246. številka
Ljubljana, v četrtek 27. oktobra 1904.
XXXVII. leto
Isnaja vsak dan mte, isamM sedele tu praznike, ter volja po pošti prejemali aa avatro-ograka dežela sa vse leto » K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h.  Za Ljubljano a pošiljanjem aa dom aa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 8 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 88 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, aa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežel« tolike veC, kolikor snafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatvc naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne potit vrste po 18 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ct trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole* trankovati.        Rokopisi so ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlilvo jo v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer orednifitvo v I nadstropju, npravniatvo pa v pritličju
Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j, administrativne stvari.
.Narodna tiskarna" telefon št. 86.
ii
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Premembe v ministrstvu.
Čez nekaj tednov se snide državni zbor. TakorekoČ v predvečer novega državnozborskega zasedanja so se izvršile v ministrstva važne premembe. Odstopila sta finančni minister Bohm-Bawerk in poljedelski minister Giova-nelli, a kar je gotovo najvažnejše, je imenovanje novega češkega ministra v osebi dvornega svetnika prof. Rande. Namesto Bohm-Bawerka je postal finančni minister dr. Kosel, ki je ravno tako pristaš nemške levice, kakor je bil njegov prednik, namesto klerikalca Giovanellija je postal klerikalec Buquoy poljedelski minister.
Značaj Korberjevega ministrstva se s tem ni čisto nič premenil. Vlada je ohranila značaj uradniškega ministr-siva, vzlic tema, da je na mesto, katero je prej zavzemal prof. Rezek, in ki je bilo več mesecev izpraznjeno, sedaj stopil prof. Randa. Kakor Rezek je tudi Randa nradnik, kakor Rezek, tako tudi Randa ni vstopil kot zaupnik čeških strank v ministrstvo, marveč zgolj kot zaupnik krone.
Te premembe v ministrstvu so se zgodile povse nepričakovano in so oba-dile veliko pozornost ter med nemškimi strankami tudi skrb, da se premeni kurz notranje politike in da je ta imenovanja smatrati kot začetek za ustanovitev nove veČine.
Nemci kombinirajo, da bi prof. Randa gotovo ne bil imenovan češkim ministrom, če bi ne imela vlada jamstev, da bo sedaj konec češki obstruk-ciji, Nemci se sklicujejo na to, da tedaj, ko je bil odslovljen Rezek, se je reklo, da toliko časa ne bo imenovan nov Češki minister, dokler bo trajala Češka obstrukcija; sklicujejo se na to, da je Kbrber vedno in vedno zatrjeval, da Čehi potom obstrukcije ničesar ne dosežejo. Iz [tega sklepajo Nemci, da se je Kbrber za njih hrbtom dogovoril z Mladočehi in jih pridobil za opustitev obstrukcije.
Nasproti temu se poudarja s češke
strani, da je vlada z imenovanjem češkega ministra samo obnovila razmere, ki so obstajale dolgo let ter s tem pokazala dobro voljo, se s Čehi porazu-meti. Ali to imenovanje še nikakor ni vzrok, da bi Čehi premenili svojo taktiko, saj so delali obstrukcijo tudi tedaj, ko je bil Rezek minister in Rezek jim je bil vendar dosti bližje kot je Randa.
Vzpričo odločnim izjavam vlade in Čehov, da imenovanje prof. Randa nikakor ni posledica kakega dogovora med Korberjem in med Čehi, se sedaj pač ne da reči, kake parlamentarne in politične posledice bodo imele te premembe v ministrstvu.
Ako postane vsled tega razmerje med Čehi in med vlado prijaznejše in se najdejo pota in sredstva da odnehajo Čehi z obstrukcijo in se omeje na opozicijo, potem bo imela vlada veliko skrb, da sestavi parlamentarno veČino, ki ji votira ne le budget nego tudi nagodbo z Ogrsko, carinski tarif in trgovinske pogodbe z inozemstvom. Na ta slučaj misli Korber že sedaj in zato je provizorno obdržal še portfelj justiČ-nega ministra, da ga odda kateri izmed onih strank, ki jih pridobi za svojo veČino.
Nemci kar nečejo verjeti, da ostane vzlic tej premembi v ministrstvu vladni kurz oni isti kot dosedaj in rož-ljajo že z orožjem. Postavljajo se na stališče, da bi jih bil moral Korber vprašati, če sme sprejeti v svoj kabinet češkega ministra. Da tega ni storil, smatrajo ne samo kot izraz neuvažavanja nego tudi kot dokaz, da se je Korber pogodil s Čehi in jim obljubil gotovih koncesiji, dasi se je prostovoljno obvezal, da Čehom proti volji Nemcev ničesar ne dovoli.
Tekom prihodnjih dni se bodo vodstva nemških strank posvetovala o pomenu teh prememb v ministrstvu in o stališču, ki ga naj vsled teh pre memb zavzemo proti vladi in čim se izve za dotične sklepe, bo mogoče uganiti, kake konsekvence utegne roditi
sedanja prememba v vladi in zlasti imenovanje novega češkega minstra.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Manifest namestnika Ale-ksejeva.
Namestnik Aleksejev je izdal, kakor se poroča iz Harbins, tale manifest: Njegovo Veličanstvo je 23. t. m. ugodilo moji prošnji tsr me odvezalo dolžnosti vrhovnega poveljnika. Istočasno je bil imenovan general Kuropatkin za vrhovnega poveljnika vseh vojnih sil na Daljnem Vitoku, dočim še jaz tudi v bodeče ostanem namestnik v pokrajinah na Daljnem Vztoku. Njegovo Veličanstvo me je pri tej priliki blagovolilo odlikovati z izrazom svojega priznanja a ozirom na moj trud pri formaciji vojnih sil in pri koncentraciji v okolišu vojnih operacij, kakor tudi z ozirom na vrhovno vodstvo naših vojnih sil na Daljnem Vztoku. Obveščam s tem našo armado na suhem in na morju in smatram sa svojo dolžnost, naši armadi, stoječi pod mojim poveljstvom, ki se je neposredno udeležila vojnih operacij, izreči svojo iskreno zahvalo za požrtvovalno službo in izredno junaštvo, v čimer ■o se odlikovali tako vojaki, kakor tudi poveljniki vseh vrst. Zahvaljujem se tudi onim vojem, ki še niso stali pred sovražnikom, za njihovo energijo in neumornost, ki so jo kazali v tem težkem položaju Vedno bom ponosen in vselej bom smatra! za največjo čast, da mi je izredno cesarsko zaupanje izročilo vrhovno poveljstvo armade, ki bo pridobila svojim zastavsm novo bojno slavo. Trdno upam in sem prepričan, da bo naša armada z božjo pomočjo porazila močnega sovražnika v slavo csrja-gospodarja in v korist predrage nam domovine.
Z mandžurskega bojišča.
Kakor se poroča iz Londona, se vesti, da bi Japonci znova pričeli s ofenzivo, ne potrjujejo.
»Morning Post« javlja, da so Ja ponoi prekoračili reko Hun 15 milj jugozapadno od Mukdena. Rusi grade utrdbe na obeh bregovih reke Hud. Znamenja se množe, da se sovražnosti v kratkem prično v bližini Ša-kopa in Fengkispa. Iz Okuvega taborišča se poroča, da kaže toplomer ponoči že večkrat pod ničlo. Japonska armada je že dobila zimsko obleko in tople plašče. Obe sovražni armadi si stojita kakih 600 jardov nasproti, na raznih mestih pa celo komaj 50 jardov. Moštvo dela neprestano nasipe. Na fronti se vrše neprestani spopadi sovražnih pred-straž. Japonci grade utrdbe pri La-norutsnu.
»Standardov« korespondent javlja iz japonskega taborišča: Rusi so ustavili le malo uspešno bombardiranje japonskih pozicij s havbicami. Japonci na ta bombardma niso odgovarjali. Položaj ob fronti se ni spremenil.
Po poročilih iz Londona vlada na bojišču velik mraz in slabo vreme zadržuje, kakor se kaže, obe stranki, da ne pričneta z ofenzivo. Vendar pa se splošno pričakuje, da se v kratkem vname nova bitka južno od reke Š«ho. Rusi so 21. t. m. zopet prekoračili Saho in zgradili močne utrdbe. V teh bojih so imeli Japonci znatne izgube. Na ruski strani je padlo samo 23 mož, med njimi tudi kozaški poveljnik Pankov. Sovražni armadi ste sedaj oddaljeni druga od druge samo še šest vrst. Na bojišču vlada veliko pomanjkanje kuriva. Vse kurivo, kar ga je bilo, se je že po rabilo in več hiš po viseh se je moralo podreti, da se je dobilo kuriva za prvo potrebo. Brez kuriva in strehe — vojaki tabore ponajveč v Šotorih, je pri vedno rastočem mrazu skoro nemogoče, bivati na planem.
»Standard« zatrjuje, da je gorski prelaz Tumen še vedno v japonskih rok&b. Na japonske pozioije je nava lil močan ruski voj.
Izpred Pori Arturja.
»Birževija Vjedomosti« poročajo iz Vladivostoka: Po došlih zanesljivih vesteh je portsrturška posadka prepričana, da trdnjava v doglfdnem času ne more pasti. Port Artur je bogato preskrbljen s streljivom in živili in zaloga konserv je Še skoro nedotaknjena.
Iz ćifua pa se javita: Kitajski ubežniki, ki so Daljni 23 t m. zapustili, pripovedujejo, da so bili 21. in 22. t. m. ljuti boji pred Port Ar-turjem V portarturškem pristanišču se še nahaja pet velikih bojnih ladij. Japonci so 18 t. m. osvojili dve ruski utrdbi in se sedaj silno trudijo, da bi 3. novembre, na mikadov rojstni dan, osvojili nekaj važnejših utrdb, da bi vsaj lahko uničili ruake ladje v pristanišču.
Japonske izgub%>
Iz Rima se poroča »D«ily Tele-graphu«: Po došlih vesteh is Tokija je na japonski strani v boju pri Jan-taju padlo 8300 m-i, ranje ib pa je bilo 26 000 mož. Japonci so izgubili 31 topov, 56 pa jih je bilo uničenih.
Osem japonskih skladišč zgorelo.
Iz An unga ob reki Jalu je došla vest, da je tamkaj zgorelo cs<~m japonskih sklad šč, kjer je biia shranjena obleka, municija in vojne tro-ffje iz bitke ob reki Jalu Požar je divjal dva dni Sklepa s*-, da so akla dišča zažgali ruski ogledubi. Dva japonska uradnika, ki sta bila za varnost skladišč odgovorna, eta izvršila samomor.
Japonski admiral linčan.
