ŠTEVILKA 203
i-ETO XVIII
31. AVGUST 1984
brestov
■
Naše letošn
Ze ob sprejemanju sprememb našega srednjeročnega načrta, pa Judi letnega plana, je bilo nakazano, da bo letos na področju na-*°žb precej živahno, saj je bilo poleg dveh večjih investicij v Ža-Salnici (predračunska vrednost 60 milijonov dinarjev) in Masivi 'Predračunska vrednost 70 milijonov dinarjev) načrtovanih še vec 'iianjših naložb, predvsem v nadomestitev opreme v ostalih temelj-111 h organizacijah.
.. v začetku leta je bil napravil11 tudi okvirni načrt za izpelo vseh zastavljenih ciljev.
v skladu z usmeritvami zvez-jSa in republiškga srednjeroč-?K.ga. načrta in novimi zakon-sK|nii predpisi o investicijah pa ®. Je obseg del za pripravo inve-Jicijske dokumentacije med le-s..rtl znatno povečal. Poleg komi-J za oceno družbeno-ekonom-ra ,uPravičenosti investicij na avni banke in gospodarskih °rnic so se zaostrili tudi Predpisi o zagotavljanju finančni sredstev za investicije.
"° novih predpisih lahko inve-s lra v razširjeno reprodukcijo nio tista delovna oziroma te-Q, eJIla organizacija, ki ima niJL^tna sredstva pokrita s traj-n 1111 viri in še to samo do viši-ost i?rescžka virov sredstev. Vse ie«, °rganizacije, Id teh pogo-vestf6 .izP°injujejo, pa lahko in-oivm raJ° samo v nadomestitev tin,6?116 in sicer do višine ne-Porabljene amortizacije.
Ob vseh novih predpisih in tudi drugih zapletih je razumljivo, da je bilo za pripravo investicijske dokumentacije in prijavo naložb na službo družbenega knjigovodstva potrebnega znatno več truda kot v normalnih pogojih, obenem pa je bilo potrebno poiskati vsa razpoložljiva finančna sredstva v delovni organizaciji, pa tudi izven nje, da smo lahko zagotovili potrebna sredstva za prijavo naložb v Žagalnici in Masivi.
Od zunanjih sredstev, ki so bila pridobljena za izpeljavo investicij, so vsekakor omembe vredna kredit Ljubljanske banke — Gospodarske banke v znesku 19 milijonov dinarjev, kredit interne banke SOZD Slovenijales v znesku 20 milijonov dinarjev in sovlaganje Kovinoplastike iz Loža v znesku 20 milijonov dinarjev. Brez teh sredstev bi bila izpeljava obeh naložb — v Žagalnici in Masivi — precej težja, še posebno ob tre-
nutno neugodnem stanju na prodajnem tržišču.
Po načrtih naj bi v septembru v Žagalnici že začeli z montažo nove strojne opreme. Omeniti moramo, da je uvozna oprema, ki je bila razstavljena na Ljubljanskem sejmu, že v tej temeljni organizaciji, domača oprema, razen sušilnic, pa bo dobavljena v letošnjem zadnjem četrtletju. Rok za dobavo sušilnic je nekoliko daljši, zato bo celotna naložba v finalizacijo jelovega lesa za izvoz zaključena v I. četrtletju prihodnjega leta.
Pripravljalna dela za razširitev proizvodnih prostorov, predvsem krojilnice, pa so se pričela tudi v Masivi. Po sedanjih ocenah je predvideno, da bodo pripravljalna dela končana že do 15. septembra, nakar bo takoj izvedba glavnih gradbenih del. Ta naj bi bila končana pretežno letos, v I. četrtletju prihodnjega leta pa so predvidena še zaključna gradbena dela in montaža električnih in toplovodnih naprav. Seveda pa je izpolnjevanje postavljenih rokov močno odvisno od letošnjih vremenskih razmer.
V temeljni organizaciji Masiva se poleg te nove investicije v
temeljne organizacije MASIVA — gradnja nove sušilnice
razširitev proizvodnih prostorov končuje tudi naložba v modernizacijo strojne opreme v proizvodnji za izvoz. Medtem, ko je strojna oprema že vsa montirana in vključena v proizvodni proces, pa trenutno teče montaža kondenzacijskih sušilnic. Dobavitelj je zaradi pomanjkanja izolacijskih materialov na našem trgu z montažo sušilnic v zamudi. Po sedanjih ocenah pa bo tudi montaža sušilnic v Masivi končana v septembru.
Vzporedno s temi večjimi investicijami pa smo do sedaj izpeljali oziroma sedaj potekajo še tudi nekatere manjše naložbe, predvsem linija za oplemenitenje plošč z laminati, stroj za širinsko lepljenje masivnega lesa in rekonstrukcija vhoda surovin v Iverki.
Omembe vredne so predvsem zato, ker se je v realizacijo le-teh lepo vključila naša strojegradnja in sama izdelala linijo za oplemenitenje, pa tudi stroj za širinsko lepljenje. Poleg pridobitve nove strojne opreme pa ima ta oprema za Brest, predvsem za oddelek strojegradnje, tudi propagandni pomen, saj je bila izdelana na osnovi lastnega znanja in lastnih razvojnih dosežkov.
Zelo razgibano bo področje investicij vse do konca leta, saj so v načrtu še nekatere čeprav manjše, vendar pa zelo pomembne investicije in nadomestitve opreme.
Pri tem mislimo predvsem na naložbo v razvoj strojegradnje in nadomestitev iztrošene opreme v Pohištvu.
Že nekaj let je med Brestovimi plani kot strateška usmeritev tudi razvijanje strojegradnje predvsem za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev in izboljšanje vzdrževanja sedanje opreme. Če hočemo, da bo proizvodnja lesno obdelovalnih strojev v naš delovni organizaciji normalno zaživela, potem je potrebno ustvariti tudi pogoje za to. Te pa lahko ustvarimo samo z vlaganjem v proizvodne
prostore in z vlaganjem v stroje za obdelavo kovin. Po sedanjih načrtih naj bi se naša strojegradnja naselila v centralnem skladišču. Predračunska vrednost za pripravo skladiščne hale v proizvodni prostor in za nabavo najnujnejše strojne opreme pa je 19 milijonov dinarjev.
Za boljše poslovanje celotne delovne organizacije pa je pomembna tudi razrešitev proizvodnih težav, ki nastajajo v temeljni organizaciji Pohištvo. Večina opreme je že tako iztrošena, da se pojavlja vprašanje, kako dosegati vrhunsko kvaliteto, ki je potrebna za izvoz na konvertibilno tržišče. Čeprav je večja rekonstrukcija strojne opreme v Pohištvu predvidena v letih 1985 in 1986, pa je za letos predvidena zamenjava najbolj iztrošene ključne strojne opreme in sicer do višine neporabljene amortizacije (okrog 40 milijonov dinarjev). S to zamenjavo bomo obdržali vsaj dosedanjo kvaliteto izdelkov, tako da ne bo padala naša konkurenčnost na svetovnem trgu.
Manjše nadomestitve opreme pa so predvidene tudi v Jelki, Gabru, Masivi in Tapetništvu.
Veliko opreme, ki je predvidena za zamenjavo, je iz uvoza. Uvozili naj bi jo kot razstavne primerke, ki bodo na jesenskih sejmih v Zagrebu in Beogradu. Zato pa bo potrebno v prihodnje leto izvoz še povečati in sicer najmanj za vrednost uvožene opreme.
Kot vidimo, so tudi v zadnjem letošnjem četrtletju postavljene za razvojno in finančno službo, ki se z investicijami največ ukvarjajo, zelo zahtevne naloge. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da bo že letos potrebna priprava tudi za leto 1985, predvsem za investicijo v Pohištvu, saj je rok od idejne zamisli pa do izpeljave te ideje precej dolg, še posebno, če pri zagotavljanju finančnih sredstev sodelujejo tudi mednarodne finančne ustanove.
J. Korošec
Precejšnje obveznosti
PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI DO OBČINSKIH DRUŽBENIH DOGOVOROV IN SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica je že v letu 1982 pripravil in posredoval v obravnavo analizo o poravnavanju obveznosti do samoupravnih sporazumov, sprejetih v naši občini. Ti sporazumi so naslednji:
— za urejanje nekategorizira-nih cest se plačuje 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov;
—	za financiranje šolskih objektov — prispevek znaša 0,6 odstotka od dohodka;
—	za financiranje krajevnih skupnosti — obveznost plačila je 1 odstotek od izplačanih bruto osebnih dohodkov;
—	za financiranje celodnevne šole, ki so ga podpisale temeljne organizacije v Loški dolini in plačujejo 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov;
—	za financiranje dela kluba samoupravi j alcev — prispevek je določen v višini 0,1 odstotka od
(Konec na 3. strani)
Osebni dohodki iz uspešnosti poslovanja
Iz doseženih rezultatov, ugotovljenih s periodičnim obračunom za prvo letošnje polletje, ugotavljamo, da smo v drugem četrtletju poslovali razmeroma uspešno, tako da nam ti rezultati glede na dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka omogočajo razporeditev dodatnega dela dohodka za osebne dohodke.
Informacija o možnosti za dodatno razporeditev sredstev za osebne dohodke v enkratnem izplačilu je bila posredovana že v razpravah ob periodičnem obračunu. Ugotovljeno je, da je na osnovi uspešnosti poslovanja možno razporediti 23 milijonov dinarjev, kar predstavlja približno 30 odstotkov enomesečne akontacije osebnih dohodkov. Osnova za obračun so povprečne mesečno izplačane akontacije
osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov v drugem četrtletju 1984 za redno delo.
Glede na to, da je uspešnost posamezne temeljne organizacije
v okviru Bresta obračunana mesečno pri izplačilu vsakokratnih akontacij osebnih dohodkov, pomeni, da zadeva to enkratno iz-
plačilo vse temeljne organizacije oziroma delovno skupnost po že omenjenih osnovah. Ustrezen sklep za omenjeno izplačilo, ki bo v septembru, je že sprejel delavski svet delovne organizacije.
Že sedaj pa je treba opozoriti, da se pogoji gospodarjenja zaostrujejo, kar nam slabša možnosti za doseganje ugodnejših rezultatov. Le-te je torej mogoče izboljšati le z dobrim in odgovornim delom na vseh področjih, kar pomeni, da so in bodo osebni dohodki odvisni od rezultatov našega in celotnega družbenega dela. Zato moramo vsak na svojem področju prispevati, da bomo v prihodnje dosegali še boljše rezultate, kar bo pomenilo možnost, da del sredstev namenimo tudi za osebne dohodke; to pa ob slabših rezultatih ni mogoče.
M. Širaj
Zemeljska dela za izgradnjo nove proizvodne hale v MASIV*
Še lahko najdemo notranje rezerve
IZRABA DELOVNEGA ČASA V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU
Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev v temeljni organizaciji tako, da bi čim popolneje in smotrneje izkoristili delovna sredstva ter čimbolj učinkovito in produktivno izkoristili svoje delo, ki ga morajo uskladiti tudi s skupnim delom z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so povezani pri uresničevanju interesov.
Kako je delovni čas izkoriščen na Brestu, si oglejmo v naslednji razpredelnici, kjer so podatki ločeni za vsako temeljno organizacijo posebej in skupaj za celotni BREST.
V Žagalnici in Masivi so redne ure precej enako razdeljene, razlika je le v zastojih. Pri temeljnih organizacijah s proizvodnjo ploskovnega pohištva pa so razlike nekoliko večje.
Delo po času je po temeljnih organizacijah različno. Ko gre za linijsko proizvodnjo, kjer zastoj enega stroja ustavi ves proizvodni proces, je zastopano samo delo po času in sicer v Mineralki 77,4 % vseh ur, v Iverki pa 83,7 % vseh ur. Samo delo po času imata še Prodaja — 81,5 °/o in Skupne dejavnosti — 80,5 % rednih ur.
Največji delež dela po normi v strukturi rednih ur, pa tudi najvišji odstotek v primerjavi z ostalimi temeljnimi organizacijami
STRUKTURA IZRABE DELOVNEGA ČASA ZA OBDOBJE LETOŠNJEGA PRVEGA POLLETJA
ZšatP'	NAZIV	POH.	MASIVA	ŽAGAL.	GABER	IVERKA	TAPET.	JELKA	MINER.	PROD.	SD	SKUPAJ
1. Redne ure, od tega	76,2	81,5	77,9	79,2	83,9	78,2	77,5	80,0	83,2	82,2	79,2
nočno delo	2,2	0,9	1,4	1,5	10,8	—	1,3	5,9	—	—	2,1
2. Nadure	2,9	0,5	0,6	0,8	0,4	0,1	0,4	7,3	2,0	0,7	1,6
3. Letni dopust	7,2	6,6	6,8	7,0	5,1	6,1	6,5	4,8	4,7	5,0	6,3
4. Državni praznik	3,3	3,5	3,4	3,4	3,6	3,3	3,3	3,2	3,2	3,4	3,3
5. Izobraževanje	—	0,2	0,1	0,2	—	0,3	0,1	—	—	0,3	0,1
6. Izredni dopust	0,3	0,4	0,4	0,3	0,4	0,3	0,3	0,3	0,2	0,4	0,3
7. Boln. do 30 dni	3,7	3,6	4,5	3,8	2,5	4,9	4,7	1,9	2,5	1,8	3,5
8. Boln. nad 30 dni	2,0	0,4	2,5	1,2	2,0	1,3	3,3	—	0,1	0,1	1,5
9. Dan za solidarnost	0,6	0,7	0,6	0,6	0,7	0,6	0,7	0,5	0,7	0,7	0,7
10. Nesreča pri delu	—	—	—	—	—	—	—	—	0,1	—	—
11. Dan za KS	0,5	0,7	0,6	0,6	0,7	0,6	0,6	0,6	0,5	0,6	0,6
SKUPAJ PLAČANE URE V BREME DELOVNE ORGANIZACIJE	96,6		98,0	97,3	97,1	99,3	95,7	97,4	98,6	97,2	95,2	97,1
12. Vojaške vaje refund.	—	—	—	—	0,1	—	—	—	—	—	—
13. Boln. v breme soc. zav.	1,7	0,8	1,6	0,8	0,2	0,4	0,8	0,5	0,4	1,9	1,1
14. Porodniški dopust	1,5	1,2	0,9	2,0	0,3	3,8	1,7	0,8	2,1	2,9	1,7
15. Ostali neplač. izost.	0,2	0,0	0,2	0,1	0,1	0,1	0,1	0,1	0,3	—	0,1
SKUPAJ URE, KI NE BREMEN.											
DELOVNE ORGANIZACIJE	3,4	2,0	2,7	2,9	0,7	4,3	2,6	1,4	2,8	4,8	2,9
Iz tabele lahko vidimo, da delovni čas delimo na plačane ure, ki bremenijo delovno organizacijo in jih plačamo neposredno iz njenih sredstev (zap. št. 1—11) ter na ure, ki ne bremenijo delovne organizacije (zap. št. 12—15). Vseh plačanih ur na Brestu je 97,1 %, po temeljnih organizacijah pa od 95,2 % na skupnih dejavnostih do 98,6 °/o v Mineralki. Glavni vzrok, da prihaja do razlik med temeljnimi organizacijami, so porodniški dopusti in bolniške v breme socialnega zavarovanja (nega otroka in delovni invalidi). Na razlike torej vpliva sestava zaposlenih, saj je na skupnih dejavnostih od vseh zaposlenih 61 % žensk, v Tapetništvu 58 % žensk, v Mineralki 12 % in Iverki le 7 % žensk.
Najvišjo postavko predstavljajo redne ure, kar 79,2 % za BREST. Glede na posebnosti delovnega procesa pa redne ure delimo na:
—	delo po času	58,5% skupno za BREST
—	delo po normi	17,4 % skupno za BREST
—	ostalo	____________________3,3% skupno za BREST
SKUPAJ:	79,2% skupno za BREST
Pod »ostalo« sodijo razni zastoji, dnevni odmor, osebni dohodki, odsotnost zaradi višje sile.
Kako so redne ure v odstotkih ločene na delo po normi, delo po času in ostalo, je razvidno iz naslednje razpredelnice:
TOZD	delo po času	delo po normi	ostalo	SKUPAJ redno delo
POHIŠTVO	53,7	17,9	4,6	76,2
MASIVA	43,0	35,6	2,9	81,5
ŽAGALNICA	41,0	32,2	4,7	77,9
GABER	60,4	16,6	2,2	79,2
IVERKA	83,7	—	0,2	83,9
TAPETNIŠTVO	37,7	36,5	4,0	78,2
JELKA	51,1	21,7	4,7	77,5
MINERALKA	77,4	—	2,6	80,0
PRODAJA	81,5	—	1,7	83,2
SD	80,5	—	1,7	82,2
SKUPAJ:	58,5	17,4	3,3	79,2
ima Tapetništvo. Na to vpliva tudi obseg del, potrebnih za proizvodnjo, na primer lastno vzdrževanje, družbena prehrana, lastna proizvodnja energije, ki so v nekaterih temeljnih organizacijah organizirana in povečujejo delo po času, v drugih pa za omenjene storitve nastajajo stroški do zunanjih partnerjev.
