v mikalndco. »Takrat je manjkalo ljudi, zato so me predlagali za vodjo izmene, poleg mene sta bila vodja izmene še Mihelčič Ivan in Klopčič Gustelj.
Jaz sem prišel namesto Judeža, ki je šel takrat k vojakom. Ko se je le-ta vrnil, je Mihelčič odšel v pripravljalnico in tako sem jaz vse do zadnjega ostal vodja izmene v mi-kalnici.
Ja, v teh letih sem srečal vse sorte ljudi, moram pa reči, da so bili včasih bolj prijazni in ni bilo toliko težav. Danes so pa nekateri prav hudobni, ne vsi, seveda. Je pa tudi razlika, če pomislim, da sem na začetku imel na izmeni 7 žensk, zdaj jih je pa 70, desetkrat več.
Oddelek mikakiice se je dosti selil. Najprej je bil v današnjih filtrih, potem tam, kjer je zdaj vlak-novihlsfci oddelek. V začetku smo delali kakšni 2 leti vse sobote in ne-dele. Se prej pa smo ob nedeljah delali udarniško.
Odikar sem v tovarni, se je izmenjalo 7 direktorjev. Posebno strog vendar dober mi je ostal v spominu Ringollt. Enkrat me je zalotil, ko sem se medtem, ko sem iskal lestev, zaklepetal s prijateljema Gaberškom in Juterškom. Ravno smo smo opazovali podgane, ki jih je bilo svoj čas na pretek v tovarni, ko je prišel direktor in me, ko sem povedal, da iščem lestev, poslal prav na kratko na svoje delovno mebto.«
Današnja gospodarska situacija je precej težka. Kaj meni Janez o tem? »Samo to rečem: če bodo delavci delali kot je treba, bomo prej prišli iz težav, ki nas pestijo, če ne, bo pa bolj žalostno!«
In kaj počne zdaj, ko je upokojen?
»Zaenikrat nič! Se še privajam na nov »deibivni čas«, pa malo počivam, saj delati tako ne morem veliko, zaradi hrbtenice. Z ženo imava v varstvu svoji dve vnukinji, stari 10 in 11 mesecev. Drugače pa mislim, da bom malo kmetoval na svoji njivici, če mi bo zdravje dopuščalo!«
Od filtrov se je poslovila dolgoletna sodelavka VIDA JANČAR, ki je s 30. 6. odšla v pokoj. Vido smo predstavili, ko je slavila svoj jubilej, petdesetletnico, že v eni izmed lanskih številk. Zaželimo ji samo, da hi svoj zasluženi pokoj luživala v miru in zadovoljstvu.
Sindikalne
vesti
-— V okviru izrednega dopusta naj se uvede dopust za starše prizadetih otrok. Vsi starši prizadetih otrok lahko na Delavski svet oziroma Komisijo za delovna razmerja naslovijo dogo za izredni dopust iz tega naslova, priložiti pa morajo zravstve-nio potrdilo o bolezni otroka.
— Potekla je javna razprava Navodila o zdravstvenem okrevanju delavcev, na katerega imajo člani KOOZS nekatere pripombe in sicer:
— za zdravstveno Okrevanje lahko delavec koristi samo dopust ne pa tudi bolniškega stafleža
—	delavec lahko dobi odobreno zaporedoma zdravstveno okrevanje dve leti in po prekinitvi dveh'let ponovno predloži Vlogo.
Drugo leto bo Komisija za socialno dejavnost skupno s socialno delavko izbrala dn predlagala delavce za zdravstveno okrevanje, s tem, da jim bodo povrnjeni stroški zdravljenja iz sredstev zdravstvenega okrevanja, del pa bo prispeval sindikat. To je. namenjeno delavcem, ki zaradi slabih materialnih pogojev ne morejo na zdravstveno okrevanje, čeprav bi ga bili potrebni.
—	V primeru, da je delavec Tosame
posvojenec in mu umrejo skrbniki, ima enake pravice, kot ob smrti staršev, le da mora VlogO za dopust ob tej priliki nasloviti na delavski svet. 6q	:ii_	-
‘	- • S. Rode
Teorija tako-kako pa praksa?
KUNAVER IRENA:
Tudi Irena je končala 11. letnik pkonomske isrednje šole v Domžalah, doma pa je na Rodici. 2e drugič opravlja 15—dnevno prakso pri nas, lansko leto v obračunu OD, le-tas pa v tkalnici gaze.