»Dai»y Expr«*88« poroča is Tokij*: Nekemu japonskemu aimiralu se je dokazalo, da je izdal Urnosti vojne mornarice Rusiji za 288 000 K ter s tem zakrivil, da je vladivo«4inška j eskadra potopila transportna parnika »H>t*himaru« in »Sadomaru«! N,t*govi
Šumelo je morje ...
Spisal Borisov. (Konec.)
M-ftr.etka je pribl< v mesto, kamor jo je Vabil Antonio, ki jo je čakal že na kolodvoru, kako so se domenili. M*.'.-jetka se je začudila, ko je ugledala Antonia; poznala ga je se kot golobradega mladeniča, s katerim sta se včasih skupaj igrala in tikale, a danes je stU pred njo z moškim obrazom in ni si ga upala več tikati. Toda on ji je takoj, ko je opazil tako i/prereembo, prepovedal vikati ga.
Peljal jo je v lekarno, kjer je vedel za službo. Marjetki je bilo vse pogodi in ostala je tam.
Tisti večer jo je Antonio vodil okrog in govorila sta kot v otročjih letih doma. Spominjala sta se oba na ona brezskrbna leta, ki so jima tako hitro minila, da sama nista vedela kdaj.
Marjetika se je čudila krasoti mesta, v katero je prišla, a Antonio ji je vse razkazoval in govoril ž njo kot doma draga mati, a vendar je bil on že gospod, ki ga je čakala sreča in blagostanje ...
Marjetka je nastopila svojo službo. Hudsf/a ni imela ničesar. Cedila je samo steklenice in jih nosila v klat in iz kleti v lekarno. Marsikatero moško oko, ki je slučajno ugledalo, da služi kot služkinja, je zahrepenelo po taki devojki. Njene Črne oči, ki so tako brezskrbno gledale v svet uprla je v vsakega s tako naivnim nasmehom, ki je doma le pri nedolžnih otrokih, katerih duše še ni ranila nobena ost zspeljivega sveta. In v teh njenih očeh je bival rajski mir, kakršnega ne vidimo često na mladih obrazih . . .
Njene nedotaknjene prsi so se dvigale prosto, sej v njih še ni po čivalo nobeno bitje, ki bi jo težilo in potrlo . . . Bila je zares lepa, dasi-ravno je imela na Bebi navadno slabo obleko.
Antonio je pogosto prihajal obiskovat svojo znanko in ob nedeljah je hodil ž njo celo iz mesta na izpre-hod. Tako sta se počasi privadila drug drugemu in postala sta nekako taka kot v otročjih letih: zaupna drug do drugega in otročja obenem.
Marjetka ni imela slabe plače. Ostajalo ji je dovolj in pošiljala je poleg tega nekaj še svoji ubogi materi.
Enkrat pa je prišel k nji Antonio s prošnjo, naj mu posodi nekaj denarja, češ, da mu od doma ne pošiljajo v pravem času in da ji vrne takoj, ko dobi Z največjim veseljem mu je Marjetka postregla in kar v Čast si štela, da je hotel od nje denar. —
Včasi ji je tudi toftil, kako težko živi, ker mu od doma ne pošiljajo dovolj. Njej se je zasmilil Antonio v dno srca in brala je že z njegovega obraza, da mu včasi ni dobro. Začel je tudi pogosteje zahajati k njej in jo prositi za denar. Deklica se je ojunačila in dajala mu je na mesec redno podporo.
Tako se je Antonio polagoma približal Marjetki in ona njemu. Razumela sta se najbolje in včasih v tihih pogovorih oba naenkrat obmcl čala, dasiravno sta mislila in želela oba isto.
Bilo je zopet okrog prvega, ko je dobila Marjetka denar. Antonio je prišel zfečer k nji v sobo — bila je ravno sobota — in jo prosil p -navadi. Dala mu je polovioo. Ni bilo doati Btcer, vendar je bil zadovoljen in hvaležen devojki. »Ah, kdaj bom jaz tebi, Marjet!ka, vse to pogrnil, kar si mi že razdajala?   Kako bi ti rad
takoj, toda ne morem še — povrnjeno pa dob š gotovo stoterno «
Marjetka se je zamislila. Crez nekaj časa pa je odgovorila: »Boš že vrnil, kadar boš imel ... In če morda pozabiš na tako malenkost — no, saj prijateljstvo je »drago« —. »Nikdar, nikdar ne pozabim tebe«, in tedaj se ji je približal, »Marjetka, tebe nikdar, ti boš moja, nikogar drugega, in ljubil te bom kot sedaj z vso S70JO dušo« . . .
Prijel jo je za obe roke, potem črez pas in dvoje ljubečih src se je topilo v vroč>h poljubih . . . Marjetka je bila vsa omamljena. Ni vedela, kaj se godi ž njo, samo šepetala je: »Antonio, Antonio, ne zabi me!« —
Dolgo časa Bta še slonela skupaj in Antonio ji je obljuboval vse. Prisegal ji je svojo zvestobo in jo poljubljal kot mati svoje dete . ..
Potem je prišel večkrat k nji. Toda Marjetki v lekarni ni ugajalo. Imela je preveč opraviti in zdelo se ji je prenizko plačilo. Izvedela je za službo natakarice in šla je tja.
Antonio je potem vedno zahajal v ono gostilno, kjer je bila ona.
Zadnje leto Antonijevih študij se je bližalo koncu. Kako težko je že čakala   Marjetka tega časa. Na
zaradi te#a, ker je morala A «to«»iju dajati precej denarja, pač pa zato, da bi bil kmalu na svoj h noirah, kjer bi se mu godilo boljše. V tem času, kar je siužila v gostilni pa )e tudi natančneje spoznala Antonija. Nji je sicer vse obljubljal, toda kadar je prišel s tovariši skupaj in je postal pijan, je klatil vse mogoče stvari in ji vpričo drugih ni dni mru K > je prišel drugi dan, se je opravičeval in jo prosil odpuščanja in morala mu je odpustiti .
Vendar je tega človeka ljubila, da bi dala zanj vse. Kako se ji je zasmilil, kadar je prišel k njej bled in r&zmršen... Bo je ?časih kot smrt in ona ga je ljubila tembolj, videča njegovo bedo.
• *
Tako sta Živela dolgo časa v iskrenem prijateljstvu, podobna cvetočemu grmu, za Katerim se skriva strupeni gad. Ona je njemu vse verovala, dokler časa je bil v njeni bližini. A ko je odšel in ni bilo o njem ne duha ne b uha več, se je vselil v njeno mlado srce dvom, ki ji je uničil mir srca, njeno edino srečo ...
In nastopila je težko pot, pot proti  domu, nasproti svoji materi,
tovariši so ga napadli v njegovem stanovanju, uničili vse pohištvo, ga prisili, da je slekel uniformo, in ga na mestu ubili.
Angleško-ruski konflikt.
»Journal« zatrjuje, da v vladnih ruskih krogih de niso znane podrobnosti o nesreči, ki se je prigodila v Severnem morju. Od admirala Rož d s stvenskega, ki je sicer pošiljal poročila vsaki dan dvakrat, še ni došla nobena vest. Sploh se ne ve, kje se ▼ tem hipu nahaja baltiško brodovje. V krogih ruske vojne mornarice se baje postopanje admirala Roždestven-skega popolnoma odobrava. On ima isvršiti važno nalogo in se ne sme dati motiti od nikogar. Japonci so se bahali, da imajo na vseh morjih ladje na razpolago, ki bodo torpedirale rusko brodovje. Zato je Reždestven-eki storil popolnoma prav, da je svoje postopanje po tem uravnal. Ta slučaj bo dober nauk za vse one »nevtralne« ladje, ki bi morda rade baltiško brodovje izvabile v kako past.
»Daily Expres8u« se poroča is Pe Pograd a: Po došlih vesteh iz Cherbourga ni admiral Roždestven-ski odgovoren za nesrečni slučaj, ki se je prigodil pri Hullu. Gelo zadevo bo, ako «© sploh da govoriti o krivdi, zakrivili podrejeni častniki, ko je admiralska ladja £e odplula naprej. Zi-trjuje se, da so rueke ladje s signali vprašale ribiče, kaj so, a ribiči na to niso reagirali, vsled česar so postali Rusi nezaupni. Ribiči tudi na drugi signal niso odgovorili. Rusi so bili vsled tega prepričani, da imajo opraviti s sovražnimi ladjami in so jeli nanje streljati.
Reuterjev urad poroča iz Petro-grada: Minister zunanjih zadev, grof Lambsdorf, je posetil angleškega poslanika Hardinga in ga prosil, naj sporoči kralju Edvardu in njegovi vladi, da še car ni prejel nobenega poročila od poveljujočega admirala in da je nesreča pri Huliu se prigodila gotovo radi obžalovanja vrednega nesporazumljenja. Gar obžaluje i dna srca žalosten dogodek, ki je terjal tudi dragocenih človeških žrtev, in zagotavlja, da bo dal popolno zadoščenje, čim mu bo došlo natančno poročilo.
Moštvo s križarke „Novik".
I* Viadivostoka se brzojavlja, da je tjakaj dospela posadka s križarke »Novik«, ki so jo Rusi v Korsakov-sku na otoku Sahalinu potopili. Vsi ranjenci so že zdravi. V Korsakovsku sta samo umrla dva težko ranjena mornarja.
Deželni zbori.
Gradec, 26. oktobra. Poslanec Ornig je utemeljeval predlog, naj se v kaznilnicah odpravi obrtno delo. Pri tem je opisoval življenje v ječah tako obširno in zapeljivo, da ga je deželni glavar opetovano opozarjal, naj ostane pri stvari. Predlagatelj je
zahteval, naj te mesto zapora nalagajo globe, dokler je le mogoče, a ječe morajo biti strah, redka kasen. Kaznenci naj se vabijo pri gradbah sest, železnic, vodovodov, regulacijah rek itd, a obrtno delo naj se popolnoma odpravi. Tudi je zahteval, da se kaznilnice preosnujejo po angleškem načinu. — Posl. dr. H o f m a n n-Wellenhof je utemeljeval predlog glede drž. zakona, s katerim se zabrani nepošteno tekmovanje. — Posl. dr. P loj je utemeljeval predlog s a pomoč bednemu prebivalstvu v ob čini Jeršovei. — Posl. Binspinner je utemeljeval predlog zaradi revizije zakona o živilih. Pri tem je prišlo do zelo ostrih kontroverz med predlagateljem in socialnimi demokrati. — Poslano* dr. Sohacherl in Resel sta predlsgala, naj deželni zbor odločno protestuje proti zlorabi § 14. drž. tem. zakonov. — Poslanca Stiger in Pfrimer sta predlagala podporo vsled poplav prizadetim prebivalcem na Spod. Štajerskem (seveda tam, kjer živi takozvani nemški element). — Posl. dr. Jurtela je interne bral namestnika, zakaj se še ni rešila prošnja proti premeščenju ravnatelja meščanske šole v Ptuju.