Poleg tega v nekaterih temeljnih organizacijah podobna dela oziroma naloge nekje prištevajo med režijska dela, drugje pa med normirana, različno je upoštevan tudi pripravljalni čas in podobno. Do razlik prihaja in bo še vedno prihajalo zato, ker se določeno delo v eni temeljni organizaciji pojavlja občasno in ni normirano, v drugih pa je lahko enako delo stalno in zato normirano. Manjše razlike pa nastajajo zaradi različnega zajemanja podatkov pri poročanju o zastojih in dnevnem odmoru.
Veliko postavko predstavlja tudi letni dopust in sicer kar 6,3 % za BREST, po temeljnih organizacijah pa različno glede na dejansko izrabo letnega dopusta.
V	skupni strukturi predstavljajo nadure 1,6 %. Vidimo, da je največ nadur v Mineralki zaradi velikega povpraševanja pri prodaji mineralnih plošč, saj poleg nadurnega dela občasno delajo tudi v treh izmenah. Več nadur od skupnega povprečja je še v Pohištvu — 2,9% in Prodaji — 2%.
Nočno delo predstavlja 2,1 % skupnega števila. V Iverki, kjer je delo organizirano v treh izmenah, predstavlja nočno delo kar 10,8 % vsega časa. Drugod se nočno delo pojavlja občasno, glede na potrebe proizvodnje.
V	primerjavi z enakim lanskim obdobjem je struktura izrabe delovnega časa v plačanih urah porasla za 1,2%. Vzrok porasta je zaradi bolniške nad 30 dni, saj v preteklem obdobju omenjena sredstva niso bremenila delovne organizacije.
I. Zigmund
Pred novim referendumom
V maju je bil v vseh temelj" nih organizacijah referendum za sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka.
Med predlaganimi spremembami so bila tudi vprašanja
—	razširjene reprodukcije,
—	minulega dela in
—	nagrajevanja inovacij.
Referendum v večini temeljnih organizacij ni uspel in tako še sedaj v naših splošnih aktih n*; mamo rešenih vprašanj v zvez* z razširjeno reprodukcijo in minulim delom skladno z zakonom o razširjeni reprodukciji i*1 minulem delu.
Pred javno razpravo, ki je bila aprila v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti o predlogu za ureditev vprašani razširjene reprodukcije, minul6' ga dela in o spremembi lestvic6 za nagrajevanje inovacij v omenjenem samoupravnem sporazumu ni bilo nobenih pripomb.
Zato je delavski svet delovn6 organizacije na svoji seji 24. avgusta ocenil, da se predlog vprašanj razširjene reprodukcije, minulega dela in spremembe lest; vice nagrajevanj za inovacije, ki je bil obravnavan v aprilu in n® referendumu v maju da v enakem besedilu ponovno na ref6' rendum.
Kratka vsebina predloga 0 omenjenih vprašanjih je naslednja:
Za večjo investicijo, ki jo bod6 delavci v temeljni organizacij1 na predlog delavskega svetu sprejemali z osebnim izjavlj3' njem, se šteje vsako odločite' za investicijsko vlaganje, ki b** preseglo 35 odstotkov po predpisih revalorizirane nabavn6 vrednosti osnovnih sredstev v temeljni organizaciji.
Investicijske odločitve pa n* potrebno sprejemati z osebniu1 izjavljanjem, kadar gre za nadomeščanje osnovnih sredstev, razen če naložba ne bo bistven6 povečala obsega ali spremenila načina proizvodnje.
Za usklajen in smotern razvoj vseh temeljnih organizacij bodo vse temeljne organizacije obravnavale združevanje investicijski** sredstev v skladu z določili sa' moupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Zaradi splošne in zaradi tesne dohodkovne povezanosti, ki se kaže tudi v interesu za skupni razvoj, bodo temeljne organizacij obravnavale učinke minuleg dela po enotnih kazalnikih 6 ravni delovne organizacije, uP/T števaje večje in manjše invest
cije-
Za nagrajevanje minulega de* se poleg merila delovne do o predlaga še dodatno merilo (*a* (Konec na 3. straid)
\
Proizvodnja in računalnik
Prizadevanja za večjo uporabo računalnikov oziroma uslug cen-rfa za avtomatsko obdelavo podatkov segajo že lep čas nazaj Y zgodovino temeljne organizacije POHIŠTVO. Vendar iz različ-n,h vzrokov, od samo besedne Pripravljenosti pa do pomanjkanja sredstev za nakup potrebne °Preme, ki omogoča daljinski |tik z računalnikom, nismo prišli. ®ele lani smo hotenja na tem področju zapisali v sanacijski prodni kot obveznosti, ki pa seve-da ne morejo biti kratkoročne, SaJ z intezivnim delom odpiramo vsdno nova področja, ki jih je PJogoče računalniško oziroma strojno obdelati.
v Praktično smo temelje tesnej-Sega sodelovanja z računalniškim eentrom na področju obvladovanja proizvodnje zastavili letošnjo Pomlad, tako da so v tem času do zdaj tudi že vidni nekateri rezultati dela. Popolnoma razumljivi? Pa je, da dosedanje delo še mma kakšne posebne uporabne bednosti, ker je doslej omejeno
Pred novim referendumom
Nadaljevanje z 2. strani)
*°r) poslovne uspešnosti. Tako e delež osebnih dohodkov na lodlagi minulega dela oblikuje p*ede na delovno dobo delavca u gjede na rast gospodarske spešnosti poslovanja, kar se gotavlja ob upoštevanju gibanj tiltumulacije in dohodka.
nadomestila inovatorjem I ?e predlaga spodbudnejša ni-u Ca nadomestil. Od doseda-vJI,i 6 do 15 odstotkov naj bi s, udvisnosti od čiste gospodar-pr-e koristi, ki jo je inovacija oholesla’ nadomestila po novem le SeSala 6 do 24 odstotkov. Po-Ses tega pa se še predlaga, da ,, Za vsak resno mišljen in pisna n° a.B strokovnemu delavcu ZaPisnik podan obrazložen rev.dlog za izboljšavo oziroma oi \tev določenega vprašanja ne g..n. na to, ali ga temeljna or-W^a,c.ija realizira ali ne, pred-vili - ju izplača nadomestilo v 0(j ni 5 do 10 odstotkov neto °seh>OVprečnega neto mesečnega onega dohodka na zaposlencih^ SR Sloveniji v preteklem
zgolj na prenos oziroma vnašanje tehnološke dokumentacije ob hkratnem usposabljanju kadra za delo v sožitju z računalnikom.
Na kratko povedano, je delo do sedaj potekalo v znamenju priprav in vnašanja dokumentacije, razčiščevanju osnovnih vprašanj, ki so se pri tem pojavljala, in čakanja na terminalno opremo, ki je pri tem nepogrešljiva. Tako imamo v temeljni organizaciji tri terminale, od katerih sta dva istočasno v pripravi dela, tretji pa je v skladišču gotovih izdelkov.
Poleg tega imamo kabelsko povezavo z računalnikom v DISPO in v planski službi, tako da je v prihodnje tudi tu možno postaviti terminale oziroma je mogoče sedanje premestiti tja, če bo potrebno.
Naj temu dodam še nekatere značilnosti, ki so najbolj vidne in dajejo nekatere prednosti pred sedanjim načinom dela. S prenosom tehnološke dokumentacije izdelkov oziroma programov, opremljene s časovnimi in materialnimi normativi na računalnik, si olajšamo delo pri pripravi dokumentacije za velike serije, prepisovanje spremne dokumentacije je avtomatično in neprimerno hitrejše kot po zdajšnjem postopku. Naslednja velika prednost je, da popravke normativov oziroma kakršnihkoli drugih sprememb v dokumentaciji opravlja-
mo neposredno in sproti, tako da ne prihaja več do razlik med lan-sirno dokumentacijo in spremenjenimi vrednostmi normativov.
Glede na vnešene podatke je mogoče opraviti vrsto preračunov in analiz na enostaven način in, kar je najpomembneje, v zelo kratkem času. Za primer naj navedem, da je to preračunavanje kalkulacij proizvodnega programa po drugačnih izhodiščnih vrednostih sila naporen in dolgotrajen postopek, ki je poleg tega še vedno povezan z zmogljivostjo človeškega faktorja.
Če pa pri delu uporabljamo računalnik, je edino delo vnos novih normativnih vrednosti, preračun in prepisovanje pa opravi računalnik v izredno kratkem času, ki v primerjavi s sedanjim načinom sploh ni primerljiv. Ravno tako se poenostavi delo pri zajemanju podatkov za obračunavanje osebnih dohodkov v DISPO, kjer se pri razdrobljenem proizvodnem programu v majhnih serijah pojavlja težnja za dodatno zaposlovanje pri obvladovanju in pravočasnosti podatkov.
Naj na koncu dodam, da imamo do konca leta še veliko in hkrati malo časa, pa vendar si upam z gotovostjo trditi, da bo ob koncu leta računalnik že krepko živel z nami in da bomo s pridom koristili del mnogih prednosti, ki jih nudi.
B. Repše
Nasa nova kuhinja
Vn^»verendum J^asanjih bo
o omenjenih vseh temeljnih
ortra “ JU1 no v vseh temeljnih br| n,zacijah potekal 19. septem-
A. Perčič
Glede na nenehne težave pri proizvodnji kuhinje BREST-09, zaradi njene slabše dohodkovno-sti in tržnih zahtev, se je pokazala potreba po pripravi ustreznejšega kuhinjskega programa z novimi estetskimi in funkcionalnimi rešitvami.
Že v februarju je bila v okviru temeljne organizacije Prodaja oblikovana skupina za pripravo in izdelavo novega programa kuhinje v sodelovanju z delavci Gabra. V okviru cenovne analize oziroma primerjalnega pregleda cen kuhinjskega pohištva s pregledom dobavnih rokov in veljavnosti cen ter tehnične analize, ki je zajemala predvsem prikaz nekaterih tehničnih rešitev ostalih proizvajalcev, je bilo razvidno, da bi se stroški ob prehodu na dodatne dopolnitve dosedanjega programa močno povečali.
V februarju in marcu je bil pripravljen projekt nove kuhi-
Precejšnje obveznosti
nje demontažne oblike, z naslednjimi osnovnimi rešitvami: izvedba z vpetimi visokimi visečimi elementi nade stojkami ter sistem z vpetim stropom in dnom nad stojkami, tako da stojke praktično predstavljajo stranice nizkih visečih elementov. Novi izvedbi kuhinje je bila prilagojena tudi ustrezna izvedba delovnega kota ter visečega elementa NAPA.
V juliju je bil izdelan ustrezni sestav spodnjih elementov za predstavitev vzorca, z ustreznimi vgradnimi elementi. Izvedba nove kuhinje sloni na ostrorobni fronti iz masivnega lesa ali uni-ree ter cenejše variante stojk, pri čemer bo možna izbira dvojne izvedbe kota in sicer z visečo kotno omarico brez masivnega delovnega kota in brez viseče kotne omarice z masivnim delovnim kotom.
Novi program kuhinje bo prvič predstavljen na beograjskem sejmu, medtem ko proizvodnjo in prodajo omenjenega programa načrtujemo za začetek prihodnjega leta.
S. čeček
Brestov ljubljanski salon pohištva dobro posluje
Brestovo pohištvo v Nami
Brest je letos zabeležil lep poslovni uspeh. Osmega marca je v sodelovanju s trgovskim podjetjem Nama iz Ljubljane odprl salon pohištva v Nami pri Tromo-stovju. Lepo preurejeni prostori, odlično prodajno mesto ter izbran prodajni program, vse to je poroštvo za dobro prodajo Brestovega pohištva na omenjenem mestu.
Brestu se je tako izpolnila dolgoletna želja, da tudi v Ljubljani lahko predstavi celoten Brestov proizvodni program.
Sodelovanje med Namo in Brestom traja že več let, vendar je novo kvaliteto doseglo šele s sporazumom o prodaji samo našega pohištva v njenih prostorih pri Tromostovju.
Če naj na kratko povzamemo vsebino sporazuma, lahko kot bistveno izločimo, da za samo prodajo sicer skrbi Nama, za vse drugo, kar se tiče odpreme in vi-
deza salona, pa skrbi Brest. Reklama je skupna, dogovor pa je podpisan za dobo petih let.
Ko ocenjujemo prodajne rezultate po prvih petih mesecih, vidimo, da je bila odločitev pravilna, saj so prodajni rezultati zelo ugodni, in kar je še posebej razveseljivo, povečala se nam je prodaja tudi na drugih prodajnih mestih pohištva v Ljubljani. Predvsem pa se nam je povečal promet v našem salonu v Cerknici. Tako se črnoglede napovedi, da salon v Cerknici lahko zapremo, še niso uresničile.
Na koncu moram še poudariti, da še ne znamo povsem izkoristiti odličnega prodajnega mesta, bodisi za testiranje novih programov, bodisi za reklamo. Potrebno bo verjetno še nekaj časa in novih prijemov, da bomo to, kar se nam skoraj samo nudi, znali tudi izkoristiti.
S. Zidar
Sejemska vrata se odpirajo
OB LESNEM SEJMU V CELOVCU
V pravkar iztekajočem se avgustu, sicer še počitniškem mesecu, so se že pričele vrstiti prve poletne sejemske prireditve; kot da bi z njimi gospodarstveniki želeli kupce prebuditi iz počitniške dremavosti in jih zopet speljati pred prodajne poliče.
Prav gotovo vrsta sejmov že napoveduje večjo poslovno dejavnost gospodarstva v bližajočih se jesenskih mesecih. Tako so se v mesecu, ki je za nami, iztekli
k adaljevanje s 1. strani)
harlp 0Sebnih dohodkov in 6 di-jcv na zaposlenega;
tu^j do leta 1983 je bil v veljavi Posn vamouPravni sporazum za sn„;. Sevanje kmetijstva; po tem st azumu smo združevali 0,2 od-k0v, od bruto osebnih dohod-
čj®/ 0pienjeni prispevki se pla-zatV° 12 sklada skupne porabe, lov so tudi tiste temeljne in de-2 izm,h0rga,nizacije' ki poslujejo skun^b°’ ab ne oblikujejo sklada la. pne Porabe, oproščene plači-
ki^toeHIevni- družbeni dogovor, ras1’oofJjoje poleg drugega tudi tio nn^euev za splošno in skup-stey £• °’ yPliva na višino sred-del0’Vn 80 Jtemeljne oziroma
oati Vnt- organizacije dolžne pla-oprian 1Ca-*no Je obveznost, izra-ttianjia P° družbenem dogovoru, hiounr^' ■ Pa j° opredeljuje sa-let0s ,a,v1m sporazum. Tako so tie m	sredstva za te name-
Porej^la le v skladu z rastjo razlit lQ6?dt osebnih dohodkov v le-glede na leto 1982.
Iz analize, ki smo jo že omenili, in iz našega pregleda plačil, je videti, da smo na BRESTU dokaj redno poravnavali svoje obveznosti, s tem da so nastajala pri nekaterih sporazumih preplačila in pri drugih premalo plačani zneski, kar smo izravnavali že v letu 1983, dokončno čisti odnosi pa bodo nastali po poravnavi letošnjih obveznosti.
Obveznost do samoupravnega sporazuma za financiranje izgradnje šolskih objektov smo letos poravnali v celoti. To velja tudi za celodnevno šolo v Loški dolini.
Za krajevne skupnosti smo obveznost poravnali delno, pri prispevku za vzdrževanje nekatego-riziranih cest pa pregled plačil od leta 1980 do leta 1983 izkazuje višek plačil nad obveznostmi.
Dinamika izpolnjevanja obveznosti je odvisna od naše plačilne sposobnosti, vendar bomo najkasneje do konca leta poravnali vse, kar po sporazumih in v skladu z družbenim dogovorom še moramo.