V šoli se spoznamo ,s teoretičnim delom, vendar se praksa in teorija 511, c*e^u 'kd.ko razlikujeta. Poteg dela, ki ga bo opravljala v tem ča-?U’ . bi rada spoznala samoupravno arvlljenje v DO. Delno se je že seznanila s težavami v proizvodnji, ki Ph povzročajo sprejeta ukrepi, drugače pa sprejemaš, če imaš možnost to sam doživeti v primerjavi s spre-mijanjem preko časopisa in TV.
POTOČNIK IRENA:
Obvezno prakso opravlja v tkalnici ovojev, končala pa je 11. letnik konomske srednje šole v Domža-n' , r končala M. letnik, tudi 1 sključena v usmerjeno izobraže-
vanje, ima pa o tem načinu izobraževanja svoje mnenje in sicer pravi, da bo struktura poklicev res bolj ptastra, samo ne bo vsem dano, da bi prišli do poklica, ki ga veseli, ker o tam le odloča uspeh določenih strokovnih predmetov.
»O svojem delu vodim dnevnik, katerega moram predložiti šoli in je kot >► vstopnica-« za M. letnik, štipendije nimam, zato siem odvisna od staršev.
V Tosami že drugič opravljam prakso in sem zete zadovoljna s sodelavci, saj mi omogočajo, da spoznam delo v pisarni in proizvodnjo oddelka. Tudi po končanem šolanju bi želedla delati v tem 'Okolju in seveda tudi v Tosami, če bo mogoče.«
Po šoli in praksi se prileže malo počitnic in deset dni jih bo preživela v Vrsarju.
PEČNIK BLAŽENKA:
»■Obiskujem 3. letnik ESŠ v Domžalah. Obvezno prakso dijaki opravljamo zato, da si pridobimo nekaj izkušenj, ki nam jih teorija ne more dati. Namen obvezne prakse je predvsem v tem, da se seznanimo s pisarniškim delom.
Obvezno prakso opravljam v kadrovski službi, kjer delam opis delavcev v evidenčno knjigo. Lani sem bila v (tkalnici ovojev, kjer sem veliko hodila tudi v oddelek in to mi je bilo všeč, saj je koristno, da spoznaš tudi ctello v proizvodnji.
Glede na to, da imamo v šoli predmet sa.moiupravljanje, bi bilo v redu če bi na praksi spoznali tudi samoupravo v delovni organizaciji. Po mojem mnenju bi bilo v redu, če bi se praktikanti v DO lahko udeležili kakšne seje .in spoznali postopek priprav na seje samoupravnih organov aili delegacij.
Drugače pa mi je delo v Tosami všeč. Štipendijo imam na občini, glede zaposlitve je pa še precej nejas-
no. Precej težko najdeš delo, jaz bi najraje Videla, da bi dobila delo v domžalski občini. V skrajnem primeru bi šla za nekaj časa delati v proizvodnjo, tako, da bi imela zaslužek. Vendar vseeno upam, da bo nekako šlo.«
Tudi mi ji želimo, da čez leto dni pri iskanju zaposlitve me bo imela težav, obenem pa vsem praktikantom po opravljeni praksi želimo prijetne počitnice.
Morda vas zanima
Vprašanje: Delavcu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s tem, da je bila izvršitev ukrepa pogojno odložena. V pogojni dobi je delavec storil enako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere mu je bil izrečen discip-inski ukrep, zato je nastopil pogoj, da mu disciplinska komisija lahko pogojno odložitev prekliče. Ali je treba izvesti celoten disciplinski postopek, ali pa je potrebno le ugoto: viti, da je delavec kršitev ponovil?
Odgovor: če delavec v pogojni dobi znova huje krši delovne obveznosti, se mu odložitev ukrepa prekliče, kar je treba izreči po končanem disciplinskem postopku. Delavec ima pravico do zagovora enako kot v prvem postopku. Razlika od prvega postopka je v tem, da se delavcu ne izreka ponovno ukrep prenehanja delovnega razmerja, ampak se mu prekliče pogojno odložena izvršitev izrečenega ukrepa.
(Pravna praksa št. 1)
Vprašanje: Ali ima delavka, kije prišla dz 'porodniškega dopusta ob koncu oktobra in začela z delom po 8 ur dnevno, pravico do celotnega letnega dopusta za tp koledarsko leto ali ne?
