Ljubljana, sobota, 20. novembra 1948
PrfStfiiiu plačana v gotovini.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. i TELEFON 55-23 DO 55-24
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto M.. Štev. 277. — Posamezna številka 2 din
IN SE BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 3842 38-33
POSTNI ČEKOVNI KaCUN LJUBLJANA ST 4A4M1-1
OGLASI PO CENIKU
HESECNA NAROČNINA 45 DIN
GLASILO OSVOBODIL NE
FRONTE
L O
NIJE
Prve brigade Osvobodilne fronte -nov vir mobilizacije delovne sile
»Za zagotovitev izpolnitve plana povečati število kvalificiranih delavcev od 350.000 leta 1946 na 750.000 leta 1951« je naloga, ki jo postavlja pred nas zakon o petletnem planu FLRJ. Ta porast kvalificiranih delavcev zahteva vzporedno seveda tudii porast števila polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Zato se je vprašanju delovne sile že od vsega začetka izvajanja plana posvečala kar največja pažnja. To vprašanje pa je zdaj, ob zaključku odločilnega drugega leta naše petletke, še prav posebno važno.
Vzrokov zato je več. Zaostalost tehnike, ki jo šele postopoma odpravljamo, zahteva mnogo več delovnih rok v proizvodnji, kot jih bomo potrebovali pri razvitih in številnih tehničnih sredstvih. Neenakomeren razvoj posameznih panog gospodarstva, ki smo ga podedovali, terja posebno velik vzpon v letošnjem letu in zato znatno koncentracijo delovne sile. Osnovne gradnje pa zahtevajo že po svoji naravi mnogo več delovne sile kakor pa industrija sama. To so sicer dejstva, ki so bila pri postavljanju plana predvidena, ki pa zahteva:o kljub temu pri mobilizaciji delo\' sile v prvih letih
Eetletke več a rov kakor pa jih odo zahtevala v naslednjih letih. Poleg tega pa smo bili letos postavljen; še pred »okolnosti, ki nikakor ne spadajo v plan in o katerih hi do nedavno nikdo ne upal trditi, da jih je treba upoštevati v vedi socialističnega planiranja« (Kidrič). Tej, v glavnem moralni škodi moramo pridružiti že nepravočasno dobavljanje surovin in vrsto drugih težkoč, pa bomo razumeli; zakaj so v marsikateri tovarni danes delovni kolektivi kljub herojskim naporom, kj jih vlagajo v borbo za izpolnitev svojih planov, pred resnim vprašanjem ali bodo uspeli z razpoložljivimi delovnimi silami vsaj pravočasno. če že ne predčasno izpolniti plan.
»Plan pa mora biti ne samo izpolnjen, temveč tudi prekoračen,« je trdna volja vseh naših delovnih kolektivov. To Da ni samo moralna dolžnost prizadetih delovnih kolektivov temveč nas vseh. To smo dolžni storiti pred Partijo in vsem narodom Naša zagotovila, da bomo z delom dokazali neupravičenost vseh klevet na našo državno in partijsko vodstvo, morajo biti realizirana v prekoračenju letošnjega plana. Besede se morajo vskladiti z dejanji, tako nas uči naša Partija. Zato moramo storiti vse, da mobiliziramo novo delovno silo, ki bo prišla na p.omoč tistim delovnim kolektivom, ki so biti med letom ovirani pri izpolnjevanju svojega plana. Toda kie jo dobiti? Tovariš Marinko je na II kongresu KPS poudaril v svojem referatu, da se je »celotno število zaposlenih v Sloveniji povečalo za 60—70.000, s čimer je bila brezposelnost v Sloveniji likvidirana za vselej«. Mi gradimo socializem, zato r.e razpolagamo z rezervnimi armadami •brezposelnih.
Vprašanje rešujemo drugače. OF, ki povezuje pod vodstvom Komunistične partije vse delovne množice. ni mogla ostati brezbrižna do tega vprašanja. Saj je prav ona eden najpomembnejših faktorjev pri graditvi socializma pri nas. Z akti-vizacijo deset in deset tisočev svojih čianov za prostovoljno delo, s katerim je gradila na stotine zadružnih domov, stanov, zgradb, cest, kanalov itd., je ogromno doprinesla h graditvi naše dežele, h gradnji socializma. Poleg tega pa je nudila tudi neposredno pomoč pri izpolnjevanju plana Spomnimo Se samo j na uspešna gozdarska tedna in vr-' sto drugih akcij. Vendar pa je bila ta neposredna pomoč planom bolj trenutnega, kampanjskega značaja. Danes pa se postavlja pred Fronto vprašanje drugače. In kakor je znala Osvobodilna fronta na iniciativo Komunistične partije vedno najti primernih oblik in možnosti v mobi- ; lizaciji najširših množic za izpol- | nitev še tako težkih nalog, tako je ; našla na pobudo Komunistične par- 1 tije tudii v tem primeru naipriklad-nejšo rešitev. Potrebno delovno silo bodo našle frontne organizacije predvsem na podeželju, kjer so kmetje v zimskih mesecih mnogo mani zaposleni nego v poletju. Če pri Um še upoštevamo materialne potrebe malih kmetov m kočarjev ter interes delovnega kmeta za našo plansko graditev, bomo doumeli hvaležnost naloge, ki jo je postavil zadnii plenum Osvobodilne fronte pred svoje frontne organizacije s iormiranjem posebnih frontnih bri-
fad, v katere bodo vstopali zlasti elovni lonetje v zimskih mesecih. S formiranjem posebnih frontnih brigad zasleduje Osvobodilna fronta predvsem trojno nalogo: prvič ekonomsko, ker bo s temi brigadami pospeševala izpolnitev planov, dru-
fič politično, ker bo s političnim elom v brigadi in z zaposlitvijo kmetov v produkciji lahko uspešno vplivala na dvig njihove politične zavesti in pospešila prevzgojo njihove miselnosti. S fern pa bo v znatni meri afrcfiš tudi frontne organi-
zacije. okrepila zvezo med delavci in kmeti, med mestom in deželo, in tretjič socialno, ker si mali kmet z zaslužkom preko zime lahko znatno izboljša svoj socialni položaj. Zato je formiranje posebnih frontnih brigad za frontne organizacije brez dvoma politično zelo pomembna, a tudi močno hvaležna naloga. To dokazujejo tudi že prvi uspehi, katere so kljub organizacijskim pomanjkljivostim, ob vsebinsko slabi agitaciji in brez posebnega truda že dosegle frontne ’ organizacije posameznih okrajev, kakor smo že poročali.
Primer formiranja posebne brigade Osvobodilne fronte v mestu
Kot primer pomoči pri formiranju posebne brigade v mestu pa služi primer rajonskega odbora OF Moste v Ljubljani, lä se je tudi odločil formirati posebno frontno brigado, četudi je imel na videz le malo pogojev zato. V tem rajonu je vrsta tovarn, kj mu daje pečat industrijskega okraja in more biti še toliko manj govora o kaki nezaposlenosti. Ob robu rajona je sicer nekaj kmetov, ki pa vprašanja delovne sile v številnih tovarnah, čeprav bi akcija dobro uspela, ne bi mogli bistveno izpremeniti. Kljub temu pa niso obupali
Na dobro pripravljenih množičnih sestankih so predavatelji orisali ljudem med drugim tudi položaj v izpolnjevanju plana in napore delovnih kolektivov, ki se trudijo kljub vsem težavam plan čim hitreje izpolniti. Tako so predočili članom Fronte nujnost, da frontne organizacije organizirajo posebne frontne brigade v pomoč tem tovarniškim kolektivom. Posamezni diskutanti so referate še podkrepili. Na mnogih terenih so se oglašali v diskusiji delavci in sindikalni funkcionarji iz posameznih tovar, ki so navzočim pripovedovali s preprostimi besedami, a toliko bolj prepričljivo o delu v tovarni in s tem razbili pomisleke tistim, ki so bili v negotovosti. kakšno delo bo to, ali bo zunaj na hladnem, ali je nevarno itd. Po vsestranski razjasnitvi so se pričeli posamezniki javljati v brigado že kar na sestanku samem. Ta se je javil za 4 ure dnevno popoldne, drugi prav toliko za dopoldne, tretji izmenoma za dopoldne in popoldne, kakor mu dopušča čas, nekateri pa za ves dan. Bili so celo primeri, da so se javili za brezplačno delo v tovarni.
Člani Osvobodilne fronte so dobro razumeli, da je pomoč tovarnam, ki so v njihovem rajonu, nujno potrebna. To najbolj dokazujejo same prijave za brigado. Saj so ugotovili. da se je samo na osmih terenih, od koder so prejeli takoj podatke, prijavilo 72 ljudi, na osnovi naknadnih prijav še iz štirih terenov pa je bilo že prvi dan skupno 95 prijav. Vse to dokazuje visoko politično zavest ljudskih množic, na katere more Osvobodilna fronta vedno računati, če se le aktirv potrudi naloge vsestransko dobro pojasniti. Pri agitaciji za vstop v posebne frontne brigade pa rajonski odbor OF vzporedno živahno agitira za prostovoljno delo. Saj bi s formiranjem posebne frontne brigade na račun upadca udeležbe na prostovoljnem delu šli krepak korak nazaj ne pa naprej ter bi graditvi socializma prej škoditi kakor pa koristili.
Zbor brigade je pokazal, da so na vseh terenih pravilno tolmačili nalogo brigade in potrebo po njenem formiranju. Sestanek je pokazal visoko politično zavest brigadirjev. Skoraj nikjer po terenu ni bilo posebno poudarjano, da je to delo plačano, niti se ni mobihzacija opravljala na osnovi obljub, temveč na osnovi prikazovanja stanja in potreb. Zato tudi na zboru ni bila osnova razgovora materialna plat, temveč so razpravljati o postavitvi štaba in notranje organizacije brigade.
Tako je rajonski odbor Osvobodilne fronte z vsebinsko dobro pripravljeno akcijo ter hitrim ukrepa-n em dokazal, da je možno s pravilnimi organizacijskimi prijemi in upoštevanjem vseh okolnosti najti delovno silo tudi tam, kjer bi jo oportunisti kategorično odkloniti iskati Seveda s tem delo ni končano. Rajonski odbor Osvobodilne fronte bo moral nuditi neposredno pomoč tistim terenom, ki so v akciji zaostali, po vseh terenih pa bo moral stvar dalje popularizirati in iskati vedno novih ljudi za vstop v brigade. To pa bo v mnogem odvisno od dnevne skrbi za štabe in brigadirje, ki so že v tovarnah na delu. Kajti ti bodo s svojimi 'tisi glavni agitatorji. Vsi dosedanji uspebi pa dokazujejo, da bo akcija formiranja posebnih frontnih brigad lahko močno razgibala še toliko bolj naše podeželje, kjer so dane za formiranje teh brigad še mnogo ugodnejše okoliščine.
Kako pravilno so brigadir ji _ razumeli svojo nalogo, kaže že dejstvo, da je stopilo na delo v tovarno »Sa-
Zadružni sektor v dravograjskem okraju je doslej izpolnil 78 odstotkov plana gozdarske proizvodnje
V Dravogradu je bila okrajna konferenca vodij lesnih odsekov kmetij» skih zadrug in zastopnikov upravnih odborov- Na tem delovnem sestanku so analizirali uspehe posameznih zadrug v izpolnjevanju plana sečnje in predelave lesa-
Statistična slika, dobljena po zbir» nih podatkih, kaže. da je doslej v zadružnem sektorju izpolnjenega 78% plana. Verjetno bi te številke narasle še za kakih 10 do 15%. če bi vodje lesnih odsekov pošiljali stvamejša poročila. Po soTtimentih je plan izpolnjen naslednje: hlodovina 83%, tesan les 74%, jamski les 86%. celulozni les 77%. drva pa 44%- V proiz» vodnii pilotov, dobavi gradbenega lesa in železniških pragov ter bukove hlodovine le bil plan dosežen-
Pri hlodovini so se najbolj izkazale zadruge Dolič 144%. Dovže 131%, Libeliče 102%. medtem ko so med najslabšimi Trbonje. ki so dosegle le 8%'. — Pri izdelavi iamskega lesa prednjačijo kmetijska zadruga Dra» vograd 126%. Stari trg 149%, Črna. 226% in Št-Janž 123% Izdelavo tesanega lesa so presegle zadruge Kotlje 145%. Libeliče 122%. St. Janž 118%. Dolič 103% in Vuzenica 101%. Plan je dosegla tudi Muta z območ* iem Sv- Primož. Dobava celuloznega lesa ie bila dosežena v Prevaljah 127 %. Vuhredu 114 %, Vuzenici 122 %. Doliču 100%. Tolstem vrhu 138% in Sv. Primožu 123%.
Ker ie všteta v ta plan tudi mani» rmlacija in trgovanie bivših lesnih trgovcev, hi mogel biti dejansko plan nekoliko više dosežen, če bi biti ti nh nrevedbi v zadružni sektor pra-
vilno sporočili svoje dobave- V plan tudi ni zajeta znatna količina lesa. katerega je odkupila državna odkupna mreža-
V	gozdovih je še okrog 20.000 ku_ bikov posekane hlodovine ter 5000 kubikov jamskega lesa. Kljub temu pa je grozila med letom mnogim žagam nevarnost, da bodo obstale, ker niso imele hlodovine- Znatno je padlo šte» vilo gozdnih delavcev v zadružnem sektorju- Mnogi so zaradi boljše in rednejše oskrbe odšli raje na delo h gozdnim gospodarstvom in drugam. S tem večjim odobravanjem je bilo sprejeto sporočilo, da bo poslej oskrbovano delavstvo v zadružnem sektorju prav tako kakor v gozdnem in da bodo dobivali iz skupnega magazina v Slovenjem Gradcu vse življenj» ske potrebščine-
Na sestanku so razpravljali o izboljšanju oskrbe in dvigu življenjskega standarda zaposlenih gozdnih delavcev. Mnogi vozniki nimajo kie kupiti čevljev na bone- Potrebno bo nabaviti večjo količino odej za konje. ki so stalno vpreženi. Vse leto ie bilo tudi pereče vprašanje krme za vprežno živino-
Kljub mnogim težavam je treba ugotoviti da so izpolnili plan več!.» noma vsi mali in srednji kmetje, medtem ko so veliki — razen nekai izjemnih primerov — ignorirali pozive za sečnjo in kljub večkratnim opominom niso izpolniti svoje obveznosti-
V	prevoz za izpolnitev plana je vključenih komaj okrog 700 voznikov. medtem ko jih je v okraju okrog ,000- V teh dneh bo mobilizacija vse
Kontrafiiranje industrijskih rastlin je treba pospešiti
Rok za kontrahiranje industrijskih rastlin pridelka 1949. je že potekel, vendar kontrahiranje do določenega roka ni bilo uspešno zaključeno. Kon-trahiranje je bilo poverjeno okrajnim zvezam kmetijskih zadrug oziroma kmetijskim zadrugam. To je bila ena izmed njihovi važnih delovnih nalog.
Okrajne zveze kmetijskih zadrug m kmetijske zadruge pa so kontrahiranje industrijskih rastlin podcenjevale, kar je razvidno iz tega, da so dobile nalogo kontrahiranja ozimnega lanu in oljne repice že septembra, pa je kljub temu do danes niso v celoti izpolnile. Očiten dokaz nedelavnosti kmetijskih zadrug na tem področju se kaže v tem, da je posejanega ozimnega lanu 438 ha, koutrahiranega. s pridelovalci pa le 41 ha. Te številke jasno povedo, da so okrajne zveze kmetijskih zadrug in kmetijske zadruge v grosupeljskem, trebanjskem, novomeškem in krškem okraju, kjer predvsem sejejo ozimni lan, pri tem delu popolnoma odpovedale. Kmetje so lan posejali, aa pridelek oddajo. Posejane površine bi nedvomno kon-trahirali, če bi kdo prišel za to k njim. Podobno je na splošno tudi s konitrahiranjem oljne repice. Če bi industrijske rastline kontrahirali vzporedno, kakor so tekla druga dela, ki jih je bilo medtem mnogo, bi morati kontrahiranje že končati. Tak primer nenačrtnega dela je bilo opaziti pri okrajni zvezi kmetijskih zadrug v Krškem, ki je imela v določenem času na terenu ves svoj odkupni aparat le za odkup sena, čeprav bi odkupoval« lahko hkrati kontrahirali tudi industrijske rastline, pa jim tega kljub določenemu roku niso naročiti.
Pogosto je vzrok zakasnitve kontrahiranja industrijskih rastlin nesodelovanje okrajnih ljudskih odborov z okrajnimi zvezami kmetijskih zadrug pri razdelitvi okrajnega plana na krajevne ljudske odbore. Prav tako ne sodelujejo nekateri krajevni ljudski odbori s kmetijskimi zadrugami
pri razdelitvi piana na posamezna kmečka gospodarstva. Tisti krajevni ljudski odbori, ki so dobiti plansko zadolžitev od svojega okraja zgodaj in so jo takoj razdeliti na posamezna kmečka gospodarstva, bode svojo nalogo lahko hitreje izpolnili kakor drugi.