P. Kovšca
Zelo prijetno oblikovana kuhinja v beli izvedbi, dopolnjena z masivnimi nalepki in poglobljenimi ročaji v natur izvedbi. Kuhinja predstavlja za naše tržišče večjo novost, saj so posamezne stoječe omarice izdelane v treh višinah; gospodinji s pomočjo delovnih površin v različnih višinah omogočimo naravnejšo držo in s tem olajšamo posamezna kuhinjska opravila (kuhanje, pranje posode, pripravo jedi).
kar trije, po pomenu sicer manjši, a kar odmevni sejmi: 34. mednarodni poletni Gorenjski sej"em v Kranju, 22. mednarodni sejem v Gornji Radgoni ter 33. lesni sejem v Celovcu. Prav ta je bil nadvse zanimiv tudi za proizvajalce pohištva.
Ni namreč posebna skrivnost, da nam je prav celovški lesni sejem že v preteklosti večkrat dal novih idej za oblikovanje posameznih Brestovih programov. Z njihovo uspešnostjo smo tudi še sedaj lahko povsem zadovoljni. Resnica namreč je, da je na največjih pohištvenih prireditvah po Evropi vse teže priti do želenih informacij, novosti in še celo slikovnega gradiva.
Na sicer manjšem celovškem lesnem sejmu, ki je v resnici na ljubo iz leta v leto bolj vsestranski in manj pohištven, je vsega za sedaj še dovolj, le obiskati ga je treba dovolj zgodaj. Tako smo lahko iz prikazanega in tudi iz pridobljenega propagandnega gradiva razbrali vso raznolikost v oblikovanju, ki je v posameznih primerih vredno občudovanja.
Vrhunska kvaliteta izdelave je samoumevna. Nedvomno pa je tudi res, da je prav avstrijski stil oblikovanja slovenskemu še najbližji. Prav zato je celovški lesni sejem za nas še toliko pomembnejši.
Na sejmu so se predstavili tudi slovenski proizvajalci pohištva in prvič tudi proizvajalci strojev za obdelavo lesa. Predvsem so prikazali izvozni pohištveni program iz slovenskega obmejnega prostora.
V. Prim
Razvojni center SOZD Slovenijales
Že v srednjeročnih načrtih za obdobje 1981-85 so članice SOZD Slovenijales izrazile potrebo in opredelile ustanovitev delovne organizacije skupnega pomena predvsem za dejavnosti gospodarskih in tehnoloških analiz ter za študij razvoja in uvajanje novih proiz vodov pohištva, za konstruiranje lesno obdelovalnih strojev in za komuniciranje z javnostjo.
Na tej osnovi smo pred kratkim obravnavali in sprejemali predlog elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve razvoj ega centra Slovenijales in obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi centra. Poprej so o teh dokumentih spregovorili tudi na sestankih poslovodnega odbora SOZD Slovenijales, jih obravnavali ina odboru za razvoj samoupravne organiziranosti in dohodkovne odnose ter na delavskem svetu SOZD Slovenijales, ki jih je dal tudi v obravnavo (elaborat tudi v sprejem) zborom delavcev članic SOZD.
Poglavitne značilnosti teh dokumentov so na kratko naslednje:
— Dejavnosti razvoja novih proizvodov pohištva in ekonomska propaganda sicer že delujeta v trgovinski delovni organizaciji, vendar zaradi sedanje organiziranosti služita pretežno le njej; z vključitvijo teh dveh oddelkov v novo delovno organizacijo pa naj bi tudi ta dva oddelka v večji meri služila drugim članicam.
— Cilji ustanovitve razvojnega centra so predvsem:
a)	specializacija, medsebojna delitev in usklajevanje dela;
b)	stalno spremljanje razvoja proizvodov in tehnologij na domačem in tujem trgu ter prenašanje znanstvenih, tehnoloških, industrij sko-oblikovalnih in drugih dosežkov v proizvodnjo ustanoviteljev;
c)	pospešeno uvajanje novih sodobnejših proizvodov in tehnologij v lesno industrijo ter proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev in naprav;
d)	zagotavljanje stalnih stikov z javnostjo;
e)	skupno zagotavljanje kvalitetnih ekonomskih analiz, razvojnih, investicijskih in sanacijskih programov, propagandnih akcij za sedanje in nove proizvode ter tržno raziskovalnih študij.
Vse to naj bi pomenilo intenzivno gospodarjenje in intenziven izvoz, katerega cilj je povečanje dohodka na zaposlenega in s tem večja sredstva za akumulacijo in prihodnji razvoj.
— Dejavnost bodo opravljale posamezne poslovne enote in sicer:
a)	ekonomika (raziskava trga, ekonomske analize, razvojni programi, finančni inženiring ...);
b)	tehnologija (svetovanje o tehnološkem razvoju in rešitvah, izdelava programskih usmeritev, izdelava izvedbenih načrtov tehnologije, svetovanje pri nabavi opreme...);
c)	oblikovalni center (oblikovanje in razvoj proizvodnega programa stanovanjske opreme in druge notranje opreme za domači in tuji trg, razvoj in projektiranje bivalnih enot...);
d)	lesnoobdelovalni stroji (konstrukcije in razvoj lesnoob-delovalnih strojev in naprav, nadzor nad izdelavo prototipov, testiranje, spremljanje delovanja, usklajevanje med proizvajalci ...);
e)	stiki z javnostjo (ekonomska propaganda, osebna prodaja, publiciteta, evidenca...).
— Delavce bodo pridobivali z javnim natečajem (razen za sedanja oddelka, ki se bosta vključila iz trgovine postopoma v dveh letih po ustanovitvi. Število delavcev bo torej naraščalo od manj kot 50 v začetku do 100 delavcev.
— Poslovni prostori bodo v zgradbi pošlo vno-p roda j nega centra v Ljubljani. Del poslovnega inventarja bo potrebno še nabaviti za normalno poslovanje.
— Sredstva za ustanovitev in začetek poslovanja združujejo ustanovitelji nepovratno po načelu združevanja dela in sredstev v skupnem obsegu 50.384.496 dinarjev. Ta sredstva so namenjena za nakup novih osnovnih sredstev (poslovnega inventarja), združeni poslovni inventar, za
zagonske stroške, za trajna obratna sredstva ter za sredstva skupne porabe.
Predvideno je, da od skupnih sredstev za ustanovitev in začetek poslovanja združi 50 odstotkov ustanovitelj Slovenijales-tr-govina, preostalih 50 odstotkov pa ostali ustanovitelji. (Če bi bile vse delovne organizacije v SOZD Slovenijales tudi ustanoviteljice in merilo dosežen dohodek v letu 1983, bi moral Brest združiti okrog 4 milijone dinarjev.)
— Predvideno je, da bi v prvem letu poslovanja del celotnega prihodka odpadel na svobodno menjavo dela in manjši del na plačilo storitev po pogodbah. V naslednjih letih bi delež svobodne menjave padal, delež prihodka od storitev pa naraščal. Sredstva za dejavnost v okviru svobodne menjave dela bodo pritekala v mesečnih ali trimesečnih obrokih, dejavnost razvojnega centra pa bo določena na osnovi letnega programa in finančnega kritja ustanovitelja.
Na zborih delavcev smo torej ob obravnavi polletnih obračunov v vseh naših temeljih organizacijah in delovni skupnosti obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi centra, ki ga bo treba sprejemati z referendumom. Obravnavali in nato tudi sprjemali pa smo elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti ustanovitve centra (v delovni skupnosti le kot informacijo). V večini temeljnih organizacij so elaborat sprejeli (Pohištvo, Masiva, Žagal-nica, Gaber, Jelka in Miner alka), v Prodaji le pogojno, s tem, da ne prispeva finančnega deleža. V temeljnih organizacijah Iver-ka in Tapetništvo pa elaborata niso sprejeli. Največ pripomb je bilo na način financiranja.
M. širaj
Lastno krivljenje lesa
Misel, da bi začeli razvijati krivljenje elementov iz masivnega lesa za lastne potrebe, je začela vse bolj zoreti, kolikor teže je bilo zagotavljati in iskati takšne storitve.
Začelo se je z obodi za mize 720. Dotedanji dobavitelj je imel težave s furnirjem in je že kronično podaljševal dobavne roke,
dokler ni z dobavami končno prenehal. Mize, ki smo jih imeli v obdelavi, smo morali izdelati do konca. Zato smo izdelali pnevmatsko stiskalnico, za parjenje lesa pa uporabili izpušno paro iz parnega stroja.
Stroški so bili majhni, proizvodnja pa je nemoteno tekla naprej. Uspehi so nas spodbudili, tako da smo poleg izpuha pare postavili majhno šupo, v kateri bo stala stiskalnica.
Ta stiskalnica je izdelana izključno za krivljenje obodov in je za krivljenje drugih elementov prešibka in neuporabna. Po-
7	^
DRAŽJI PREVOZI DELAVCEV NA DELO
Od delovne organizacije Integral SAP Ljubljana — TOZD Notranjska, avtobusni promet Cerknica smo te dni dobili aneks k prevozni pogodbi, s katerim naj se prevozi delavcev na delo in z dela podražijo za 28 odstotkov.
Tako naj bi naša temeljna organizacija za prevoz na relacijah Žiice—Cerknica, Lovranovo—Cerknica, Unec—Cerknica, Begunje— Cerknica, Rakitna—Cerknica in Topol—Cerknica od 1. avgusta dalje plačevala dnevno 30.985 dinarjev. Iz aneksa ni razbrati razlogov za tako veliko nenadno podražitev. Prav gotovo bomo od TOZD Notranjska, avtobusni prevozi zahtevali utemeljitev za takšno podražitev še pred podpisom aneksa.
Obenem pa se bo treba s TOZD Notranjska, avtobusni promet pogovoriti tudi o njihovih obveznostih, ki izhajajo iz prevozne pogodbe.	J. Klančar
Uh.
trebno bo izdelati še kotličke za parjenje in nabaviti hidravlično stiskalnico. Nabava takšne stiskalnice ne bo predstavljala večje naložbe, veliko pa bo pripomogla k pestrejši in bogatejši ponudbi našega proizvodnega programa, namenjenega za izvoz in domači trg ter k boljšemu izkoriščanju drage surovine. Povpraševanje po izdelkih, ki vsebujejo krivljene elemente je vedno večje, kar je še eden izmed vzrokov za vključitev krivljenja v naš tehnološki proces.
Tako se bomo izognili iskanju kooperantov za krivljenje in ne bomo več vezani na njihove dobavne roke. Doma krivljeni elementi bodo cenejši, kar je pri odločitvi za ta korak še posebej pomembno.
J. Lunka
Okvara stiskalnice je povzročila precej preglavic
Hitro posredovanje
OKVARA STISKALNICE NA IVERKI
23. julija je prišlo na glavni stiskalnici za stiskanje ivernih plošč do težje okvare. Eden izmed nosilnih okvirov se je prelomil na mestu, kjer zgornji vodoravni nosilni most prehaja v stranski pokončni nosilec. Pri tem je stranski nosilec odstopil za približno 10 centimetrov in se upognil. Delne, večje ali manjše poke, globoke do 40 centimetrov, so nastale tudi na 14 drugih okvirih, tako da je bilo od 20 okvirov stiskalnice samo 5 nepoškodovanih.
O nastali poškodbi smo takoj obvestili dobavitelja opreme za tovarno ivernih plošč firmo Bizon, pa tudi izdelovalca stiskalnic, firmo Dieffenbacher iz ZR Nemčije. Obenem smo o tem obvestili ustrezne domače ustanove, tajništvo za notranje zadeve, zavarovalnico, izvršni svet občinske skupščine, institut za varilstvo in zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Dobavitelja stiskalnice in domače strokovne ustanove smo pritegnili predvsem zato, da bi ugotovili vzrok okvare, določili način popravila in da bi sodelovali pri popravilu stiskalnice.
Takoj smo organizirali potrebno strokovno skupino. Predvsem je bilo treba najti dovolj atestiranih varilcev. Pri tem nam je z velikim razumevanjem priskočila na pomoč INA —• Nafta iz Lendave.
Delo je potekalo neprekinjeno štiriindvajset ur dnevno. Vse razpoke je bilo potrebno izrezati, zbrusiti in zavariti ter zvare znova na gladko zbrusiti. Pri tem je
bilo porabljenih nad 1200 kilogramov varilnih elektrod, 100 kilogramov propana za segrevanje, 12 jeklenk dissous plina in 45 jeklenk kisika. Zaradi velikega obsega del je popravilo trajalo do 6. avgusta, tovarna pa je začela obratovati 8. avgusta.
Med popravilom smo opravili delni remont na drugih napravah, kot so pogon jeklenega traku, hidravlika, naprave za pripravo lepila, iverilniki, mlini za iverje in drugo.
Brušenje, razrez in oplemenitenje ivernih plošč je med tem časom potekalo v treh izmenah-Tako smo zaposlili vse delavce in nadomestili zamujeno pri proiz; vodnji oplemenitenih plošč, saj je bilo nevarno, da bi se folija, ki ima omejen rok trajanja, pokvarila.
Kupci ivernih plošč oziroma podpisniki posebnega samoupravnega sporazuma so"bili takoj ob; veščeni o nastali okvari, da bi si lahko pravočasno nabavili plošče pri drugih proizvajalcih.
Ocenjujemo, da je zaradi okvare stiskalnice za okrog 3500 kubičnih metrov iverk manj proiz; vodnje. Truditi se moramo, da bi do konca leta ta primanjkljaj čim bolj ublažili, saj ga v celoti ne bo mogoče nadomestiti. To pomeni, da letni načrt proizvodnje ne bo izpolnjen. Tudi načrtovani remont se zaradi del, ki so bila opravljena med popravilom stiskalnice, ne bo bistveno ali mc skrajšal, saj dolžino remonta narekujejo dela na stiskalnici, ki P? jih med popravljanjem stiskalnice ni bilo mogoče opraviti.
A. Drobnič
VIŠJI PRISPEVEK ZA TOPLI OBROK
Po dolgotrajni javni razpravi o povečanem prispevku delavcev k stroškom toplega obroka je bila 24. avgusta končno sprejeta " na izvršnem odboru konference sindikata Bresta in na delavskem svetu delovne organizacije — odločitev, da se cena toplega obroka od L septembra dalje poveča z 10 na 20 dinarjev.
Po razpravi o predlogu, naj bi v letu 1985 delavci prispevali četrtino k stroškom za topli obrok, pa je sindikat sprejel sklep, da o vsaki naslednji podražitvi najprej razpravlja izvršni odbor konference sindikata in da o predlogu svoje mnenje ter tako bedi naj) gibanjem tega prispevka. Takšno odločitev je v celoti podprl tucU delavski svet delovne organizacije.
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
Stanje zdravstvenega v naši občini
Ker je v zadnjem času prišlo do nekaterih dokaj poudarjenih kritičnih mnenj o delu in razmerah v zdravstvenem varstvu v naši občini, so se delavci TOZD Zdravstvo Cerknica odločili, da našim občanom posredujejo izčrpno in objektivno informacijo o Sv°jem delu in težavah. Menimo, da bo ta nadrobna informacija Zanimiva za vse naše bralce (tiskarske stroške so poravnali zdrav-stveni delavci sami).
^°ji dejavnosti in z njo sezna-dru^1 VSe °bčane, delovne in
V času, ko so naše gospodarje razmere skoraj že kritične, 5e. težave v gospodarstvu odraslo tudi v dejavnosti posebne-§a družbenega pomena, v zdra-stvu. Ker pa zdravstvo seveda j11 samo stvar zdravstvenih delavcev, ampak predvsem upornikov, se nam zdi nerazum-Jivo, da se v zadnjem času vse j širi nekakšna gonja proti -dravstvu in zdravstvenim delavcem, ki temelji na povsem Nepreverjenih podatkih, izvira-i°cih iz pouličnih čenč. Najbolj nas preseneča, da takšne go-°rice slišimo tudi od ljudi, ki vPravljajo važne funkcije v na-1 občini, ko bi prav od njih j,, akovali., da poznajo razmere n težave v zdravstvu. Zato smo 2_, zdravstveni delavci TOZD dravstvo Cerknica na svojih sa-n °uPravnih organih odločili, da gv^F.ddujemo širše poročilo o
nim
3eno politične organizacije.
ne^e od leta 1979 delež družbe-st5ia Proizvoda za zdravstvo upada in je bil od ta-lp aJ-nih 5,28 odstotka, v letu 1983 v 4,27 odstotka. Vemo pa, da n ^nravstvu materialni stroški ascajo bolj skokovito kot v Ve Podarstvu. Za primerjavo po-r-i- -9’ da znaša v nekaterih sl.ZVltjh državah delež za zdrav-
stotkokr°8 deset in tudi več od"
doKravstveni dom Cerknica prihodi • odstotkov dohodka na z dgi svobodne menjave dela nos?- insko zdravstveno skup-gi /40.- 14 odstotkov znašajo dru-jo 3 odstotki pa se nabere-nem°d Participacije. V zaostrene Q8osP°darskem položaju, v deks^em so vsako leto novi in-Svnhi’,, ne moremo govoriti o 1982 °dld menjavi dela, kajti leta HjZac^?. “do v naši temeljni orga-jupneg, načrtOYano povečanje
d£X°V' V takih Pogojih ni Od6., , normalno gospodariti, občinsredstev, ki jih zbere (Kip. ?ka zdravstvena skupnost, Varstv o®110™0 zdravstveno deležV° 33 odstotkov, povprečni Var« Za osnovno zdravstveno d0 v Sloveniji pa je od 27 odstotka (na primer v
aKlim-.	uuvauu pvvvvcuijv
3dstr^?ga Prihodka samo za 16 otk°v in v letu 1983 za 19
Postojni celo kar tretjino). S takimi sredstvi naj bi torej naš Zdravstveni dom ugodno posloval!?