Odgovor: Delavka, ki se vrne s porodniškega dopusta ima pravico do izrabe celotnega letnega dopusta za koledarsko leto, saj ji s porodniškim dopustom delovno razmerje ni prenehate in ima zato vse pravice z dela, vključno pravico do izrabe letnega dopusta.
(Pravna praksa št. 2)
Vprašanje: Kateri OD se pri starostni upokojitvi upošteva pri izračunu pokojninske osnove za odmero pokojnine?
Odgovor: Pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja OD, ki jih kandidat dobi v katerih koli zanj najugodnejših zaporednih desetih letih zavarovanja v obdobju od 1. 1. 1966 dalje. Pri tem se bo vzete kot leto zavarovanje le koledarsko leto, v katerem je dobil OD oz. nadomestite OD najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
(Delo, 22. 6. 1982)
PREDSTAVLJAMO VAM INOVACIJO!
Zaščita proti poškodbam unifila
Tov. POTOČNIK Avgust je vodja oddellika v avtomaifcslki tkalnici. Opazil je, da se je pri lomih stroj-
Oboinski svet Zveze sindikatov Slovenije je za vodstva osnovnih organizacij im vodstva konferenc organiziral seminar, na katerem naj bi simidikaiLni aktivisti ipridobili potrebno znanje za opravljanje svojega dela, se seznanil z gospodarskim stanjem, izmenjali izkušnje ter se dogovorili za nadaljme delo. Seminar je potekali Tl. in 12. junija na Trojanah. Udeležba je bila dobra, saj je bil prisotna večina predsedni-kovOO in KOD.
Ob zaključku dvodnevnega dela so bili sprejeti naslednji pomembnejši dogovorni. I. 2
I.	Gospodarska situacija
1.	Vse osnovne orgamiizaoije zveze sindikatov naj podprejo prizadevanja posiovddlmijh organov za zagotovitev neprekinjenega procesa proizvodnje — zlasti izvozne, oz. naj zahtevajo, da poslovodni organi takšne ukrepe takoj predložijo v potrditev pristojnim samoupravnim organom, če odločanje o tem presega pooblastila poslovodnih organov.
Pri tem naj zlasti vztrajajo na razvijanju medsebojnega poslovnega sodelovanja in dohodkovnega povezovanja pili ustvarjanju in razpore-jainju skupnega deviznega in dinarskega dohodka.
2.	Osnovne organizacij zveze sin-
nih delov n.pr. spodnjih vilic, osi vilic, nosilca udarne roke, sprostila udarna palica, se sunkoma dvignila in se zataknila v ohišje unifila. Med gibanjem bi/la naprej in nazaj je zaradi tega prišlo do loma ohišja unifila. Ohišje je uvoženo, naprav-ieno je iz aluminijeve litine in ga ni mogoče ponovno zavariti, temveč ga je potrebno zamenjati z novim.
Napravil je več poiskusov kot n.pr. z vzmetjo, vendar se je najbolj obnesel llovilni jermen. Na vijak udarne palice je pritrdil en konec jermena, drugi konec jermena pa je pritrdil z vijakom v parket. Pri tem je uporabil odpadni lovilna jermen. Gibanje udarne ročice jermena ne ovira, v primeru lomov zgoraj navedenih delov pa preprečuje udarni palici dvig in s tem pošlkodbo ohišja unifila. Ta izvedba zaščite je enostavna, zanesljiva in poceni prinaša pa velik prihranek predvsem deviznih sredstev.
Predsednik komisije za inovacije
Anizd Friderik, dipl. ing.
dilkatov naj pni oskrbi s surovinami in reprodukcfijslkjim materialom za ohranjanje nemldtanega procesa proizvodnje spodbujajo in podpirajo sodelovanje im pomoč med organizacijami združenega dela.
3.	Med nalogami, ki jih je treba opraviti v vsaki organizaciji združenega dela, mlorajo biti tudi ukrepi za primer, če bi prišlo zaradi pomanjkanja reprodulkdjskega materiala do začasnega zastoja v proizvodnji.