Celo veo, 26. oktobra. Poslanec Breitegger je predlagal v imenu gospodarskega odseka, naj se pri od* d*.ji javnih del ozira v prvi vrsti na domače podjetnike ter je potom okr. glavarstev opozoriti na vsak tak razpis stavbne zadruge. Nadalje se naroča deželnemu odboru, da pri oddaji dela na deželne stroške vpošteva domače delavce. — Posl. dr. S t e i n -wender je poudarjal, da se mora domačemu delu dati prednost tudi tedaj, ako bi bilo tudi nekoliko dražje kot tuje. — Deželni predsednik je odgovoril, da je odgovoren le predpostavljeni oblasti glede oddaje dela. — Posl. baron Sterneck je poročal o varstvu deželnih interesov pri gradbi železnic skozi Karavanke ter predlagal naj se spelje k trgu Gor. Bela posebna železnica, a obenem z železnico Celovec Gorioa-Trst se naj otvori tudi proga Beljak-»Barengrabent. — Posl. Grafen-auer J9 predlagal, naj se vsake vrste deteljno seme, ki pride v promet, pregleda v preizkuševalnioi v Celovcu.
Dunaj, 26. oktobra. Zbornioa je sprejela v podrobni debati novi ljudskošoiski zakon. Skoraj pri vsakem paragrafu je govoril posl. Seitz proti, vsled česar ga je večina hrupno napadala. Ker je imenoval okrajne šolske svete »klerikalne valilnice«, ga je dežeini maršal poklical k redu ter mu končno odtegnil besedo. — Deželni odbor je predložil zakonski načrt o deželnem davku na pivo. Na hektoliter porabljenega piva se naloži 1 K 70 h davka. Tozadevni dohodki v mestu Dunaju pripadejo dunajski mestni občini v poljubno porabo.
Brno, 25. oktobra. Po daljši debati je sprejal moravski deželni abor proračun sa meščansko in ljudsko šolstvo. Proračun je saradi regulacije učiteljskih plač sa 2 7 mil. K višji kot lanski. — Posl. (duhovnik) S e v č i k je zahteval, da si mora cerkev obraniti svoje pravice do iole in vzgoje mladine. Proti zahtevi je govorilo več svobodomiselnih po slanoev. — Posl. Stranskj je izjavil, ako se dp prihodnjega zasedanja velilnired ne spremeni v smislu pravičnosti, lahko že sedaj v imenu svojih tovarišev obljubi, da bodo sami prevzeli vlogo galerij in vplivanja od zunaj in da bo moravskoga dež. zbora konec Končno se je sprejela resolucija posl. Skeneta, da se morata na držav nih srednjih šolah poučevati oba deželna jezika.
Preosnova Korberjevega ministrstva.
Dunaj, 26 oktobra. Vsi nemški listi govore o preosnovi z nekakim prikritim zadovoljstvom in pripovedujejo, da je novi GnanČni minister K osel nemško vzgojen, a tudi novi poljedelski minister grof Buquoy je nemškega mišljenja, ki je bil do-sedaj član nemške sekcije v češkem deŽ. kulturnem svetu. Imenovanja ministra za češko je bilo že zdavno pričakovati, ker se s tem le spopolni status quo ante. Vidno zadovoljni pa so Nemoi tudi, da se je imenoval za to mesto ravno dvorni svetnik dr. Randa, ki ni bil nikoli v di rektni dotiki s češkimi politiki, te-muč je učenjak, ki se sploh ne bavi s politiko.
Dunaj, 26. oktobra. Minister vitez Bohm-Bawerk ježe zdavno želel odstopiti, odkar se je na shodu industrijcev zahtevalo, naj se že v prihodnji proračun stavijo gradbe vodovodov in velike regulaoije rek. Tudi baje piše neko veliko državne-znanatveno knjigo, katero bi rad v miru dovršil.
Praga, 26. oktobra. Češki listi se drže napram imenovanju novih ministrov dokaj rezervirano ter poudarjajo, da se niso poprej vršila ni-kaka pogajanja med Čehi in dr. Kor-berjem, da tedaj novo imenovanje tudi ne more prav nič vplivati na taktiko čeških poslancev. Vendar se splošno pričakuje, da preidejo Čehi iz obstrukcije v opozicijo.
Ogrsko-hrvatški drž. zbor.
B u d a p e š t a, 26. oktobra. Danes se je zaključila debata o italijanski trgovinski pogodbi. Na predlog opozicije se je glasovalo po imenih. Predloga je bila s 129 glasovi proti 52 glasom sprejeta. Protipredlogi posl. Kossutha in tovarišev so bili odklonjeni.
Bud a pest a, 26. oktobra. Štiri-najst saških narodnih poslancev je sklenilo na posebnem shodu, da se hočejo z vso odločnostjo upreti no-
vemu Ijudskošolskemu zakonu v drl. zboru Tudi ostale nenaadjarake narodnosti se pripravljajo za proti-akcijo.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 26 oktobra. V Carigrad je došlo več uradnih poročil o napadih pravoslavnih na mohame-dane. Dne 7. t. m. so med Berano in Trgovištem baje pravoslavni kmetje napadli dva Turka ter ju ubili. Dne 8 t. m. je pri Sjenici prekoračila mejo srbska Četa 25 glav. Dne 14. t. m so se ponovili nemiri ob tur ško črnogorski meji zaradi pašnikov na Mokri planini. Streljalo se je z obeh strani štiri ure. Med turškimi kmeti so bili tudi za Bašibozuke preoblečeni turški vojaki.
Solun, 26. oktobra. Bolgarski vstaški odbori so se začeli znova zelo živahno gibati. V macedonske vasi so prišli odposlanci iz Sofije, da so pregledali blagajne ter naložili nove prispevke za vstaško organizacijo. — Prihodnje dinamitne napade je pričakovati v Skoplju. V isti meri kakor bolgarska organizacija se razvija v solunskem vilsjetu tudi grška.
Nemci v Bosni.
Sarajevo, 26. oktobra. Prete-čene dni so obhajale štiri nemške kolonije pri Banjaluki 251etnico svojega obstoja. Leta 1879. je prišlo namreč nekoliko nemških delavskih rodbin iz renske pokrajine in Hano Vranskega v Bosno ter so si posta vili blizu Banjaluke primitivne koče. Dandanes štejejo te štiri nemške kolonije že 4000 prebivalcev, imajo štiri cerkve in štiri ljudske šole ter sanjajo, da tvorijo najmočnejši steber za pruski most do Carigrada, kakor se je to poudarjalo ob priliki imenovane 251etnice.
Dopisi.
Iz Laškega trga.   Da se je
v našem trgu prebudil naroden žival), dokazala je veselice prerojenega bralnega društva dne 23. t. m., katere spored se je bil završil ob dovršenem predstavljanju dveh eno-dejank in ob ubranem petju moškega zbora v najpopolnejšo zađo-voljnost mnogobrojnega kmetakega in trškega občinstva. Zapazili smo med obiskovalci mnego tujcev, zlasti Celjanov; zastonj smo pa iskali dokaj »boljših« tržanov. »Čast, komur Čast!« Toda k sporedu. V prvi vrsti nam je pohvaliti marljivega pevo-vodjo, tukajšnjega organista gosp. Drolca, ki nam je tako dobro izvež-bal dokaj številni moški zbor kakor tudi brhko »Nežko« in korenjaškega »MatiČeta« (mlajšega g. Konrada Ets b&oherja) v njih pevskih vložkih. Slednji je z izborno igro in s svojim sonornm glasom očaral vse občinstvo. Prva se je vprizorila eocde-janka »Oaribaidi«, ki so jo, dasi je nehvaležna, diletanti, večinoma novinci, igrali nad vBe pričakovanje, zakaj vloge so bile jako srečno razdeljene med požrtvovalne gospodične in marljive gospode.  Posamezni na-
stopi so bili jako precizno izvedeni in tudi pozornica je bila sa naše rat-mere prirejena jako okusno. Š* bolj ps je ugajala občinstvu domačim razmeram boli prikladna in i* precej znana igra »Bob is Kranja« Že med dejanjem se je ploskalo rasen Že pre| omenjeni »Nežki« in »Matičetu« tudi naši dični »Polonici« (flrdč. Irmi Ko sovi), s katero bi se lahko ponašalo vsako večje gledališče. Seveda nam požrešnega »Grabeža«, ki mu js dobri bob izvrstno teknil, kakor tudi predstavljaloa izurjenega »mojstra« ? pohvali ni izpustiti. VeseliČnemu od seku bralcema društva, ki se mu imamo zahvaliti za vso prireditev, pa kličemo: Le tako naprej in nem škutarjem bode kmalo odklenkalo!
Nsprednjaki
Prvi občni zbor „Akademije".
Včeraj zvečer je imela »Akade-demija« v hotelu »Ilirija« svoj prvi občni zbor. Zborovanje je bilo nenavadno dobro obiskano, kar je zna menje, da je pnpravlialni odbor znal društvu pridobiti že dokaj simpatij, zlasti m*d mlajšo inteligenco, ki jj voljna posvetit svoje moči delu z* napredek in izobrazbo slorenakegi naroda. Udeležence je v daljšem g' vora pofcdravit predsednik priprav lialnega odbora g. dr. Vladimir R a v n i b a r, naglašaječ, da ga ja prijetno iznenadila številna Bdsltlb« na prvem občnem zboru, ker je 1 doke«, da so ideje, Soje- hoče SSSto-pati »Akademija«, prare, in da em** društvo v bodoče računati n* krepite podporo s strani onih, ki hočejo k društvu pristopiti kot člani. »Akademije« najvišji cilj in smoter fe, delovati ca prosveto in naobraibo m*d narodom slovenskim. Na slovanskem jugu še ni slišnega društva, a upat; je, da bodo tudi Hrvatje v kratkem sledili našemu igledu. Splošno pri znana resmea je, da je izobrazba za vsak narod najdragoceneje blag«*, zakaj samo ako ima narod dovolj naobraib more uspešno tekmovati z drugimi narodi.
NaŠa mladina ss ponajveč izobražuje in vzgo|uje samo do 14 leta in daai je ta izobrazba vsestrsnsk^ pomankljiva, vendar se ničesar ne stori, da bi se izpopolnila. Za to bi -v prvi vrrti morala pao asroeti dr žava. Toda državi, ki lahkim sroetn potroši vaako leto m>lijone za puške in topove, se zdi Škoda vsakega nov Čiča, ki bi ga izdala za ljudako iz obrazbo. Vlada, ki ima vobČe gluho uho za vse kuiturne ljudske potrebe je pa nam Slovencem v tem oziru že oelo sovražna.