Pogoji za delo v naši stavbi so katastrofalni. Naprave (posebno električne) so dotrajane, zaradi česar bi pristojne službe lahko že ta trenutek stavbo zaprle. Sanitarije so popolnoma neustrezne. Utesnjenost je na skrajni meri znosnega. Po dve različni ambulanti ordinirata v istem prostoru, kar je v nasprotju s higijenskimi normami. Prostorov in sanitarij za dežurno službo sploh nimamo, prav tako ne moremo namestiti že kupljenega novega rentgenskega aparata, ker zanj po normativih v hiši nimamo primernega prostora.
V večini naših občin so dovolj zgodaj poskrbeli za napredek osnovnega zdravstvenega varstva, ker so pravilno sklepali, da je učinkovito osnovno zdrav-stvno varstvo pogoj za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti delovnih ljudi. Zato se nam zdi nerazumljivo, da so družbeno politične in druge organizacije v naši občini pokazale tako malo zanimanja za pridobitev osnovnega zdravstvenega varstva. Od nas pa ljudje zahtevajo, da opravljamo naše delo ravno tako kvalitetno kot drugje, kjer imajo sodobne zdravstvene domove.
Nesprejemljivo se nam tudi zdi, da so se uporabniki odločili, naj bi za kritje izgube v interesni skupnosti za zdravstvo (ne Zdravstvenega doma) uporabili sredstva, ki so bila namenjena za investicijo v zdravstvu, niso pa sprejeli predloga, da bi za kritje izgube odvajali 0,83 odstotka od osebnih dohodkov. S tem so nam in tudi sebi odvzeli še tisto najmanjšo možnost za morebitne obnovitve sedanjega zdravstvenega doma, da o gradnji novega sploh ne govorimo.
Kljub omejenim sredstvom pa se trudimo, da bi stavbo obdržali v kolikor toliko normalnem stanju in smo z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom že marsikaj popravili in preuredili. Omeniti moramo tudi to, da vzdrževanje in popravila vozil
varstva
opravijo naši šoferji sami in s tem prihranijo velika sredstva.
Že dve leti zapovrstjo obračunavamo 50 odstotno amortizacijo po minimalnih stopnjah, tako da je stanje osnovnih sredstev zelo ogroženo. Poleg tega pa so ta sredstva močno obremenjena, ker zaradi utesnjenosti eno osnovno sredstvo uporabljata dve ekipi. Rok trajanja osnovnega sredstva pa se hitro izteka.
Težave nam povzroča tudi stanje materialnih zalog in zdravil. Čeprav cene močno naraščajo in se poleg tega soočamo s pomanjkanjem materiala na tržišču (zaradi omejitve uvoza), moramo kljub temu zagotoviti večje zaloge za normalno delo. Te zaloge bi morale biti vsaj 50 odstotno krite s poslovnim skladom, ki pa je kronično prazen. Posebne težave imamo zaradi materiala v zobozdravstvu, ki je izredno drag, tako da bomo prisiljeni osnovne zobozdravstvene storitve storitve skrčiti na najmanjšo možno mero. Lani je cena zlata s 1240 dinarjev za gram poskočila na 2760 dinarjev in smo zato morali celotno pošiljko (400 gramov) prodati Zdravstvenemu domu Ljubljana.
Stanje zalog je bilo 31. 12. 1983 v višini 4.238.348 dinarjev. Za dolgoročno rešitev likvidnosti bi bilo nujno potrebno od občinske zdravstvene skupnosti zagotoviti trajna obratna sredstva.
Materialni stroški skokovito naraščajo. Za primerjavo posredujemo rast materialnih stroškov po letih:
leto
indeks
rasti
resolucij ska izhodišča
1981—	1980	172
1982—	1981	161
1983—	1982	160
I,—VI. 1984/83	183
21
20
20
25
Po samoupravnih sporazumih in republiških normativih (Zelena knjiga) našemu zdravstvenemu domu manjka 14 zdravstvenih delavcev. Na enega zdravnika pride okrog 2000 občanov (v Ljubljani na primer 500 do 600), ravno tako tudi na zobozdravnika. Zato so tudi daljše čakalne dobe. Zdravniki se ne morejo dovolj posvetiti svojim bolnikom, seveda v obojestransko nezadovoljstvo.
Ker zato presegajo norme, je zdravstveni dom presegel program občinske zdravstvene skupnosti leta 1982 za 814 starih milijonov dinarjev, leta 1983 pa za 614 milijonov. Te prekoračitve nam občinska zdravstvena skupnost ni plačala, pa tudi zdravstveni delavci za presežene norme niso dobili nobenega dodatnega plačila, čeprav nekateri presegajo normo za 40 do 60 odstotkov. S tem pa materialni stroški naraščajo in veča se nelikvidnost. Posebno poglavje pa je administriranje, ki se je v zdravstvu (kljub nenehnemu nasprotovanju zdravstvenih delavcev) tako razbohotilo, da je na primer medicinskim sestram odvzelo polovico časa, ki naj bi bil namenjen bolniku.
Kljub temu pa je bilo v letu 1983 opravljenih 14.252 prvih pregledov in 30.256 ponovnih pregledov. Pri tem je bilo opravljenih 31.360 malih medicinskih storitev. V istem obdobju je bilo v zobozdravstvu 29.246 obiskov, narejenih je bilo 13.878 plomb, 363 snemnih protez in 1.487 fiksnih. Razmerje med številom

Iz čakalnice v cerkniškem zdravstvenem domu
zdravljenih in izpuljenih zob je 1:1 (3.261:3.221), kar je najbolj ugodno razmerje v naši delovni organizaciji.
Vse preveč je med občani neutemeljenih govoric in pripomb tudi na osebne dohodke naših zdravstvenih delavcev. Prišlo je že tako daleč, da o naših osebnih dohodkih razpravljajo celo na takih sestankih, ki nimajo s tem področjem nič skupnega. Po ustavi in zakonu o združenem delu je odločanje o dohodku in delitvi osebnih dohodkov stvar delavcev temeljne organizacije, zato nima nihče pravice posegati v naše osebne dohodke, če so ti v okviru resolucij skih izhodišč in v skladu z družbenim dogovorom.
Ne moremo soglašati s tem, da na občinskem izvršnem svetu obravnavajo osebne dohodke delavcev v zdravstvu z vsemi dopolnilnimi deli (dežurstvo, pripravljenost, nadomeščanje), ki pa so nujno potrebna, če naj zagotovimo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Dopolnilnih del je bilo v letu 1983 za 11,3 odstotka mase sredstev za osebne dohodke. Pri tem pa je treba upoštevati tudi strukturo kadrov. Med zaposlenimi delavci v
naši temeljni organizaciji je
specialistov	3,5
zdravnika s podipl. študijem 2 del. z visoko	izobrazbo	11,2
del. z višjo	izobrazbo	7,5
del. s srednjo izobrazbo 31 VKV	5
KV	3,5
neKV	7,5
Skupaj	71,2
TOZD Zdravstvo Cerknica je v sestavi Notranjskega zdravstvenega doma Vrhnika. Zato so analitske ocene (točke) po profilih enake v vsej delovni organizaciji. Do letošnjega L maja je bila vrednost točke v TOZD Cerknica 77 dinarjev (2,5 odstotka nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka v letu 1983), v ostalih temeljnih organizacijah pa je že od 1. L 1984 vrednost točke 80 do 86 dinarjev. V juliju 1984 so vrednosti točke naslednje:
specialist	260,90
zdravnik	235,20
viš med. sestra	175,10
sred. med. sestra	152,38
administrator	137,32
snažilka	97,45
Če je bilo v enem dnevu opravljeno polno sedemurno nadomeščanje, dobi delavec plačanih samo pet ur.
Za nedeljsko dežurstvo, ki traja 36,5 ur in nočno dežurstvo med tednom, dobi zdravnik 125,23 din na uro, sestra pa 81,16 din; za hišni obisk dobi zdravnik 169,30 din, če ga je opravil izven delovnega časa, če pa ga je opravil v rednem delovnem času, dobi 50 odstotkov tega zneska; med dežurstvom pa hišni obisk ni posebej plačan. Zdravniku se izplača samo 15 hišnih obiskov na mesec.
Zobozdravstvena intervencija izven delovnega časa je vredna 169,30 din. Ker taka intervencija od uporabnikov ni sprejeta kot obveznost, s tem tudi ni financirana in torej zobozdravnik izven delovnega časa ni dolžan intervenirati.
Podatki o osebnih dohodkih delavcev v TOZD Zdravstvo Cerknica:
— specialist 589 točk a 88,50 = 36.843 netto
—	zdravnik 531 točk a 88,50 = 34.155 netto
—	višja med. sestra 396 točk a 88,50 = 25.471,50 netto
—	sred. med. sestra 344 točk a 88,50 = 22.126,50 netto
—	administrator TOZD 310 točk a 88,50 = 19.940 netto
—	snažilka 220 točk a 88,50 = 14.151 netto.
Poudarjamo, da so bili vsi ti zneski do L 5. 1984 za 15 odstotkov nižji, ker smo dvignili vrednost točke od tedaj naprej, nismo pa naredili poračuna za nazaj.
Nekaj moramo povedati tudi o valorizaciji zdravstvenih programov. Zato povzemamo najprej smernice republiškega izvršnega sveta o valorizaciji zdravstvenih programov.
»Na podlagi podatkov o gibanju dohodka v slovenskem go-
	Vrednost točke	Povprečni OD 1983	I.-VI. 1984
TOZD Cerknica	88.50	31.913	33.236
TOZD Idrija	92,80	34.190	40.010
TOZD Logatec	96,00	35.115	37.211
TOZD Vrhnika	91,20	32.344	37.113
Zaradi premajhnega števila delavcev in njihovega nadomeščanja, da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo, smo prisiljeni določiti, da se ambulante občasno nadomeščajo. Pri tem pa je nadura ovrednotena takole (netto zneski):
spodarstvu v I. trimesečju je bilo v pristojnih republiških organih ocenjeno, da bodo dohodki gospodarstva v letu 1984 za 5 odstotkov večji kot 1983. leta. Zato je bilo predlagano, naj samoupravne interesne skupnosti (Konec na 6. strani)
Zdravstveno varstvo v naši občini
(Nadaljevanje s 5. strani) valorizirajo programe dejavnosti tako, da bo upoštevana rast dohodka v občini s tem, da bo skupna poraba naraščala z 20 odstotnim zaostajanjem za rastjo dohodka. To pomeni, da bi programe družbenih dejavnosti lahko valorizirali tako, da bi izdatke iz leta 1983 povečali za poprečno 40 odstotkov (v tem materialni stroški za 54 odstotkov, osebni dohodki in amortizacija za 40 odstotkov, socialni prejemki za 31 odstotkov). Glede na strukturo izdatkov v zdravstvu naj bi z valorizacijo povečali sredstva iz leta 1983 poprečno za 43 odstotkov, vendar različno za posamezne zdravstvene organizacije, upoštevajoč razmere in možnosti.
Pri valorizaciji programov in cen zdravstvenih organizacij je potrebno nameniti največjo skrb povečanju osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu, posebno še tistih na naj nižje vrednotenih delovnih področjih. Prav tako naj bi namenili vsaj 2 do 3 odstotke sredstev za stalna obratna sredstva, da bi se ognili dodatnim stroškom zavoljo povečanih obresti. Valorizacijo programov in cen zdravstvenih storitev je potrebno opraviti čim-prej.«
Zdrastveni dom Cerknica nima nobenega vpliva na občinski izvršni svet, ki ima nalogo usklajevati valorizacije programov samoupravnih interesnih skupnosti, kar nam očitajo nekatere druge družbene dejavnosti, češ, da zdravstvo želi tudi sredstva, ki so namenjena njim. Bojimo pa se, da se bodo sredstva valorizacije, ki so namenjena zdravstvu, uporabila za kritje izgube v občinski zdravstveni skupnosti, čeprav so ta sredstva namenjena za krepitev materialne osnove zdravstvenih delovnih organizacij. Za primer naj povemo, da je občinska zdravstvena skupnost Vrhnika namenila osnovnemu zdravstvenemu varstvu (zdravstvenemu domu) 61 odstotno valorizacijo, v Logatcu pa 55 odstotno.
Z nanizanimi podatki smo hoteli zdravstveni delavci osvetliti položaj zdravstva v naši občini, ki je vse prej kot rožnat. Vendar bi bilo treba omeniti še nekaj.
Zdravstveni delavci, še posebno zdravniki, smo se znašli v navzkrižnem ognju. Na eni strani pritiskajo na nas gospodarske razmere, zaradi katerih moramo varčevati z materialom, s sredstvi za delo, pisati čim manj bolniškega staleža, odobriti čim manj prevozov z reševalnimi avtomobili (ker so izredno dragi), opravljati čim manj dragih pregledov in podobno.
Na drugi strani pa uporabniki zahtevajo od nas čimdaljši bolniški stalež, neupravičene prevoze z reševalnim avtomobilom, ne upoštevajo navodil zdravnikov pri zdravljenju in je zato velikokrat zdravljenje dolgotrajno. Tudi odnos ljudi do lastnega zdravja je na zelo nizki stopnji. Če hočemo v zdravstvu varčevati, kar nam narekujejo od vseh strani, mora varčevati uporabnik in ne samo zdravstveni delavec. To pa bo dosegel tako, da bo bolj skrbel za lastno zdravje in se dosledno držal navodil zdravnikov.
Zelo veliko je besed tudi o slabem odnosu zdravstvenih delavcev do uporabnikov-bolnikov, nihče pa ne govori o slabem odnosu bolnikov do zdravstvenih delavcev, ki je nemalokrat že prav ponižujoč. Od zdravstvenega delavca zahtevajo, da je vedno pri volji, da je vedno ustrežljiv in prijazen, da ne dela napak (ko je to dostikrat lahko usodno), da nudi pomoč in daje nasvete tudi izven delovnega časa, plačan pa je manj kot ustrezni delavec v drugih strokah, kjer vseh teh zahtev ni. Zato ni nič čudnega, da naleti bolnik kdaj pa kdaj na neprijazno sestro ali zdravnika, čeprav se trudimo, da bi bilo tega čim manj.
Z malo več obojestranske potrpežljivosti in razumevanja bi se marsikateri nesporazum dalo rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Letošnje štipendije
Začenja se novo šolsko leto in z njim nove težave, ne nazadnje tudi gmotne narave.
V našem uveljavljenem sistemu štipendiranja mladi, učeči se ljudje, dobivajo za premeščanje gmotnih težav kadrovske štipendije v združenem delu, pa tudi štipendije iz združenih sredstev. Tako pridobljene pravice prično teči z začetkom slehernega šolskega leta od 1. septembra dalje.
Tako bodo letos v septembru znani podatki o tem, kateri od prosilcev za štipendijo iz združenih sredstev bo do nje dejansko tudi upravičen. Interesenti so svoje prijave za tovrstne štipendije, z vsemi prilogami seveda, že vložili pri strokovni službi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v Cerknici, če pa tega niso storili, imajo čas to opraviti še do 5. septembra.
Vse prijave za štipendije iz združenih sredstev so obdelane po enotnih merilih. Odbor za štipendiranje kot_ pristojni organ pošlje v presojo sezname vseh prijavljencev z izračunanimi podatki v temeljne organizacije, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije v javno razpravo, ki bo trajala petnajst dni. Pristojni organi udeležencev v javni razpravi dajo dokončne ugotovitve in mnenja o upravičenosti posameznega prosilca do tovrstne štipendije, skratka, »baza« naj da svoje mnenje. V njej
so namreč znani podatki o dejanskem gmotnem položaju posameznega prosilca, ki ga žal ni mogoče ugotoviti samo na podlagi uradnih listin.
Šele po tako zbranih podatkih iz javne razprave odbor za štipendiranje dokončno odloči o upravičenosti posameznega prosilca do štipendije iz združenih sredstev. Z vsakim upravičencem nato odbor sklene pogodbo o štipendiranju.