V teh ukrepih je treba zagotoviti zlasti naslednje:
—	usklajevanje med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah, v občini dn širše pri delitvi osebnh dohodkov, ko je zaradi motenj oviran dettbvni proces;
—	prerazporeditev oz. prilagajanje delovnega časa glede na nastale razmere v okviru zakonskih določil ;
—	organizirano izvajanje kolektivnega dopusta po enotno dogovorjenih merilih;
—	razvijanje solidarnosti din vzajemnosti med temeljndmi organizacijami združenega dela in znotraj širših oblik združevanja;
—	obdiikovanje prlograma socialne in 'materialne varnosti delavcev.
4.	Učinkovito izvajanje ukrepov za ohranjanje in razvijanje proizvodnje, dzvOza in plačilne sposobnosti zahteva:
a)	da bodo vsi ukrepi naravnani tako, da posledic težjih pogojev gospodarjelnja ne bodo občutili le delavci v proizvodnji, ampak delavci v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih;
b)	da bo zagotovljen samoupraven in demokratičen postopek pri spremljanju teh ukrepov, da bo vanj vključenih kar največ delavcev dn da bodo delavci spoznali nujnost in utemeljenost u-IkrepOv ter jih zavesitnO sprejeli;
c)	da bodo Ukrepi krepili socialistični samoupravni položaj delavca v družbeni reprodukciji in da ne bodo v nasprotju s tameljmimi dOlOčbami uStave in zakona o združenem delu in drugih;
d)	da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov ocenile pihanja osebne porabe dn vseh drugih oblik porabe ter vztrajale pri usklajevanju z dogovorjenimi načeli razporejanja dohodka.
5.	Pogoj za demokratično samoupravno sprejemanje in izvajanje Ukrepov je sprotno in Stalno — najmanj pa enkrat mesečno — seznanjanje delavcev s položajem in P°" sledicami, ki bi nastale, če bi ravnali drugače oz. če ne bi ukrepali skladno s položajem.
6.	Težišče mora biti na obveščanju prek sindikalnih skupin oz. delnih zborov delavcev. Za tako obveščanje naj VodStvO osnovnih organizacij zadolžijo pasameizne svoje člane oz. zahtevajo, da. to store organi upratvfljanja ali to zagotovijo na ustrežen drug način.
7.	Vse OsnOvne organizacije ZS morajo .takoj po prejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje ukrepov za vzdrževanje devizne likvidnosti ter drugih .intervencij v gospodarstvu organiizdralti javno razpravo o njem dh se zavzeti za njegov sprejem-Samoupravnii sporazum se sprejme na zboru delavcev.
8.	Udeleženci seminarja predlagajo, da o razporeditvi sredstev Sklada za izvajanje ukrepov za vzdrževanje deVizne likvidnosti ter drugih intervencij v gospodarstvu odloča zbor združenega dela, ne Pa ilzvršinli svet skupščine občine.
II.	Metode in oblike političnega dela
1. Sestanki
a)	Prizadevati in skrbeti je treba, da so dnevni redi kratki, seje pa dobro prdpravflljene
b)	Sestanki naj se organizirajo ta-k)o,da bi bili čim manj moten delovna čas in da bi bila zagotovljena čim boljša udeležba.
III.	Družbena vloga, organiziranost in delovanje sindikata
1. Osnovne organizacije, ki niso organizirane v skladu s statutom,
Seminar za vodstva OOZS in konferenc OOZS
miarajK) svojo. •argan,iziranos t oceniti um uskladiti orgamiizirainast osnovne organzaoije s statutom.
V temeljiRih organizacijah -'■aru/Jenega delila, kjer je več OOZS se morajo formirati slndikanle kon-terance.
Iy. Obravnava osnutkov dokumentov X. kongresa ZSS
X. ikongres ZS SJlovenije ho 11., 12. um 13. oktobra letos v Ljubljani v domu Ivama Oamlkarja.
Republiški svet ZSS je 'že objavili osnutek ponoči,la o delu Zveze sin-dJiikaltov Slovenije med 9. in 10. toon-gresom, osnutek sitatulta Zveze sindikatov Slovenije lim pa osnutek re-^micije — nalloge Zveze sindikatov s Jo verni je v boju za nadalljinii druž-oenoakiomomiski 'razvoj na sdoialisti-oniih samlouipraivinuh temeljih.