Plan setve oljaric se bo v Sloveniji znatno povečal. Zato je treba kmetom, ki pridelujejo oljne rastline, pojas-' njevati pomen setve teh kultur za našo industrijo in široko potrošnjo, obenem pa jim pokazati prednosti in koristi, ki jih im^jo od tega sami. Pogoji za setev industrijskih rastlin so ugodni. Kmetje so vedno pokazali dovolj razumevanja za planske naloge, če se jim je stvar pravilno tolmačila. To pomeni, da je treba agitacijo zboljšati in bolje organizirati delo samo, če hočemo, da bo uspeh kontrahiranja industrijskih rastlin zagotovljen.
Da bomo imeli dovolj oljaric, moramo uvesti setev oljnih rastlin tudi v tistih krajih, kjer jih doslej niso sejali, če so zanje dani pogoji. Tak primer se je n. pr. pokazal v kočevskem okraju, kjer doslej buč niso sejali ali pa samo v majh/nih količinah, čeprav buče v tem okraju uspevajo-Podobno je tudi v drugih okrajih in marsikje bi uspevala ta ali druga industrijska rastlina, ki se danes tam še ne prideluje. V vseh takih primerih je treba setev industrijskih rastlin popularizirati. Za to so zadolženi okrajni in ljudski odbori ter kmetijske zadruge. Le tako se bo plan kontrahiranja industrijskih rastlin v celoti izvršil. Če se bodo okrajni in krajevni ljudski odbori ter kmetijske zadruge resno lotili kontrahiranja industrijskih rastlin, bo lahko v kratkem času izpolnjeno. To je naloga, za katero se je treba zavzeti, ker je izpolnitev plana kontrahiranja industrijskih rastlin velikega pomena za naše gospodarstvo in za preskrbo prebivalstva z oljem.
turnus« 29 tovarišev in tovarišic že pred zborom brigade, čeprav je bil sklican že tretji dan po prvih prijavah. Nekateri so že stari znanci tovarne in so šli takoj k strojem. En oddelek pa so kar v celoti prevzeli brigadirji. S prihodom brigadirjev OF se je elan v tovarni še povečal. Že prvi dan so dosegli lepe uspehe. V tovarni bi potrebovati najmanj še 40 ljudi. Uprava tovarne »Saturnus« se je pokazala dovolj gibčna pri zaposlitvi teh ljudi. Razmeščeni so bili tja, kjer lahko največ nudijo, če je bilo mesto prej zasedeno, so tovariša, ki je sposoben prevzeti drugo delo, od tam odtegniti in ga zaposlili koristneje. Pravilen postopek uprave s člani brigade dokazuje tudi dejstvo, da so se že po dveh dnevih dela v tovarni trije delavci priglasiti, da ostanejo stalno v tovarni.
Tako pravilno stališče je na prejšnjem sestanku zavzel tudi zastopnik tovarne kleja. Na zbor brigade pa je iz te tovarne prišel drug tovariš, ki je pričel brigadirje opozarjati na umazano, smrdljivo in težavno delo ter da naj zato dobro premislijo, preden se odločijo. Pred očmi je imel mesta v tovarni, lsi so trenutno izpraznjena. Ni pa pomislil na to.
kdo so ljudje, ki jih ima pred seboj, niti kakšne so njihove sposobnosti, še manj pa nato, da lahko s pre-grupacijo delovnih sil v tovarni najde za vse primerno zaposlitev. Tudi v tovarni pletenin niso pokazati razumevanja za akcijo Osvobodilne fronte. Zastopnik tovarne je bil dvakrat povabljen na sestanek, znano jim je bilo zakaj gre, pa niso »imeti časa« nikogar poslati. Ko so šle tovarišice iz brigade tja, da se pomenijo za primerno delo in dogovore za čas, ki bi jim bil najbolj primeren, so jih v tovarni odrediti v barvarnico, kjer je delo najbolj umazano, smrdljivo in nezdravo, ki ga spričo starosti in lastnega zdravstvenega stanja seveda niso mogle sprejeti. Tako so odšle drugam. Upravi se pač ni zdelo vredno v tovarni izvesti nobene spremembe na delovnih mestih, da bi našla za te tovarišice primerno delo in izpopolnila kljub temu vsa trenutno izpraznjena mesta. Taki odnosi vsekakor niso v skladu z razumevanjem, ki so ga pokazali prijavljen« v brigade, ki so se odločili pomagati po svojih močeh tovarniškim kolektivom, da skupno 6im-prej izpolnijo letošnje planske naloge.
vprege, saj je izvoz lesa iz .gozdov nad vse važen zaradi izpolnitve plana.
Pri izpolnjevanju plana razreza hlodovine za 1. 1948 je razvidno, da je bil razrez prav slab in pogosto ni ustrezal eksportnim zahtevam- V pr» vem polletju je bilo komaj 8% vsega rezanega lesa sposobnega za izvoz-' Odslej bodo veneoijanke rezale samo morale, polnojarmeniki pa ostrorob-ne celjene deske. Tudi sortiranje lesa je važno. Doslej so to izvajale le zadruge Dolič, Podgorje, medtem ko ga drugod mečejo kar na kupe-Zaradi zaščite in pravilne izbire bodo ekipe taksatoriev v skladu z zahtevami po planskih sortimentih označevale in registrirale za posek določeno drevje-
Nujna so popravila gozdnih in kamionskih cest. v nekaterih predetih pa tudi ureditev žičnic, da bo uspeh v prihodnjem letu še boljši.
Lani smo izgubili precej časa z organizacijo kmečkih zadrug, tako da smo prvo četrtletje dosti zamudili- V okrajnem merilu ie plan za prihodnie leto znatno višji- Prihodnie leto bo treba dobaviti 162-000 kubikov lesa raznih sortimentov. Vse saboterje plana, ki so se letos hoteli poceni odkrižati planske obveznosti, pa bo freba poiskati in jih javno ožigosati-Zastopniki zadrug in vodje lesnih odsekov so obravnavali tudi podro» hen razrez plana na posamezne zadruge. ki se bodo morale v vsem svojem delu najtesneje povezati s krajevnimi ljudskimi odbori, ki bodo f”di izdajali odločbe gozdnim pocestnikom.
Železniška sekcija za zveze je izvršila letošnjo delovno nalogo
Delovni kolektiv železniške sekcije za zveze it varnostne naprave v Ljubljani je včeraj izpolnil svoj delovni plan ‘ drugega leta naše petletke, in sicer 8 dni pred rokom, ki si ga je sam postavil. Ta kolektiv je letos izvršil številna važna dela, montiral je popolno 50 delno avtomatsko telefonsko centralo v Kranju, izdelal in montiral avtomatske naprave za sporočanje točnega časa na glavni direkciji za eksploatacijo železnic v Ljubljani, obnovil je bločne signalnovarnostne naprave na postajah Pragersko, Hudajužina, Podbrdo ter na postajah od Repentabora do Kanala. Prav tako je montiral bločne in sig-nalno-varnostne naprave na postaji Strnišče. S predčasno izpolnitvijo delovnega plana je kolektiv železniške sekcije za zveze prispeval svoj delež v borbi za gospodarsko osamosvojitev in za zgraditev socializma v naši državi.
Tovarni Standard in Tekstilindus v Kranju sta izpolnili plan
Včeraj dopoldne je delovni kolektiv tovarne usnja »Standard« v Kranju izpolnil svoj letošnji proizvodni plan po količini, vrednosti in asortimentu. Podjetje je izpolnilo tudi plan znižanja polne lastne cene in plan dviganja strokovnih kadrov. •
Včeraj je izpolnila svoj proizvodni plan tudi tovarna bombažnih tkanin »Tekstilindus« v Kranju.
Kolektiv tovarne perila v Murski Soboti poziva na tekmovanje v oblačilni stroki
Da bi čim bolj zaostrili borbo za izpolnitev letnega plana v oblačilni stroki Slovenije in tako dokazali predanost naši Partiji, pozivamo vse sindikalne podružnice oblačilne stroke v Sloveniji na I. medsebojno tekmovanje v času od 20. novembra do 31. decembra 1948- v naslednjih točkah: Kateri kolektiv bo višje izpolni letni plan?
V	katerem kolektivu se bo izboljšala za več odstotkov kvalitea?
V	katerem kolektivu bo večje znižanje neopravičenih, opravičenih in bolezenskih izostankov, brez rednih letnih dopustov?
Kateri kolektiv bo dejansko znižal več polne lastne cene?
Kateri kolektiv bo bolje organiziral in izvedel kvalitetnejši študij materialov I. kongresa ESJ in II. kongresa KPS?
V	katerem kolektivu bo v času tek. movanja prišlo več prostovoljnih ur dela na posameznika?
Kateri kolektiv bo imel večjo vsoto zbranih prostovoljnih prispevkov za stavku joče francoske rudarje na enega zaposlenega?
Prvo poročilo je treba poslati do 10. decembra 1948. za rezultate tekmovanja v mesecu novembru, zaključno tekmovalno poročilo pa db
5.	januarja 1949. na republiški odbor sindikata del. in nam. tekstilne inti us trije Slovenije, ki jih bo ocenil.
Kolektiv tovarne perila Murska Sobota
Borba za izpolnitev finančnega plana naših podjetij
V časopisju dnevno spremljamo zmage, ki so jih dosegle posamezna podjetja s predčasno izpolnitvijo proizvodnega plana. Skupaj z delovnimi kolektivi naših tovarn, rudnikov in drugih proizvodnih podjetij se veselimo veličastnih uspehov. ki so jih dosegli na področju proizvodnje. Skupaj z njimi čutimo njihove napore in jekleno voljo za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Borba za izpolnitev proizvodnega plana je brez dvoma osnovna naloga vsakega delovnega kolektiva, To borbo pa spremlja druga nič manj važna naloga: izpolnitev finančnega plana. Borba za izvrševanje plana državnih dohodkov mora biti tesno povezana z borbo za izpolnitev proizvodnega plana. Če pa pogledamo naša gospodarska podjetja nekoliko tudi s te strani, lahko ugotovimo, da na področju financ naloge in obveze podjetij niso vedno 100 odstotno izpolnjene. Že ob zaključku preteklega leta smo zabeležili, da so nekatera podjetja proizvodni plan dosegla in celo presegla, niso pa izpolnila finančnega plana. Morebitne slične pojave moramo letos pravočasno preprečiti in pravočasno poskrbeti za izpolnitev finančnega plana.
S splošnim državnim proračunom za leto 19iS so predpisani in ugotovljeni zneski dohodkov, ki se mo-ranjo letos vplačati kot akumulacija iz gospodarstva. Predpisani so tudi roki in določen način vplačevanja teh dohodkov tako, da so vnaprej zagotovljena potrebna denarna sredstva za financiranje gospodarstva ter za vse druge državne potrebe in naloge. Ker zavzemajo dohodki iz gospodarstva 62.58 °/o vseh proračunskih dohodkov, je jasno, da imajo državna gospodarska podjetja največjo odgovornost za izpolnitev te naloge. Prav zaradi tega morajo predvsem gospodarnimi podjetja pravočasno in resno skrbeti za vplačevanje in izpolnjevanje svojih obveznosti. Skrbeti morajo za to, da bodo v rokih vplačevala davek na promet proizvodov ki je glavni vir naše splošne državne akumulacije, dobiček. amortizacijo, znižanje polne lastne cene itd. Pravočasnost vplačevanja je odločilnega pomena, Z nepravočasnim odvajanjem predpisanih zneskov v proračun kršijo podjetja na eni strani finančno disciplino, na drugi strani pa s tem ovirajo solidno izvajanje finančne politike. Nekatera podjetja mnogo greše zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti in pomanjkanja skrbi za izpolnitev finančnega plana.
Ni pa važno samo to, da se planirani zneski vplačujejo, temveč je še bolj važno, da se planirani zneski tudi uresničijo. Tako se često dogaja, da vplačujejo posamezna podjetja planirane zneske iz znižanja polne lastne cene ali planirane Zneske dobičkov, ne da bi se zanimala tudi za to. ali so vsi ti zneskt v resnici tudi doseženi. V takih primerih seveda ne more biti govora o solidnem izpolnjevanju finančnih obveznosti.
Posebno to pride do izraza pri vplačevanju plansko predvidenih zneskov iz znižanja polne lastne cene. Če podjetje v resnici ne doseže znižanja proizvodnih stroškov, transportnih in administrativnih stroškov, tedaj to pomeni, da je vplačevalo obroke znižanja polne lastne cene iz svojih obratnih sredstev. Taka praksa je v nasprotju s ciljem znižanja polne lastne cene in je škodljiva razvoju in obstoju podjetja
S tem, da se plačuje davek na promet proizvodov ob vnnvčevanfu faktur, je sicer doseženo redneiše plačevanje tega davka. Vendar pa je treba tu ;posebej poudariti važnost takojšnjega izstavljanja faktur, ker pomeni zavlačevanje izstavitve faktur hkrati zavlačevanje plačila davka na promet proizvodov.
Netočni in nepravočasni obračuni, ko povzročajo nepravočasno vplačevanje obveznosti pa so mnogokrat tudi posledica neurejenega računovodstva pri podjetjih. V takih primerih podjetja ne morejo meti točne evidence in dejanskega pregleda nad izpolnitvijo dohodkov.
Operativni upravni voditelji morajo posvetiti največ jo pozornost finančni ureditvi svojih podjetij. Posvetiti morajo čim več skrbi uspešni in zadostni kontroli v tem
a ledu. Predvsem naj to velja za Zo-lo gospodarstvo, kjer so te stvari najmanj urejene.
RepuNiški in drugi finančni organi bodo v prihodnjih dneh in tednih do konca letošjega leta izvršili v tem smislu preglede vseh podjetij na, področju Slovenije.
V borbi za izpolnitev obveznosti našega gospodarstva do proračuna moramo doseči popolno finančno disciplino v naših gospodarskih podjetjih. Doseči moramo 100 odstotno izpolnitev finančnih planov da bomo uspešno izvršili naloge, ki stoje pred nami ob koncu drugega leta petletke. Le s pravilnim odnosom do izpolnjevanja plana državnih dohodkov bo mogoče uresničiti za gospodarsko in kuHnrkm naše države.
Zasedanje Generalne skupščine OZN
Angioameričam izpodkopavajo temelje OZN
Govor jugoslovanskega delegata Matesa in sov j etskega delegata Malika
v političnem komiteju
Pariz, 18. nov. (Tanjug'}. Vrst» delegatov angloameričke večine v Gene. ralni skupščini je danes zahtevala, aaj posebni politični komite sprejme predlog delegacije ZDA za podaljšanje mandata nezakonitemu angloame. riškemu organu OZN, tako imenovani mali skupščini. Delegat Peruja ki navadno tolmači želje walstreetskega delegata Dullesa, je predlagal omejitev debate na 10 minut.
Jugoslovanski delegat Leo Mates je opozoril na čudne metode in poskuse večine, da bi najprej sprejeli sklep o nadaljevanju dela male skupščine, šele nato pa razpravljali o njenih poročilih. Za ustanovitev male skupščine ni bilo nobenega pravnega razloga. Jugoslovanska delegacija je že lani dokazala, da ne more imeti mala skupščina statuta pomožnega organa Generalne skupščine. Mala skupščina si je prisvojila pravice, ki ji nikakor ne gredo, kot n. pr. »pravico, da direktno vprašuje za svet mednarodno sodišče, čeprav imajo to pravico samo stalni organi Organizacije združenih narodov, in še to samo takrat. kadar to odobri Generalna skupščina.
Motes je končal svoj govor z besedami: »Ako se bo nadaljevala gonja
proti vetu in ako bomo s ciničnim preglasovanjem odklanjali argumente, kakor se je dogajalo glede Grčije, glede razorožitve in nadzorstva nad atomsko energijo, da sploh ne omenjam tako imenovanega berlinskega vprašanja, bo to velika nevarnost za mir in mednarodno sodelovanje. Mala skupščina ni nič drugega kot eno izmed številnih sredstev za izvajanje nevarne politike, s katero se hoče izpodkopati temelje Združenih narodov.«
Sovjetski predstavnik Malik, ki je
govoril za Leo Matesom, je poudaril, da so Angloameričani organizirali malo skupščino zato, da bi zmanjšali pomen in vlogo Varnostnega sveta, ki je odgovoren z» ohranitev miru in mednarodne varnosti. Osnovni namen male skupščine je, da bi pri vseh vprašanjih miru in varnosti odstrani, la ali vsaj blokirala načelo o soglasju velesil, ki je temeljni kamen Varnostnega sveta in OZN. V sistemu OZN ni prostora za organ, ki Je bil ustanovljen samo zaito, da bi izpodkopaval ugled ONZ in pomagal ekspanzioni-stičnim načrtom ZDA, ki hočejo vse organe Združenih narodov spremeniti v orodje ameriške politike. ZDA hočejo izročiti mali skupščini v odloči-
tev ne le vprašanje Grčije, Palestine In veta, marveč tudi druga vprašanja, ki spadajo hkrati s temi vprašanji v pristojnost Varnostnega sveta, samo da bi izpodkopale mednarodno vlogo iri pomen Varnostnega sveta in Generalne skupščine. Delegacija ZDA hoče spremeniti s predloženo resolu. cljo malo skupščino v najvažnejši organ OZN, ki bi bil nad Varnostnim svetom.
Ustanovitev tega protizakonitega organa, ki so mu podrejeni glavni organi Združenih narodov — Generalna skupščina in Varnostni svet — je iz. razita kršitev Ustanovne listine združenih narodov in razbijanje celotne strukture OZN.
Sovjetski delegat je najodločneje odkloni predlog o podaljšanju mandata male skupščine, ki nima pravice do obstoja.