Ugotovitve in mnenja iz javne razprave so po odločitvi delegatov skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica enakovredna podatkom, ki jih je moč razbrati iz uradnih listin — prilog k prijavi za štipendijo.
Takšna odločitev delegatov na skupščini je bila nujna, če naj štipendijo iz združenih sredstev dobijo tisti, ki so do nje dejansko upravičeni.
Preteklo leto nam je javna razprava dobro uspela; prepričani smo, da bo letos še bolje.
I. Urbas
.z:',...,-''-.
ISiillSP

Avgustovsko usihanje Cerkniškega jezera
Na pretekli seji skupščine kulturne skupnosti Cerknica so delegati sprejeli sklep, s katerim predlagajo oziroma dajejo pobudo, da se Cerkniško jezero s celotnim kompleksom kraških pojavov razglasi za naravno znamenitost.
Že v letu 1983 je bilo na seji skupščine naše skupnosti postavljeno delegatsko vprašanje o akumulaciji Cerkniškega jezera. Skupščina je pooblastila odbor za naravno in kulturno dediščino, da pridobi od Izvršnega sveta občinske skupščine vso dokumentacijo o akumulaciji. Dobili smo izvleček iz študije sprejemljivosti vodno gospodarskega in energetskega sistema Cerkniško jezero — družbeno ekonomski razvoj. O tem vprašanju smo obvestili strokovni organizaciji — Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in Zavod SRS za naravno in kulturno dediščino, ki nam je dal na razpolago povzetek iz obširne študije o naravnih znamenitostih Notranjske. To gradivo smo posredovali tudi delegatom za sejo skupščine, ker smo menili, da daje najbolj strokovno podlago za odločitev.
Kulturna skupnost želi s svojim predlogom podpreti oziroma pospešiti akcijo za ohranitev Cerkniškega jezera, ki so na republiški ravni predlagana razna strokovna društva in organizacije. Pri tem je zanimivo, da še niti ena uradna pobuda ni prišla iz cerkniške občine.
V skladu z novim zakonom o naravni in kulturni dediščini se naravna znamenitost zavaruje na podlagi odloka skupščine občine oziroma republike, odvisno od obsega znamenitosti ali družbenega interesa. (V vsakem primeru pa mora dati soglasje občina, na območju katere je naravna znamenitost).
Glede na to, da zakon v celoti na novo ureja družbeni odnos tudi do naravnih znamenitosti, je razumljivo, da vsi upravni postopki še niso stekli, vendar je to težko razumeti za Cerkniško jezero, saj že stoletja velja za naravno znamenitost svetovnega slovesa. Poleg omenjenega zakona nas obvezujejo tudi naslednje mednarodne konvencije: zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za varstvo ptic, uredba o ratifikaciji konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic.
Zavarovano območje bi bilo namenjeno ohranitvi naravnih znamenitosti, znanstvenemu, štu-
dijskemu in učnemu delu, rekreaciji v naravi, turizmu. Na zavarovanem območju bi ohranjali in razvijali primarno gospodarsko dejavnost, kmetijstvo, gozdarstvo, ki je v skladu z ohranjevanjem značilne krajine. V glavnem lahko rečemo, da zavarovanje ne bi omejevalo sedanjega načina življenja na tem območju, temveč bi ga v določeni meri poživilo in usmerjalo.
V oceni sprejemljivosti vodno gospodarskega in energetskega sistema na tem območju s stališča varstva naravne in kulturne dediščine navaja strokovno gradivo naslednje: »Iz do zdaj znanih podatkov lahko trdimo, kot že mnogokrat prej, da je sistem večnamenske akumulacije na notranjskih kraških poljih nesprejemljiv, če želimo ohraniti ta del naše najpomembnejše naravne dediščine in se držati mednarodnih ter naših predpisov. S tega stališča je tudi nesprejemljiva vsaka drugačna raba tega prostora od sedanje. Menimo tudi, da je nemogoče najti kompromis z delnimi ojezeritvami in podobnimi posegi. Sedanji poskusi ojezeritve kraškega polja škodijo naravni dediščini tega območja. Glede kulturne dediščine je ugotovljeno:
—	z izgraditvijo vodnih akumulacij bi se spremenila značilna pokrajina in kulturna dediščina kar na 8 odstotkih ozemlja Slovenije;
—	uničile bi se pomembne prostorske relacije, ki so povzročile ali pospešile izoblikovanje važnega dela zgodovinske identitete Slovenije;
—	uničilo in bistveno bi se spremenilo 1,6 odstotka vse slovenske kulturne dediščine in več odstotkov (približno 4 %) take dediščine, ki mora po strokov-mh. ™.erilih veljati za kulturno dediščino velikega ali izjemnega pomena;
—	za delno saniranje uničevalnih posledic nenadnih sprememb na kulturni dediščini so potrebna znatna sredstva; res je sicer, da je kulturna dediščina tudi zdaj že potrebna posebnih posegov in da je delno v zelo slabem stanju, toda nenadna sprememba, tudi sprememba klime in talne vlage, bi zahtevala povsem nove sanacijske prijeme, v konstrukcijske elemente sedanjih spomeniških objektov pa bi po-
trebna sredstva za ohranitev h1 sanacijo približno podeseteril0.
Glede samega projekta so p3 med drugim izraženi naslednj1 pomisleki:
—	za tesnenje kraških polj i° zakraselega roba Javornikov bj porabili ogromna (nepredvidlj1-va) sredstva za ceno uničenj? mnogih naravnih znamenitosti in poslabšanja človekovega ok°" Ija;
—	projekti o vodnih akumul3' cijah so v zadnjih 20 letih nare' dili velikansko škodo razvoj0 cerkniške občine, ker le-ta ni i°' ves tirala ničesar v napredek n3' seli j in turistično izrabo svoji)1 enkratnih naravnih posebnosti-' vedno se je čakalo (in bojazen je, da se bo še čakalo) na odl°' čitev o akumulacijah in s teh1 zaviralo kakršen koli drug raZ' voj občine (podobna je z razvojem naselja Planina); za zdaj ni bilo narejene nobene poglob; Ijene študije o celoviti turističn1 ponudbi na notranjskem krasj1 v povezavi z ostalimi turistični' mi in rekreacijskimi centri n3 celotnem našem krasu in to n3 osnovi naravnih znamenitosti;
—	za uspelo oziroma načrt0; vano delovanje akumulacije P1 bilo treba graditi še nove, več]6 in manjše akumulacije, vzvodu0 in nizvodno v sistemu krašk® Ljubljanice ter na njenih prit0' kih, kar v študiji ni upoštevan0-to pa pomeni plaz katastrofalni)) posegov v našo naravno dedi ščino.
Na podlagi omenjenega grad) va in splošno znanih dejstev r opredelitev za zaščito naših n3 ravnih znamenitosti samo loS1' čen zaključek in upamo, da P tudi jesenska razprava, ki jo J® v svojem članku, objavljene01 v prejšnji številki, napovedal t0" variš M. Juvančič enako izzv® nela.
uo tem ne imejmo »jeze--za kamep spotike, ampak naS miselnost, ko poskušamo v in)®) nu tehnološkega »napredka« v tržit kakšen dinar na račun Zv' vovanja narave. V križanj1) mnenj (tehnokratskih in huin3) nističnih) je jezero postalo ta, tema; tisti, ki so proti akunrinf ciji, so bili smatrani za zavira) razvoja. Razvoj smo zamudili tem, ker jezera nismo sposo°r izkoriščati v turistične name°j Te napake pa nikakor ne m°° mo popraviti s tem, da darnCM^
drugo funkcijo, ker bon^ ili še večjo napako in n°P
zeru naredili pravljivo škodo.
M. P®se
Letošnja letovanja in mi
S koncem avgusta se v glavnem končujejo letovanja in daljši ^pusti naših delavcev. Zato smo se odločili, da bi napravili »mini a®keto« o tem, kako so preživeli letošnje dopustniške dni, pri če-seveda ni nujno, da so letovali v Brestovih počitniških priko-
Razgovori so se sukali v glavnem o tem, kako so se imeli na doletu, kaj menijo o organizaciji letovanj v okviru Bresta, kako je
cenami in kako preživeti poceni dopust.
Zadeva nam ni v celoti uspela, saj je tokrat zatajilo več naših Jalnih sodelavcev, ki naj bi pripravili razgovore. Pripravili pa so hh Jože Klančar, Franc Truden in Vili Frim.
Prisluhnimo torej dopustnikom!
, Albina PREVEC — TOZD Ga-
er; »Dokler ni Brest nabavil Počitniških prikolic, sem preživ-Jala dopust kar doma, sedaj [ja $i lahko privoščim teden dni °Pusta s svojo družino ob mor-
»V okviru podjetja je letovanje kar dobro organizirano, zlasti zadnji dve leti; pa tudi najceneje je. Več nadzorstva pa bi moralo biti nad inventarjem v prikolicah. Nekateri letovalci se zelo neod-
•	1.1 S SVOJO Ul Lizino OU mul-	i v uu v čtivi sv tuu lituu-
r1- Letos sem si privoščila leto- govorno obnašajo; običajno je
y,anje v avtokampu Funtana pri
Vrsarju.
j ^yt°kanip je zelo lepo urejen; ‘led prikolicami je dovolj pro-°f.a- dobro ima urejene sani-žeL«6’ J^rgovine so dovolj zalo-
tarije, trgovine_______________
t|ryC- Poskrbljeno je za razve-
treba počitniške prikolice najprej počistiti in pomiti posodo. S čiščenjem se zamudiš kar ves dan in zato je letovanje še krajše.«
Branko TURK — TOZD Gaber: »Dopust redno vsako leto preživim z družino ob morju.
Vf>n In zabavo, saj ima kamp	preživim z družino ob morju,
rih ° športno igrišče, ob veče-	Letos sem se prvič odločil, da
J JI tv	__1	• . . _  ______t 1	1 oll 1 1 /V	1 T I—ž v-zvr-t z—, X ri v.1	1 vs
rih
tako
Pa vedno igra ansambel,
uživaš.
.kislim
da lahko dopust sproščeno
da je ta oblika leto-
šnja -‘L-
"Priv;
.Vci z nizkimi oseb/, i mi dohod-
8oriVanxajcenejia-,Če ?at b° ce?a sc.narascala> si bomo de-
tak te^Lo privoščili letovanje 0 oddaljenih krajih.«
Mevc — TOZD Prodaja: v a °Pustniške dni sem preživela ^°ttiaamPu ^jivice na Krku in
pbfPih spominov na letovanje VremZaRrav nimam, ker je bilo Pa Pe Yseskozi slabo. V kampu taki6 .Bilo zelo veliko Slovencev, teljevQa nl bilo težko najti prija-V K
Vsak „PU Je bilo dovolj zabave; Ptlad Vece.r Je bil ples, kar je za di v i. najpomembneje. Tu so tu-rejše " a športna igrišča za sta-
le tujem v Brestovi prikolici in sicer v Funtani pri Vrsarju.
Moram reči, da je Brest izbral lep avtokamp, v katerem je dovolj sence in tudi prostora okrog prikolic. Na splošno sploh nimam pripomb, le za razvedrilo starejših je bolj slabo poskrbljeno; ansambli, ki igrajo v kampu, zabavajo v glavnem mlade. Ugotovil pa sem, da je bila nabava prikolic Brestova dobra naložba, saj je omogoče-
no letovanje tudi delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Mislim pa, da bi morali preiti na desetdnevno letovanje, saj je krajše letovanje ob tako dragih kilometrih dražje.
Videti je, da so prikolice dobro opremljene, moti pa me, da ljudje manjših razbitih ali izgubljenih stvari ne dokupijo, ampak samo pišejo v knjigo, da manjka to ali ono.
Da bi še naprej bolj približali letovanje delavcem z nizkimi osebnimi dohodki, menim, da bi moral biti tudi regres tolikšen kot je v drugih delovnih organizacijah.«
Magda Urbanc — TOZD Pohištvo, je letovala z vso družino v Fažani. Stanovali so pri moževisa teti, kuhali pa so si sami, kar je seveda znatno pocenilo stroške letovanja. Urbančevi so si v Puli ogledali tudi filmski festival, ki je bil ravno v tistem času, areno in druge znamenitosti, kar je še dopolnjevalo prijetno počutje dopustniških dni.
Da ne gredo na dopust v Brestove počitniške prikolice, je razlog v tem, da so določeni prekratki termini — sedem dni je premalo počitnic.
»Nekaj dni se moraš izogibati soncu, ko pa se lahko sončiš, pa že moraš domov. Če bodo cene tako strmo naraščale, pa bo resnično vprašanje, ali bo mogoče še letovati, saj smo kar petčlanska družina.«
■ ■ - s
prŠŠne (ene same) pa bi imela Vediš PriP°mb. V trgovini je bilo heurejp55^ ljudi, bila je precej beiši ki- a’ založena le z naj nuj-raj ^.Potrebščinami, sadja sko-kot bilo. Cene so bile takšne, Pri nas.
takoSb,rn’ Jahko poceni letuješ Prikoj-a greš v našo počitniško Več hrC°’ ba vzameš s seboj čim-doj„- ane in da zvečer nisi pre-80 P° lokalih.«
Šimica Arko — TOZD Fobijo g’a~ v 0 šla letovat, ker gradi-ItPeti ,-azo: Za to pa je potrebno
, Siceratm denar-
letovali j S° doslej vsako leto
za otroke. O založenosti
PRAVILNIK O USTVARJALNOSTI PRI DELU SPREJET
V juniju je bil v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti v javni razpravi osnutek pravilnika o ustvarjalnosti pri delu. Javno razpravo so organizirali in vodili izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata.
Glede na to, da med javno razpravo ni bilo posredovanih pripomb, ki bi se nanašale na vsebino osnutka, se je le-ta spremenil v predlog. Predlog pravilnika je na svoji seji dne 24. avgusta obravnaval delavski svet delovne organizacije in ga tudi soglasno sprejel.
Sprejeti pravilnik o ustvarjalnosti pri delu bo objavljen na oglasnih deskah temeljnih organizacij in delovne skupnosti in bo pričel
Tudi na Rabu letuje (v naših prikolicah) precej Brestovcev
SK3	XZ
NASI LJUDJE
Franc Tekavec, predrisač v furnirnici, dela v temeljni organizaciji Pohištvo že od leta 1963. Ob letošnjem jubileju SOZD Slovenijales je dobil priznanje za inovativno dejavnost.
»Vsako delo je treba ocenjevati z gospodarskega vidika,« pravi naš sodelavec.
»Inovativna dejavnost je tako pomembna, da bi moral o racionalnem delu razmišljati sleherni delavec. To pa bomo dosegli le, če bodo posamezne ideje in predlogi ustrezno nagrajeni. Novi pravilnik o ustvarjalnosti pri delu bo nekatere stvari izboljšal, saj doslej teh vprašanj nismo imeli najbolje rešenih.
Z inovacijami pri nas je žal še vedno tako, da se človek, ki pred-
laga tehnično izboljšavo, znajde v ne najbolj spodbudnem položaju. Posamezniki, ki bi o svojem delu morali razmišljati in predlagati tudi izboljšave, imajo na nove zamisli največ pripomb in se izgovarjajo na že utečeno delo.«
Franc Tekavec je v naši temeljni organizaciji prispeval doslej največ tehničnih izboljšav. Prav sedaj razmišlja o drugačnem krojenju furnirja, s katerim bi dosegli večjo izrabo furnirja. Meni, da bi po njegovem predlogu lahko prihranili do 5 odstotkov pri izkoristku furnirja.
Tekavec je že po svoji naravi inovator, poraja se mu vse polno zamisli o izboljšanju sedanje tehnologije. Čedalje bolj ga moti, ko po televiziji spremlja, koliko materiala gre v nič. Tudi v naši tovarni gredo velike količine lesa v peč, čeprav bi bilo mogoče ta les koristno porabiti.
Nedavno je bil imenovan tudi za člana komisije za inovacije na ravni delovne organizacije.
V celoti soglaša z zaključki v članku v prejšnji številki Obzornika o inovacijah, v katerem je ugotovljeno, da je v inovacijah ključ skritih rezerv za boljše gospodarjenje.
In res je, le z gospodarnim in racionalnim delom bomo dosegli napredek in neposredne koristi vseh, ki združujemo delo. Zato bi morali slediti razmišljanjem Franca Tekavca in ustvariti takšne razmere, da bodo o izboljšavah razmišljali vsi in da bodo za prispevane predloge imeli tudi moralna in gmotna priznanja.