Naloga vseh osnovnih organiza-01j je, da organizirajo jarvino raizpra-™ e taon.giiesnlih dbkumenitih to prd-praviijo iprogram aikltivnosti v pri-
ipravah na X. kongres ZS Slovenije. O 'vseh akibivnosibih morajo OO ZS sproti obveščati odbor za vodenje aktivnldsiti v priipravah na X. kongres ZSS pri Občinskem svetu ZSS (Domžale.
Da bi bili delegati naj bolje vklj učeni v priprave, jih je potrebno povabiti na razprave o kongresnih do-kumtamtih in k drugim aktivnostim.
V. Nacionalno vprašanje v jugoslovanski socialistični skupnosti
1.	Stadikalnii aktivisti se 'bomo v sivtojlih sredinah odločno .borila proti vsem oblikam pojavov nacionalizma.
2.	Odločno se zavzemamo 'za ne-dottakljiivost jugoslavanskih meja, za vse ustavne pravice republik in avtonomnih pokrajin.
Ob zaključku seminarja je izšla tudi posebna številka INFORMACIJ — glasila Občinskega sveta ZSS Domžale.
M. J.
22. julij Dan vstaje slovenskega naroda
(iz zbranih del Mihe Marinka)
"...Sredi julija pa je glavno Poveljsjtivo raizposlailo po svojih čla-inštruktorjih im kurirjih vsem Ze formiranim partizanskim enotam navodilo da začno okoli 22. julija z vsestranskimi organllziraniimrvi napadi. Obstajajo zaneslljiilvi 'podatki, kako so glavno poveljstvo, centralni komite KP im izvršni odbor OF zasnovali ofenzivo na okupatorja na sestankih z vodstvi političnih organizacij 'Vseh okrožij, zlasti pa s poveljniki In komandi rji teh prvih Partizanskih enot. Težišče teh najpa-dov je bilo posebno usmerjeno na
gorenjsko kamniški predel, ker so bile tod partizanske enote, ojačane žlasti z borci dz Ljubljane, relativno najštevilnejše, in ker smo hoteli Nemcem ipnaprečijtd množičlno izseljevanje S loven cev, ki se je tedaj začelo na Gorenjskem. In dejansko so vse akcije v drugi poLovici julija začete dobivati izrazit napadalni značaj. To potrjujejo navedbe preživetih borcev kalklor tudi okupatorski dokumenti, ki sO ohranjeni in zbrani v našem muzejlu NOB...«
(Iz poglavja Zakaj smo ižbrali 22. julij za dan vstaje slovenskega naroda)
Zgodilo se je v mesecu juliju
2- julija 1941
je Izvršni odbor OF slovenskega najeda izdal proglas, ki je pozival v °J z orožjem proti okupatorju.
4- julija 1941
je poflithiro CK KPJ -Sklenil na seji v. Beogradu, v hiši Vladislava Rib-LvjUfj'2 3 4 ^ Dedinju, naj prerastejo bo Lažne akcije v vseljudski upor Proti okupatorju, odporniške skupi-e pa v -partizanske odrede; naida-nle J* sklenil ustanoviti glavni štab Partizanskih odredov -pod -vodstvom ,«a,_ imenwal, borce partizane in 'potočil piatokraiko zvezdo za njihov
16. julija 1941
-so na seji -glavnega -poveljstva slovenskih partizanskih čet sprejeli sklep, naj se -iz začetih priprav preide v oboroženo vstajo. Olani glavnega poveljstva in CK KPS so šli -na teren in jim pomagali v pripravi oborožene -vstaje. V dolini Besnice je padel, zadet od Mdlniške čete prvi nemški vojak na -slovenskih tleh.
16. julija 1944
je bila v Gravini v Italiji formirana 1 tankovska brigada NO V J iz slušateljev tankovske šole in dz dela osvobojenih internirancev dz Slovenije,
Hrvatske dn Cme gore. Ta dan se praznuje kot dan tankistov.
22. julija 1941
praznujemo dan vstaje slovenskega naroda v spornim -na začetek organiziranih napadov partizanskih enot v Sloveniji na Okupatorje in njegove objekte.
S.	Rode
ZAHVALE
Ob smrti najinega dragega očeta
ANTONA CERARJA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz mikaJImice in filtrov za izraze sožalja, darovano cvetje, denarna -sredstva dn spremštvo na njegovi zadnji poti.
(Zahvaljujeva -se tudi sindikatu za finančno pomoč ter pevcem za odpete žalostinlke.