Ukrajinski delegat Taračenko je
izjavil, da hočejo ZDA podrediti OZN interesom neke skupine držav. Ustanovitev male skupščine resno škoduje sodelovanju držav — članic Združenih narodov. ZDA in Velika Britanija so pričele razbijati mednarodno sodelovanje in so to nalogo naložile ma, li skupščini.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Glavni vzrok čangkafškovlh porazov Je v tem, ker ne uživa poipore ljudstva
Razburjenje v Ameriki, ker doživljajo Čang-kajškove armade kljub ameriški pomoči poraz za porazom
Mandžurijo, ampak tudi svojo armado in moč«. V zadnjih treh tednih, piše Werner, je Cangkajšek doživel Waterloo svoje kuomintangove države kratkega stoletja. To je odločilen vo. jaški poraz in nujen politični propad režima. Nato navaja razloge poraza Čangkajškovih. čet in poudarja, da se omejuje oblast nankinške vlade samo na mesta ter železniške proge in postaje.«
Cangkajšek se ne more danes več naslanjati na velika mesta ki jih ima v svojih rokah, namreč na Peking, Tiencin, Nanking, Šanghaj in Kanton. Dopisnik londonskega konservativnega časopisa »Economist« poroča, da so več kot tri četrtine vseučiiiških študentov kakor tudi vsa politično akademska mladina naklonjeni komu, nistom.
Danes ni več vprašanje, končuje Werner, ali bo Cangkajšek padel, ampak samo, kdaj in kako sa bo to zgodilo.
Novi uspehi osvobodilne
vojske
Severni šensi, 18. nov. Agencija Nova Kitajska poroča: Sevemozahodne sile narodno, osvobodilne armade so zavzele 15. t. m. mesto Hojan in razbile dva polka 144 divizije. Več kot 2300 koumintango vih vojakov je bilo ujetih, približno 900 pa ubitih in ranjenih.
Narodno-osvobodilna armada je nadalje zopet zavzela Luanping, zahod, no od osvobojenega čangteha, glav. nega mesta pokrajine Jehol.
New York, 18. nov. (Tanjug).
Ves ameriški tisk objavlja že 14 dni uvodnike in komentarje o položaju na
Kitajskem, ki je nastal po osvoboditvi celotne Mandžurije in po zmagoviti ofenzivi oddelkov nanodno-osvcbo-dilne ermad» na fronti v Centralni Kitajski. Glavno vprašanje, o katerem razpravljajo, so vzroki poraza Canrkajškovih čet in ntdaljnja ameriško, pomoč« Cangkajšku. Čeprav navajajo različne vzroke porazov kuo. mintagovih čet, pa vendar večina časopisov soglaša, da je glavni vzrok v tem, ker podkupljivi Cangkajškov re. tim ne uživa podpore ljudstva. Na drugi strani mislijo časopisi, kakršni eo »New York Herald Tribune«, »Saint Louis Globe Democrat«, »New York Post,:. »Philadelphia Inquire« in mnogi drugi, da ameriške »pomoči« botlisi niso »učinkovito« uporabili, bodisi ni bila zadostna.
na
Vsi časopisi razen tega zahtevajo, spremeni »namen« uporabe
ameriških kreditov, časopisi Soripps-Howarclovega koncema, enega od dveh velikih ameriških tiskovnih ma nopelov, zahtevajo takojšnje poveča, n; j .pomoči« čangkajškovi Kitajski, kajti njegov poraz bi pomenil »velik poraz ravnotežja in varnosti na vsem Pacifiku«, kjer so ZDA tako za in, tereslrane.
Eden najbolj znanih vojaških komentatorjev Maks Werner je objavil te dni v časopisu »Stars« članek, v katerem poudarja, da le izgubil »Cangkajšek v vrsti nedavnih vojaških porazov ne samo Mukden in
Borba za delo in hruh v Italiji
IT
uu s
¥ Italiji cdlDČno na strani stavkajočega delavstva
Rim.' 18. nov (Tanjug) Stavkovni val. ki je nastal zaradi odpuščanja
delt vet*v in uničevanja industrijskih podjetij, se vedno bolj širi. Razen velikih pasivnih stavk v večjih industrijskih podjetjih na severu, ki jih izvajajo z geslom »delaj počasi«, so danes razglasili enodnevno stavko tudi vsi delavci in nameščenci rimskih državnih tiskarn. V znamenje protesta proti dopustitvi 55 delavcev je bila včeraj v Pariji splošna stavka vseh delavcev in nameščencev.
V velikih tovarnah družbe »Temi« v Terni ju so delavci sklenili razširiti pasivno stavko iz protesta proti lastnikom, ki niso hotel:	razveljaviti
sklepa o odpustitvi 900 delavcev. Od
danes naprej bodo delavci v vseh tovarnah te družbe ustavili delo vsak dan za 4 ure, preostali delovni čas pa pasivno stavkali z geslom »delaj počasi«. Temu sklepu so se pridružili tudi vsi inženirji, tehniki in upravno osebje.
V vseh krajih Italije se industrijski in kmečki delavci odzivajo pozivu generalne konfederacije dela za pomoč stavkujočim. Samo v mestu Firenze so v dveh dneh zbrali 5,500.000 lir kot prvo pomoč družinam stavkujocih rudarjev v Sardiniji. Kmečki delavci pokrajine Parme so zbrali več t-soč ton živil za stavkajoče industrijske delavce v severni Italiji. Industrijski delavci mesta Firenze so sklenili na
današnjem zborovanju, da bodo jutri
razglasili dvourno protesno stavko v znamenje solidarnosti s kmečkimi delavci in dninarji, ki stavkajo v osmih italijanskih pokrajinah že 20 dni in zahtevajo nove delovne pogodbe ter prepoved odpuščanja sezom&Kih delavcev.
Druga Sofulisova vlada
Atene, 19. nov. Reuter poroča, da
je novo monarhofašistično vlado ponovno sestavil voditelj liberalne stranke Sofulis, ker Caldaris, ki so mu poverili mandat pred 6 dnevi, ni dobil zaslombe pri nekaterih parlamentarnih skupinah. Nova vlada predstavlja dejansko preosnovo stare vlade, vendar s to razliko, da se je od populištično.liberalne večine v parlamentu odcepila in prešla v opozicijo skupina 58 poslancev z Venizelo-som na čelu. Caldaiis je obdržal v novi vladi ministrstvo za zunanje zadeve. Sestava »nove« vlade seveda ni rešila nesporazumov v monarhofašb stičnem taboru.
Razglas Kompartije biconiljte ob splošni stavki
Berlin, 19. nov. (Tass) Po poročilu agencije ADN je izdalo vodstvo Komunistične partije zahodne Nemčije ob 24umi splošni stavki v biconiji tole poročilo:
Nad 7 milijonov delavcev je prvič no letu 1953 na poziv s ndikaiov s.>-glasno razglasilo 24ur.no protestno stavko. Ta protest je bil naperjen proti protiljudski politiki cen in mezd, proti buržoazni večini v gospodarskem svetu dežel, proti Marshallovem načrtu in njegovim posledicam za nemško delovno prebivalstvo, proti špekulantom, ki so obogaieli med vojno in ob denarni reformi. Enotnost. s katero je bila izvedena ta protestna stavka, priča o moči sindikalnega gibanja. Množice nemških delovnih ijudi nočejo več prenašati politike monopolistov. Vodstvo sindikatov sedaj ve, da je delavski razred pripravljen za boj proti reakcionarni gospodarski politiki.
Pred novo denarno reformo v biconiji
Berlin, 18. nov. (Tass) Po poročilu nemške časopisne agencije ADN so finančni in bančni krogi dežele britanske okupacijske cone izjavili, da je nemška »Länderbank« že dobila navodila v zvezi z bližnjo izročitvijo novih zahodno-nemških mark v obtok. Švicarske zasebne banke in poslovni krogi, ki imajo velike zneske po nizkem tečaju kupljenih zahodnih mark, se boje, da bodo ob drugi denarni reformi razglasili mance izven zahodne Nemčije za neveljavne. Zato so direktorji švicarskih bank svetovali svojim srankam, naj pošljejo zahodne marke v zahodne cone Nemčije še pred novo denarno reformo.
Češkoslovaški protest v Parizu
Praga, 19. nov. (Tanjug) Češkoslovaški veleposlanik v Parizu je protestiral proti aretaciji dveh češkoslovaških državljanov v Franciji. Eden od aretirancev — dr. Gregor je član veleposlaništva ČSR v Parizu in ima diplomatski potni list.
Pariški časopisi poudarjajo, da je francoska vlada s tem postopkom težko prekršila mednarodne obveznosti o priznavanju diplomatskih potnih listov.
Stavkovno gibanje v Franciji se vedno bolj širi
Pariz, 19. nov. Čeprav francoska vlada uporablja vsa sredstva — od nasilja do izstradanja, =e je vendarle znova pridružilo 6tavkujočim 1800 rudarjev, ki so poprej pod grožnjami popustili.
V zvezi z govorom notranjega ministra Julesa Mocha v narodni skupščini je izdala zveza rudarjev razglas. v katerem odločno obsoja nesramne napade ministra za notranje zadeve na stavkovno gibanje.
Solidarnost francoskega delavskega razreda izražajo rezultati glasovanja pristaniških delavcev, ki so se v velikanski večini izjavili za neomejeno stavko. V Dunkerqueu so se pristaniški delavci m moštvo 15 ladij pridružili stavki. Cez 300.000 nameščencev transportnih podjetij bo priredilo
23.	in 24. novembra glasovanje v zvezi z začetkom neomejene stavke-
Na včerajšnjem sestanku uprav komisije Generalne konfederacije dela so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vse delavce, naj podpro stavkujoče rudarje v njihovi borbi in se hkrati zahvalu je jo za pomoč inozemskim sindikatom, med njimi tudi jugoslovanskim sindikatom.
Ukinitev personalne unije med Irsko in Anglijo
Dublin, 18. nov. Reuter poroča, da je irski parlament soglasno sprejel zakon o formalni ukinitvi personalne unijo med Irsko in Veliko Britanijo.
Po tem zakonu se ukinja tako imenovani zakon o izvršni oblasti iz leta 1946, na osnovi katerega je bila Irska primorana imenovati funkcionarje, ki so opravljali zunanje zadeve z odobrenjem britanske krone in s katerim zakonom je bila Irska proglašena za republiko, ki jo vodi predsednik.
Podržavljenje industrije jekla v Veliki Britaniji
London, 17. nov. Reuterjeo urad poroča, da Je britanski spodnji dom s 373 proti-211 glasovom sprejel vladni načrt zakona o nacionalizaciji britanske industrije železa in jekla.
Belgijska delovna sila za angleško tekstilno industrijo
Bruselj, 18. nov. (Tass). V uradnih krogih organizacije »evropsko gospodarsko sodelovanje« izjavljajo, da je sprejel komite za izvajanje Marshallovega načrta dva »važna sklepa«, med drugim tudi sklep o vprašanjju delovne sile. Po tem sklepu bodo poslali delavce belgijske tekstilne indu. etrije, v kateri vlada že tako brezposelnost, v Veliko Britanijo. V tej zvezi piše »Drapeau Rouge«: Odkar je spravil Washington belgijsko industrijo v krizo, predlaga komite za izvajanje Marshallovega načrta, naj bi poslali brezposelne delavce iz Belgije v Veliko Britanijo in s tem »rešili« krizo.
Wallace nadaljuje propagando za mir
New York, 18. nov. (Tass) Narodni svet ameriško-sovjetskega prijateljstva je sporočil, da bodo Henry Wallace, canterburyskl dekan Johnson in sovjetski veleposlanik v Washingtonu Panjuškin glavni govorniki na zborovanju »za obrambo miru«, ki ga bo organiziral Narodni svet 1. decembra v Madison Squareu Gardenu v New Yorku. Zborovanje bo izrazilo stremljenje ameriškega ljudstva za vzpostavitev dolgotrajnega miru na vsem svetu, slonečega »na sodelovanju in medsebojni pomoči narodov«. Tudi črnski umetnik John in drugi napredni javni delavci ZDA bodo sodelovali -na tem zborovanju.
Biconalne oblasti so prepovedale uvoz literature, ki izhaja v sovjetski coni- Prepoved velja celo za dela vseh klasikov ne glede na njihovo nacionalno pripadnost.
SOVJETSKU^l^
KOLHOZI - MILIJONARJI
102 kolhoza v Tadžikistanu imata -vsako Isto po milijon rubljev dohodkov in tudi več. Kolhoz »Stalin« v gančinskem rajonu je imel lani 5, kolhoz »Molotov« v
leningrajskem rajonu pa 7 milijonov rubljev dohodkov. Leningrajski kolhoz »Boljševik« posadi vsako leto več kot 200 hektarov zemeljske površine s bombažem, prav toiko na tudi z žitaricami. V farmah tega kolhoza je okrog 13-000 glav različne živine. Kolhozni čebelnjak ima 143 panjev. Od vsega tega gospodarstva je imela lani zadruga »Boljševik« 6 in pol milijona rubljev dohodkov. V drugi republiki Srednje Azije — Turkmeniji je 92 kolhozov — milijonarjev. Ti kolhozi so imeli lani približno pol milijarde rubljev dohodkov. 60 naprednih kolhozov v Kazakstanu je imelo več kot , 200 mri bronov rubljev dohodkov. Gmotno stanje kolhozmkov v Sred- Aziji se nenehno dviga. V zadrugi »Komunist« v ka-ndbaškesm rajonu v Turkmeniji je prejela družina kolhoznžka Hasanova v enem letu 21.000 rubljev v denarju, 210 m volnenih in bombažnih tkanin in še mnogo drugega blaga. Kolhozi — milijonarji porabijo precejšen del dohodkov za razvoj svojeg« gospodarstva ki z« ureditev vasi. Člani kolhoza »Krasnoj« polje« v aktu vinskem področju v Kazakstanu so sredstvi zgradili kanale za Mo, bolnišnico, klub,
relejno radijsko postajo, električno centralo in pekarno.
Karaganda — tretja premogovna baza v Sovjetski zvezi
Karagand-ski bazen je sredi Kazaške sovjetske republike. Od prestolnice Sovjetske zveze je oddaljen 3500 km.« Pred dobrimi 17 leti je bila tam še skoraj nenaseljena stepa. Kamele so bile edino prometno sredstvo.
Še pred Veliko oktobrsko revolucijo so zdaj pa zdaj poskušali kopati pre-mog v Karaganda, ampak pravo pridobivanje se je pričelo šele pod sovjetsko oblastjo.
Sovjetski geologi so odkrili v Kara-gandi velikanske sklade izvrstnega premoga in 1. 1930. se je začela obsežna graditev kargandskih premogovnikov. Tedaj je bil položen temelj tudi današnjemu oblastvenemu središču v mestu Karaganda. S prizadevanji sovjetskih ljudi je postal karagandski bazen tretja premogovna baza v sovjetski deželi. Drugi dve sta Donbas in Kuzbas.
Zadmjih 15 let se je pridobivanje premoga v Karagandi povečalo nad petdesetkrat. V vojni proti fašistični Nemčiji se je podvojilo. Lani je biki v osmih mesecih v bazenu 710-000 ton goriva več izkopanega kakor predlanskim, medtem
ko se je dnevna proizvodnja koksa dvignila lani na 1200 ton.
Karagandski bazen oskrbuje s koksom in premogom številne tovarne, električne centrale in železniške proge na Uralu in srednji Aziji. Razvija se vzporedno z intenzivnim naraščanjem uralske in srednjeazijske industrije-
Med vojno so začeli karagandskl rudarji izkoriščati premogova ležišča na nove načine in sedaj imajo najmodernejše bagre in prevozne priprave. Poleg tega pa razpolaga bazen še z ve&kim parkom lokomotiv in tovornih vagonov.
Vsi karagandski premogovniki so popolnoma mehanizirani. Skoraj povsod
V za polarnem mestu Narjan Mari ima čitalnica mestne knjižnice vedno mnogo obiskovalcev. Vsak dan prihaja v tundro preko okrožnega poštnega oddelku 3162 izvodov periodičnega tiska, ki ga dostavljajo z vsemi možni, ml prevoznimi sredstvi od letala do severnega jelena. Na sliki čitalnica knjižnice v Narjan Mari .
Velike perspektive gospodarskega razvoja v istrskem okrožju
Na šestem zasedanju okrožne skupščine za istrsko okrožje v Kopru so sprejeli načrt za prihodnje leto
Pred dnevi je bilo v Kopru VI. zasedanje okrožne ljudske skupščine za istrsko okrožje. Na zasedanju je najprej govoril komandant vojaške uprave JA tov. polkovnik Lenac o ukrepih ljudske oblasti za dvig gospodarstva in industrije, kmetijstva ter obnove v jugoslovanskem pasu Tržaškega ozemlja. Razkrinkal je gonjo, ki jo vodijo iz Trsta proti coni B.