J. Klančar
kjer letnVedn.° letujejo v krajih, omogočal, da bodo inventivni predlogi obravnavani sproti in stro-ovanja organizira Brest. kovno po predvidenem postopku.	A. Perčič
Novosti iz knjižnice
MARODIČ, A: Dnevi izdaje
Pisatelj je po resničnih in dramatičnih dogodkih zasnoval delo ki se dogaja v kratkem časovnem razponu enajstih dni, ko je s . taJ vse voJno ladjevje kraljevine Jugoslavije zaradi izdajstva prišlo v roke okupatorju.
BULGAKOV, M.: Mojster in Margareta
Roman pripoveduje o ruskih taboriščih in moriščih, zaporih in samomorih umetnikov in intelektualcev. Opisuje politične in mo-ralno-ideološke razmere v Stalinovi Rusiji. Združuje dva različna družbena in časovna tokova, sedanjega in preteklega, a je med njima minilo skoraj dva tisoč let zgodovine.
McCULLOUGH, C.: Drugo ime za ljubezen
^a.b°lulškem oddelku X se s prihodom narednika Michaela poruši težko vzdrževano ravnovesje. Pacienti ga sprva ne sprejmejo, a s svojo prijaznostjo, ustrežljivostjo in humorjem si jih polagoma pridobi. Sestra Honour pa se vanj zaljubi...
GoRES, H. H.: Velika knjiga o gradnjah
V	priročniku so razložena gradbena, betonska in zidarska dela, toplotna in zvočna izolacija, steklarski izdelki, lesene konstrukcije.
MAJNIK, F.: Konji, ti dobri konji
V	knjigi za najmlajše z resničnim ozadjem pisatelj obuja svoje lastne spomine na konje, na žrebička Fuksija, močnega in vztrajnega Miška, na krotko Švarco in plašno Muro, iznajdljivega Šimla in na stričevo kobilo z oguljenim repom.
Uspelo letošnje taborjenje
Letos so taborniki odreda Jezerska ščuka iz cerkniške občine svoje uspešno delovno leto zaključili z dvanajstdnevnim taborjenjem na Visokem v Poljanski dolini, v neposredni bližini danes žal razpadajoče Tavčarjeve domačije, toda v zelenem naročju škofjeloškega pogorja in Polhograjskih dolomitov, med Blegošem in Pasjo ravnijo, od koder nabira svoje skrivnostne vode Sora Po-ljanščica.
Lani ob tem času smo v našem listu menda prvič nekaj več pisali o tabornikih, o njihovi organizaciji v naši občini in, tudi kritično, o odnosu družbene skupnosti in delovnih kolektivov do te posebne mladinske dejavnosti.
Letos smo na Visokem v Poljanski dolini ugotavljali, da je bilo naše širše obvestilo o delu tabornikov potrebno in koristno, saj se je kot resnična pokazala trditev, kako so bili za težak materialni položaj taborniki delno krivi tudi sami, ker so javnost premalo obveščali o svojem delu, uspehih in težavah, ki jim te uspehe krnijo, sami pa kot nepri-dobitniška družbena organizacija ne morejo uresničiti svojih ciljev, četudi so le-ti povsem zdravi, družbeno koristni in potrebni.
POMOČ NEKATERIH BRESTOVIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DRUGIH SKUPNOSTI
Tako smo letos glede na lanske izkušnje ugotovili nekaj očitnih uspehov, ki so plod zelo pohvalnega in razumevajočega odmeva delovnih organizacij na najnujnejše potrebe, ki jih je vodstvo taborniškega odreda razgrnilo prednje.
Letos se je kot prvi posebno odrezal Brest z neposrednimi uslugami. V Tapetništvu so nam pošili in obnovili vrsto starih šotorov, tako da so z malo vloženega denarja dobro prestali letošnje taborjenje in še katero bodo. Pohištvo nam je za čas taborjenja »posodilo« kvalificirano kuharico, Prodaja nam je na svoje stroške prepeljala s kamionom opremo za taborjenje in nazaj.
Izkazal se je tudi svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, saj je odobril tabornikom petdeset tisoč dinarjev za nabavo novih šotorov, občinski štab za teritorialno obrambo pa je za taborjenje posodil svoj veliki štabni šotor. Medicinsko sestro je za čas taborjenja odstopil Notranjski zdravstveni dom, avtobusni prevoz tabornikov v obe smeri pa je omogočila skupnost otroškega varstva.
Tako so bili stroški taborjenja seveda bistveni znižani in vodstvu tabora ni bilo treba tako mačehovsko preračunavati vsakega koščka kruha in vsakega jabolka, kot je bilo nujno na nekaterih prejšnjih taborjenjih. Hrana je bila letos res izdatna in dovolj je je bilo, zahvaljujoč nekoliko polnejšemu odredovemu mošnjičku, pa tudi preskrbi v trgovini in mesnici v Poljanah in Škofji Loki. (Škoda, da z nami ni bilo nikogar iz naših trgovin in mesarij. Morda bi se naučili, kaj pomeni dobro blago in kakšen naj bo odnos do kupca.)
Ob takšni pomoči, ki smo jo le v grobem našteli, se je šestdeset tabornikov imelo lepo dvanajst dni za skupno 300 starih tisočakov ali za petindvajset j ur jev dnevno na osebo. Za takšen denar si naš otrok ali mladinec res ni mogel letos privoščiti počitnic nikjer drugje.
VARSTVO NARAVE OB KONKRETNI SMREKI
Čeprav je varstvo narave že samo po sebi ena izmed osnovnih taborniških vrednot, smo letos tej dejavnosti namenjali še posebno skrb. Že nastanili smo se
v takšnem okolju, kjer je vse na svojem mestu, urejeno, čisto, obdelano in pospravljeno; Poljanska dolina ni lepa le sama po sebi, takšno delajo predvsem pridni in urejeni ljudje, mi pa smo .želeli zapustiti za seboj najboljši možni vtis.
Za našim taborom, kjer je dva tedna stalo dvaintrideset majhnih šotorov in dva velika, je ostala jasa čista, le shojena iin blatna, ker jo je zadnje dni dobro zalivalo, vendar se spomladi ne bo več poznalo, da je bil kdo na njej. V gozdu smo pobirali le suhljad; kar smo odsekali svežega, smo odsekali le gozdni plevel in vejevje za sabo pospravili, kot delajo dobri gozdarji. Pazili smo, da nismo ranili nobenega drevesa, ki ima ali bo lahko imelo kdaj kakršnokoli gospodarsko vrednost.
Tako so se mladi taborniki učili odnosa do narave od kmetov v okolici in od lastnega vodstva. Poleg vsega drugega, že ustaljenega taborniškega programa, ki so ga obvladovali tudi letos, in poleg spoznavanja bogate kulturne dediščine teh krajev (Tavčar, slikarji Šubici), je bil odnos do narave gotovo posebna vrednota letošnjega tabora.
NAMESTO ZAHVALE
Hitro je minilo dvanajst dni ob partizanskem ognju, ki ni ugasnil, čeprav ga je nekaj dni zalivalo s presenetljivo poljansko vztrajnostjo. Za šestdeset mladih Notranjčev je bilo to dvanajst bogatih in nepozabnih dni. Poleg novih prijateljev, pridobljenih na straži v tihem pogovoru in stisnjenih pod šotorko v neurni noči, poleg številnih taborniških veščin in preizkušenj ter na novo spoznanih in sprejetih moralnih vrednot so od blizu spoznali nov delček svoje čudovite domovine.
Marsikaj so od tam prinesli v svojih srcih in v svoji zavesti tudi v naše kraje. Vsako spoznanje
nam bo koristilo, ko bodo v naslednjih letih oni oblikovali naš prostor in naš slog življenja. Zato je vsaka pomoč, ki smo jo dobili od delavcev naših temeljnih organizacij, od posameznikov in od organizacij, veliko več vredna kot tista, preračunana v dinarje.
V času, ko »draginja tare in davki tišče«, v času, ko ukinjamo vse več družbenih pomoči mladini j11 ko tudi naj mlajši že krepko čutijo pritisk stabilizacije, s takšn0 dobro voljo in razumevanj et*1 ohranjamo našo družbo vendarle človeško.	J. Praprotni!'
Naši upokojenci
Letos so iz tovarne pohištva Cerknica odšli v pokoj naslednji delavci in delavke:
TURŠIČ Angela iz Bezuljaka; delala je v furnirnici;
KOS Marija iz Cerknice, delavka v II. strojni;
PRIMŠAR Jože iz Cerknice; delal je v oddelku pakima;
ARDALIČ Božo iz Cerknice; delal je pri kontroli izdelkov;
PETAN Marija iz Cerknice; delala je v montažnem oddelku;
KRANJC Pavla iz Begunj; delala je v I. strojni;
MULEC Helena iz Cerknice; delala je v furnirnici;
OGREŠEVIČ Marija iz Cerknice; delala je v skladišču furnirja;
BRANCELJ Ivanka iz Bezuljaka; delala je v II. strojni;
LAVRIČ Francka iz Cerknice; delala je v montažnem oddelku;
DOVJAK Anica iz Dolenje vasi-delala je v montažnem oddelku-
VOVK Marija iz Begunj; delal3 je v II. strojni;
BIZJAK Vida iz Cerknice; del3" la je v skladišču materiala;
MALC Stane iz Cerknice; opravljal je delo varnostnika;
MLAKAR Janislava z Rakeka-delala je pri obračunu osebo1*1 dohodkov;
CASERMAN Stane iz Cerknim delal je v skladišču materiala.
Vsem letošnjim upokojence*0 želimo še veliko zdravja, zad°' voljstva in osebne sreče in se j1*11 zahvaljujemo za njihovo dolg0' letno delo ter za prizadevanja z3 čim boljše delovne uspehe.
Delovni kolekt*' TOZD POHIŠTVO
V prejšnji številki glasila smo obljubili, da bomo na kratko predstavili pisca tokratnega podlistka.
Andrej LIKAR (1826—1865) je bil rojen v Spodnji Idriji. Šolal se je v Idriji in Ljubljani, tam študiral bogoslovje in bil 1851. ordi-niran. Kot kaplan je služboval na Kočevskem, v Sorici, Cerknici in Starem logu ter kot lokalist v Polomu na Kočevskem, kjer je tudi umrl.
Kljub kratkemu življenju je njegovo delo dokaj obsežno in raznoliko, obsega pa predvsem rodoljubne in nabožne spise. Pričel je s pesmimi, ki jih je objavljal v Novicah in Vedežu (zanimiva je Pozdrav Sloveniji iz leta 1848 z verzom »k narodnosti odprta Slovencem je pot«). Poleg več obsežnejših nabožnih del je napisal tudi dva krajepisna spisa Sorica in Soričanje (1856) ter Cerknica in njč-na okolica (1863 v Novicah, istega leta kot ponatis v posebni knjižici). Iz hrvaščine je prevedel tudi dve igri, zbiral pa je tudi lepe ljudske izraze in jih objavljal v Novicah.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Cerknica je eden največjih trgov na Kranjskem. Šteje namreč 328 hiš in ima svoj lastni grb: cerkev v štirioglatem polju. Valvazor izpeljuje ime Cerknica od Cerkvica in pravi, da se je v premenil v n. Ali je njegova izpeljava tudi prava, se ne bom veliko pričkal, vendar mislim, da so, kakor se pravi vasi pri češnjah Češnjica, pri lipah Lipnica, enako rekli vasi pri cerkvi Cerknica, izpustivši končnico ev, kakor so jo izpustili pri Cerkno, Cerklje itd., katerih imena so menda tudi izpeljana iz besede: cerkev.
Pravljica pripoveduje, da je stal trg v starodavnih časih bolj tja pro-
ti Martinjaku, v Uševku, in tukaj je bila samo cerkev. Ker so bili pa sovražniki (kateri?) razdjali tisti trg, so se bili oni prebivalci potem naselili tukaj ob cerkvi. Pa naj bo kaKor že, gotovo je, da je Cerknica eden najstarejših krajev na Kranjskem. Še lipa, pod katero se senčiva, je stara nad 200 let, ker kamniti oklep okoli nje je bil naredil g. A. O. leta 1648.
Zgodovinske sledi, Cerknico zadevajoče, so pa še veliko starejše. Cerkniški duhovni pastirji se nahajajo večkrat v pismih oglejskih patriarhov; postavim: leta 1261 fajmo-šter Lupold, 1296 Rudolfin, 1328 Tadej. Leta 1335 je prenočeval v Cerknici sv. Bertrand, patriarh, leta 1360 je pa patriarh Ludovik I. cerkniško
faro izročil bistriškim samotarcem. Tudi poznejše čase je imrela Cerknica slavne duhovne. Leta 1631 je bil tukaj fajmošter Nikolaj Mrav, ki je bil hkrati tudi prošt novomeški in pozneje škanderski škof na Dalmatinskem. Gregorja črviča smo že omenili poprej.
Ohladivši se zdaj, dragi moj, v senci košate lipe, pojdiva kakor dobra kristjana najpopred v farno cerkev počastit nebeško kraljico in njenega sina.
A ko se ogledujem v tem veličastnem hramu božjem, kogar gotiški obok nosijo štirje tanki in visoki stebri, zdi se mi, kakor bi sta! med nekdanjimi Nemci, ki so v sv. logih svojim bogovom darovali. Misli si gost jelov ali smrekov gozd enako velikih dreves, ki se, čisto gole, visoko dvigujejo. Na visokem narejajo njih križem zaraščene veje gosto streho, ki se zapletajo veja v vejo. Misli si to, in imaš podobo cerkniške cerkve.
Štirje tanki in visoki stebri stoje tukaj kakor štiri vitke jele in nosijo koničaste oboke. Mislil bi si človek, da lahki oboki so od zgoraj pripeti, pa vse je narejeno tako trdno, kakor bi bilo za večne čase. Oboki imajo svoje ven moleče rebra ali debele žile, ki se križajo kot v rešetko, zapletajo se druga v drugo. Res, prekrasno, veličastno delo gotiške stavbe! Pa, bogu bodi milo, nevedna roka je kazila in kazi še zdaj izvrstno delo pobožnih prednikov.
Prizidani sta dve kapeli brez okusa in enakomerja; gotiška okna so nadomeščena s štirioglatimi večjimi in manjšimi, poljubno višjimi in nižjimi; gotiška velika vrata so se umikala drugim, in zvonik, krit v novejši dobi, toži stavbno nevednost svojih skrbnikov. Pač treba bi bilo, da bi se pri umetnih stavbah, zlasti cerkvenih, ohranila ali pa ponovila prejšnja izvirnost.
Cerkveni predniki! Podrite nepristojni kapeli, odprite spet gotiška okna in vrata, vozite počasi na staro, in postavili si boste »monumen-tum aere perenius« — spominek, ki
bo slavil vaše ime še potem, ko se je že zdavnaj razmelo nad vami zadnje voščilo: Reguiescant in pace!
Cerkev ima zdaj pet oltarjev. Pravzaprav bi imeli le trije biti. Veliki, Matere Božje, je ravno zdaj v delu. Škoda, ker ne bo v gotiškem slogu, kakor ga terja gotiška cerkvena podoba. Pogleda vredna je podoba sv. Notburge iz že omenjene cerkvice na Loškem; tudi prejšnja podoba rojstva Matere Božje je bila kaj lepa.
Zvonik je visok 28 sežnjev. V velikih linah so trije zvonovi, veliki vaga 28 in pol centa. V malih linah je mrtvaški zvon, ki ima posebno moč zoper coprnice, zato pa mora tudi zvoniti Cerkvenik poleti, če količkaj zaropota v oblakih; ker če bi toča pobila, gorje mu, požreti bi moral marsikatero grenko od ljudi.
Leta 1472 so bili Turki požgali to cerkev ravno v nedeljo pred postnim Šmarnom, kar priča gotiški kamen, vzidan v cerkveni vogal. Okoli cerkve je bil nekdaj tabor. Pravijo, da sta dva brata zidala, eden cerkev in drugi tabor okoli nje. Tabor je imel pet stolpov (turnov). Dva stojita še zdaj. Eden je neke vdove, eden pa gospod Obrezov, ki hrani še zmeraj železen, 150 funtov težak možnar, nekdaj Turkom uplenjen. V ta tabor so se umikali ljudje ob turških napadih.
Čudna je bila naredba, da so morali Cerkljanje branit hoditi šilerta-bor na Krasu, kadar so se Turki prikazali na Dolenjskem. Šele Karol VI. nadvojvoda, a ko se prav spominjam, jih je bil rešil dolžnosti, kar priča izvirno, na pergament pisano'pismo, ki naj bi se dobro ohranilo v občinski pismarni, ker taka pisma so zmeraj imenitna za zgodovino. Škoda bi bilo, ko bi se zgubila, ker v njih je hranjeno marsikatero zgodovinsko zrno.