Da   bi   dvignili   naš   narod na višjo stopinjo omike in proavete, pač nimamo pričakovati državne pomoč Navezani smo sami na sebi*, zana sati se moramo samo na svoje moči Ntrodu pa   je treba  pomagati, sa; se pogreza vedno globlje.  V narodu gine samozavest, krepka volja, na rodni ponos, kar je vzrok, da pro pada. Temu pa je kriva v prvi vrsti neizobraženost in nevednost. Dajrr narodu izobrazbo in dvignili ga bom iz močvirja. Združiti je treba vse d u ševne sile in jih posvetiti delu z* narod   To vzvišeno nalogo si je nadela »Akademija«, ki s ozirom na to pričakuje  v vseh   narodnih krogit. dejanske in moralne podpore.
Na to je poročal tajnik gosp. A
BbV Dalja v prilogi. ~W
katero je ljubila od tega časa še boli, videča, kako prav jo je včasih učila, ko je je svarila pred zapeljivim 3vetom.
Nastopila je težke pot črez morje, in velovi so šumeli, kot bi se posmehovati njeni boli ... Stopila je pred mater — a ta je že vse izvedela. Ko je bila nekaj dni po onem neprijaznem vsprejemu doma, je za-brepenelo nje srce spet po tujini, kajti domačije ni imela več . . .
Hodila je okrog morja in gledala kot v mladih letih v daljavo, sanjajoča v neznani sreči, ki jo morda še čaka v tujini . . .
A sedaj je bilo pa njeno srce drugačno. Že je doživelo prvo prevaro in ni več verovalo v srečo . . .
Bil je lep večer in ona je bila sama doma Čutila je, da se kmalu približa dan, ko izve vse mesto za njeno pregreho • . .
čutila je, kako kažejo ljudje za njo in na tihem šepetajo: »Ta je ona.« Videla je mlade deklioe, ki so že neštevilnokrat grešile še hujše, kako stikajo glave in se potuhnjeno smehljajo, videče svojo nekdanjo snanko nesrečno za vedno ...
Kaj takega ni mogla premišljevati.   Šla je ven, pod lepo jesensko
nebo, skozi tihi drevored, ob moru, ki je šumelo tiho, skrivnostno večerno pesem. V taki samoti se je počutila srečno, kjer ji ni nihče gledal z vprašujočimi očmi v objokani obraz.
Sedla je na Bkalo ob morskem bregu in gledala v mesečno noč, ki se je širila naokrog. Tako mirno je bilo v naravi, a v njenih prsih je nekaj bilo kot kladivo in ji zadajalo skeleče rane .. .
Le morje je šumelo, šumelo . . . Tepli so se valovi in pluskali ob breg neprestano. In zazdelo se ji je, da je njene življenje malo podobno temu velikemu morju, ki se nikdar ne umiri . ..
V rumenem svitu so se lesketali valovi in se dvigali kot prsi mlade deve, ki je sedela na brsgu.
»Ne, ne! Jaz grem proč, daleč proč, kjer je morda lepše in ni morja .. . bridkosti in težav . ..« Razprostrla je roki kot v molitvi in tiho šepetala: »Antonio, Antonio!« — —
In morje je zašumelo in v njegovem šumu se je razločila le še beseda: »Antonio.« —
Konklave L 1903.
m.
(Dalje.)
Kmalu potem sta umrla Carin in SchiafOno in s tema dvema zadnja bojevnika za moderniziranje cerkve in za porazumljenje z Italijo. Papež Leon XIII. se je zdaj popolnoma podvrgel jezovitom in ti so svojega učenca in ljubljenca maja meseca 1. 1887. posadili na topli sedež državnega tajnika. Ta gojenec in ljubljenec jezuvitov je bil — kardinal Ma* riano Rampolla marki del Tind&ro in obdržal je vajeti v rokah do smrti papeža Leona XIII.
Predno poskusimo očrtati politično delovanje papeža Leona XIII. in njegovega državnega tajnika Ram-polle, naj si nekoliko ogledamo 0 nančne razmere papeškega dvora v Vatikanu in vodstva rimske cerkve.
Zgodilo se je pred mnogimi leti, da je bil neki avstrijski diplomat priča jeznega vzklika papeža Leona XIII.: »Tiburzi in Gasparone sta poštenjaka v primeri z razbojniki v Vatikanu. Ali ste kaj takega že slišali? Vsak gostilničar napravi lahko to, kar jaz zauŽijem, za pet frankov na dan in bo še 30 frankov na meseo zaslužil.
Tu pa mi za mojo hrano zaračunajo po 200.000 frankov na mesec. Ta nesramnost kriči do neba! In povrh zaračunavajo še penzije po 5000, 8000 in 10.000 skudov (1 skudo — 5 frankov) za prelate, ki so Že deset let mrtvi, za službe, katerih sploh ni, za osebe, ki Še nikdar niso prestopile vatikanskega praga.«
Ta silna jeza papeža Leona XIII. je bila gotovo upravičena. Tri mesece je papež absolutni gospodar v Vatikanu zahteval in silil, da se mu predlože natančni računi o porabi papeških dohodkov, a teh računov ni mogel dobiti. Dvorna kamarila je te račune obetala dan na dan, a ni prišla ž njimi na svetlo. Končno se je papežu predložila pola papirja, na kateri je bilo navedenih enajst glavnih točk. Za te se je na leto izdalo skoro — osem milijonov frankov. Tedaj je papež vzkipel v sveti jezi, povedal vatikanskim prelatom, da so goljufi in sleparji ter zahteval, da se mu predlože natančni računi. Več let se je potem z vso eneržijo bavil s reformo vatikanske finančne uprave, dokler niso opešale njegovo moči, dosegel pa ni — prav ničesar, vso je OBtalo pri starem in ostale so tudi na dnevnem redu navadne sleparije,
ponarejene pobotnice in fingiram vlomi. Tak<h srak kakor v Vatikanu, ni menda nikjer na svetu.
Papežev »finančni minister« *ar-dinal Mocenni  je za  leto 1899 sestavil proračun, ki kaže, da petr buje Vatikan za svojih 800 prebivalcev — 7 260.000 frankov. Ta prora Ćun določa: Za privatno porabo papeža pol milijona frankov; za držav nega tajnika en milijon frankov, sa 22 kurijalnih kardinalov 700000 fran kov, za prefekte treh papeških palač 1800.000 frankov; za uradniške plače in uradniško penzijo 1,500000 fran kov ; sa papeževo krono m postrežbo 2,400.000   frankov   za šole  in milodare  1,200.000 frankov.
Kakor se vidi, se je računaio samo za papeževo osebo 2 900000 frankov. Seveda je papež porabil komaj 50.000 frankov na leto in torej lahko 2.850.000 frankov vsako leto na ložil v hranilnisi. Tudi drž tajnik je lahko spravil lepe svote na stran. Vsega skupaj so bili pri drž. tajniku trije plačani uradniki Rampolla, njegov namestnik in vodja pisarne, poleg teb pa trije mladi duhovniki, ki so se pripravljali sa diplomatično karijero in so morali delati zastonj.
(Da|je prih.)
m*. J^S\ . Jj^-it^-
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 246, dne 27. oktobra 1904
perm o ta o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora in p^dal v kratkih črtah program za bodoče de lovanje »Akademije«. Glavni namen jruštva je, delovati za umatveno in moderno - nravstveno izobrazbo. Da 8e to doseže, se bo skušalo v prvi vrsti s predavanji popularizirati znanost. Društvo hoče zediniti vse življe, ki hočejo delovati v tem smislu Društvo je kulturno in kot tako p r o t i r e a k o i j o -nar no, zit) se tudi hoče boriti proti vsaki reakcijonarnost'. »Akade mija« se hoče naslanjati na lokalne organizacije, bralna društva, čitalnice i. i d. in računa na deželi zlasti na podporo učiteljstva.
Tajnikova izvajanja so se odo bruje vzela na znanje.
Ni to so se Čitala od ministrstva že potrjena pravila in se sprejemali novo vstopivši Člani.
Temu so sledile volitve. Za skru tinatorja sta bila imenovana gg. dr. N o v a k in jur. C h a m. V celem se je oddalo (pravico voliti imajo samo redni t. j. predavajoči člani) 24 glasov. Zs predsednika je bil s 23 gla-govi izbran g dr. V 1 a d i m i r K a v-n i h a r.
V odbor so bili izvoljeni gg.: Dr. Robida, A. Dermota, svetnik Franke, dr. Stojo, dr. Mttller, prof. dr. Kušar, dr. Kraigher, dr. Novak, dr. Lončar in Gartner, ia namestnike gg : proi Majcen v Novem mestu, dr Turna v Gorici ia dr. Merhar v Trstu. Za pregled nikesebili izbrani gg: prof Kenda, dr. T i čar in I Šega.
Na predlog A Dermoteseje nato letni prispevek za redne člane določil na 2 kroni vstopnine in 1 krono mesečnine, za izredne člane pa na Kristanov predlog vstopnina 1 krono, letnina pa najmanj 2 kroni.
Med slučajnostmi se je razprav ljalo sosebno o druStvenem organu Svetnik Franke je nasvetoval, da se naj proglase »Naši zapiski« za društveni organ. Po do!gotrajni debati se je sklenilo, da se prepusti odboru, da v tem oziru ukrene vse potrebno.
Daljša debata se je tudi vnela g ede cenzuriranja predavanj po odboru. Na predlog svetnika Franketa se je sklenilo, da mora vsak predavatelj preje nsznaniti odboru na slov svojega predavanja in podati glavne črte iz svojega govora. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik ob 12. uri zaključil zborovanje. _
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. oktobra.
— Imenovanja. Davčni kontrolor g. FranAumann je imenovan davkarjem, davčna pristava gg. Vinko Nedeljko in Valentin Kom p are sta postala kontrolorja, ia rasna davčna pristava gg. Fran Fsleskini in Toma ž Ta včar sta stalno nameščena, davčna praktikanta gg. Alojzij Mazgon in Anton Dolenc pa sta imenovana za za lasna davčna pristava.