Po govoru tov. komandanta so sledila poročila o obnovi podeželja, o kmetijstvu, zadružništvu, trgovini in preskrbi. Doslej je bilo izdanih za obnovo 45 milijonov lir. Obnovljenih je bilo nad 160 hiš. Ljudstvo gradi tudi zadružne domove, ki so ponekod že dograjeni. Glavne ceste, ki vežejo Koper s Trstom in okrožjem, so bile asfaltirane. Obnavljajo cesto Boršt— Babiči in grade novo Šmarje—Nova vas. Zgrajena sta bila dva mostova v Serminu in na reki Dragonji. Obnovljene so bile šole v Gažonu, Krkavčah, Pučah, Sv. -Antonu, Dekanih in Sv. Petru. V dolini Mirne je zgrajenih 7 hlevov za plemensko živino in 1 za plemenske prašiče. Za napredek kmetijstva so bili doseženi veliki uspehi. Razkužili so 4000 stotov semenske pšenice, s čemer bo za prihodnje leto uničena žitna snet, ki je v zadnjih leiih uničila na desetine vagonov pridelka. S strokovnimi predavanji iz poljedelstva, vinogradništva, kletarstva, sadjarstva, živinoreje, čebelarstva, svilogojstva in gozdarstva so dajali kmetom pobude za na-rednejše delo v omenjenih panogah, osebno skrb eo posvetili izboljšanju pasme goveje živine in povečanju reje prašičev.
Veliki so tudi uspehi v zadružništvu, saj je imela zadružna zveza za lansko leto skoraj 3 m pol milijona dobička. Veliko skrb posvečajo vzgoji kadrov v zadružništvu. Zadružna zveza je prejela skupno za 120 milijonov lir blaga po vezanih cenah. Zadrugam je dala za 99 milijonov lir, v zalogi pa ima še za 21 milijonov lir blaga.
Na področju trgovine in preskrbe je istrsko okrožje doseglo precejšen napredek pri odkupu kaaetijskih pridelkov. Sistem kmetijskih zadrug se je pokazal nadvse potreben in koristen v splošnem sklopu organizacije trgovine. V vsem okrožju gradi močno zadružno organizacijo, ki bo služila svojim članom tako v pogledu industrijskega blaga kakor v odkupovanju poljedelskih proizvodov. Letos so bile te kmetijske zadruge dobra šola; spoznali so, kakšne so njihove naloge. Preko zime se bodo izpopolnile v vseh podrobnostih za delo in za večje uspehe v prihodnjem letu.
V nadaljnem poročilu je predsednik okrožnega ljudskega odbora navedel nekaj številk o odkupu. Istrske zadruge so odkupile 995.000 kg češenj, S65.000 kg graba, 3,600.000 kg krompirja, 2,600.000 kg paradižnikov,
850.000	kg fižola v stročju ter 5 milijone 300-000 kg ostalega sadja in zelenjave. Skujma vrednost vseh odkupljenih pridelkov je nad pol milijarde lir. Ob zboljšanju organizacije zadružne trgovske mreže pa se bo odkup znatno zboljšal.
Poročilo o ljudski prosveti navaja skrb za šolstvo in za prosvetna društva. Glavna skrb ljudske prosvete je dvig izobrazbe istrskega človeka. V ta namen dela 30 večernih izobraževalnih tečajev in 5 tečajev za dokončno odpravo nepismenosti. \ oktobru so bili zaključeni tečaji za pevovodje v Portorožu, za otroške vrtnarice in administrativni tečaj v Strunjanu. Na novo pa so odprli tečaj za strokovno izpopolnitev, tečaj za nadaljevanje študija na gimnazijah, večerno gospodarsko šolo. tečaje za zidarje, tesarje itd. V novembru bedo odprli glasbeno šolo v Portorožu. do konca tega leta pa bo popolnoma obnovljeno gledališče »Ristori« v Kopru.
Oddelek za zdravstvo je obnovil in povečal bolnišnico v Izoli, jo izpopolnil z modernimi napravami. Ustanovili so reševalno postajo za istrsko okrožje z ambulantami v Kopru, Bujah in Piranu.
O	nalogah ljudske oblasti v istrskem okrožju je govoril tov. Julij Beltram. Poudaril je okoliščine, v ka-
obratujejo električne lokomotive.
V Karagandi se poslužujejo najmodernejših strojev — rudarskih kombajnov, H hkrati sekajo, nakladajo in prevažajo premog.
Veliko karaganđskih rudnikov ima lepo urejena rudarska naselja, v katerih so večinoma klubi, bioskopi, šole, knjižnice, zabavišča, otroške oškrbovalnice in zdravniške ustanove.
Mesto Karaganda je bilo ustanovljeno pred 16 leti in sedaj je postalo industrijsko in oblastveno središče z več tisoč prebivalci. V mestu je trideset šol, rudarska tehnična šola, pedagoški zavod, kazaško in rusko gledališče, nekoliko bioskopov, botanični vrt, Akademija znanosti ZSSR, velik stadion in vodna postaja.
Razširitev industrije za predelavo lesa
Namestnik ministra za gozdno industrijo in industrijo papirja ZSSR Ivan Menjšikov je izjavil v svojem govoru na plenumu Centralnega komiteja sindikatov delavcev, da so v Sovjetski zvezi posekali letos v 9 mesecih 1.5 krat več gozda kot v istem razdobju minulega leta. Letošnja rezerva gradbenega lesa precej presega količino, ki jo določa petletni plan in znašajo 128“/« predvojne ravni. S tem so ustvarjeni ugodni pogoji za nadaljnjo razširitev industrije predelave lesa in vezanih plošč. V gozdni industriji so mehanizirali številna težka del i. zaradi česar se je povedala storilnost v primeri z minulim letom za povprečno 14 odstotkov-
terih se vrši VI. zasedanje okrožnega ljudskega odbora, obširno razčlenil položaj v coni B, v Jugoslaviji in v svetu ter pokazal na sile miru, ki se krepe iz dneva v dan in na vojne hujskače, ki s svojimi predrznimi izjavami razburjajo svetovno mnenje ter grozijo z atomsko bombo.
Govoreč o položaju v coni B in Jugoslaviji, je poudaril pravilno pot voditeljev Jugoslavije, zavrnil klevetanje Jugoslavije iu ožigosal zlobna podtikanja Vidalijevih. pisunov. Za utrditev ljudske oblasti Ln gospodarstva je tov. Beltram analiziral tiste napake, ki so tq doslej ovirale in preprečevale večje uspehe, ter poudaril prehod v načrtno delo, v boljšo organizacijo dela in širšo mobilizacijo delovnih zmožnosti istrskega okrožja. Pokazal je na velike perspektive razvoja, ki jih nudijo široke gospodarske možnosti cone B. Na številnih primerih je pokazal zrelost istrskega delovnega človeka na vasi, njegovo zavednost, njegovo vključevanje v zadruge višjega tipa, kar vse bo izboljšalo življenjske pogoje istrskega kmeta, delavca in ribiča.
Za nadaljnji razvoj in za utrditev ljudske oblasti ter gospodarstva bodo potrebni nekateri ukrepi, predvsem reorganizacija okrožnih in okrajnih izvršilnih odborov, da bodo ti ne le reprezentativni, ampak predvsem operativni organi. Okrožne, okrajne in krajevne upravne organe bodo izpopolnili s potrebnimi oddelki in osob-jem. Uvedli bodo strožjo disciplino in kontrolo pri delu ter dvignili kakovostno in količinsko uspeh dela. Da bodo povečali delovni polet in storilnost, bodo uvedli norme ter nagrade za delo.
Nadalje je poudaril nujnost evidence in izvršitev prevzetih nalog.
Načrt, ki ga je obravnavalo VI. zasedanje okrožne skupščine za istrsko okrožje v Kopru, predvideva za prihodnje leto tale dela: Prosvetni oddelek bo zgradil osnovno italijansko-slovensko šolo v Kopru, hrvatsko gimnazijo v Bujah ter hrvatsko osnovno šolo v Sv. Ivanu. Industrijski oddelek ima v načrtu graditev skladišča in lope za tovarno opeke Nardone ter povečanje kapacitete opekarne s tera, da bodo ža opekarno dobavili več strojev. Kmetijski oddelek bo gradil gospodarsko poslopje v Skocijanu, izvedel melioracijo in regulacijo doline v Sičolah, s čimer bo pridobil 30 ha plodne zemlje; melioracija in regulacija doline Mime bo dala ICO ha plodne površine; v dolini Marne bodo napravili zapornice. Oddelek za gradnje ima v načrtu asfaltiranje cest v dolžiui 28 km, gradnjo dveh mostov v Sičolah in nadaljevanje gradnje nove ceste Šmarje—Nova vas. Oddelek za zdravstvo ima v načrtu obnovo sanatorija v Ankaranu in popravilo civilne bolnišnice v Piranu. Inšpektorat pomorstva bo popravil obali v Piranu in v Izoli. Zveza društev za telesno vzgojo bo zgradila velik stadion v Kopru. Komunalni oddelek ima v načrtu elektrifikarijo podeželja, napeljavo električnega voda v dolini reke Mirne, napeljavo električne žice po hišah, postavitev transformatorjev v Pomjanu, Pučah, Sergaši, Segetu, Autenalch iu graditev transformatorskih hišic- Gradbeni oddelek ima v načrtu nadaljevanje obnove in novih gradenj porušenega podeželja in to v koprskem okraju 82 hiš in gospodarskih .poslopij, v bujskem okraju 24 hiš in gospodarskih poslopij, obnovo 34 ljudskih šol v obeh okrajih, obnovo sirotišnice v Piranu, razširitev ceste Babiči—Boršt, napravo nove kanalizacije v Kopru in Izoli ter obnovo kanalizacije v Kop.ru, Zadružni sektor ima v načrtu graditev zadružnih domov v Bujan, Dekanih, Cežarjih, Materadi. Marezigah. Šmarjah, Momjanu, Škofiji, Šv. Petru, \ anganelu, Sv. Antonu Kastelvenere, Krasici, v Kortah,v Marušičih, Novi vasi, v Pučah in Kampelsaiari. V načrtu ima graditev večjih skladišč in zadružnih gospodarskih poslopij. Nekatera podjetja bodo gradila avtoga-raže z mehaničnimi delavnicami, »OMNIA« bo gradila skladišče; razširili bodo kopališče v Sv. Nikolaju, zgradili hotel in velefolagovno podjetje v Kopru ter povečali skladišča podjetja »FRUCTUS«.
To so samo gradbena in obnovitvena dela večjega obsega, katerih vrednost bo presegla dvakratno vrednost del letošnjega leta. Poleg tega bodo tovarne in ladjedelnice v prihodnjem letu razširile svoje delo in povečale proizvodnjo. Nedavna razstava gospodarske delavnosti je dala potrebno šL rino istrskemu kmetu, ribiču in delavcu ter s tem pobudo za nadaljnje delo. "Veliko dela bo treba za zboljšanje kmetijstva, ki je najvažnejša veja istrskega gospodarstva. Posebno skrb bo treba posvetiti vzgoji plemenske živine.
Ob koncu svojega obširnega poročila je tov. Beltram pokazal na razliko med okrožjem, k' ga upravlja ljudska oblast v coni B, in med položajem onega dela Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo Angleži in Amerikanci in ki prejema vsak mesec milijarde dotacij. Mi gradimo iz lastnih sil in ob pomoči Jugoslavije ter njenih narodov, drugače pa lahko govorimo o ostalem delu Tržaškega ozemlja.
»Ves ta velik načrt, vse te velike naloge, ki čakajo v bodočem letu, bodo uresničene, če bomo znali usmeriti vso našo gospodarsko in politično dejavnost v mobilizacijo vseh sil našega okrožja. Ni dvoma, da so pri nas možnosti, da zgradimo in prenovimo naše okrožje v deželo, kjer bosta v!a-d a sreča in blagostanje«, je zaključil tov. Br it ram svoje poročilo o nalogah ljudske oblasti v istrskem okrožju.
V Svežini bodo zgradili zadtužni dom
do 29. novembra
Zbori volivcev so velika pomoč z a pravilno delo ljudskih odborov
Eden izmed najmočnejših izrazov demokratičnosti naše ljudske oblasti
so zbori volivcev. Preko njih naše ljudske množice sodelujejo v delovanju ljudske oblasti s tem, da kontrolirajo delo ljudskih odborov, obenem pa pomagajo pri reševanju splošnih in lokalnih nalog na vseh delovnih področjih. Na ta način volivci nadzorujejo tudi delo tistih, ki so jih izbrali ob volitvah, kajti odborniki so dolžni volivcem redno podajati račun o svojem delu.
To obliko sodelovanja ljudskih množic pri delu ljudske oblasti je doslej pri nas zanemarjala velika večina ljudskih odborov kakor tudi volivci sami. Niti prvi niti drugi se v večini primerov ne zavedajo, da redni, dobro politično in organizacijsko pripravljeni zbori volivcev lahko neposredno pomagajo krepiti in razvijati ljudsko oblast, zboljšati delo državnih organov, odpravljati napake in razvijati široko pobudo za čim hitrejše reševanje gospodarskih, kniturno-prosvetnih in socialno zdj-avsivenih nalog svojega območja.
Uspeh zborov volivcev je v prvi vrsti odvisen od tega, koliko je pri volivcih razvita zavest, da sodelujejo pri delu ljudske oblasti. Tu se izraža predvsem politično delo, za katerega je dolžna skrbeti Fronta in njene množične organizacije. Dobro delo Frole, pojasnjevanje nalog in poti naše socialistične graditve. dosledno in konkretno razkrinkavanje ostankov reakcije, vzgoja v duhu socializma — vse to bo v našem ljudstvu dvignilo zavest in nujno potrebo za večje sodelovanje pri vseh vprašanjih, ki so življenjsko važne v prvi vrsti za vas. mesto, okraj, seveda pa lahko tudi za širša ;>odročja.
Zbori volivcev morajo biti tudi skrbno organizacijsko in vsebinsko pripravljeni. Slučaji, da volivci niso pravočasno obveščeni, da odborniki prihajajo z velikimi zamudami ali uh pa sploh ni, dalje slabo pripravljena poročila, po katerih se ne more razviti diskusija, razpravljanje o vprašanjih, ki so manj važna, na primer administrativna, slabo vodstvo zbora itd. volivce odbijajo.
Tako na primer je bil zadnji zbor volivcev v Murski Soboti obiskan dokaj slabo ravno zaradi tega, ker so bili prejšnji zbori slabo pripravljeni. Na zboru so volivci sicer dobili obračun dela Mestnega jiudskega odbora ter spoznali te-koče in bodoče naloge, ni pa zbor dosegel v celoti svojega namena, kulti nakazal ni niti pomajkljivosti v delu odbora niti ni skušal najti rešitve za razna življenjska vprašanja prebivalcev Murske Soljcte kot so na primer stanovanjsko vprašanje, preskrba, menze, domovi igre in dela, jasli, nadaljnja graditev lokalne industrije itd.
Zbore volivcev je treba sklicevati redno, pa tudi izredno, če se pojavijo vprašanja, ki zahtevajo hitre rešitve, ne pa čakati, da se nabere več stvari, medtem ko bi jih hiter in kratek zbor volivcev lahko takoj rešil. Zbori volivcev se nai na ta način ob podpori Fronte razvijajo v množično sodelovanje delovneqa ljudstva v ljudski oblasti, ki bo tako hitreje in bolj uspešno reševala svoje naloge.
Zadružni dom v Svečini bo v surovem kmalu dograjen- Sedaj dograjujejo prvo nadstropje- V pomožnih delih so sodelovali člani vseh mno» žičnih organizacij. Člani OF, ki jih vidiš pri sejanju peska, pripravljanju malte, opeke in drugega materiala so delali skupno 7272 ur; organizirano pomagajo pionirji pri prenašanju opeke in drugih lažjih delih. AFZ in Zveza borcev tudi nista odrekla pomoči- Sindikati so napravili 2413 prostovoljnih delovnih ur.
Z delom hitijo tesarji, ki se sučejo med debelimi tramovi, vežejo ostrešja in stol- Zidarji in drugi strokovni de* iavci so se zavezali, da bodo dali vsak še po 50 ur »udarniškega« dela.
Zidovi I nadstropja naglo dobivajo svojo dokončno obliko. Postavljen ie plan, da bo zadružni dom konec novembra pod streho. Prvotno so postavili rok do 15- nov. toda za» radi trgatve in drugih nujnih jesenskih poljskih del je delo nekoliko zastalo. Vendar pa so sedaj zastavili vse sile, da bo dom na dan obletnice proglasitve naše ljudske republike, dokončan-
Zadružni dom v Svečini bo eden največjih zadružnih domov v Sloveniji. Stavba je dolga 45 metrov in ši» roka 32 metrov z dvema podaljškoma-Na pročelni strani bodo poslovni prostori. V levem traku pa dvorana, ki bo lahko sprejela do 800 ljudi in bo prirejena tudi za kinopredstave- Oder
Po uspešno izvedenih volitvah v i terenske odbore AFŽ so 9. t m. iz- j volile celjske žene novi okrajni od- j bor AFŽ, pregledale svoje delo v j preteklosti in se pogovorile o bodočih nalogah odborov in posameznih žena.
Okrajna sekretarka tov. Manca
Počekaj je v svojem referatu podala pregled dela naprednih celjskih žen za osnovne človeške pravice v stari Jugoslaviji. Omenila je borbo celjskih delavk, ki je zlasti prišla do izraza leta 1936, ko so delavke začele splošno stavko v \Vest-novi tovarni, ko je nemški mojster j Fleck udaril neko delavko. Stavka je trajala 9 dni. Žene so sodelovale že pri drugih stavkah in manifestacijah, vključene v Zvezo delavskih žena in deklet
Po osvoboditvi je agilnost žena še porasla. V ljudske odbore je bilo takoj po prevzemu oblasti izvoljenih 15 žena Velik delež so celjske žene prispevale pri čiščenju mesta, pospravljanju ruševin in negi ranjencev. V letu 1947 so organizacije AFŽ opravile 3261 prostovoljnih ur pri obnovi za ureditev dečjih domov in drugih ustanov pa 6470 ur. Letos je število prostovoljnih ur naraslo na 22.017.