Priporoče se materi božji ozriva se zdaj še po trgu okrog. V farovžu so hranjene druge cerkvene reči. Vredno je pogledati lep, star, srebrn ciborij, ki je tako velik, da si njegov pokrov, popolnoma krono, dene lahko vsak moški na glavo.
Krstne bukve segajo nazaj do le*. 1600. Poročne in mrtvaške so nek®1 poznejše. Iz krstnih bukev se vi<* ’ da je bil šolski učenik že v 17. st° letju v Cerknici. Gregor Črvic J krstil 6. oktobra 1687 neko TurkinF gospodično Regino Maksimih311, vpričo številnega ljudstva. Botra s| bila gosp. Andrej Obreza in svet' (illuma) gospa Estera Maksimih30 oaionovka Karadmin ki je tudi n°v krščeno za svojo hčer sprejela.
Leta 1689 so bili v Cerknici trjj® kaplani, vsi_ rojeni Cerkljanje: J°z®.
Mikulič, Jožef Obreza in Matija zer. Nekdaj so zapisovali v krst°r
d
bukve tudi nezakonske očete, k6-
pa ta enkrat ni bil znan, je zap|3 dotični duhoven v bukve: — neZe konska hči očeta N e ve m in njeg0: priležnice Špele itd. Drugih stara skih pisem ni v farovžu, in če so la, so se pogubila.
Cerknica je nekdaj veliko trpe pred Turki, zlasti leta 1522, 1559 ' 1560, vendar šteje zdaj več prav pih, rekel bi, mestnih hiš.
Oštarij ima 15, prodajalnic za Q vež in obleko 12, žag 6, rnalnov ' 2 peka, 2 mesarja, 1 barvarja, 6 K vačev, 2 kolarja, 2 sedlarja, 2 ka noseka, 2 klobučarja, 2 jirl*3rl usnjarjev, krznarjev, krtačarjev l3 Vi tarjev), tesarjev, mizarjev, kroj30 ^ čevljarjev in drugih rokodelcev m da še preveč.	j
Česar Cerknica pomanjkanja tF je, da nima poštene pitne _vo ,n Edini potok, ki goni toliko ža<3 rnalnov, v katerem se napaja vs_a ^ vina in spira vsa nesnaga, sluz1 ^ vse. Občinski vodnjak narediti- g(, stalo morebiti preveliko nepn*° j. nih stroškov, ker svet po Notr , skem je ves votel in špiljast. » ^ dar, ako se po sreči izide g: [*u tpi Milavcu, ki si dela ravno zdaj 13 tl>. vodnjak, bi ga utegnila sčasom3 0. di cerkniška občina dobiti, in t0 <j. liko lažje, ker se s soseskimi don ^ ki modro gospodari, in je vnetos občnokoristne naprave gospod3 pana sploh znana.
(Se bo nadaljeV'
,g|0)
1
)
I
treba v Ljub-
ure.
Nova storitvena dejavnost
.Nedavno je bila zaprta čistilnica v Cerknici. Kaže, da bo ]• JeP čas prevažati oblačila in podobne zadeve na čiščenje Jan° ali kam drugam. v ^9- avgusta pa je bila v kletnih prostorih Nanosove blagovnice r . erknici odprta obrtna delavnica z dejavnostjo fotokopiranje in ,aymož.evanje dokumentov in različnih pisnih gradiv ter servis foto-°Pirnih strojev. Odprta je vsak delavnik od 8. do 16.
Vsekakor nova pridobitev na našem območju!
0bISKATI kaže gobarsko razstavo
Gobarska družina Cerknica, ki šteje že okrog sto članov, bo v , delj°( 23. septembra organizirala razstavo gob in poskušnjo gorskih specialitet.
Razstava, ki bo v restavraciji cerkniške Blagovnice, bo odprta le 1 dan in sicer od 8. do 18. ure.
^Gpajmo, da bodo sladokusci prišli na svoj račun, gobarska dru-na Pa se še okrepila z novimi člani.
Iz drugih lesarskih kolektivov
lje ALPLESU so odprli prenov-beo obrat fonskega in garniturama , Pohištva. S tem so poveza ,jn posodobili proizvodnjo, jjjj^di boljše kakovosti pa bodo n. 11 več možnosti za prodajo s lP;em. V prizidek in opremo jo,,. 'Vili 344 milijonov dinar-tret’-.0d tega je biio približno za jil llno domačih in tujih posodi „ lesnih obratov bodo zara-tiu n°vih zmogljivosti kar četr-Vo2j].Proizvedenega pohištva iz-trg U’ zvečine na konvertibilni
no	se je odločil za skup-
gra,ra. žbo v Suvi Reki; gre za te o žage z decimirnico. Od koriet-zbe Pričakujejo naslednje tti0r . • da bodo sredstva, ki jih ra?,vir° odvajati kot pomoč ne-Za	namensko uporabljena
Zagnt^dnjo, da si bodo s tem Proj..., Vl.d. bukovino za svojo sodečo, da bodo s takšnim v°2 .vanjem laže pospešili iz-lež p . da si bodo zagotovili de-VeHl r1.sk;uPnem prihodku v no-ložb0 °ra.tu- Trenutno za to naprej Pripravljajo investicijski
4,p
Konjice že nekaj
Progran^” P°mstva iz klasičn oken , a oken v vezan progr *acijsi,; epakimi ali boljšimi Vaniem*111 ovinki in z zastek > a z manjšo uporabi ji
količino lesa. Tudi proizvodnja vrat naj bi ne težila k večjim količinam, ampak k večji kvaliteti in višji stopnji finalizacije.
V LIP Bled že dobro leto načrtno in kontrolirano spremljajo gibanja bolniške odsotnosti. V tem času je upadla za dva odstotka. Vendar s tem še niso zadovoljni, saj jim bolniška nanese kar 7,31 odstotka in so s tem še vedno na repu lestvice v slovenski lesni industriji.
LESNINA proizvodna temeljna organizacija EMMI v Slovenski Bistrici gradi nove proizvodne prostore. Predračunska vrednost naložbe znaša 277.900.000 dinarjev, od česar bodo sami prispevali 37 odstotkov lastnih sredstev. Proizvodnja v novih prostorih naj bi v celoti stekla prihodnjo pomlad. Še naprej bodo razvijali predelavo lesa (zaboji, palete, koluti za kable), predvsem pa proizvodnjo in predelavo aluminijskih profilov, ki so tržno vse bolj zanimivi.
SLOVENIJALES - trgovina največ izvaža v Sovjetsko zvezo, Italijo in Združene države Amerike, sledijo pa Zahodna Nemčija, Egipt, Saudska Arabija in druge. Porasel je konvertibilni izvoz (primerjalno z lanskimi meseci za okrog 15 odstotkov), medtem ko slabše rezultate dosegajo na klirinškem področju.
Strelske
*Est zmagal s puši
n a jogijskih tekmov
fudj aeK Pokazali strele: so vem? organizaciji tej strelo. •? prispevali soi , Breči delavci iz Cerkni
Mivo fe- strelci so bili
sko, i_; S1 v streljanju z e£._.sta se odrezal
s pišini akovostcn je b: °stoiin°’ y katerem ji
JožLte£Bn;
Prav a8
škenJC? d° nastopa RE/„movanju-Mk TATI: Rkipn^ka 3x20
l' brest i
2. SD POSTOJNA	1350
3. SD BREST II	1271
Posamezno:	krogov
1. ISTENIČ Marjan,	
Postojna	470
2. OBREZA Janez, Brest 468	
3. KEBE Jože, Brest	462
MK pištola Ekipno:	krogov
1. SD POSTOJNA	1349
2. SD BREST	1315
3. SD SEŽANA	1196
Posamezno:
krogov
1.	ISTENIČ Marjan,
Postojna	468
2.	KEBE Jože, Brest	464
3.	BARANJA Karlo,
Postojna	450
F. Mahne
Poudarki za okroglo mizo
Zabeležili smo že novico o »dnevih obrti« ob 15. obletnici delovanja cerkniškega obrtnega združenja. V teh dnevih pa ni bilo samo slavnostno, ampak tudi delavno. Poleg raznolike razstave njihovih izdelkov so organizirali tudi razgovor »za okroglo mizo« o stanju in razvoju obrti v naši občini.
V razgovoru so sodelovali tudi predstavniki republiških in regijskih organov obrtnih organizacij ter občinskih družbeno političnih organizacij in skupnosti.
Povzemamo nekaj zanimivejših misli.
Pogoji za razvoj obrti niso taki, da bi zainteresirali obrtnike. Ob tem velja omeniti predvsem pogoje kreditiranja, ki so nemogoči. Vemo pa, da so izgle-di tudi v prihodnje taki, da nam ne obetajo nič boljšega. Tu bo treba najti nek skupen jezik. Tako kot s kreditiranjem je tudi z davki. Vsi ugotavljamo, da so ugodnosti samo na papirju, saj ko obrtnik začne s poslovanjem, je možnost, doseči presežke, minimalna. Zato rezultatov na tem področju ni.
*
Okrog leta 1950 je takratni okraj Postojna izdal odlok, da v občinskih središčih ne more delovati zasebni sektor gostinstva. Posledica je, da imajo na primer v Postojni še danes en sam zasebni bifejček. Zasebnih gostiln pa tam ni. V Cerknici je enako, v Starem trgu tudi, na Rakeku sta le en bife in ena gostilna. Vsi ostali gostinski obrati so nekje po hribih in zaselkih. Tem ljudem, ki imajo gostilne in bifeje, to ni osnovni vir dohodka. Živijo od kmetijstva, ali si pridobivajo večino dohodka kako drugače. Problem je tudi v tem, da nas v upravi za družbene prihodke gledajo skoraj postrani. Skratka, ugotavljamo, da nekaj ni v redu.
*
Če hoče obrtnik vzeti kredit, mora imeti osnovo: promet, dohodek. To pomeni, da mora delovati najmanj dve leti. Če pa vse to že ima, je vprašanje, če kredit sploh rabi. In obratno: če nima te osnov, ga sploh ne more dobiti.
Iz proračunskih virov občina ne more odobriti nobenih sredstev za razvoj obrtne dejavnosti. Da pa bi v sklad prispevalo gospodarstvo naše občine, tudi ne gre, ker je tudi to v težkem položaju. Še svojih potreb ne pokriva, kaj šele, da bi lahko združevalo kakšna sredstva v te namene. Nekaj dobre volje, vendar le v okviru lastnih interesov, je pokazal Brest. Pa še ta je obrtnike le poslovno usmeril, ni jim pa neposredno pomagal s kakšnimi sredstvi. Seveda pa ne moremo trditi, da tega v preteklosti ni bilo. Vem, da so si nekateri obrtniki na ta način naredili aranžmaje. Take aranžmaje pa obsojamo in preganjamo.
Občan se odloča za popoldansko obrt, ker so pogoji lažji, v službi pa ima zagotovljeno socialno varnost. Potem je tu še vprašanje količine dela za zagotovitev primernega dohodka. Dokler bodo v tem smislu prevladovali neenaki pogoji, ne bo razširitve redne obrti.
S popoldansko obrtjo nekaj ni v redu. Problemi so s prijavljanjem in ob tem moramo veliko narediti. Lahko celo sklepamo, da imamo pri popoldancih opravka z legaliziranimi šušmarji. To bi morali rešiti skupaj z obrtnim združenjem.
Po naših evidencah imamo 67 popoldancev. 22 jih je v proizvodni dejavnosti (leto 1983), ostali so v storitvenih dejavnostih.
*
Očitno je, da pri nas davki niso zaviralni dejavnik pri razvoju obrti. Verjetno so to drugi pogoji: da smo premajhen center, premajhna občina, še posebej je treba razčistiti vprašanje popoldanske obrti in šušmarjev. Dokler tega ne razčistimo, ne bo razvoja obrti. Obrtnik, ki je vzel obrt, mora plačevati vse prispev-
ke za zdravstvo in druge sise. Popoldanec to plačuje v delovni organizaciji. Mislim, da prav po-poldanci zavirajo razvoj obrti v naši občini.
Popoldanska obrt je pri nas objektivna tudi zato, ker redna ni razvita. Vprašanje pa je, ali jo je treba zavirati ali pustiti. Zaviralni elementi so tudi administrativne zapore. Za 10 ali 20 centimetrov prenizek strop ali podobne stvari lahko onemogočijo izdajo obrtniškega dovoljenja. Pri popoldancih pa se te stvari ne postavljajo tako ostro. *
Če bi hoteli obrt načrtno razvijati, bi morali imeti poseben sklad, kot imamo sklad za pospeševanje kmetijstva. To pa po-
meni, da bi morali določiti prispevno stopnjo iz osebnih dohodkov delavcev. Tega si za obrtništvo ne upamo narediti, saj so naši dohodki zelo obremenjeni že sedaj.
Treba je razlikovati med razvitimi in nerazvitimi predeli. Prijemi, ki se pri razvoju drobnega gospodarstva uvajajo, ne morejo biti enaki na obeh območjih. V tej občini je težava v tem, da večina ljudi, ki imajo obratovalnice v Cerknici, živi zunaj občine. Poleg kadrovskih težav, težav z materiali in podobno, zavira razvoj še močno nezaupanje. To je posebej očitno pri mlajših in strokovno zelo usposobljenih delavcih. Ti naravnost ali med vrsticami povedo, da odnosi niso dobri in da gre za prilaščanje družbenega premoženja. Biti moramo zelo pazljivi in hkrati z razvojem, o katerem govorimo, potrebujemo še ustrezno zakonodajo. Razvoj drobnega gospodarstva mora temeljiti na zdravem gospodarskem interesu, ne na socialnih vidikih.
Počastitev dvojnega praznika v Cerknici
Združenje šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društvo, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi občani smo letos skupno proslavili dvojni praznik 13. julij — dan šoferjev in 22. julija — dan vstaje slovenskega naroda.
Združenje šoferjev in avtomehanikov je bilo ustanovljeno maja leta 1956, do takrat pa je naša organizacija spadala pod Z SAM Postojna. Pri ustanovitvi samostojne organizacije je bilo včlanjenih 33 članov, medtem ko nas je danes 186. Prvi predsednik naše organizacije bil sedaj že pokojni Ivan Knap. Kmalu po ustanovitvi je bila organizacija zelo delavna in uspešna, saj smo začeli z različnimi predavanji in tečaji za poklicne voznike — šoferje.
Do leta 1968 je po izmenjavi nekaj predsednikov organizacije v društvu uspešno opravilo izpit za poklicnega voznika 116 članov. Od takrat dalje pa se za svoj poklic izobražujejo člani v Postojni in v Ljubljani, ker organizacija nima denarnih sredstev za prirejanje šoferskih tečajev.
Organizacija ne prejema nobene denarne dotacije. Denar, ki ga nujno potrebujemo za pisarniški material, pošto, vence in nabavo kakšne slovesne uniforme na vsakih nekaj let, dobimo od pobrane članarine, ki jo člani redno plačujejo vsako leto po 300 dinarjev, od tega pa moramo nakazati naši zvezi v Ljubljani 170 dinarjev na člana. V preteklem letu pa nam je zavarovalnica Triglav iz Postojne nakazala 50.000 dinarjev za uspešno delo v orga-ganizaciji.
Tudi od podjetja Kovinoplastika iz Loža smo dobili materialno pomoč, tako da smo si uredili svoj lastni prostor, seveda tudi z udarniškim delom.
V preteklih sedemindvajsetih letih smo nabavili 28 slovesnih uniform, ki pa so že močno dotrajane, nujno pa jih potrebujemo pri raznih proslavah, prireditvah in pogrebih umrlih članov. Delujemo pa po vsej notranjski regiji od Ljubljane do Ilirske Bistrice.
Društvo je še vedno delavno, vendar nekatera podjetja in ustanove nimajo pravega razumevanja do našega združenja, da bi prispevali nekaj sredstev za svoje šoferje, ki so člani naše organizacije. Ni mi razumljivo, zakaj tako slab odnos do našega združenja; morda pa tudi šoferji ne znamo pravilno prikazati svojega dela in jih prositi za kakšno nujno pomoč, kadar jo potrebujemo.
Vsako leto prirejamo ob 13. juliju — dnevu šoferjev tovariško srečanje s sprevodom in proslavo. Na predvečer praznika nesemo šopke na grobove umrlih čla-nov-šoferjev ter pred spomenike padlim v NOB. Tako smo storili tudi letos, le s to razliko, da smo to naredili na predvečer 13. julija, medtem ko smo imeli parado in proslavo v nedeljo 22. julija. V paradi so sodelovali pionirji prometniki z Rakeka, predstavniki v uniformah iz Dolomitov, Ljubljane, z Vrhnike, iz Postojne, Ilirske Bistrice, Cerknice ter člani AMD Cerknica, pihalna godba iz Cerknice in vozila AMD Cerknica.