— Kranjski klerikalci so 8e povodom Luegerjeve GOletnice prav posebno potrudili, da pokažejo svoje brezdomovinstvo. Niso se zadovo ljili s tem, da so ga po svojem vodi telju brzojavno pozdravili in mu čestitali. V „Slovencu" so mu posvetili poseben slavnostni članek, v katerem so tega krutega in neizprosnega sovražnika Slovanov kovali v zvezde, in priobčili so celo njegovo sliko. Koliko znamenitih, velezaslužnih Slovanov je samo tekom zadnjih let praznovalo TOletnice. rSIov." ni nobenemu posvetil slavnost nega Članka, o nobenem ni priobčil slike. Samo Lueger mn je prira-8tel k srcu, ker je klerikalec, in to klerikalstvo je bilo povod, da se je katoliŠko-narodna stranka vrgla v prah pred tem zagrizenim Nemcem, ki je Slovanom zaprl Dunaj, dasi je Dunaj velik in bogat le, ker se tja stekajo tudi slovanski milijoni. To po Kopanje je pač jasen dokaz, da priznavajo naši k 1 e r i k a lci L u e gerja tudi za svojega, kot pravi brezdomovinci, katerim je narodnost le krinka, ki si jo obesijo na hinavske obraze, kadar jim kaže, ki Pa so v  resnici taki internacijonalci,
javno proslavljajo sovražnika Slovanov samo zato, ker je klerikalec. Ponavljamo še enkrat, kar smo ie zadnjič rekli: Kaj bi slovenski svet rekel, ko bi se mi postavili na stališče, ^ je na pr. Derschatta, ravno tako !trupen naš narodni sovražnik kakor
njegov   zaveznik  Lueger, liberalec in ko bi ga zaradi njegovega liberalstva tako proslavili, kakor so liberalci Lue gerja?  ^Slovenec" ni vedel na naše opomnje drugega odgovoriti, kakor da je baron Schwegel Častni občan ljubljanski in da je napredna stranka z Nemci politično zavezana. Baron Schvve-gel je bil imenovan  častnim občanom v Času, ko je bila Ljubljana prizadeta po potresu. Kakor baron Schvvegel tedaj ni vprašal, kake narodnosti je Ljubljana, nego se je z vsem svojim vplivom trudil, da pomore mestu in hudo prizadetemu prebivalstvu, tako tudi Ljubljana ni vprašala za politično naziranje barona Schvvegla, nego mu je podelila častuo občanstvo v znak hvaležnosti za njegove znatne zasluge, ki si ih je pridobil za Ljubljano v tistih težkih časih. In ta politična zveza!   Zadnjič se je pokazalo v deželnem zberu, da ta zveza ne nalaga naši stranki v narodnem oziru prav nobe nih dolžnosti, in že spet slepomišijo kltrika!oi s t<* zvezo. S cer pa naj klerikalci kar lepo molče o tem, da nimajo zveze z Luegerjem. Njih zveza je sicer tajna, a  nien vpliv se pokaže pri vsaki priliki. Vsi klerikalci v državnem zboru so ena banda.  Našim klerikalcem ta tajna zveza že davno ne zaiošČa in radi   bi   imeli  očitno zvezo. Nhče se v državnem tboru in tudi v časopisju ni tako za vzemal za u s t a-novitev katoliš kega oentruma ki  naj  bi  na  internacijo n»lm podlagi združil klerikalne poslance vsth narodnost, kakor ravno kranjski klerikalci. Ko bi bila uatano vitev takega   katoliškega centruma odvisna od krarjikih klerikalcev, bi že davno eksibttral.   Naši klerikalci so vse storili, kar je bilo v njih močeh, da se ustanovi ta klub katoli Škh brezdomovinc3V, ali nemški klerikalci invprvi vrsti Lue ger,   niso   marali skupnega kluba   s   slovanskimi kleri kalci.  Lueger je odklonil ponudbe naših klerikalcev, ker je sicer kleri j kaleč, a v narodnem czru ravno tak nacijonalec kakor Dersohatta ali \Volf. Dasi je pa Lueger tak nemški hajloveo in dasi je dal klerikalcem omenjeno brco, mu vendar pojo slavo in mu kade kot kbkemu polbogu. Pa naj še kdo reče, da ti naši klerikalci niso prt v. Luegerjevi š t i - I felpucarji.
— Mestna hranilnica. Novi upravni odbor mestne hranilnice se je sinoSi konstituiral in sicer tako-le: Predsednik veletrŽec gospod Fran Kollmann, podpredsednik državni poslanec in predsednik notarske zbornice g. Ivan Plantan, člani ravnateljstva gg. odvetnik dr. Josip Kušar, lekarnar U bal d plem. I Trnkoezv in nadsvetnik Anton Svete k, namestnika veletržec gosp. Feliks Urbane  in nadinžener g.
I van Pavlin. ]
— Antekrist. Nekje na Dolenjskem Živi duhovnik, ki mu pravijo kmetje »Antekrist«. Ta božji na j mestnik se naredi vsako leto po več-krat bolnega, da mu ni treba brevirja moliti  in  maše brati.   Bolan je pa I samo podnev.   Ponoči zbere okrog I sebe  oelo  vr«to  ljudi in kvarta ter kolne ž njimi vso noč, destikrat do I 5 ure zjutraj.   Dva posestnika je ta I maziljeneo Že spravil ob premoženje, I enrg-i že na bohen, nekaj pa jih še spravi. Ni torej čuia, če ga imenujejo ljudje »Antekrista«.
— združevanje cerkvenih in posvetnih  slavnost i
je novotarija, s katero se b do res-nično verni ljudje pač težko sprijaznili. Nam je pač precej vseeno, kaj stori cerkev, če je njej prav, da se I na primer združi desetletnica društva katoliških oigararic s proslavo Matere Božje, kakor se je zgodilo v nedeljo, je nam tudi prav. Cerkvene slavnosti bodo potem Še zabavnejše. Ča pojde tako naprej, se bodo morda še cerkvene slovesnosti združevale s cirkus prt d stavami ali s predstavami dresi-ranih bolh, ali celo s prestavami »sol* tinto pei signori«, ki bi duhovne gospode še najbolj mikale. Torej le naprej. To je vse, kar imamo odgo- j voriti na opombe »Hrvatstva«, |
I — Izredni občni zbor »Bolniškega in podpornega društva pomoćnih uradnikov",
I ki  se  je  vršil  snoči   ob  osmih v I Aurovem steklenem salonu, je bil dokaj dobro obiskan.   Zborovanju je prisostvoval kot zastopnik politične oblasti magistrat ni svetnik gosp. Ivan Sesek. Občni zbor je otvoril načelnik gosp. A. Gutnik, ki je v svo I jem nagovoru poudarjal, da je odbor 1 vsled vedno rapidnejše naraščajočih I izdatkov za zdravniške honorare pri-I šel do prepričanja, da preti društvu I v tiaanoijalnem oziru zelo neugoden udarec, če se ne ukrene zdaj kaj I primernega. In zato je sprožil misel o nastanitvi društvenega /travnika Zborovanje ima namen, da se čuje v tem oziru mnenje članov. Nekateri člani so se izrekli proti nastanitvi društvenega zdravnika, večina pa je odločno izrekla se za zdravnika. Na to je pornčal tajnik g Iv. T orna Ž ič o  izdatkih  za  honorare v zadnjih štirih letih. U teh je razvideti, da se jel. 1901. izdalo še le okolu 180 gl za celo leto, 1. 1903 so naraali ho norarji na 600 K, a od 1 januarja do 1. oktobra tega leta pa že na 1100 K.   V prvi vrsti je tu upošte vati zvišani zdravniški tarif, ki je j pred dvema letoma stopil v veljavo. Odbor mora in hoče varovati interese društva in njegovih članov — zaključil je načelnik svoj govor — in zato bode vsled pravic, ki mu jih daje § 14. dr. pr., razpisal in oddal službo društvenega zdravnika v n-j krajšem času, člane pa obvestil pismenim potom o tem ukrepu.  S tem je bil občni zbor končan.
— Razburljiva vest je kro žila te dni po Celju.   Govorilo se je namreč  mnog)  o  predrznem in naravnost s lovitem slučaju, ko je skušala  neka  ženska — ali najbrže je b.l le v žensko preoblečen moški — ugrabiti in odpeljati neko deklioo iz Lokrovca poleg Celja.   V soboto so Sle tri učenke  iz zavoda šolskih se ster proti domu. Zunaj mesta srečajo imenovano osebo, ki začne eno deklic vabiti s seboj, češ, da ji bo nekaj lepega kupila. Dve sta zbežali, a učenka A. Lednik iz Lokrovca se da res premotiti in odide ž njo.   Dekle I se je šele drugi dan vrnilo domov I in pripovedovalo, da jo je ona oseba I peljala nekam proti Staram v neko hišo, odkoder je z zvijačo pobegnila. Gosposka poizveduje, kaj je na stvari. I Enak sluSaj se je pred leti zgodil pri
Z danem  mestu, kjer so ugrabljeno deklico dobili šele čez več dni vso I — pohabljeno. i
— Iz St. Vida se nam poroča: I Vinska trgatev  delavskega podpor- I nega društva v St. Vidu  nad Ljmb- I ljano je uspela prav krasno. Le  žal, I da so bili veliki prostori g. Štruklja I Še premajhni. Dvorana je bila naba- I sano polna.   Pri vest lici je nastopil prvikrat društveni tamburaški zbor, kateri obstoji kratke tri mesece) ter proizvajal   precizno   lepe   a težke skladbe pod spretnim vedstvom gosp. Kad ivo j a Jeločnika. Iz posebne | prijaznosti je sodeloval tudi pri ve- I selici Ž rovnikov zbor, kateri nas je zabaval s krasnim slovenskim petjem I do trde noši.   Veselioo sj olepšali I viničarji in krasne viničarke.   Želeti [ bi bilo, da  nam to društvo priredi še mnogo takih veselic.
— K    Zvezi slovenskih pevskih   društev"  je kot 29 društvo   pristopilo   pevsko   društvo I »Zorislava« v Sežani s 50 člani.
— Graščino Jankomir pri Z?grebu je kupil g. Janko Hočevar iz Krškega od dosedanjega po- I sestnika Julija p 1. Jela či ća. j
— Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v LJubljani je uvedlo tudi posredovanje služb za odvetniške in notarske uradnike. Obračati se je do predsednika, g. Josipa Christofa, od- I vetniškega solc tatorja.
— Očka Smovc v luknji.