Ljudska oblast je omogočila ženam dostop na vsa področja družbene delavnosti V Celju sta danes dve ženi ravnatelja tovarne, dve obratovodji itd. V zadruge je vključenih 1725 žena, v upravnih odborih zadrug pa sodeluje 26 žena. Tri žene so članice izvršilnega odbora mesta Celje, pet jih pa opravlja dolžnosti referentov odsekov. Kot sodnice-pri-sednice sodelujejo na okrožnem in okrajnem sodišču 11 žena, ena žena pa je pravni referent in je pomočnik javnega tožilstva. V celjskih to-
bo zgrajen PO najnovejših izkustvih. Dvorana bo imela vse pritikline, kakor buffet, garderobo, prostoren vestibul itd. Poleg glavne dvorane bodo imeli še manjšo dvorano za sestanke manjšega obsega.
Velikega gospodarsko-ekonomskega ►omena bodo poslovni prostori- Tu bodo trgovski lokali za garantirano ureskrbo. trgovina za vezane cene-Vsak posamezen trgovski lokal bo imel zadaj še skladišče- V drugem po» daljšku sta obsežna prostora za traktorsko in avtobusno garažo- Primemo je zidano sadno skladišče in kleti za druge poljske pridelke-
V prvem nadstropju bodo pisarne, sejne sobe in podobno- Tu bodo zbo» rovale organizacije OF. zadružniki, gospodarske organizacije-
Če se Svečinci ozro nazaj in pregledajo dolge verige vseh naporov in dela, ki so ga dali za tako lep in velik zadružni dom. lahko s ponosom ugotovijo, da so z lastnimi silami največ storili- Od 3. maja dalje, ko so začeli kopati temelje, niso več poznali pravega počitka in praznega modrovanja prva skrb jim je bil za» družni dom. O vsem delu pišejo kroniko-
Sami so si zgradili provizorično opekamo, sami delali opeko- Montirali so neko zapuščeno žago in jo uredili na električni pogon. Tako so si ves les preskrbeli in tudi obdelali
sami. Preskrbeli so si pesek z raznih strani: vsako vožnjo so znali izko» ristiti. pa najsi je bila motoma ali živinska vprega. Z avtomobilom so 20 km daleč vozili gramoz, ki ga je bilo treba 260 m3- Vso opeko je v prostovoljnem delu zvozil okrajni magazin- Kmetje so vozili material od blizu in daleč. Pomagali so vsi vašča* ni od najstarejših do najmlajših. Ogromno ie napravila »Lackova brigada«. to je mladinska delovna brigada. ki je dala skupno 4652 delovnih ur. še šolski otroci so bili pridni kakor mravlje. Dosti požrtvovalnosti je po* kazal mladinski aktiv drž- kmetijske šole v Svečini- Starejši letnik je dal nad 1000 prostovoljnih delovnih ur-Letošnji letnik pa se je zavezal, da bo vztrajno pomagal do zaključnih grad* benih del-
Mnogo znoja je zazidanega v teh zidovih, ki tako ponosno kipijo kvišku in čakajo le še na streho. Poleg ostalih delavcev, ki so vztrajno pomagali pri gradnji, gre mnogo zaslug vodji tesarskih del tov- Kovačiču, ki je naredil mnogo prostovoljnih delovnih ur in tovarišu Adolfu Hauptmanu, tehničnemu vodji in predsednku uprave gradnje zadružnega doma. Ko je pri* povedoval o ogromnih naporih, in težavah, ki jih je bilo treba prebroditi, je dejal:
»Nič nas ne bo zavrlo- Od našega plana ne odstopimo — dom mora biti do zime pod streho!«
¥ri/.or >7. prvega »imenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji«, ki ga bodo od jutri naprej vrteli v naših kinematografih
Celjske žene !r4o nastavile vse sile ?a mirno graditev socializma
vamah sodeluje pri izpolnjevanju planskih nalog nešteto žena, večkratnih udarnic; med drugimi je Albina Drev iz tovarne emajlirane posode 4kratna udarnica. Zadnji mesec je bilo v tej tovarni proglašenih 7 novih udarnic, ki presegajo norme do 28 Vo. Med celjskimi delavkami so tudi udarnice — zidarji in strežači, med njimi Greta Habjan, mati 6 otrok, ki se je letos izučila zidarskega poklica. Mnogo žena- se je v tečajih usposobilo za kvalificirane delavke. Lani je napravilo izpite 34 žena, letos pa preko 50. Izpite za polkvalificirane delavke pa je napravilo 80 žena, v tečaju pa se pripravlja še nadaljnjih 80. Celjske . žene se udejstvujejo tudi na kultur-1 nem in fizkulturnem polju. V Celju ’ je 6 državnih prvakinj iz lahke atletike.
Celjske žene sta na skupščini pozdravila predsednik MLO-a tov. Stane Kokalj in članica glavnega od-
Zagreb, 19. nov. Včeraj so v Zagre-bu razglasili v obravnavi proti znanemu zločincu, bivšemu ustaškemu polkovniku in domobranskemu generalu Ante Moškovu sodbo.
Obtoženi Moškov je bil ustaš od leta 1933 in je živel do okupacije v Italiji. Bil je eden izmed glavnih članov zločin, skega ust&škega vodstva v emigraciji-Ves čas vojne In okupacije je bil Moškov poveljnik zločinskih ustaških oddelkov. Imel je vrhovno nadzorstvo nad ustaško policijo in bil predsednik ustaškoga vojaškega sodišča.
Moškov je bil pobudnik ustaških po-koljev. v katerih so pobili na tisoče ljudi, požgali in opustošili številne vasi in ropali ljudsko premoženje. Na področju Korduna, Banje, Like, Hrvatske-ga Zagorja in Slavonije je ustaško vojaško sodišče obsodilo pod njegovim vodstvom številne domoljube na smrt ter na internacijo v taboriščih, v katerih so obsojence ustaši pozneje pobili*
Vsa dejanja obtoženega Moško v a so dokazana z Izjavami številnih prič in listinami republiške komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev In njihovih pomagačev.
Po svojem begu v tujino je Moškov delal za združitev pobeglih zločincev v inozemstvu in njihovo medsebojno po-vezanje zaradi organiziranja vohunsko-terorlstične delavnosti proti novi Jugoslaviji. V Avstriji se je sestajal z vojnim zločincem Paveličem, ki mn je dajal navodila za borbo proti novi Jugoslaviji. Po sestankih z zločine! Paveličem, Tukovincem. Tomljanovčem, duhovnikom Lisakom In drugimi Je odšel Moškov ob koncu 1945. leta v Jugoslavijo. Vzpostavil je stike z že na smrt obsojenim Gulinom In skupno z njim napravil načrt za ustanovitev vohunskega središča v Zagrebu, ki bi bilo po-
USTAŠKI VOJNI ZLOČINEC MOŠKOV OBSOJEN NA SMRT
Krajevni sindikalni svet v Ljubljani vabi članstvo sindikalnih podruž. nie, naj se udeleži telovadne akademije, ki jo bodo po svoji želji priredili za delavstvo Ljubljane naši bratje fiz kulturniki iz Trsta.
Akademija bo v ponedeljek, 22. novembra ob 19. zvečer v menzi »Titovih zavodov Litostroj«. Zadnja tramvajska postaja je pri remizi.
bora AFŽ tov. Mimica Kovač. Z demokratičnima volitvami je bila ponovno izvoljena za okrajno sekretarko tov. Marica Počekaj in 20 žena iz vrst delavk, gospodinj in izobra-ženk Izvoljene so bile tudi delegatke za kongres AFŽ in članice Okrajnega plenuma.
Po diskusiji in sprejetju novih obveznosti za krepitev terenskih odborov AFŽ so žene poslale resolucijo OZN, v kateri so obsodile krvavo preganjanje španskih rodoljubov in zahtevale, naj se takoj prekinejo vsi odnosi s Francovo Španijo. Z velikim navdušenjem in ovacijami CK-ju in tov. Titu so sprejele pozdravno resolucijo II. kongresu KPS, v katerem obljubljajo, da bodo množično podprle predlog sovjetske delegacije za zmanjšanje oborožitve in z vsemi silami pomagale pri izpolnjevanju naših gospodarskih nalog. P. J.
vezano z zločinci v Trato. Ob tej priliki .ie Moškov zbiral podatke o zločincu Bo-banu in Delkl Bogdanovič zaradi prevzema vodstva nad terorističnimi vo-* hunskimi skupinami »križarjev«. Moškov Je priznal, da je imel nalog ustvariti iz ustaških terorističnih skupinic enotno teroristično organizacijo. Med svojim bivanjem v državi ie obtoženec dopisoval s Steplncem.
Na Tprašanje predsednika, katera Je bila glavna sila, na katero se je naslanjal, je obtoženec odgovoril, da Je bi) to Steplnac. Po izjavi Moškova sta bila Stepinae in del katoliške duhovščine edina v državi, na katere se je mogel nasloniti v zaroti proti Jugoslaviji.
Ko Je odšel znova v Avstrijo, zatem pa v Italijo, kjer se je sestajal z raznimi vojnimi zločinci, dopisoval je z izdajalcem Mačkom ter nadaljeval po-vezanje beguncev in jugoslovanskih vojnih zločincev.
Za vse te zločine je obsodilo zagrebško okrožno sodišče Moškova na smrt z ustrelitvijo.
Danes dvoboj v vajah na orodju
TRST e LJUBLJANA
Dopoldanski del tekme je v telovadnici na Taboru z začetkom ob 9. Večerni del srečanja zadružen s telovadno akademijo Tržačanov, je v veliki unionski dvorani s začetkom ob 29.
Na razpolago je še nekaj sedežev, zato naj si refiektanti preskrbijo vstopnice v dopoldanski predprodaji. Opozarjamo občinstvo, da bo prireditev ločno ob 20. in med prireditvijo bo vsak vstop v dvorano onemogočen!
M a mo so zmagali
# kramski tovarni Standard
Ko je preteklo soboto najboljši delavec tovarne strojil v Majšperku »zlil* v kristalno čašo tanin — izdelan v zadnji minuti borbe za izpolnitev plana — je rekel: »Srečen sem in rad bi videi, da (x> prva vreča tanina, ki je pred nami. odrajžala v tovarno usnja »Standard« v Kranj. Ta vreča tanina — prva po izpolnitvi piana v naši tovarni — naj bi pozdrav vsem delavcem tovarne »Standard« v Kranju, ki se upravičeno ponaša z naslovom najboljše usnjarske .— delovne družine v Sloveniji«
Besede najboljšega delavca tovarne tanina v Majšperku so me opozorile na obljub>. ki -eni jo dal nedavno Danilu Bračiču, direktorju tovarne usnja »Standard« v Kranju, da ga bom obiskal. Rad »em šel in rad sem stisnil roko človeku, ki zna novinarju res povedati, kar mu gre, tako da ni težko napisati besedo ali dve o njihovem dein.
Šla sva. Pred seboj sva imela prvo delovno brigado. Sarme ženske s0 v njej. Nasoljene kože so tekle iz rok v roke in se utapljale v vod:.
Ko sem trčil ob udarnika Malovrha. ki je eden najboljših delavcev v tovarni, sem se, kaj vem kako, kar naenkrat znašel v povesti tovarne-Priipovedoval mi je in naslikaj na dlan stanje rajnke tovarne »Gumice«. Razmetano, porušeno, zasedemo z magnetni in kamjnSnieami — tako je
bilo stanje po letu 1945. Mrtvilo in tudi škoda sta domačevala v tej tovarni- Novembra 1946. leta se je znašel v tej zmedi Danilo Bračič, brat znanega partizanskega komandanta Milka Bračiča. Poslal ga je tovariš France Leskošek: »Tovarna mora zaživeti!«
Danilo se je dobio zavedal, da sam ne bo vsega zmogel. Osamljenega je našel Malovrh in še nekaj tovarišev Nagrbančenih čel so prišli do spoznanja. da bo treba kar zares pljuniti v roke in napet možgane. Kakor strele so šli po Sloveniji, zbirali zapuščene stroje, jih s pomočjo oblasti spravili v življenje in navsezadnje je tovarna zapela svojo pesem.
Iz kož je delavec tovarne »Standard« delal — podplate. Mimoidoči človek bi pomislil: »Saj kar gre!«
Pa ni bilo iako. Ni šlo. Res je, da je usnje v tonah hitelo na vse strani države, podplati so pa le prepuščali mokroto. Malovrh s tovariši se je prvič sestal z drugimi delavci in nameščenci ter jim povedal v obraz, da ne sme iti tako naprej. »Novi ljudje smo. v novi državi, zato bomo tudi delali drugače, kakor so delali včasih. Delamo zase, zato' naj bodo tem-planei res templanci!«
Našli so se taki, ki jim ni ugajala odkrita beseda zavednega delavca. Rovarili so na vse strani in zrovarili, da je v tovarno zapihal veter neza-
dovoljstva. Odhajali so domov in v druge tovarne. Proizvodnja je začela kar zares šepati. Eden iz Danilove skupine je odšel na Primorsko in nazaj grede pripeljal šest in dvajset Primork. Zapustile so pusto, neplodno zemljo in odšle v tovarno »Standard«, kjer jim je v samem začetku udaril smrad v nos. Po nekaj dnevih pa se jim je ta smrad udomačil in naše Primorke so se v Kranju kar dobro znašle.
Šest in dvajset primorskih rok je zamašilo šest in dvajset praznin in še več v tovarni. Delo zavednih Primork je privabilo v tovarno tudi tiste, ki so do tega dne nekam postrani gledali to tovarno. Tako se je tovarna na žalost zanikrnežev in sovražnikov dvigala v zrak kakor goba po dežju Kar pridnih korakov se je zbirala delovna družina in z- vsakim dnem dosegala uspehe, ki so z zlatimi črkami zapisani v zgodovini razvoja te tovarne.
Ne samo stroji, tudi uovi ljudje so rasli v tovarni. Našli pa so se stari »gavnarji«, ki niso bili napak ljudje, le ljubosumnost jih je gnala tako daleč. da niso dajali svojega znanja mlajšim — novim delavcem. Kar za res je šlo takrat v tovarni »Standard«. Danilo se je s svojo gardo znova vrgel na deio. Zavedal se je z vsemi drugimi delavci in nameščenci, da plan ne bo izpolnjen, če ljudje ne bodo vedeli, za kaj delajo. Sestajali so se večer za večerom. Na teh sestankih so se med seboj do dobra spoznali, obenfem pa so študirali besed« naših voditelj »v o graditvi so-
cializma. Beseda socializem je postala domača, priljubljena in do dna spoznana. Vsi tisti, ki so tako ljubosumno čuvali svoje strokovno znanje, so ga začeli kar naenkrat s polnim prgiščem razdajati mladim, dela željnim rokam.
Tako se je znašla v delu tudi Karmela Madon, dekle s primorskih Brd doma. Svojih deset prstov je vrgla v »smrdljive« kože. Od prvega do zadnjega so jo radi gledali, ker je bil njen delovni uspeh vsak dan večji. Pa je dobila Karmela p*mo od doma. Mama ji je pisala in rekla nekako takole: »Karmela! Pridi domov. Slaba sem in zemlja tudi zahteva svoje. Pridi. Karmel!«
Karmela je po sireni, ki ji je odpela delo, mečkala pismo. Sama je bila in ka* tja v en dan mislila na Primorsko: Ne boš me! »Punca« je šla k tovarišu in povedala svoje. Ljudje iz tovarne pa so ji rekli:
»Karmel, ostaneš pri naši«
Karmela je ostala v tovarni.
Za seboj je potegnila lepo število deklet, ki imajo danes po zaslugi delovne zavesti že velike uspehe in so na poti, da postamejo udarnice.
Ko je tako steklo delo, so bili tudi uspehi taki, da je ta tovarna vstala iz ruševin in da se res upravičeno imenuje tovarna.
Včeraj, 18. t. m. je delovna družina tovarne »Standard« v Kraju izpolnila svoj letni plan. Delavci in nameščenci so res tanko ponosni na svojo zmago, ker pot do nje ni bila lahka in jim zato za njihove zasluge in veliko požrtvovalnost res lahko če-stšuunol
FIZKULTURA in SPORT
Oben* zrn* pJUtiLnSKega ornstva Jesenice
V sredo iv ©čer je Ml v mali dvorani Fizkul turnega doma redni letni občni zbor Planinskega društva Jesenice» katerega 6e je udeležilo lepo število Članov in članic. Občnega zbora 6ta se udeležila zastopnika IMzkul turne in Planinske zveze Slovenije tov. dr* France Avčin in Bučar iz Ljubljane, ter zastopniki planinskih društev iz Bated, Kranjske gore» Mojstrane, Javornika in Gorij. Občni zbor je otvoril in vodil znani alpinist tov* Uroš 2upančdč, ki je pozdravil vse navzoče ter podal poročilo o velikih delovnih uspehih v minulem letu. Dalje je omenil, da je število članstva naraslo od 350 na 850 in da so posamezni odborniki mnogo pripomogli k razvoju planinstva.