Celotnemu kolektivu TOSAME pa se ob tej priliki zahvaljujeva za cvetje -in izkazano pozornost.
Žalujoči hčerki Olga lin Ida
Ob smrti mojega Očeta FRANCA VODNIKA
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Obenem se iskreno zahvaljujem tudi pevcem Okteta TOSAME -za od-,pete žalostinlke to sin-diikaln-i organizaciji za podarjeni venec.
Žalujoči sin Vencelj
Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavcem iskremlo zahvaljujem za venec in izročeno složaije. Zahvaljujem se tudi Oktetu Tosama in Osnovni organizaciji sindikata, kakor tudi v-sem, (ki so spremili mojega očeta na njegovo zadnjo ptot.
Jože Podpesfcar dipl. -ing.
Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem kolektivu TOSAME za knjižno darilo. Zahvaljujem pa se tudi -sodelavkam iz otroške in sanitetne konfekcije za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Peternel Greti
Gasilci in njihovo delo
'k> ‘zavidiljiivli ravni. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli niiso tako po memibnii, kakor je pomembna masovnost udeležancev na tekmorvanju, kjer smo (preverili sposobnost naših članov na področju gasilskih veščin in strokovnega znanja.
V veliki številčnosti je naša moč. Naša naloga in želja pa je varovati in braniti naše težko pridobljeno imetje, ter pomagata sebi in bližnjemu ob morebitniem požaru ali drugi elementarni nesreči.
Peterka Anton
Tudi gasilci v Tosamii vestno izpolnjujemo srvoje naloge. Kljub temu, da nas je veliko in da je naša aktivnost na zadovoljivi ravni se o nas bolj malo piše. Z nekaj vrsticami žalim opisati naše humano delo in uspehe.
Kakor vsako leto smo si tudi letos zadali vrsto nalog. Te naloge rešujemo vestno dn dosledno. Osnovna naloga našega društva lin štaba ope-rative je pridobiti čim več mladih simpatizerjev te humane organizacije, ter jiih usposobiti na vsesplošnem področju gasilstva. Štab operaitive pa poleg tega Skrbi za ko-iektivnio izobraževanje in člansko usposabljanje na protipožarnem področju. Zato 'se je vodstvo društva s samoupravnimi organi odločilo, da se na tečaj nižjega gasilskega častnika, ki ga je organizirala občinsk gasilska zjveza pošlje devet naših najbolj zaslužnih članov in članic.
Vsa naši tečajniki so uspešno o-praviilli to šolo dn tako je naše društvo 'močnejše za dive nižji častnici in sedem nižjih častnikov. Moram povedati, da gre vsem velika zahvala, saj so v času šolanja vložili precej prostega časa An truda. Za naše društvo pa je to velika strokovna pridobitev, saj bodo vsi ti nižji častniki v društvu prevzeli pomembne funkcije in zahtevne inštrukoije. S svtojim pridobljenim 'Strokovnim znanjem bodb morali dokazati svojo sposobnost na gasilsko 'reševalnem področju, kakor tudi pri usposabljanju mlajših generacij v gasilskih veščinah dn strokovnem znanju.
Večji uspeh pa smo gasilci dose-
gli na gasilsko tekmovalnem področju. V item kratkem obdobju nam je uspelo usposobiti pet desetin za nastop na občinškem tekmovanju. Na tem tekimjovamju se je letos pomerilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Moram povedati, da smo vsi skupaj lahko ponosni, da iima naš kolektiv danes tri članske desetine im dve desetini Civilne zaščite v sklopu gasilskega društva. Od tega dmam|o dve ženiske desetini, kar je še posebej pohvalno, saj je njihova sposobnost in zavest na ze-
S sej
samoupravnih
organov
Sprejme se Navodilo o načinu pokrivanja stroškov zdravstvenega leto vanja delavcev z nasledinjimii priipomibanm:
spremeni se naaiv Navodila, fci s*e imenuje: Navodilo o načinu pokrivanja stroškov okrevanja delavcev
spremeni se zadnji odstavek 6. člena in sicer:
Upravičenec izkoristi pravico do okrevanja praviloma v času svojega rednega letnega dopusta.
Korošec N.
Nagrade
Za križanko iz prejšnje številke Je pnisipelo 76 rešitev, izžrebani pa so bili:
1-	nagrada: OSOL1N Marinka, pripravljalnica
2-	nagrada: LEBAN Martin, SKS
3-	nagrada: KOVIC Ivan, skladišče surovin
Čestitamo!