F. Petan
Slavnostna parada ob dnevu šoferjev
brestov
s
sFobzorn i k
lasilo delovne organizacije
(Iz številke 83 — 31. avgust 1974)
ODNOSI PROIZVODNJA — TRGOVINA
—	Uskladiti je treba razvojne programe vseh delovnih organizacij, združenih v SOZD Slovenijales, in izdelati enoten razvojni program sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales, ki ga bodo obravnavali vsi odbori, poslovni odbor SOZD, delavski sveti temeljnih organizacij in kot zadnji še centralni delavski svet SOZD Slovenijales.
—- Obdelati je treba surovinsko bazo in izdelati materialno bilanco, ki bo osnova za realizacijo razvojnega programa.
—	Izdelati je treba koncept ekonomskih odnosov v SOZD Slovenijales ter enoten delitveni sistem, ki bo usklajen s političnimi smernicami in ustavnimi določili.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Da bi bilo delo odborov samoupravne delavske kontrole učinkovito in usklajeno v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, so družbenopolitične organizacije BRESTA predčasno imenovale posebno komisijo z nalogo, da pomore odborom izdelati poslovnik za njihovo delo. Komisija je prvi osnutek poslovnika pripravila pred nekaj dnevi, da bodo sedaj o njem najprej razpravljali odbori, nato pa ga bodo kot predlog posredovali v javno razpravo.
PRED ZAČETKOM NOVE IZOBRAŽEVALNE SEZONE
Na tehniški šoli bomo z novim šolskim letom imeli prvi in drugi letnik. V prvega se je vpisalo 29 učencev, od katerih je polovica prav dobrih. Skoraj polovica pa je tudi deklet, kar je iz pedagoško-vzgojnega vidika mnogo bolje kot pa po spolu ločene populacije.
V	drugem letniku pa bo 23 učencev, če bodo v teh dneh vsi uspešno opravili popravne izpite.
Razen nekaterih manjših sprememb bodo poučevali že dosedanji predavatelji.
Letos se zaposluje 19 srednješolcev — naših štipendistov, od katerih je 15 lesnih tehnikov. Pričakujemo pa, da se bo zaposlilo do spomladi še 10 visokošolcev. To so zvečine lesarji, ekonomisti in arhitekti, torej kader, ki ga temeljne organizacije združenega dela najbolj potrebujejo. Zanje bo treba natančneje predvideti delovna mesta, za nekatere pa tudi stanovanja.
V	novem šolskem letu bomo štipendirali 65 srednješolcev, 5 višje-šolcev in 35 visokošolcev.
ZELŠK1 KONCERTI LETOS
Že drugič so se zvrstili od 12. julija do 2. avgusta 1974 v naši lepi in umetniško bogati zelški cerkvici koncerti, ki sta jih organizirali Kulturna skupnost Cerknica in Komorna scena iz Ljubljane. Vendar moramo pripomniti, da je lani tekel program lepše in bolje organizirano. Organizacijsko delo je precej šepalo: plakati so bili v Cerknici nekaj dni pred prvim koncertom, ki je bil 12. julija. Lani je bilo precej obiskovalcev z Rakeka in iz Postojne, pa tudi iz Ljubljane; letos tega skoraj ni bilo, razen pri zadnjem koncertu 2. avgusta.
Organizacija za obisk koncertov bi morala biti bolj smotrna. Vstopnice bi morali ponuditi predvsem ljudem, ki se za glasbo zanimajo, pa tudi vsem drugim, zlasti mladim ljudem v delovnih kolektivih; zakaj se ne bi pripeljali na zanimive koncerte Brestovi ljudje, ali naj bi ne bili obiskovalci delavci iz loške Kovinoplastike?
PRED LETOŠNJO LESARIJADO
Športni park Kodeljevo bo 13. in 14. septembra prizorišče tovariških bojev športnikov in športnic številnih kolektivov lesne industrije Slovenije. Moški bodo nastopili v šestih, ženske pa v štirih panogah. Devet podjetij, med njimi tudi BREST, bo nastopilo z vsemi desetimi ekipami, to pa tudi pomeni, da je končnega zmagovalca iskati prav med njimi.
Organizatorju lesarijade '74 se je prijavilo 45 podjetij z 240 ekipami in 1600 tekmovalci. Financiranje iger je tokrat enotno v obliki startnine, in sicer 150 dinarjev na tekmovalca.
FiBmi v septembru
1. 9. ob 20. uri in 2. 9. ob 16. uri — francoska komedija NORČKI S STADIONA.
1.	9. ob-17. uri in 3. 9. ob 20. uri — angleška kriminalka NAJVEČ-
JI BANČNI ROP.
2.	9. ob 20. uri — ameriški akcijski film BELI PES.
6. 9. ob 20. uri — ameriška komedija SUPER FANT.
8.	9. ob 20. uri in 9. 9. ob 16. uri — francoska komedija POLICAJ
IN POLICAJKE.
9.	9. ob 20. uri in 10. 9. ob 20. uri — francoski akcijski film
ŽIVI OGENJ.
13. 9. ob 20. uri — italijanski erotični film NATHALIE.
15.	9. ob 17. in 20. uri — francoski pustolovski film ZMEDA NA
KARIBIH.
16.	9. ob 16. in 20. uri — ameriški glasbeni film MOJE PESMI,
MOJE SANJE (ponovni odkup znane uspešnice).
17.	9. ob 20. uri — danska erotična komedija MORNARJI V PO-
STELJI.
20. 9. ob 17. in 20. uri — indonezijski akcijski film PLAMEN MAŠČEVANJA.
22.	9. ob 20. uri in 23. 9. ob 16. uri — ameriška komedija NORI
ZAPORNIK.
23.	9. ob 20. uri in 24. 9. ob 20. uri — ameriška srhljivka SAMI
V NOČI.
27.	9. ob 20. uri — italijanska drama DEKLE IZ TRSTA.
28.	9. ob 20. uri in 1. 10. ob 20. uri — ameriška grozljivka
ABSURD.
29.	9. ob 20. uri in 30. 9. ob 16. uri — nemški vvestern VELIKA
KAČA.
30.	9. ob 20." uri — kanadska srhljivka VSE NAJBOLJŠE ZA MOJ
ROJSTNI DAN.
Bloke so spet slavile
TRADICIONALNO KMEČKO SREČANJE NA BLOKAH
Nova vas na Bloški planoti je v nedeljo 19. avgusta že sedmič pričakala udeležence srečanja kmetov in delavcev Mercatorja — kmetijske zadruge Cerknica. Tudi letos je na srečanje prišlo veliko tekmovalcev in gledalcev, ki so prišli bodrit tekmovalce ali pa samo na ogled oziroma zabavo. Srečanja so se uradno udeležili tudi zamejski Slovenci iz Doline pri Trstu, kar je še en dokaz, da prireditev presega občinske in republiške meje.
Tudi letos se je pričelo s sprevodom kmečkih konj, vozov, traktorjev in tekmovalcev iz šestih zadružnih enot. Sprevod je bil pisan in zanimiv. Morda je manjkalo nekoliko več domače kmečke izvirnosti, ki bi prikazala (kar se prikazati da) domače navade, ki so že ali še bodo zašle v pozabo. Kljub temu pa je treba poudariti, da je bila v sprevodu celo 300 let stara kočija, ki jo je ponosno vozil bloški Polde.
Na uradnem delu srečanja je najprej spregovoril direktor kmetijske zadruge Cerknica Slavko Tornič, zatem pa je bila podelitev plaket in pokalov. Rejci plemenskih telic so dobili zlate plakete, ki so bile podeljene na letošnjem spomladanskem novosadskem sejmu. Dobili so jih Tomaž Kvaternik iz Šmarate, Stane Palčič iz Markovca, Franc Benčina iz Nadleska in Rajko Modic iz Ivanj ega sela. Uradno je bil predan tudi srebrni pokal, ki ga je kmetijska zadruga Cerknica prejela na spomladanskem novosadskem sejmu kot priznanje za rejo odlične plemenske živine.
Pisno priznanje je bilo podeljeno Alojzu Škrabcu iz Velikih Blok za dolgoletno in požrtvovalno delo v kmetijski zadrugi Cerknica.
Srečanje se je prevesilo v tekmovalni del. Za uvod so se pomerili v košnji in grabljenju. Najhitrejši so bili kosci s »hribovskega« področja, kar je verjetno odraz dejstva, da je na teh področjih kosa še vedno zelo uporabna stvar. Zmagala je ZE Nova vas pred ZE Cajnarje-Žilce in ZE Cerknica.
Nad nepregledno množico gledalcev so se že zbirali »temni oblaki« in pokošeno travo je bilo potrebno hitro spraviti v kopice. Tudi tu so bile »hribovke« na j hitrejše; zmagala je ZE Cajnarje-Žilce, sledili pa sta ZE Cerknica in Unec.
Po naporni košnji in grabljenju so požrtvovalne članice aktiva kmečkih žena pripravile štruklje, namočene v vinsko omako. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam je ta hrana dobro teknila, na kar je prav gotovo vplivala pravilno izbrana »omaka«. Za množico gledalcev pa je bila to še ena priložnost spoznati stari, že skoraj pozabljeni običaj — malico koscev in grabljic na travniku.
Sestavni del kmečkih opravil je tudi delo v gozdu. Na srečanju so bili prikazani presek, razrez in podiranje. Tekmovale so samo
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
tri ekipe, kar je morda odraz dejstva, da je delo težko in ni primerno za vsakogar. Najbolj so se izkazali tekmovalci iz ZE Cerknica, sledili pa sta ZE Unec in Nova vas.
V	spretnostni vožnji s traktorjem in samonakladalno prikolico so tekmovali sami mladi kmečki fantje. Pa maj kdo reče, da kmetijstvo ni stvar mladih! Najbolj spreten je bil Emil Zabukovec iz ZE Nova vas, drugi je bil Janez Benčan iz ZE Cerknica in tretji Samo Baraga iz ZE Cajnarje-Žilce.
Tekmovalni del se je prevesil v drugo polovico. Potrebno je bilo pokazati še moč pri vlečenju vrvi. Zmagali so domačini (ZE Nova vas) kot že vrsto let nazaj, sledili pa so tekmovalci ZE Loška dolina in Cerknica.
Na vrsti je bilo še tekmovanje konj. Pomen konjereje postaja zaradi energetske krize vedno večji. Letos se je tekmovanja udeležilo rekordno število konj. Seveda je k temu pripomogla spodbudna startnina, ki je prinesla vsakemu tekmovalcu 50 kilogramov koruze, da o pokalih in diplomah sploh ne govorimo.
Konji so bili razdeljeni v dve skupini, na kmečke delovne konje in športne konje. »Dirke« kmečkih delovnih konj se je udeležilo 11 konj. Zmagal pa je konj Andreja Drobniča iz Nove vasi; sledila sta mu konja Jožeta Gornika iz Nove vasi in Braneta Hribarja iz Grahovega. V skupini športnih konj je zmagal konj Janeza Ruparja iz Rut.
V	tekmovanju kmečkih opravil so nastopili tekmovalci iz šestih zadružnih enot (ZE Begunje ni
Sprejem
V avgustu je bil organiziran sprejem za strelce strelske družine BREST, na katerem so bili predstavniki organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, glavni direktor, vodstvo kluba ter strelci in strelke vseh kategorij. Organiziran je bil na osnovi dosežkov v zadnjih letih na regijskih, republiških in državnih tekmovanjih.
Uvodne besede je prispeval glavni direktor Anton Kraševec. Zahvalil se je vsem tekmovalcem in vodstvu za velik napredek, pionirkam za 3. mesto na državnem prvenstvu in še posebej Saši ISTENIČ — novi državni prvakinji in rekorderki. Poudaril je, da se s tem krepita tudi splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, posebno še, ker se pri tem vzgajajo že mladi ljudje, ki so skozi vse življenje lahko aktivni tekmovalci in branilci domovine. Do sedaj smo strelcem posvečali premalo pozornosti, kljub temu da so bili vedno delavni.
Predsednik strelske družine je prisotne seznami z zgodovino in dosedanjim delom družine, s težavami in uspehi ter prihodnjimi načrti.
Največ težav je s puškami iz uvoza, za katere društvo nima deviznih sredstev niti sredstev za plačilo carinskih dajatev, čeprav ga nujno potrebujejo za uvrstitve v sam vrh strelskega športa.
nastopila). V skupnem seštevk1' je zmagala ZE Nova vas (le-ta j? že prejela prehodni pokal v tral no last in je na poti do drugega] s 24 točkami, tesno je sledila ZB Cerknica s 23 točkami, tretja je bila ZE Cajnarje-Žilce z 18 točka mi; sledile so ZE Unec, Grahovo in Loška dolina.
Ekipe, uvrščene na prva _ tri mesta, so dobile diplome, ekip? ki je zmagala v skupnem seštet' ku, pa je dobila tudi prehodni p0, kal, ki ga bo čez tri leta lahk° osvojila v trajno last (če bo tek movala tako uspešno, kot je R tos).
Ni prireditve, na kateri ne B> bilo poskrbljeno za jedačo, prev vsem pa za pijačo. Posebej je p? trebno pohvaliti zagnanost član? aktiva kmečkih žena kmetij sk? zadruge Cerknica, ki so priprav1' le veliko raznovrstnega peciv3' Kljub nekoliko višjim cenam s° šle domače dobrote odlično v pN met.
V tekmovalnem delu neporak ljene moči so se navsezadnje lZ' trošile na plesišču. Za prijeto0 zabavo je poskrbel znani ansaO1' bel »Slovenija«.
Kljub nekoliko zaostrenim spodarskim razmeram lahko trd1' mo, da je srečanje organizacijs»° in po številu sodelujočih uspel0’ Resnično postaja srečanje že tr3: dicionalno, saj se bliža okrov številki deset. Zato je tudi irm res kmetijske zadruge Cerkni?0, ki je glavni organizator srečah)0' da takšno prireditev organ izm tudi v prihodnjih letih. Verjet?0 pa bo potrebno srečanje preobk či v drugačno obleko, da bo P0] stalo še bolj » zanimivo tudi
domače« in še o°! za širši krog ljn3' R. Klanc31'
za strelce
Dosedanja dotacija TKS l\ nabavo materiala (tarč, diabCj MK nabojev in strelske oprem? je smešno nizka (10.000 din), s°j ne zadošča niti za tarče. Da ? lahko kupimo MK naboje, grenk vsako leto pogozdovat, da zasiti mo od 70.000 do 80.000 din in sP°° med redkimi društvi v občini, j?, si večji del za materialne izdela zaslužimo sami.
Težave so tudi s prevozi, s°; sodelujemo na 37 regijskih in r.v publiških tekmovanjih po razno krajih Slovenije.
Večino težav rešimo kar sad1' Največja želja pa je, da bi Br?5 pomagal pri uvozu orožja in P* j vozih, o čemer so tudi prisoj predstavniki delovne organizacO izrazili ugodna mnenja.	j.
Glavni načrt pa je začet?,, gradnje malokalibrskega sffC, šča v cerkniški občini. Ob tem p treba najti skupni interes kln®, oddelka za SLO in DS, zveze N s kih organizacij Notranj5?,. TKS, družbenopolitičnih .0l*:i nizacij in delovnih organiza ; v občini, da bi s skupnimi m mi zgradili skromen, a zelo P treben objekt.
Po končanem pogovoru so.? j, strelci obdarjeni z lepimi knji?1 e mi naeradami za tekmoval
mi nagradami za „_______
uspehe in prizadevno delo.
Mab^
Ureja uredniški odbor: Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIC, Jože KLANČAR, Srečo KNAP, Božo LEVEC, Drago MAZIJ, Danica MODIC, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA, Marjan ŠIRAJ in Franc TRUDEN Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednica odbora:	Vanda
ŠEGA.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
MARATONSKI KONCERT V CERKNICI
V soboto, 15. septembra bo od 11. ure dalje pred osnovno š°° v Cerknici pravi pravcati maratonski koncert znanih in manj z°3£ nih ansamblov, kantavtorjev in akustičnih skupin, če bo vre10 slabo, bo prireditev v športni dvorani.	^
Pričakujejo blizu 20 ansamblov. Med drugimi so najavljeni 1Ll.^ GU-GU, Lublanski psi, Sunčev put (Zenica), Plagiat, Romana ^ dvanajsto nadstropje. Črne gradnje, Čudežna polja, vrsta doinac ansamblov, pa še Rendez vous, Pankrti, Marko Brecelj in naprej. Prireditev bo posnel tudi ljubljanski radio in jo uvfS v svoj program.
Vsaj za mlade bo to soboto kar dobro poskrbljeno!