Sekretar Lojze Mrak je poročal, da je veliko truda vloženega pri obnovi planinskih postojank, izgradnji novega bivaka pod Dolliovo špico, izgradnji novih in izboljšanja starih planinskih poti, Med letom je bilo 41 odborovih sej, 2 izredni in 3 seje gospodarskeoa odbora. Vsi sprejeti sklepi so bili v celoti izvedeni. Društvo namerava v kratkem zgraditi na Vršdču velik in sodobno opremljen planinski dom. Blagajnik Jože Bertoncelj je poročal, da so znašali dohodki 696-603 din, izdatki p« 645.766 din.
Gospodar Janez Černe je poročal, da je bil med letom obnovljen Tičarjev dom in Erjavčeva koča na Vršiču, zgrajena nova pot na Prisojnik in na Mojstrovko ter obovljena ruska kapelica pod Vršičem. Planinski udarnik Savli Ivan je povedal, da je Mio pri Erjavčevi koči opravljenih 1982 prostovoljnih ur.
NAMIZNI TENIS
Enotaost : Polet
Danes zvečer se bosta pomerila v okviru ligaškega namizno-teuiškega tekmovanja poleg Kladivarja najboljši eklipi tega tekmovanja mariborski Polet in domača Enotnost. Igrali bodo člani in članice. D .’oboj bo v telovadnici sedme drž. realne gimnazije, vhod iz Nunske ulice. Ker ie pričakovati zanimive in napete igre. 60 vabljemii ljubitelji namiznega tenisa k čim večji udeležbi. Zadetek ob 19.
Crass
študentske mladine
Športno društvo Enotnost bo priredilo danes popoldne cross za študente ljubljanske univerze. Namen tekmovanja j« poleg množičnosti tudi odkriti najboljše tekmovalce, ki bodo prišli v poštev za meduniverzitetno tekmovanje v crossu, ki bo prihodnjo spomlad-Zmagovito moštvo bo prejelo pokal, prvih šest plasiranih pa diplome.
Poleg večjega števila tekmovalcev-začetnikov, se bodo danes pomerili tudi znani atleti, kakor Novak, Crepinšek,
Vodja markacijskega odseka Antom Blaže j je poročal, da je bila markirana Mojstrovka po severni in južni strani, Prisojnik od Tičarjevega^ doma na Prisojnikovo okno in od tam po grebenu na vrh ter po južni 6trani nazaj in pobočja Prisojnika do Mlinarice ter novo zavarovana pot na Prisojni ko vo okno od Erjavčeve koče in do Tičarje-vega doma* Markirana je tudi pot v Trento in k izviru Soče.
Načelnik, alpinističnega odseka Ivan Krušič je poročal, da ee je odsek organiziral na pobudo g. o. FZ8 9. septembra 1947 Ln da je bil dokončni odbor izvoljen 13. novembra 1947. A. O. je posvetil vso 6krb vzgoji mladih planinskih kadrov in gorskih reševalcev. Organiziral je zimskj in letni alpinj«fcjčuj tečaj na Vršiču, ki ga je obiskovalo 24 članov in pripravnikov z Jesenic. Mojstrane, Kranja, Tržiča in Radovljice. Ciami AO so nastopali kot inštruktorji na zimskem tečaju AO Kamnik in Celje in na zimskem tečaju JA na Vršiču, v Bosni na Prenju. na taboru Mariborčanov v Martuljku, na letnem tečaju JA in na zveznem tečaju v Vratih. Člani AO eo kot gorski reševalci sodelovali skoraj pri vseh reševalnih akcijah.
Člani in pripravniki odseka eo v tem letu opravili okoM 150 zimskih tur in plezalnih vsponov ter okoli 350 letnih, med njimi več prvenstvenih vzponov. Čopova plezalna amer na severni strani Triglava je bila štirikrat ponovljena. Po razrešnici starega odbora eo bile volitve novega odbora. Za načelnika je bil izvoljen Dcago Korenini, v odboru pa je vrsta znanih izkušenih planincev.
Zupančič, Žvokelj, Kovačič in drugi, tako da bo prireditev vsekakor zanimiva. Začetek orossa je točno ob 14. na igrišču v Tivoliju.
*
SSD Krim — smučarska sekcija vabi vse smučarje, da se v nedeljo 21. t- m-polnoštevilno udeleže prostovoljnega dela na vzpenjači v Kranjski gori. Odhod ob 5.20 z glavne postaje. Zbirališče pred postajo do 5. ure- Voznina bo poravnana. Hrano vzemiti s seboj. Smučarji z Rakovnika, udeležite se polnoštevilno! 2197-n
Ustanovni občni zbor ljubljanskega veslaškega društva, sklican v nedeljo 21. t m-, je preložen in bo po zvezn: konferenci veslaških društev v Beogradu v začetku decembra. Kraj m čas ustanovnega občnega zbora bo objavljen v dnevnem časopisju.
Bežigrajčani! Te dni bo v naši sredi ustanovljeno novo športno društvo, ki ima namen združiti vse aktivne športnike in atlete našega terena. Na ustanovni občni zbor, ki bo v sredo 24. t. m. v telovadnici bežigrajske gimnazije, so vabljeni vsi ljubitelji novega društva. Udeležite se polnoštevilno!
Mladinski nagradni brzoturnir za drugo in tretjekategomrike. bo v nedeljo 21. novembra ob 9 v šahovskem domu.
Spored III. republiške revije
SINDIKALNO KULTURNO UMETNIŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE od 21. do 29. novembra 1948
I. NASTOPI DRAMSKIH DRUŽIN
21.	t. m. ob 16. uri na Pobrežju, fizkul-tumi dom. SKTTD »Prežihov Voranc« — Guštanj Skvarit in: »Izpit za življenje«.
21.	t. m. ofo 20. uri Studenci, Fizkulturni dom. SKUD »Lojze Hohkraut« — Trbovlje škvarkin: »Izpit za Življenje«.
22.	t. m. ob 15. uift v SNG Maribor.
SKUD »France Prešeren.« — Kranj B. Kreft: »Celjski grofje«.	_____
23.	t. m. ob 15. uri v SNG. SKUD »Jože
Lacko«, Ptuj. Belocerifo^ski:	»Življenje
kliče«.
22.	t. m. ob 20. uri v SNG Maribor. SKUD poštndh uslužbencev ljubi jan« N. Gogolj: »Ženitev«.
23.	t. m. ob 20. uri v SNG Maribor. SKUD »Kovinar«, Jesenice Simonov; »Rusko vpra-Sanje«.
H. NASTOPI PEVSKIH ZBOROV 27. t. m. ob 20. uri v dvorani FD Polet —, Marj bor
Mladinski zbori: SKUD »Jože Moškrič«. Ljubljana.
Ženski zbori: SKUD »Angel Besednjak«. SKUD »Ivan Ključar«, Celje-
Moški zborii:	SKUD »Ivan Cankar«,
Celje, SKUD »Slava Klavora«. Maribor. SKUD »Angel Besednjak«, Maribor, SKUD »France Prešeren«, Kranj. SKUD »Jože Moškrič«, Ljubljana.
Mešani zbori: SKUD »France Prešeren«, Celje, SKUD poštnih uslužbencev. Ljubljana. SKUD »Štefan Kovač«. Murska Sobota. SKUD »Jože Lacko« Ptui- SKUD »Jože Mazovec«. Vevče. SKUD »Jože Mo-šikrič«. Ljubljana.
ni. NASTOPI GODB 28. 4. m. ob 10. in 16. uri v dvorani FD Polet, Maribor
SKUD »Alfonz Kapla«. Hrastnik. SKUD »Vesna« Zagorje, dirigent Srečko Godina? SKUD »Angel Besednjak«. Maribor. SKUD
»Prežltoov Voranc«. Guštanj- SKUD »France Prešern«, Celje. SKUD »Lojze Hoh-kraut«. Trbovlje. SKUD Javornik. SKUD »Kovinar«. Jesenice. SKUD poštnih uslužbencev, Ljubljana. SKUD »Tine Rožanc«, Ljubljana.
IV.	NASTOPI ORKESTROV IN HARMONIKARJEV 28. t. m. ob 20. uri v dvorani FD Poleta, Maribor
Orkestri): SKUD »Alfonz Sarh«. Slovenska Bistrica. SKUD »Slava Klavora«. Maribor. SKUD »Jože Moškrič«. Ljubljana-SKUD »Dušan Jereb«, Novo mesto. SKUD »Ivan Cankar«. Tržič. SKUD poštnih uslužbencev, Ljubljana-
Harmonikarji: SKUD »France Prešern«, Kranj.
V.	NASTOPI PLESNIH SKUPIN.
SOLISTOV IN RECITATORJEV 28 t. m. ob 20. v Narodnem g;edališču v Mariboru
SKUD »Ivan Cankar«. Tržič.
Plesne skupine:	SKUD »Lojze Hoh-
kraut«. TrbovUe. SKUD »Prežihov Voranc«, Guštanj. SKUD -Slava Klavor*« Maribor. SKUD »Jože Moškrič«. Ljubljana
ODMOR
Recitatorji:	SKUD »Angel Besednjak«.
Maribor. SKUD »Lojze Hohfcraut« Trbovlje. SKUD »Prežihov Voranc«. Guštanj.
Šoljsti: SKUD »Jože Moškrič«. Ljubljana. SKUD »Stefan Kovač« Murska Sobota. SKUD »Štefan Kovač«. Murska Sob. ‘a
Recitatorji: SKUD »Jože Lack * Ptuj. SKUD »Ivan Ključar« Celje. SKUD »Jože Moškrič«. Ljubljana. ___
Plesne skupine: SKUD »Prežihov Voranc«. Guštanj. SKUD -S-sira Klavora«, Maribor. SKUD Javornik SKUD France Prešern«. Kranj SKUD »Jože Moškrič«, Ljubljana.
Preskrba
DELITEV SVEŽEGA MESA Poverjeništvo za trgovdno in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso in mesne izdelke v soboto." ponedeljek ali torek na odrezke živilskih nakaznic za mesec november v naslednjh obrokih:
TD a jam. 2125 g na odrezek Meso III — 1100 november;
TD a 1500 g na odrezek Meso III — 1100 november;
TD b 1400 g na odrezek Meso III — 1000 november;
TD 400 g na odrezek Meso III — 450 november;
SD a 700 g na odrezek Meso III — <50 november;
SD 300 g na odrezek Meso III — 400 november;
LD 250 g na odrezek Meso III —	300
november;
GD 500 g na odrezek št- 117.
Na živilske nakaznice LD se dele mesn/i izdelki, na ostale nakaznice pa meso. Gozdni delaven si lahko nabavijo po željii sveže meso ali pa mesne izdelke.
Meso se ame deliti samo na navedene nakaznice.
V	soboto, dne 20. t- m. bodo delile meso vse prodajalne mesa in sicer od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, v ponedeljek, dne 22- t- m in v torek, dne 23. t. m. pa bodo delile meso od 7. do 11. ure naslednje prodajalne: 2 poslovalnici na trgu, Celovška cesta (nasproti Keršiča V Zaloška cesta 42- Tržaška cesta 81, Florjanska ulioa 37. Linhartova ulica Gosposvetska cesta. Polje (Rode).
Cena ie din 42— za sveže meso, din 63— pa za letno salamo.
Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO, MLO v četrtek dne 25- t- m-
PRODAJA KRUHA OB NEDELJAH
Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih bodo v Ljubljani od 8. do 11. nre prodajale kruh naslednje mlekarne: v Gosposki ulici 16. Pred škofijo 16, Predori čeva 12. Tržaška 26, Celovška 72.
Koncerti
Pianist Anton Trost bo koncertiral v ponedeljek 22. t* m. v Mariboru, v sredo
24.	t- m. pa v Celju. Izvajal bo solistični spored.	2205-n
Glasbeno-] i ter am i večer bo v soboto in v nedeljo v Ormožu, Jeruzalemu in Središču. Spored izvajajo ljubljanski umetniki.
V	Tolminu bo drevi, v Bovcu in Aj-
dovščini pa jutri v nedeljo VečeT slovenske narodne pesmi. Spored izvajajo: Fantje na vasi. Folklorna skupina in recitator Rohaček.	2207-n
V	Predosljah bo putri ob 15. koncert
moškega zbora 8 KUD »Prešeren« iz Kzaaja.	2200-n
Dajalci kr«i
ZARADI NUJNE POTREBE PO KRVI prosimo, da se danes v soboto 20* t. m. ob 8. uri javijo v zavodu dajalci krvi krvne skupine 0, ki so dal kri pred dvema ali več meseci in jo žele zopet dati. V torek, sredo lu četrtek ob 8. uri pa naj se javijo dajalci vseh krvnih skupin —O, A, B, AB, katerim je bil izvršen odvzem krvi pred d\ema ali več meseci, ter tisti, ki žeie prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Opozarjamo, da se javijo samo popolnoma zdrave osebe, ki ne smejo imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev. Zajtrkovati ne smejo mastne jedi (tudi he-le kave ne), lahko pa črno kavo, čaj, kruh in marmelado). Dajalcem krvi z deželo povrnemo stroške za vožnjo v obe •meri — do 158 din skupaj. Vozovnice prinesite v zavod, ne vzeti povratnih-Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, svežem mesu, maščobi in beli moki ali testeninah ter denarna nagrada.
ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI klinične bolnice — vhod za Ljubijanco.
Radio Ljubljana Maribor in Si. Primorje
SPOKED ZA SOBOTO
6.00	Poje zbor Rdečega prapora SZ. 6-10 Napoved časa in poročila, b.žo Jutranja telovadba. 6.30 Plesna glasba 7.00 Napoved časa. radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Igrajo mali orkestri. 11.15 šolska ura za učence sedemletk in dijake nižjih razredov gimnazij. (V pionirskem literarnem krožku). 12-30 Napoved časa in poročila. 12-40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Iz koncertov in simfonij 13-30 Ruska in češka operetna glasba- 14.00 Poje ženski 2 bor SNG iz Maribora, dirigent Ferdo Pirc. 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Dimitrij Šostakovič: Godalni kvartet. 15-00 Šolska ura za učence sedemletk in dijake nižjih razredov gimnazij. (V pionirskem literarnem krožku). 18.00 Karl Pahor: Pihalnd trio. Izvaja Mariborski pihalni trio-(Prenos iz Maribora). 18.15 Razgovor z režiserjem 1* slovenskega fiilma tov. Fr* Štiglicem. 18.30 Igra zabavni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča. (Preno« v Tret in Zagreb). 19-00 Tedenski zunanjepolitični pregled 19.15 Partizanske pesmi. 19.30 Napoved časa in poročila.
19.40	Zabavna glasba- mali oglasi in objave. 20-00 Samospeve poje Štefka Odar-KorenČanova pri klavirju Dana Perušek* 20.15 Glasbena mediigra. 20-20 Hrvatska narodna glasba. (Prenos iz Zagreba). 20.50 Glasbena medigra- 21-00 Literarna oddaja:	Pesnik; naše nove stvarnosti,
22.00	Prenos poročil zvezne postaje Beograd. 22-30 Pirana glasba. 2330 Zaključek odtdaje.
\

KOLEDAR Bobola, 20. novembra: Srečko. Vl&di-boj. Nedelja, 21. novembra: Darinka.
SPOMINSKI DNEVI
20. XI. li?lU. — Umrl ruski pisatelj Lev Jukoiajević Tolstoj. ZSSR je obnovila
?! Nemcev porušeno Jasno poljanov jer je živel in ustvarjal slavnri klasik i*iske literature. Za 25letnico Tolstojeve smrti -ju izšla celotna njegova dela v 05 zvezl^ii 20.—23- XI. r.;44. — Tovariš Edvard Kardelj v Moskvi.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. Marijin trg št. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. Rus Mavrici j, Bleiweiso-va cesta 15/1. telefon 21-35, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj-Celje: dr- Sevšek Maksim. Ljubljanska ulica 36, od sobote opoldne do ponedeljka do S. zjutraj.
Maribor: dr. Turin Ivan. Tržaška cesta št. 53 — ambulanta ZSZ od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA V LJUBLJANI Sobota, 20. novembra ob 20.: Sheridan: Sola za obrekovanje. Gostovanje v Ce lju.
Nedelja, 21. novembra, ob 16.: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje Celju. — Ob 20.: Sheridan:	šola za
obrekovanje. Gostovanje v Celju-OPERA V LJUBLJANI 8obota. 20. novembra, ob 20-:	Dvorak-
Mlakar: Cekin ali gosli. Kozina - Mlakar: Diptihon. Balet. Zaključena predstava za Sindikate.
Nedelja, 21. novembra, ob 20.: Puccini: Tosca. Premiera. Izven.
Za današnjo sindikalno predstavo baleta: »Cekin sli gosli« in »Diptihom dvj. Urite vstopnice na izdane bone med 8. in 10. uro pri Upravi SNG, Gradišče 4/1.
V nedeljo. 21. t. m. bo v Operi pre-piiera Puccinijeve opere »Tosca«. Delo je naštudirano v dveh zasedbah glavnih vlog in pod muzikalnim vodstvom dveh dirigentov: Mitje Žebreta in Rada Simonitija. Naslovni vlogi bosta peli V. Hey-balova in Ljerka Simičeva, naša nova eoliistka, Cavaradossija D. Čuden in R. Franci, Searpia — V. Janko in S. Smerkolj. Z izmenjavano dvojno zasedbo bo omogočeno večje število repriz v bolj igošeenem zapovrstju. Zasedba nedeljske piremiieTo je: Tosca — Simičeva, Mario Cavaradossi — FTancl, Baron Searpia — Janko, Ce3are Angelotti — AnžLovar, Cerkovnik — Lupša, Spoletta — Štrukelj, Sciarrone — Ph*us- Ječar — Perko, Pastir — Pertot- Dirigent:	D. Žebre.