Pravilna rešitev križanke: letal-sta, analitik, kitara, sp, OC, bana, ,	>, otava, sOdar, maska, rman, ba-
a. idol vaja, lik, telo, go, cs, Ina, 'klima nOitica, osina, ai, gmajna, ^rak, nli.
Rfesii:t|ve današnje križanlke oddaj-e v Tosamiine nabiralnike do 30. Julija 1982.
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Rode, Sdllrva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Toma-Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubimdč dipl. dur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 7. do 11. 8. 1982
TOZD SANITETA Mikalnica
2. 8. Balažič Marija, 23. 7. Dimič Ana, 24. 7. FranJkovič Zdenka, 14. 7. Gerliica Ana, 8. 8. Glavinac Ivanka, 19. 7. Glušič Ana, 8. 8. Klarič Iva, 26. 7. Kromar Nevenka, 5.
8.	Mladenovič Rozi, 23. 7. Nemec Julijana, 26. 7. Penežič Marija, 11. 8. Pernuš Janez, 18. 7. Prašnikar Ani, 16. 7. Sivavec Ivanka, 30. 7. Vidovič Marija, 21. 7. Zajc Branislav, 18. 7. Morela Stanko.
Otroška konfekcija
22. 7. Burja Magdalena, 27. 7. Kočar Soka, 17. 7. Maček Cecilija, 4. 8. Mežnar Zlata, 1. 8. Moneta Vilma, 18. 7. Pavlič Dragica, 23. 7. Vidergar Marjan, 7. 8. Žavbi Marija.
Sanitetna konfekcija
4. 8. Črnič Marija, 6. 8. Kržan Milena, 2. 8. Knez Ani, 3. 8. Mandelj Marija, 5. 8. Fesfotnik Ljudmila, 19. 7. Sušnik Ivanka, 14. 7. Trdina Marija.
Tkalnica ovojev
31. 7. Bailič Ana, Kovič Marjeta, 13. 7. Pimat Vincenc, 16. 7. Zalokar Ana.
Pripravljalnica
24. 7. Kos Ana, 23. 7. Peterka Ana.
Avtomatska tkalnica
31. 7. Crv Ivanka, 2. 8. Pirnat Marija, 7. 8. Rožič Milena, 7. 8. Rožič Antonija.
Oddelek netkanega blaga
6.	8. Divjak Bojan, 29. 7. Povirk Vinko.
TOZD FILTRI
15. 7. Hribar Ani, 9. 8. Kebert CvOta, 25. 7. Kvas Ana, 3. 8. Marinček Marija, 29. 7. Poljak Pavla, 30.
7.	Prašnikar Marija, 21. 7. Rožič Ani.
DSSS
24. 7. Okom Peter, 14. 7. Repac Marjana, 24. 7. Vodlan Ana, 8. 8.
Štrukelj Marjan, 24. 7. Bemot Irena, 10. 8. Mlakar Marjan, 27. 7. Merim Danica, 18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Juteršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 13. 7. Korant Jakob, 11. 8. Skulbi Nande, 7. 8. Kokalj Zdenka, 17. 7. KuzmanovBiki Vasile, 17. 7. Pej-čič Dragiša, 31. 7. Razboršek Marija, 13. 7. Kocjančič Tomaž, 16. 7. Kos Ivan, 29. 7. Peterka Marjan, 1.
8.	Štiftar Amuška, 11. 8. Gaberšek Rok, 2. 8. Lavrič Ivan, 8. 8. Mohar Hdlena.
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO:
Kos Janez — TŠT Klopčič Branko — ibeflilnica Weiis Zdenka — pripravljalnica Krašovec Franc — vlalknovinska oddelek
Kovič Ivan — skladišče Grilj Franc — PO
Cemohorski Miro — vlaknovinski oddelek
Petek Franc — SKS
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
c5h (	
m , ^4	U.	\m
Kegelj Jakob — sporazumno Pertnuš Janez — inv. upokojen Breznik Olga — upokojena Rožič Jože — samovoljno Šraj Branko — samovofijmo Berdajs Srečo — izključitev
Rodili so se:
Maček Maniji — sin Riihiter Bredi — sin
St. 7 — julij 1982	____
Nagradna križanka
Ime
Priimek
Oddelek