Včeraj je stal pred sodiščem v Loki župan S noljšak iz  Medvod, ker je I dolžil župnika Ivana  Brceta, da je on kriv vsega sovraštva v župniji in I občini. Pri obravnavi so očka Smovc I nastopili — dokaz resnice, kar je ka- I zeuskega sodnika tako prepričalo, da I je gospoda Župana obsodil  na trii tedne zapora, poostrenega vsak teden  ženim  postom. I Djber tek, očka župan!   V bodoče I b )ste morda znali bolj držati svoj j opravijivi jezik za zobmi  in  bosta I pustili v miru ljudi, katerim niste niti vredni odvezati jermenov z nji-ho vin čevljev! Medvode imajo res le-pega in vzornega župana, ki mora j posedati po zaporih! I
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. I 1.) Jurja Jesenovca, delavca v Ljub- I Ijani, je mestni stražnik Martin Gerlo- I vec, zaradi sumljivosti in razgrajanja I po Linhartovih ulicah pozval, naj pove I ime. Temu se je pa .leseno vec proti vil, I in ker ga je hotel stražnik odvesti na I stražnico, ga je vrgel dvakrat ob tla, mu hotel vzeti sablo ter ga z roko za- I
I grabil za vrat. Stražnik je moral rabiti I orožje. Jesenovec je bil obsojen na 2 j meseca težke z postom poostrene ječe. 2.) I Ivan Filip Naglic, stolarski pomočnik v I Ljubljani, je pred Smrajčevo branjarijo I na Martinovi cesti v prepiru vrezal Ju I neza Fraklja z nožem v obraz in ga I sunil v hrbet. Napila sta se jeruža, potem se pa stegla. Naglic je bil obso-I jen na 4 tedne s trdim ležiščem poo-I strenega zapora. 3.) France Kokulj, dninar, je nekoliko pijan pretil z no-i žem  v roki svojemu   svaku Martinu j Staretu, jezen, ker so bile vezne duri I zaprte rekoč: „To je tvoj Bog, tristo 1 hudičev naj me vzame, da boš ti danes I crknil, ven stopi, da te bom !w Svoji J sestri je pa rekel, da ji prereže trebuh. J Pobil je tudi 8 šip, raztrgal pri oknu I 4   preproge  in  z  nožem poškodoval I vezne  duri. — Obsojen je  bil  na 6 I tednov težke, s postom in trdim leži I scem poostrene ječe. 4.) France Tome, 1 barvar v Radovljici se je v Dolžanovi I gostilni zaradi neke malenkosti spri z Matevžem Pircem ter mu zagnal kozarec v ramo. Ponoči okoli 11.  ure je stavil Pire Tomca pred hišo na odgovor, zakaj je vrgel vanj kozarec. To pa je Tomca vnovič razburilo, da ga je jel tepsti z nožem iu nekim robatim orodjem.   Obdolženec priznava, zagovarja se le, da je to storil v silobranu, ker ga je Pire napadel, kar pa ni res. Obsojen je bil na 4 mesece težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 5.) Jauez Sedlar,  hlapec v Loki pri Mengšu, se je domači dekli ponujal kot I ljubimec, a oua ni marala zanj, zato je ni  mogel  videti in je prišlo med njima dostikrat do prepira. Nekega dne sta se pa na podu stepla. Sicer se ni takrat nič hudega pripetilo,  pač pa 2 dni  pozneje.   Ko je prišla Frančiška Jerič zjutraj v hlev, jo je Sedlar brez povoda z gnojnimi vilami tako stepel, da je težko poškodovana obležala. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
— Požar. Na Uizdrtem je v redogl«-do*-m presledku 20 t. m. ob I 9 uri p: gorela zopet ena hiša sosedna pa poškodovala. Škode se ceni okrog 700 kron Da ni sosedna hiša in še kaj več pogorelo, zahvaliti se je v prvi vrjti domači požarni brambi. — Ogenj. D.ie 21. t. m. je pogorela hiša Franca Krvi ne v D y \ Itnfi vasi pri Polhovem gradcu. Štode je 5000 kron. Užgal je petleten otrok. — Požar. Z pet je nastal ogenj zaradi otrok v vasi Pra-proče obč. Št. Rupert. Vrlo so se ob nesle pežirne branbd iz St. Raperta, katera je bila takoj na mestu in iz Trebnjega, katera je zaradi oddaljenosti nekoliko kasneje prišla.
— Najden novorojenček. Danes zjutraj ob tričetrt na 7. so našli na Trnovskem pristanu na bregu Ljubljanice mrtvo dete moškega spola. Zdravniška preiskava je dognala, da je bilo dete mrtvo rojeno. Mati je do-sedaj neznana.
— Nesreči. Včeraj je padla Francetu Gašperlinu iz Begunj na levo nogo smreka in mu jo zdrobila. Frepeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Delavcu Henriku Grabnerju je včeraj stroj v predilnici v Litiji med delom zmečkal levo roko. Tudi tega 80 pr pehali v deželno bolnišnico.
— Dober okus je začutil danes ponoči neki neznan uzmovič. Zapazil je, da po Ferlinčevem dvorišča hodi črn. 6 K vreden puran, ki mu je napravil take skomine, da ni privoščil, da bi ga restavrater gosp. Peter Krisch napravil svojim gost jm, ampak se ga je sam polastil. ]
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Črnogorcev, nazaj pa je prišlo 20 Slovencev. — Iz West I falakega je prišlo 126 Hrvatov, ki 80
š i deloma v Zaorreb, deloma na Reko.
— Izgubljene in najdene reči. G Gabrijela Stoparjeva je vče- I raj lzorubila zavitek s 40 K. — Dijak C1 ril Tratnik je našel manjšo svoto denarja.
— Hrvatske   novice. —
Sprememba v naučnom ministr j stvu.  Sekcijski  načelnik  za nauk in bogocastje Armin Pavić je šel v I pokoj. Na njegovo mesto je imenovan veliki župan iz Virovitice Levin C h a v- I rak LetovaniČki, a za vel. župana I virovitiške županije in mesta Oseka je I imenovan   poslanec   in veleposestnik Ant.pl.  M i h a 1 o v i ć.  Ker mora Mi- I kalović  vsled tega odložiti poslaniški mandat, razpiše  se  dopolnilna volitev I a kandidat bo— Chavrak. — Zaradi gl ago lice je poklican kotorski Škof U Čeli ni v Rim. Na zahtevo kardinala I Mery del Vala, naj se prepove nekate- I rim cerkvam  v kotorski  škofiji raba I glagolice, je baje škof odgovoril, da se I rajši odpove svoji škofovski časti, kakor I da bi izdal pravice glagolice v svoji školi ji.  —  Za   predsednika hr vaške regnikolarne deputacije na  mesto  umrlega  pl.  Franciscija je izvoljen posl. S veto z ar pl. KuŠević.
— Dopolnilna volitev v ivane- I škem okraju bo 3. novembra. Star- I čevieijanci   kandidujejo   hranilničuega I ravnatelja Iv. Za ti u ko, ObzoraŠi pa župniku Iv.   šašla.   — Uredniki
hrvaškega izdanja državnega zakonika je postal profesor na drž. realki v Sp ljetu dr. Tome Matic.
— Slovenci v Ameriki. —
V rovu je ubilo v Calumetu Slovenca Jos. Mušiča, doma is Cud-neora sela pri Črnomlju. — Umrl je v J ilietu Jakob Plut iz Gor. Su-horja. V Ameriki je iivel 17 let. — Rojak ustrelil rojaka. V Pueblu je ustrelil Ignaeij M i š m a Š rojaka Lukeka, ki je stanoval pri njem. Sprla sta se zaradi — rusko-japon-ske vojne.
*   Najnovejše novico. —
j Posojilo 120 milijonov je do-1 volila francoska zbornica najeti mestu I Parizu.
— St. Vaclavska posojilnica   v   Pragi  ima  zopet skrajno
I kritične dni ter je pričakovati neizogibno konkurza.
j — Srbski proračun za leto 1905. znaša 85 milijonov dinarjev, od
I teh 4 mil. za vojno ministrstvo.
— Afera Koburg - Matašic*. Princ Filip Koburški je privolil, da preiščeta duševno stanje njegove žene Lujize dva pariška psihijatra. — Prin-cezinja  dobiva   za   časa preiskavanja
I duševnega stanja od svojega moža mesečnih G000 K, od očeta pa dobiva letnih 50.000 frankov. Princ Filip Koburški pa je obenem izjavil, da ne poplača dolgov, ki jih je napravila prin-cezinja, odkar je ušla, ker je po prvem njenem begu z Matašićem moral plačati 3 milijone njenega dolga ter si je moral v ta namen zadolžiti svoja posestva.
I — Huda obsodba. Ruski Štabni častnik, ki so ga spomladi prijeli v Lvovu, je bil te dni v Varšavi obsojen v smrt, ker je izdal Avstro-Ogrski tajne dokumente.
—Nenavadna velikoduŠ n o 81. Mašinist Adalbert Stockert na Reki, ki je pripomogel policiji, da je
I dobila Jennerja in tovariše, je prepustil nagrado 10.000 K reškim ubogim.
— Cesarjeva ustanova. Cesar Franc Jožef je podaril v spomin na svojega zdravnika, dvor. svetnika Wi-derhoferja, 12.000 K kot ustanovo za brezplačno zdravljenje revnih otrok v otroški bolnišnici, v kateri je pokojni deloval 40 let.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj* 27. oktobra. Ministrski predsednik KOrber, ki se je sinoči vrnil na Dunaj, je dines sprejel dr. Bilrnreitherja in dr. Der-schatto. Z njima bi bila morala priti tudi dr. Lueger in dr. Gross, ali oba sta bila zadržana. Korber je Barnreitherju in Derschatti pojasnil, da premembe v ministrstvu nimajo nobenega vpliva na smer notranje politike. Izvršile so se samo osebne premembe, zistem se ni premenil in ostane vladni kurz isti kakor doslej. S Cehi ni vlada sklenila nikakega dogovora in zato nimajo Nemci nobenega vzroka, da bi bili vznemirjeni. Vlada ima glede Cehov le eno misel: storiti, kar mogoče, da se omogoči redno delovanje državnega zbora. V soboto se snide izvrševalni odbor Derschatta-Biirnreither Lueger-Grossove zveze nemških strank.
Lvov 27. oktobra. Danes popoldne je bil ob mnogoštevilni udeležbi občinstva pogreb umrlega Jaworskega.
Rusko-japonska vojna.
Pariz 27. oktobra. Admiral Rož des t venski je glede streljanja na angleške ribiške ladje pojasnil naslednje: Predno je baltiško brodovje odpiulo, je admiral razglasil, da se bo streljalo na vsako ladjo, ki bi se brodovju približala. Brodovje je zagledalo na morju dve ladji, ki sta izgledali kot japonski torpedovkL Luči ni bilo na teh ladjah, in ker sta se ladji bližali brodovju, se je na nji streljalo.
London 27. oktobra „Daily Mail" trdi, da je angleška vlada poslala v Petrograd ultimatum.
Petrograd 27. oktobra. ,Pra-viteljstveni Vestnik" prijavlja carjev reskript, s katerim se je Ale-ksejevu vzelo vrhovno poveljstvo nad mandžursko armado in se je isto izročilo Kuropatkinu Car izreka v reskriptu iskreno upanje, da se Kuropatkinu posreči, premagati Japonce in zagotoviti Rusiji mir.