Režijsko je delo postavil prof. Šest, inscenacijo je izdelal akad. elllkar M. Pliberšek, kostume M. Skrušnyjeva.
GLEDALIŠČE MARIBOR Robota, 20 novembra, ob 20.:	Moliere:
Učene ženske. Red Ll.
Nedelja, 21- novembra, ob 15.: Moliere: Učene ženske. Izven. — Ob 20-: Baletni večer. Izven.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. novembra, ob 20.: Sheridan: Šola za obrekovanje- Gostovanje ljubljanske Drame.
Nedelja, 21. novembra, ob 16-: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame. — Ob 20.:	Sheridan:
Sola za obrekovanje Gostovanje ljubljanske Drame-
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE 3IESTNI DOM
Nedelja. 21. novembra, ob 15-: I. Cankar: Kralj na Betajnovi. Popoldanska predstava.
V nedeljo bodo uprizorili namesto napovedane NuŠičeve komedije »Žalujoči ostali« Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Predprodaja vstopnic peri Držami založbi, Kongresni trg. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti oko^ lisko občinstvo-
MLADINSKA DVORANA LJUBLJANA - FRANČIŠKANSKA UL. SKUD TINE ROŽANC GLEDALIŠKA SKUPINA Sobota, 20. novembra, ob 20. uri: Bratko Kreft: Kreature, tragikomedija.
Nedelja, 21. nov., ob 20. uri:	Bratko
Kreft: Kreature, tragikomedija.
To je prvi nastop gledališke skupine »Tineta Rožanca« v letošnji sezoni. SINDIKALNO GLEDALIŠČE DOMŽALE Sobota, 20. novembra, ob 19.: Cankar: Hlapci.
Nedelja, 21. novembra, ob 15-:	Cankar:
Hlapci. Predstava za okoličane. Predprodaja vstopnic za vse predstave v Godbenem domu.	2177-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota. 20. novembra, ob 20-: B. Kreft: Celjski grofje.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE GOSTOVANJE NA VRANSKEM
Sobota. 20. novembra, ob 30-: I. Cankar:
Jakob Ruda.
Nedelja. 21- novembra, ob 15.: I. Cankar: Jakob Kuda.	2188-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja. 21. novembra, ob 15.: Življenje kliče. Cena od 30 din navzdol. 2194-n
ROK ZA ODDAJO IDEJNIH OSNUTKOV ZA PREŠERNOVE SPOMINSKE ZNAMKE je podaljšan do 24. t. m. Naknadne spremembo o razpisu so razvidne v Umetniški zadrugi, Šelenbur-gova ulica št. 1.
Vojni obvezniki - rezervisti iz Zagreba
(Se-iska uiiea) se sestanemo danes 20. novembra ob 8. zvečer v salonu gostinskega podjetja »Keršič« (šiška). Za vse je preskrbljeno. Pridite sigurno! 2203-n Mestni odbor RKS v Novem mestu se zahvaljuje p-:'rediteljem tekmovanja šestih kegljaških klubov v Novem mestu. ki so ves čisti dohodek tekmovanja poklonili v socialne namene. Za Rdeči križ jo bilo đ ol oceni h 500 din, mestnemu Socialnemu skrbstvu 854 din. v pomoč nekemu bolnemu članu pa 1000 din.
Ciril-Mctodova družba, Šentpetrska podružnica vabi na družabni večer, ki bo danes 20. t- m ob 20. uri v salonu restavracije glavnega kolodvora. Poskrbljeno je tudi za vino. — Odbor. 2156-n Objava. Sporočamo vsem ustanovam in podjetjem, da se je Uprava Gradbenega tehnikuma LRS preselila iz dosedanjih prostorov Aškerčeva 9/1 v Gorupovo ni. št. 10/III. Tel. št. 44-46.	2135-n
Dežurne trafike dne 21. t. m.: Marvin Ivanka. Celovška 34; Golli Frančiška, Mestni trg; Jerman Albina. Bleiweisova (kiosk); Jerina Rudolf. Kopališka; Jamšek Jožica, Zelena jama; Pretnar Heda, Tromostje; Merjasec Franc. Tržaška 48; Dennaša Marija. Karlovška 6; Hrovat Matija. Ambrožev trg; Kušar Marija, Vidovdanska 1; Rajner Alfonz, Zidovska 1: Kušar Franja. Dravlje.	2202-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: V nedeljo, dne 2L t- m. premiera prvega slovenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji«! —
MOSKVA: premiera sovjetskega filma »Rdeča ruta«, tednik. — SLOGA: sov jetski film »Vrnitev iz zmage«, tednik Predstave ob 16-15. 18.15 in 20-15.
ŠIŠKA: sovjetski film »Življenje v Ci-tadeli«. tednik. Predstave ob 18. in 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Pot v bodočnost«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Pravljica o sibirski zemlji« Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: sovjetski film »Lenin 1918«, tednik. — DOM:	sovjetski
film »Aleksander Matrosov«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Vaška učiteljica . tednik.
KRANJ MESTNI:	jugoslovanski film
»Življenje je naše«, tednik.
PTUJ:	sovjetski film »Učenka prvega
razreda«, tednik.
^MaU oglasi
iASLUZth
PISARNIŠKO MOC za nekaj ur dnevno takoj sprejme podružnica SP Kranj	35242-4
STAREJŠI zanesljiv fant sprejme pisarniško ali tudi drugo lažje delo za nekaj ur dnevno za hrano In stanovanje Ponudbe pod štajersko na oglasni oddelek	35425-4
BRIVSKEGA POMOČNIKA za nekaj dni tedensko, ostalo po dogovoru — sprejme salon »Frank«, Ljubljana, Prešernova 4.	35419-4
GOSPODINJSKA POMOČNICA za več ur se sprejme takoj. Hrana in stanovanje. — Trnovski pristan številka 20	35317-4
ZA SVOJEGA dam 15 mesecev starega fantka dobri materi. Ponudbe pod Dobra mati na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	35356-4
UPOKOJENCE ali' starejše osebe za pomoč na polju in obdelavo na srednje posestvo iščem Počkaj Franjo, Zadrže 4, Šmarje pri Jelšah. 34905-4 V DELO sprejmem perilo in domače obleke. Ponudbe pod Grem tudi na dom na oglasni oddelek.	35377-4
KDO MI IZPRAZNI pristno greznico in odpelje na svojo zemljo — naj se oglasi v Janševi 12-1.	35368-4
PRODAM
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv. okrogli čolniček, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	35166-a
KRZNEN PLAŠČ ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	35112-6
NEKAJ GRAMOV ZLATA prodam. — Ponudbe pod Zlato na podružnico Sl_. poročevalca Kranj.	35400-5
KRZNEN PLAŠČ, krt, krasen Izdelek, prodam. Naslov y podružnici _ Slov. poročevalca Kranj.	35403-5
RADIO »Philips«! štiricevnl, ugodno prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalva. Kranj. 35404-5 BLAGAJNO, stoječo 140x59, prodam. Rebolj, Kranj, Koroška cesta številka 27.	35405-5
VIOLINO, odlično z lokom in škatljo ter ročno srebrno uro, točno, na 15 kamnov, nošeno, prodam. Ravnikarjeva 4-i, srednja vrata. 35421-5 SUKNJO, sivo, predvojno blago, ugodno prodam. Slomškova štev. 15^ klet_, levo	3o423-b
DOBRE ŠKORNJE št. 43 prodam za 6000 din. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35422-5
PET HRASTOV na panju v št. Vidu nad Ljubljano prodam za les za drva ali oddam za predelavo v drva. Ponudbe pod Dogovor na oglasni oddelek SP.	35418-5
SVILEN DAMAST PRT s šestimi ser-veti prodam za 2500 din. Ponudbe pod Damast na podružnico Sl©v. poročevalca Kranj.	35399-5
NIVELACIJSKI INŠTRUMENT z daljnogledom starejše konstrukcije poceni naprodaj. Ogled v mehanični delavnici Kozina, šmartinska cesta številka 8.	35301-5
PLINSKI RADIATOR za segrevanje kopalnice ali manjšega kabineta — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35304-5
KAVO, surovo, prodam. Groharjeva ulica 21, srednji zvonec.	35352-5
OBVESTILO
V ponedeljek, dne 22. novembra 1942 ob 20. url bo v sindikalni dvorani DES — Ulica heroja Tomšiča 2
ŠIRŠI ČLANSKI SESTANEK,
na katerem bodo delegati naše podružnice podali poročilo o II. kongresu DIT-a v Beogradu. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
DIT — podružnica Maribor.
DVE KOMBINIRANI SOBI po dva
kavča in krasna spalnica Biedermaier ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Slov. por.	35355-5
KUHINJSKO KREDENCO, tridelno — lahko sobno, še novo, prodam ali zamenjam za živila ali puh. Naslov v oglasnem oddelku	35318-5
BLAGO ZA POHIŠTVO, najboljše predvojno, več, metrov in dva platnena damast prta- nova, prodam ali zamenjam za živila. Ogled od 9 do 10 in 15 do 17 Zajc Marija, Cankarjeva 10-III.	35326-5
HERAKLIT železno pečko, gajbe, manjše sode, balone prodam. Tyrše-va cesta 47.	35357-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Milan Bračko, Ljubljana, Beethovnova ulica 15-11.	35496-5
RAZNE NOTE etude in drugo za klavir prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35487-5
USNJEN KOŽUH. pripraven za moto, riste, voznike ali pilote, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 35492-5 ŠPORTNI VOZIČEK, močan in dobro ohranjen, prodam. Hotimirova ulica št. 7.	35493-5
RJAV KRZNEN PLAŠČ in muf z ovratnikom za dekle, prodam. Poljanska cesta l-II	35489-5
DVE KRISTALNI VAZI za cvetje, 2 za sadje in 1 garnituro kristal servisa za vino, pivo, liker In šampanjec ter kompot prodam. Naslov v ogl odd	35483-5
PISALNI ’ STROJ Underwood, velik, zelo dobro ohranjen, prodam. Ponudbe z navedbo cene poslati na oglasni oddelek pod Stroj takoj.	35491-5
POROČNA PRSTANA, kožušček, muf, kapico 3—7 let, in tračno merilo 25 metrov, prodam. Ogled po 15. Naslov v oglasnem oddelku.	35351-5
Kupimo
ZRAČNE IN MALOKALIBERSKE PUŠKE
IN PRIPADAJOČO MUNICIJO. Ponudbe je poslati na naslov:
STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE
I»J I BLJAXA _ TABOR.
VREMENSKO POROČILO
hidrometeorološke službe STANJE DNE 19. NOVEMBRA: Ozek pas vlsokeara zračnega pritiska se vleče od Pirenejev preko Alp in Karpatov do Kavkaza. Severno od tod je depresijsko »tanje. Tudi nad Jonskim morjem je depresijsko stanje, ki povzroča dež v južni Italiji in n? Balkanskem polotoku.
VREMENSKA NAPOVED za soboto 20. novembra:
Nobene bistvene izpremembe. DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED za prihodnji teden od 21. do 28. nov.
V zaeeitku tedna pooblačitev, vendar pred torkom brez padavin, ali le neznatne padavine. V torek ali sredo (mogoče oba dneta skupaj) močnejše padavine in ohladitev, domnevno sneg v nižinah. V četrtek Izboljšanje, toda že V petek ali soboto nastop no-Hh trajnih padavin.
KUPIMO
8	ventilatorje, kompletne z motorjem,
1	varilnik,
bencinsko rodno črpalko, stružnico,
kompresor kompleten s pištolo in cevjo,
garnituro natikalnih ključev, garnituro specialzvezdatih ključev,
razne kombinirane klešče, ročne pile,
prlmož od 30 kg težine ter razno mehanično orodje.
Ponudbe na
glavni odbor ESS,
LJUBLJANA. Miklošičeva uL 2 2.
I_ Preminula je naša dobra sestra, ' svakinja, teta, sestrična in zvesta prijateljica
MARIJA KEPOVA
PogTeb naše ljubljene Mice bo v nedeljo, 21. novembra 1948 ob pol 17. Iz kapele sv. Marije k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. novembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil moj nadvse ljubljeni mož. brat. svak in stric
RUDOLF KOCMAN
žel. vlakovodja v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 21. t. m. ob 14. Iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Ev. Križu Ljubljana, 19. novembra 1948.
Globoko užaloščena žena Terezija, sestri Morija In Pavla ter ostalo sorodstvo
RAZNAŠALCA (-KO)
časopisov zaHUJEinCIRCE
takoj sprejme
Podružnica »Slov. poročevalca« Kranj
VVvVV»WV.WvWV*V»VVvVVV»WVVVvV*V«»S>»#«l
PISALNA MIZA, orehova korenina, naprodaj Naslov v ogl. odd. 35485-5 ŠIVALNI STROJ Singer prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 35484-5 OGLEDALO in fotelje prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35476-5
BAROČNI TRIMO z velikim zrcalom v bogato rezljanem zlatem okvirju prodam Naslov v oglasnem oddelku SP. '	35502-5
USNJENE GAMAŠE, kompleten svilen lestenec, krojaški likalnik, dve pletenki, kuhalnik na špirit, perilnik — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku	35478—5
OTROŠKO POSTELJICO, popolnoma novo, prodam. Cankarjeva cesta 7, II. nadstropje, levo. — Cemažar Franc.	35477-5
DVA METRA BLAGA za tapeeiranje ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35479-5
ZLAT CEKIN, posteljno pregrinjalo za čez dve postelji, albanski vzorec, vzorčasto, redka prilika, naprodaj. -Grkovič. Galjevica 238.	35471-5
SPALNICA In kuhinja, dobro ohranjena, naprodaj. Poizve se v soboto ob 2. Kariž Pavla, Malgajeva ulica št. 5.	35446-5
PEČICO, železno, znamke H 100 cevmi prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35474-5
ŽENSKO KOLO poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	35473-5
VOZIČEK, ročni, večji, na štiri ko lesa prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35472-5
PEC za žagovino in žagovino, žnider-šičnve panje ter drva prodam. Od 10 do 13. ure. Korytkova ulica št. 18. dvorišče	35452-5
SENO prodam ali zamenjam za gnoj.
Naslov v oglasnem oddelku. 35436-5 NOVO OTOMANO, ležalno, s prebole-ko, oranžne barve, prodam. — Gorkič, Predovičeva 12.	35438-5
TRANSMISIJO, obstoječo iz osi, ležajev, sklopk in jermenlc. prodam. Ponudbe pod: Prilika 2 na oglasni oddelek.	35440-5
Telovadno društvo Ljubljana VI.
ZG. ŠIŠKA, prej© »F. L*. TRIGLAV« prireja vsako nedeljo
PLESNE VAJE
v telovadnem domu v jami, Zg. šiška. Vaje se vrše od 15. do 18.30 ter od 19 30 do 22.30 ure. Za začetnike od 14.45 do 13.45. Ljubitelji plesa vabljeni.
PLESNI ODBOR.