Petrograd 27. oktobra. Rusko telegrafsko agentstvo javlja iz Mukdena: Včeraj zvečer ob 10. uri se je vnel pri neki vasi ljut boj. Japonci so po vso noč trajajočem boju zavzeli dotično vas.
Poslano/
G o s t i 1 u i 6 a rs k a zadruga namerava v najširšem obsegu konkurirati
■ pokuševalno kletjo o. kr. kmetijske drušbe, ako bode ista pridela »opet z enakimi pokuševalnimi večeri nasprotovati ljubljanskim gostilničarjem. Omenjena zadruga namerava ustanoviti veliko pokudevalno klet, v kateri bodo imeli ljubljanski gostilničarji in vinotrioi na razpolago svoja vina, da bodo s tem pokazali e. kr. kmetijski drulbi, da znajo sami najti in kupiti pristno vinsko kapljico, kar so delali predniki ie nad tisoč let, ko ie tedaj ni nihče sanjal o c. kr. kmetijski družbi, da bode ista kdaj obstala in z vinom medetarila. C. kr. kmetijska družba bi si naj prihranila svoj prijazni trud in namen, škodovati ljubljanskim gostilničarjem
■ pokuševalnimi večeri, ker gostilne •o itak že brez tega vse prazne, draginja na trgu je grozovita, visoka je nsjemšČina, davek in stroški so veliki; gostilniška obrt pa se nahaja vseskoz v slabem gmotnem stanju. Taistim gg. obiskovalcem pokuse valne kleti, kateri se pod »Poslano« v »Slovenskem Narodu« 17, oktobra pritožujejo, da se ljubljanske kleti napolnjujejo z novim vinom, o deželni poskuševalni kleti pa ni čuti ničesar, se ljubljanski gostilničarji najvdaneje priporočajo za obisk svojih gOBtiln, kjer se tudi dobi bokal dobrega vinca, saj je pristnega vin ■kega pridelka v zadnjih letih obilo in če ima posamezen le par grošev in drugo mu pivarne posodijo, ga kupi sam, posebno je to olajšano se daj, ko so povsod i železnice na raz-
Eolago, kar pred več desetletij ni ilo; kateremu pa ni možno, da vino od vinorejoa sam kupi, imamo pa dovolj vestnih vinotržcev, kateri imajo bogate zaloge naravnega vinoa, kateri pokupijo vina od najubožnejših kme tov, kateri z velikim trudom pridelajo par vedrov poštenega vinoa, c. kr. kmetijska družba pa le povzdi gaje veleposestnike in bogate vino-rejce.
Več ljubljanskih gostilničarjev.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Poslano.*)
Z ozirom na notico, priobčeno v „Slovencu4* med „ Jeseniškimi novicami", da se izve pri g. Fabincu, kako je kan-tiner Paar streljal na nekega Slovenca, si usojam pripomniti, da ni pri meni nikake policijske agenture. Kdor se za stvar zanima, naj se obrne na c. kr. orožniško postajo, kjer bode dobil v zadevi natančnejše podatke, ker mora biti oroŽništvu stvar gotovo n a j b o 1 j znana.
Jesenice 26. oktobra 1904.
Fran Fabinc.
•) Za vsebino tega Bpisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
BeP"" Da se odstrani S;«1«?s*m»» aea-
»■•tf *e9 okrepi želodec In pospeši probavljanje, — priporočajo zuamenitl proioHorji medicine želodčno tinkturo lekarnarja Flccollja ■v Izubijani na Dunajski cesti. 8—19 Zunanja naročila po povzetju 1264
Zahtevajte
iluetrovani cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal1118
Hugo Pollak
DUNAJ, V1.7 WaIIgasse M.
Oena lepa svetloba brez inštalacije in nsvaro8ti. Poraba IV« kr na 1 uro.
Oblastveno konces.
vzgajališče
Jsvns realka, pripravljalni razred, državno-vsljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36
Ustanovljeno 1849. 219—41
Meteorologično poročilo.
Vliina nmd morjem 806 2.    Sredici zračni tlak 736 0 mm
o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera-; tura v °C.	Vetrovi	Nebo
96.	9. sv.	730 8	107	ar. sever	oblačno
Tal •	7. aj. 2 pop.	732 6 733 6	68 145	si sever sr. Hvzh	del. jasno pol. oblač.
Borzna poročila.
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 26. oktobra 1904.
Srednja včerajšnja temperatura: 11° 6, normale: 8 5°. — Padavina 00 mm.
Naložbeni papirji.	^Denar	Blago
i e majeva renta.....	9995	100 15
	99 90	10010
4*/0 avatr. kronska renta    . .	99*90	100*10
4%    ,   zlata       n       . . 4    ogrska kronska „   .   . .	119*85	120 05
	9795	98-15
4<>/o     n    zlata      „   .   . .	118-95	119 15
4°/0 posojilo dežele Kranjske .	99-50	101*—
■r ,' , posojilo mesta SpUet . •V/a     n       .     Zadar . **///• boa.-here. žel. pos. 1902 4    ceSka dež. banka k. o.	100*25	101*25
	100-	100 —
	10095	101-95
	99 60	100 —
4°/o      n         n         n      Ž. 0. . 47»°/0 zst. pisma gal. d. hip. b.	99 60	100*—
	10140	102-40
4Va°/0 lust    kom.   k.   o. z.		
	10740	108 40
4Vs°/0 zast. pisma Innerst. hr.	100-50	101-20
4'/■•/.    n      n     ogrske cen.		
	100-50	101 20
4' ,     s. pis. ogr. hip. ban. .	100 —	10090
41 , /0 obl.  ogr.  lokalnih Že-		
	100 —	101 —
41 ,°/0 obl. Seske ind. banke .	100-75	10175
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.	98-50	
4°/0 prior. dol. Žel.....	99 —	
3«/0    „   juž. žel. kup. V/i -	307 —	309 —
*Va#/a avflk Poa- Ea *el" P- °- •	100 50	101 50
Srečke.		
Srečke od 1. 1860*/, ....	18520	187-20
„      n   n 1864.....	265*-	269*—
	162 75	164 76
„     zem. kred. I. emisije .	307 -	317 —
n          n         n    II-        n •	299'--	309 50
„     ogr. hip. banke .   . .	273 —	278-50
i,     srbske a frs. 100— .	94 —	98 —
	13075	131-75
Basilika         srečke ....	2075	2175
Kreditne             „ ....	481 —	491 —
Inomoške          „    .   .   . .	80 50	81 —
Krakovske          „    .   .   . •	84 -	88 50
Ljubljanske	68 —	71 —
Avst. rud. križa   „    .   .   . .	54-	56 —
Ogr.     «, n .....	28-80	29-80
Rndolfove          „    .   .   . .	65*—	70 —
Salcburške          „ ....	77 —	81 —
Dunajske kom.   „    .   .   . .	629 —	638 —
I>elulee.		
Južne železnice.....	85-50	86-50
Državne železnice ....	66050	661-50
Avstr.-ogrske bančne delnice .	1634 —	1644 —
Avstr. kreditne banke   .   . .	673' —	674 —
Ogrske      ,        „ ...	785 50	786*50
Zivnostenske        B ...	249-—	250*—
Premogokop v Mostu (BiHx) .	655*—	660'—
	487 50	488-50
Praške Žel. in dr. dr.....	2446 -	2457 —
	629 25	531 25
Trbovljske prem. družbe    . .	313 —	316 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	528 —	532 -
Češke sladkorne družbe .   . .	179*—	180 70
Valut«		
C. kr. cekin.......	11-35	11-39
	19^6	1909
	2349	2357
Sovereigns.......	23-j»2	24 —
	117*52	117-72
	95 20	95 40
	253 50	254-50
Dolarji.........1	4-84	5-—
Žitne cene v Bud	impešti.	
V   CeljU 3097-1
naznanja, da se sprejemajo oglasi za „Kažipot" po slov. Štajerskem, ki ga izda za leto 1905. še do
15. no> embra 1904.
Oglase je pošiljati na „Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju", ki
daje tudi vsa tozadevna pojasnila.
Podpisano šolsko vodstvo priporoča 16 let starega, pridnega in ubogljivega
v trgovino v Ljubljani ali kakem drugem mestu, kjer je obrtno nadaljevalna šola. — Natančneje pove: Vodstvo štirirazredne ljudska šole v Starem trgu pri Ložu11. 3100—1
389** Beri vsakdo in naroči.
Gosje perje le 60 kr.
Za napolnitev gornjih in spodojih blazin in zglavnih blazinic razpošiljam novo sivo gosje perje, z roko sk ubij eno, V.- kg za samo 60 kr., boljše kakovosti le 70 kr v poskusnih postnih po&iljatvan po 5 kg s povzetjem.
mM* alat m*asa*as., trgovina s posteljnim perjem, Saaalehov pri Pratgl 990. —
Zamena dovoljena. 3)99
Sprejmem v stalno službo VI _ ____ v
]
z dobro plačo. 3101—1 Filip Merkelj
krojaški mojster v Ajdovščini.
ca
Dne
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   „ maj Oves      „ april
oktobra 1904.
Termin.
»   •   •   • 50 ... „50 .   .   .   . „50 .....50
10-30 7 99 741 7-21
Efektiv. Nespremenjeno.
Učenec
boljšega stanu, nemškega in slovenskega jezika zmožen, ki je že več let bil v trgovini 7 mešanim blagom, išče primernega prostora. 8098 Naslov pove uprav. »Slov. Nar.«.
Vina
v steklenicah
iz dunajske rotovške kleti (originalna polnitev) se dobivajo v špecerijski in delikatesni trgovini in vinarni
Jranje 3(ham
Jtiiklošičeva cesta.
Grenčica
„Florian"
in likćr
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
3082—3
kožuhovinaste jopice
in paletoti, pristni skunks, perzijski sealskini in različni drugi koljerji, moški kožuhi za na ulico in za potovanja, podvlečeni s kožuhovino cd divjačine ali s črno ovčjo kožuhovino in z ovratnikom iz bobrovine so ravnokar došli in se predajajo po najnižjih tvorniških cenah v
„Aogleškera skladišču oblek" v Ljubljani
na Mestnem trgu štev. 5.
Z odličnim spoštovanjem
Oroslav IJeriiatović.
Hranilnica
„Allgemeine Sparkasse und Leihanstalt in Linz"
proda svojo
graščino Zusem pri Loki
politiŠki okraj Celje, sodni okraj Šmarje na Štajerskem, ki je bila leta 1897. sodno cenjena na gld. 120.310 20 = K 240.G20 40, in ki je bila od tedaj precej izboljšana, za K I90.000*—.
Graščina, v dež. deski vpisano veleposestvo, obsega 664 hektarjev 52 arov sveta, vmes 593 hektarjev 48 arov gozda. H graščini spada: dvorec, šola, velika kapela, gostilna, hiša za trgovino, lovska hiša, dve oskrbniški in dve kmetski hiši, delavske in pazniške hiše itd. in pa v lepem cveta se nahajajoča tovarna za kopita. Lastna lovska in rndosledna pravica. 29(19—3
Več pove „Allgemeine Sparkasse und Leihanstalt in Linz".
3091-2
b kompletno opravo in prodajo žganja v najboljšem teku se odda
v Slomškovih ulicah 13.
3095-2
postna upraviteljica
namestnica (substitatinja) za 1 mesec ali tudi za več časa.
Hitre ponudbe na pošto Banjaloka.
Manjšo
aao mogoče tuđi a točenjem žganja ae išče. 9080—3
Phmene ponudbe pod vdova" na upravništvo »Slov. N.«
10laplCGY p
dobi delo.
Poizve se pri F. I. Primožič Cerkvene ulice št. 21. 3064—3
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka,
IzTrod. iz TTOSEZliOSm reda.
Veljaven od dne 1. oktobra J904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoći oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraDzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, tez Selxthal v Auaaee Solnograd, tez Kleiu-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fi anzt-nsfeste, Ljubno, Danaj, tez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Aoastetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstettea na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šrnobo^ Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7, uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Ainstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljtk. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja ćez Amstetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. nri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljsbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inc-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b. Hri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zmtraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584
r>XJ3f^*J, "VII., IiJiiserstrasse 71,   vogal Burggassa
^TaOTrečja, in najobsežnejša zalega
peci
navadnih In tudi najelegantnejde — opremljenih.
£~   Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
polnilne peči od K 10— naprej.
Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča *&
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.   n*-h   ^,rtaj^fgg^j^ fa
00
co
00
>oo
fsl
Ne prezrite!
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-43
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi In Bielu v Švici, zalagatelj o. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš canskega samostana.
Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure
z doneČim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 2b do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (ia^onah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
WW  „Cenc niso pretirane14. "M
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in drage, iz chiua srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
^Lm\ ^B* Uftl IJU 'ja/ ^Jt* *Jlmi mmm\ 'rt * «A» «A« *mm£ *mm£ mW
^2_21i-LZE2! ^» >   ^y ^a* ^f*       » v",       t«    tT ™ v
11896722
25
}e odprta le Se kratek čas!
Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin. 2787-27
(I
21 let star, izuČen trgovine z mešanim blagom, želi menjati svojo službo. Naslov pove uprav. »SI, N."  3C68—3
Dva zmožna
n
i
takoj sprejme z dobro plačo Jernel BItenc, mizarski mojster v Postojni. ^.-75 3
Solidna
ainičarka
se išče za večjo trgovino na deželi, koja mora biti tudi v špecerijski stroki dobro  izvežbana.   Kje,   pove upravu *Slov. Naroda". 3047-3
7] iil
pa proiajfa
•J 1 rJ
mešanega b'aga, z večletnimi spričevali ^šČe mesta kje Da deželi.
Vstop lahko t<*koj. 3078—2 Nislov pove uprav. »S'ov. N«
Več spretnih in dobrih
omočnikov
sprejme v delo
čevljarski mojster 308S-2 Kongresni trg štev. 13, Ljubljana.
V hiši ,Narodne tiskarne'
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. februvarij 1905
lepo
tanovanje
v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu „SIov. Naroda".
Deklica
ki je dovrš;Ia vecrazrednloo, iell vstopiti v pcuk v k&ko trgovino.
Več fcove Iv. Kosi pri Sv. Lenartu, p. Veiika Nedelja. 3081—2
Prodajalka
popolnoma zmožna špecerije, inteligentna, zanesljiva v postrežbi, slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi popolnoma vešča, «e sprejme do 1. decembra v Ljubljani. 3052-4 Ponudbe sprejema Karel Planin-Žek, Ljubljana.
Oton Zupančič s—t&a
Caz plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo cenila izredno laskavo. ^Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi »Slovenec" ter „Dom in S?etu bta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, rekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote", nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
v li|nbl|anl
2
broš. po 2 K, s pošto po 2 K10 ti; v panteon-izdaji po 3 K, s pošto po 3 K 10 h.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje lu prodaj«
vse vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obbgacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000*000.—
Zamenjava lu akskomptufe Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    25sc-^ surove  srečice proti vnovčuje zapale kupone. lc-u.rzxil lzg-u.1oI.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
0^ŠT   Eakompt lu iakauo menic. WSST   Bonua i.«*r...
Podružnica v SPLJETU.
C2£3^   Drnurnf   «lo*e  »prejema =^
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—123
Promet s čeki in nakaznicami.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in r» 3.*»*»*^<et v veliki Izberi sa dobijo
le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofoue
RUDOLFU WEBER
umrju
Ljubljana
DiiutiJi-ikiL cesta £t. SO
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
Prodajan....
na........
obroke
.. Zamenjavam
......stare
,.....plošča
1716-Ć6
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obŠivkom par
gld. 2-90.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-25,
Močni, gladki
moški
čižmi
(štifleti) par
gld. 2-90.
Trpežni
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-60.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-90.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-25.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4-—.
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine par
gld.r— do 140
Barvani
moški in ženski
usnjati sandali
par
gld.2'50—3'—.
Elegantni
I
salonski
čevlji
par
gld. SO.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. T- do 3'-.
Vsake vrste
otročji
čevlji
ruj a vi  in črni od
gld. r— naprej.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Modlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.  736 24
m m
m
.4;
fefs
i
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ y Ljubljani _
pravi rženi kinh, mešan in črn
SnCiiost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
19" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ In zlato svetinjo z cMplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. i63 8i
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 _6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieuiški transportni vo/ovi za kruli in ptnivo.
I« ^>
H
H Vi
m
iti
:£3 i <
27«^-10
sfilsatiu damasto? in Dar
m m m m m ^ po najnižjih cenah Ima le ^ ^
Sezonske novosti
kožuhovine - klobuki - venci trikot-perilo -nogavice-rokavice
I«  t.  «1. 2812 5
se prodajajo zaradi skorajŠuje preselitve
.. po prav nizkih cenah ..
v trgovini modnega blaga
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg.
Od  novembra  naprej   Prešernove ulice.
Patent HATSCHEK
2252-13
II]
er nit
~ '   (zakonitogzajamčeno oznamenilo za ASBESTNI CEMENTNI SKRILJ.)
ii^Siff^Siai LUDWIG HATSCHEK *™^T
buje vsem vremenskim vplivom, ne     Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, je lahka, lična in cena.      Avstrijsko.   ix. i., serggasse u. AndrassyStr. 33.     ogrsko    = Zati evajte vzorce in prospekte. =
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška dražba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
i
10
ZW
Vinarsko in sadjarsko društvo
zg grde 0 CJcrici
priporoča gg. krčniarjem in zasebnikom pravo pristno 2959 - 5
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav zmernih oenah.
Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litr. naprej in na željo tudi vzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
To<tn» postrežba. Sedež društva je:
Gorica, ulica Barcellini št.20.
Trpi poči
amožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika, vešč špecerije, inteligenten in zanesljiv, se sprejme takoj.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3024 5
Jrasie Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta I.
v Anćnikovi hiši zraven .Figovca1
priporoča slamoreznice, mlatllnlce, čistilnice, gopeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnlce, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesaike za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo in žganje*
Poi*tlanc8 in Komaiicenicnt železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109-30
lllizar&lto, tr§arsko in ltlju-cavnitparal&o orodje
ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
Brezskrbno
HFrodovinBko srečo jamči ^provafma  knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki. žBPZ več kot tisoč »afrvalni-icami pošilja diskretno l90 h v a-vstr. znamkah/ gospa A. Kaupa,
Berlin, 8W. 230,
tiindeu3tr. 59.
■sF* Pijte
Klauerjev
GC
CD tO
11
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Pariškć svetovna razstava 1900.
Vi
MV
SPARIŠ
Svetownoslavna ustna voda.
Dobiva aa povsod. 2921-6
Sprejema savarovanja človeškega Življenja po naj rafsno vrst nejših kom bina cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena  draga aavarovalnica. Zlasti
i o ugodno s& v mro vanje ua doživetje m amrt s amanjlojocimi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
I
90
vza]amna zavarovalna banica t Prftffi, Raz. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačana odškodnina in kapitali ja: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m t.«*«**.! •■•▼»nek« • aeredae uprsT«. 3 -123
Vm p«j »Mila. dag«:
Generalni aastep v Ljubljani, ćegar pisarne ao v lastne) baneoej hifli
Zavarnje poslopja in premičnine proti požarnira Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder poalnje
Dovoljuje ia čistega dobička izdatte podpore v narodne in občnjkoristne namena
Novosti
modnega blaga za dame*
sukna In raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro-jaških potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv. Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine
prosto. 2973—4
išče se
3102—1
gostilničar
za večjo gostilno.
Pojasnila daje pivovarna Auer.
Lepa ublorana soba
s  posebnim   vbodom   na Miklošičevi cesti  štev. 6, II. nadstropje, nasproti hotela „Union" se s 1. novembrom odda. Zve se v pritličju.
3.69—2
1 ^at.avsl^^
K o ss
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
3928-8
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po iPP" najnižjih cenah.
Privatna plesna šola
v dvorani hotela *pri Maliču".
Usojam ei javljati p. n. občinstvu, da pričoem v ponedeljek., 31. oktobru« s ple«nim poukom.
Strokovni kurzl za dame In (o.«po«lp Iz boIJmIh rodnvln kodo vi*k ponedeljek In petek ob polu N. zveeer.
Posebni It ur/ za otrok« In mladenire Iz ho*J»lh rodovln ae aranžira.
Posebne ure vsak čas doeva za vse stare in moderne plese po lahki in hitr i umljivi metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih hiftah
Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
Z odličnim spoštovanjem
3087—2
Giulio Moricppa>f plesni učitelj.
Nagrobne k rže,
slamoreznice, bakrene
kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso železnino, in tudi kompletne kuhinske oprave
se dobivajo najcenejše pri
Karel Kavšeka nasl.
2916—6
Schneidar & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Laki za kočije, najboljša znamka sveta!
0
8
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
ro
pri BRATIH
= tovarna za
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
oljnate barve, lake in
Senzacionalni uspehi!
o
% '%gr   Lastni izdelek
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno leta 1870
Lastni izdelek
—►£0  ^ (\  gospode,   cl et m e  iti otroke
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoči
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. * Ljubljana.
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D
r. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'.