PRODAM KOLO Puch, delovno, kompletno, z odličnimi gumami, tealetni servis (svinčeni kristal), zlat pečatni prstan. Ogled v nedeljo od 8 do 12 — Wallstreuen, Kersnikova ulica št.' S-II.	35444-5
300 kg lepe čebule in dve tehtnici za žganje tehtati prodam. Bezlaj, Preska 26, p. Medvode.	35443-5
PRODAM: zlato ročno športno damsko uro, volneno karo krilo za močnejšo postavo, kuno zlatico, 6 plitvih »Rosenthal« krožnikov. Ponudbe pod Ugodno na ogl. odd. 35497-5 PISALNI STROJ portabel, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod Portabel na ogl oddelek	35501-5
ZLATO NALIVNO PERO, novo, prodam. Naslov v oglasnem odd. 35500-5 ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, pogrezljiv. šiva naprej in nazaj prodam. Naslov v oglasnem odd.	35499-5
MOŠKO KOLO z novimi gumami — prodam. Ogled v nedeljo. Predjamska cesta 21, Rožna dolina, 35433-5 GOJZARICE št 42, nove, prodam. — Ogled v soboto in nedeljo od 13 do 15 ure. Naslov Y ogl. odd. 35432-5 MODERNO BLAGAJNO Wertheim, leseno registrirno blagajno, jahalno sedlo in starinsko stensko uro prodam Ogled od 8 do 11 dopoldne. — Sv. Petra cesta št. 78, lokal Zakrajšek.	35458-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov, naprodaj. Poljanska cesta 15, II. stopnišče, visoko pritličje.	35435-5
ŠPORTNI VOZIČEK in stajico poceni prodam Vodnikova cesta 13, pritličje.	30345-5
LEPA STOJEČA URA, četrturno bitje, in dva fotelja naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	35349-5
OHRANJENO OBLEKO za vitkega moškega prodam — šiška, Na Jami št 6-1, levo.	35372-5
GLOBOK VOZIČEK in malo posteljico, oboje s slamnjačama, prodam — Naslov v oglasnem oddelku. 35359-5 ŠTEDILNIK prodam. Zvezna ulica številka 13.	86344-5
PERZIJANER JOPICO srebrni pribor, desertni, za 12 oseb, ügbäno prodam. Ogled od 4 do 6. Naslov v ogl oddelku SP.	35379-5
ORN ŽENSKI PLAŠČ, za vitko postavo, moško blago prodam. Dravska štev 9.	35383-
2ENŠKO KOLO prodam. Univerzitetna knjižnica, pri vratarju. 35382-f OTROŠKI VOZIČEK, globok, ugodno prodam. Čuček, Mestni trg štev. 13, III nadstropje	35381-5
ZLATO ZAPONKO (broško) z diamanti in sobno kredenco (secesija), dobro ohranjeno, prodam Dalmatino va 3, pritličje,	levo.	35387 '
BIZAM (hrbet) krzneno podlogo, po polnoma novo, prodam. Ogled od 10 do 12. Naslov v ogl. odd. 35386-5 PRODAM ali zamenjam za fižol, ko ruzni zdrob Naslov v oglasnem od delku.	35385-i
CRNO MOŠKO SUKNJO, modem kroj, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku,	35462-f
SVILO ZA PERILO prodam. Predovi čeva 18.	35459-1
SUHE JÄVORJEVE 8 cm plohe, pro da Anton Šebenik, Črnuče števil ka 26.	35469-1
DEKLIŠKI PLAŠČ, dobro blago, pro dam za 1400 din. Naslov v oglasnem oddelku.	35467
MOŠKO KOLO prodam Sterbenc, Vi demska 5.	35375-:
MOTORNO KOLO Ziindapp 250 cem prodam Naslov v ogl.	odd	35378-;
ZIMSKO ČRNO	SUKNJO,	za	srednjo
postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35392 “
UMIVALNO ŠKOLJKO, malo rabljeno, zamenjam za živila, event, prodam. Ogled samo popoldne Naslov v ogl oddelku SP.	35390 "
HARŠKE KANARČKE samce, lastne vzreje, istega rodu in samice pro dam. Fidler Drago, Mlinska št. 21. Maribor.	35263-5
ZA TURISTE specijalke, na platnu kompas, Planinske vestnike, vezane, prodam. A. B. 100, Slovenski poročevalec, Maribor.	35264-5
MEDVEDKA, dve pupi in druge manj še igrače prodam. Ogled od. 16 dalje. Nunska 4-111-, levo,	35273-5
KUHINJSKO OPREMO prodam ali za menjam za radijski aparat. Tržaška cesta 88 a, mizar. Maribor. 35262-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, otro ški tricikel z leseno posteljo prodam Mali Mengeš 54.	35136-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, do bro ohranjen, prodam. Peršl, Slomškova ulica 4-II, levo	35228-5
NOVO POMIVALNO OMARICO (kuh. rabljeno posteljo, nočno omarico, mize. stole, kredence, prodam. Poljanska cesta 19-11, desno.	35431-5
MOŠKO OBLEKO, novo, za večjo postavo. 15 m damasta za perilo in črne pumparice prodam. Naslov v ogl. oddelku.	35457-5
MOŠKO ČRNO OBLEKO, skoraj novo, za srednjo postavo, prodam. Korošec, Kotnikova 13.	35456-5
IGRAČE: punčko, voziček, posteljico, psička, matador, vojake, prodam. — Naslov v ogl. odd.	35454-5
FOTO KONTAKS Tessar 1:28 naprodaj. Ponudbe pod Kontaks na oglns ni oddelek.	35365-5
KRZNEN PLAŠČ in jopo. še lepo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35450-5
KUPIM * v
KOZARCE za vlaganje. 5—10 1, kupimo. Ponudbe poslati Tovarni usnja »Indus«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 72.	35319-6
GUMI KABEL 4x16 m2 ali 3x16 m2 proti plačilu ali zamenjam za drugo blago, kupi Podjetje »Kamen«, Kotnikova 16.	35110-6
DVE PREŠITI ODEJI in diamant za rezanje stekla kupim. Naslov v podružnici SP Ptuj.	35121-6
KKJIGL. zuaUBlvuue poljubilo znanstvo-ne in druge, domače in tuje. kupuje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana Frančiškanska 3 (preje Sfiligoji	29133-6
KNJIGE; izdaje Modre ptice. Hrama in naše založbe kupuje v, vsaki količini Knjigama in antikvariat Mladinske Knjige. Ljubljana Frančiškanska št. S ipreje Sfiligoj)	29134-6
KUPIMO dva tricikla kompletna in dobro ohranjena ali pa samo ogrodja več pisalnih strojev, dobro ohranjenih po možnosti večjega formata, kakor tudi pisalne stroje z dolgimi valji in več električnih ali ročnih računskih strojev. — Zamenjamo dva industrijska toplomera od 0—1200 c, dolžine 140 cm za toplomere od 0 do 150» C, dolžine 40 cm. Ponudbe poslati na naslov Podjetje »Kamnik«
v Kamniku	34834-6
VE C PETTONSKIH GUM, voz za konjsko vprego kupimo Naslov v ogalsnem oddelku.	35060-6
ELEKTRONKE ECH 3, ECH 4, EBL 1, EM 1, kupim Ponudbe pod Horny-phon 837 A na podružnico Slov. poročevalca Kranj.	35402-6
ŽIMO kupim. Naslov: Ana Potisek, Dolnja vas štev. 22, Zagorje ob Savi, Dolenjsko.	35410-6
ELEKTROMOTOR 4—5 ks, brezhiben, kupim. Ponudbe pod Elektro na ogl. oddelek	35428-6
RADIJSKI APARAT 5—6 cevni, svetovne znamke, v brezhibnem stanju, in jedilni pribor-, rje prost, kupim. Prodam pa klavirsko harmoniko (80 basov, 1 register). — Kovačič Stane, Novo mesto, Prešernova 19.	35396-6
KUPIM KRILNO ČRPALKO. Ponudbe na: Gams Franc, tovarna lakov — Domžale.	35308-6
KUPIM ali zamenjam v blagu zvezek vzorcev umetnega pletenja okroglih prtičkov, čipk in vložkov v nemškem izvodu. — Ponudbe poslati na prodajo časopisov — Sevnica ob Savi.	35420-6
DEŽNI in balonski PLAŠČ, moški, za srednjo postavo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	35431-6
DIAMANT za rezanje šip kupim. — Kramar Franc, Strahomer, p. Ig pri Ljubljani.	35488-6
GUMO 5 do 6.00x19 in zračnico kupim Naslov v oglasnem odd. 35442-6 ŠEST BRISAČ. 1 m črnega atlasa, tla-nelasto odejice, pernico za dojenčka kupim. Ponudbe pod Novo 26 na ogl. oddelek.	35498-6
BUTARE in drva ter gumijaste škornje št. 38 kupim za gotovino ali protivrednost — N. T., Triglavska ulica št 9.	35370-6
KONTRA BAS. kakor koli ohranjen, kupim. Strašek, Tyrševa 92. 35346-6 KROJAŠKO DELAVNICO, kompletno opremljeno s štirimi šivalnimi stroji, skupno z delovnim prostorom, kupimo Ponudbe pod Delavnica na oglas ni oddelek.	35361-6
ČEVLJARSKO DELAVNICO, kompletno opremljeno ter z večjim delovnim prostorom kupimo. — Ponudbe pod: Ustanova na ogl. oddelek. 35362-6 ČEVLJARSKI STROJ levoročni kupimo. Ponudbe pod Stroj na oglasni oddelek.	35363-6
BELE MAKARONE in parmezan za bolnega očeta kupim. Kramer, _Holz-apflova 7.	35364-6
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupi Kajbic, Ravne 37. p. Vransko pri Celju.	35047-6
GRAD L za žimnice kupim Nas_loy_ v oglasnem oddelku.	35367-6
RADIJSKI APARAT, dober, prvovrsten. kupim. Ponudbe pod Velik format na oglasni oddelek	35393-6
GRAMOFON V KOCEGU, s ploščami, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov . Rožna dolina, Cesta XV, št 26.	35394-6
BRZOPARILNIK od TOO do 150 litrov nov ali dobro ohranjen, kupim. Brinovec Jožef. Podvrh štev. 33. Braslovče	35261-6
RADIJSKI APARAT, dober, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod Dober radio na ogl odd.	35461-6
KUPIMO TAKOJ več pisalnih miz, stolov, pisarniških omar, pisalni stroj, ter kompletno opremo za reprezentativno pisarno. Ponudbe na ogl odd. pod Pisarna.	35470-6
/AM£N)AM
DOBRO ŽGANJE ali jabolka zamenjam za gumijaste škornje, nove, štev. 37, 40 in 46 Ivo Kobal, pošta Barbara, Haloze.	35186-7
MOŠKO KOLO, dobro, trpežno in gu miran dežni plašč zamenjam za prašiča ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35267-7
SUHE DESKE, smrekove, več metrov, zamenjam za strešno opeko. Blaž Žnidar, Golnik 15.	35408-7
ZAMENJAM 2 kg prave nepražene ka. ve za belo moko ali milo. Ponudbe pod Zelo nujno na podružnico SP Jesenice	35417-7
ZAMENJAM prašiča težine 35—40 kg za težkega do 100 kg ter doplačam razliko. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35490-7
DVE ŽENSKI KOLESI, dobro ohranjeni, zamenjam za parcelo 500 kv metrov v bližini Ljubljane (Gorenjsko). Ponudbe pod Kolo na oglasni oddelek.	35466-7
DVOJNI REGLER zamenjam za kompletne hidravlične zavore Opel, ali 1 do 3 gume 17x5.50 (4.75) za 16x5.00 (5.25), Ponudbe pod Stvar dogovora na oglasni oddelek.	35437-7
ZAMENJAM ELEKTRIČNI LIKAL' NIK za 4 m volnenega karirastega blaga. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35434-7
14 kg KORUZNIH IZDELKOV in 1 in pol kilograma prave kave zamenjam za surovo maslo, jajčka ali orehe. Tyrševa cesta 37a, III. nadstropje, desno.	35347-7
PRODAM ali zamenjam 3.20 m sivega blaga, kuhalnik na dva grelca ter blago za srajce, tudi nekaj flanele, za manjši radio. Koren. Salendrova ulica 4-1, Ljubljana.	35360-7
LEPO KOBILO, osem let staro, zamenjam za kravo ali debelega prašiča. Ponudbe pod Dobra zamenjava na oglasni oddelek.	35366-7
ZAMENJAM pol kub. metra rezanega orehovega lesa za nove ali dobro ohranjene ženske škornje št. 39. ev. jih kupim. Ponudbe pod škornji na oglasni oddelek.	35260-7
DVE KANTI za mast. emajlirani po 20 1 zamenjam za živež. Ponudbe pod Kanti na ogl. odd.	35465-7
ELEKTRIČNO PEČKO zamenjam za smučarske čevlje oziroma gojzerice. Ponudbe na ogl. oddelek pod številka 43.	35449-7
NEPREMIČNINE
HIŠO v planini na Gorenjskem zamenjam za enostanovanjsko hišo v Ljubljani, okolici ali kjerkoli. Ponudbe pod Ravnina na oglasni oddelek	35297-8
ENODRUŽINSKO HIŠO na deželi, tudi v neuporabnem stanju, kupim. — Kropar Jože. Klanc 38, pošta Komenda pri Kamniku	35445-8
ENODRUŽINSKO HIŠO s 5000 kvadr. metov zemlje, četrt ure od kolodvora v Ptuju zamenjam za enako v okolici Ljubljane. Ivo Kamer. Rogoznica 38, Ptuj.	35083-8
SOBE - STANOVANJA
ZAMENJAM lepo prazno sobo s posebnim vhodom ob tramvaju v Mostah za slično v centru. Plačam prevoz. Ponudbe pod Priložnost na oglasni oddelek.	35292-10
SOSTANOVALCA, najraje študenta — sprejmem. Ponudbe pod Sostanovalec III na ogiasni oddelek.	35374-10
PRI DOBRI DRUŽINI išče visokošo-lec sobo. Posteljnino in perilo ima. Plača v naturalijah. Ponudbe na: Telefon 28-34.	35306-10
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, manjše, v vili za Bežigradom, blizu mesta, zamenjam za enako s kabinetom ali dve sobi v mestu. Ponudbe pod Čim prej na oglasni oddelek SP.	35354-10
SOSTANOVALKO z lastno posteljo 1. t. d. sprejmem k hišnici. Ponudbe pod Upokojenka na oglasni oddelek Slov poročevalca.	35495-10
SOSTANOVALKO, starejšo, najraje upokojenko, ki bi mi gospodinjila — sprejmem. .Vprašati: Salendrova ulica 4, pritličje, Gorenc.	35475-10
OPREMLJENO SOBO, samsko, iščem. Posredniku dam 11 dobrega žganja. Naslov v oglasnem oddelku. 35482-10 OPREMLJENO SOBO iščeva, plačava v naturalijah; čistile' bi same. Ponudbe pod Herherčič Ana na oglasni oddelek.	85373-10
RAZNO
IZGUBLJENE DOKUMENTE na ime Cop Adolf prejel. Od denarja si lahko obdržite 25 procentov, ostalo mi pošljite na naslov. Prosim pošljite mi vas naslov, da se vam za vašo uslugo in poštenost ustmeno zahvalim. Cop Adolf, šklendrovec 40, pošta Zagorje ob Savi.	35411-14
IZGUBIL SEM dokumente na ime Vajde Ivan,‘Toplice 114, Zagorje: osebno izkaznico, kolesarsko in obratno (delavsko). Najditelja prosim, naj jih vrne.	35412-14
OCALA sem izgubila po Gosposvetski cesti. Jesenice. Vrniti proti nagradi: Rabič, Gosposvetska cesta 6, Jesenice.	35415-14
OCALA SO NAJDENA 1. novembra na postaji Radovljica. — Dobe se v po družnici SP Jesenice.	35416-14
IZGUBILA SEM 15. t. m. od prulske šole do Privoza modro bluzo. Prosim vrnite na: Marenče« Privoz 17, Ljubljana.	35424-14
DNE 7. T M. je bilo pri Dularju na Selah, p. Kotlje, ukradena zeleno pleskano moško kolo francoske znamke Rover št 6466 b, spredaj in zadaj bobon zavore s prestavami. Izsledi-telj kolesa dobi dobro nagrado. — Franc Tomo, železarna, pošta Gu-štanj.	35427-14
OSEBA, ki je dne 18. t. m. opolnoči vzela kovčeg, mogoče po pomoti, ali hote v čakalnici ljubljanskega kolodvora, naj ga vrne na naslov: Sova Karel, šebrelje štev. 100, okraj Idrija.	35395-14
TOVARIŠ, ki je kupil 29. avgusta radio »Telefunken«, naj se takoj zglasi zaradi odjave pri Besar, Za Gradom 4.	35348-14
MLAD PES ŠPICELJ, bel, se je izgubil za Bežigradom. H komur se je zatekel, naj ga proti nagradi vime — Topniška 14.	35376-14
NAŠLA se je denarnica na Zaloški cesti dne 16. t. m. Lastnik jo dobi na Zaloški cesti št 161 a.	35380-14
IZGUBIL SEM moško zapestno uro dne 17. t. m. zvečer od kina Sloge mimo hotela štruklja do pošte. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. — Naslov: Gledališka ulica 4-III.	35384-14
DNE 18 t. m. SEM NAŠEL moško kolo — zeleno pleskano, luč dinama tipa Diirkopp, tovarniška št. 1652238 na Vilharjevi cesti št. 33. Lastnik ga dobi s kolesarsko knjižico na Vilharjevi cesti št 33 dopoldne, podpritličje pri Golob.	35455-14
Ogiasni oddelek danes odprt samo oo 12
MALI OGLASI SE SPREJEMAJO
do 11. ure
+ Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest. da mi je nenadoma umrl moj ljubljeni mož, stric, svak in zet
MARTIN HOMAN
pečarski mojster
v najlepSi moški dobi, star 34 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 20. t. m. ob 16. uri iz Poljanske ceste 10 na farno pokopališče v Škofji Loki.
Žalujoča žena Ana in ostalo sorodstvo.
+ Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je v cvetu mladosti zapustil naš preljubi sin, brat in svak
DRAGO KOCJAN
pom. knjigovodja
Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 21. novembra 194S ob 15.30 iz kapelice sv. Krištofa na Žalah.
Ljubljana, 19. novembra 1948. Globoko žalujoči:
Rezika, mama; Stanko, Mirko, Marjan, bratje; Slavka, sestra; Mara, svakinja in ostalo sorodstvo.
Umrl nam je naš dobri atek, stari in prastari atek, tast itd.
JAKOB JUGOVEC
v 93. letu starosti.
Pogreb bo v soboto, 20. novembra la mrtvašnice na farno pokopališče.
Ptuj, Ljubljana, Graz, Coventry,
19. novembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
. Glavna direkcija grafične industrije LRS in sindikalna podružnica štev. 15 ZDNTI sporočata, da je dne 18. novembra v Ormožu preminul njen sodelavec in zvesti tovariš
BAN LADISLAV
komercialist
Pogreb bo v soboto dne 20. novembra 1948 v Ormožu.
Zvestega sodelavca in nepozabnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Glavna direkcija graf. ind. LRS in Sindikalna podruž. št. 15 ZDNTI.
Umrla je moja žena
ZOFIJA
Pogreb blagopokojnice bo 20. novembra ob 15. uri iz kapele sv. Frančiška na Žalah
KAREL OŠTIR
Uprava kmetijski zadruge VraiisivO Jeronim sporoča vsem zadružnikom in znancem, da je preminul njen z\ esti sodelavec
IVAN KRUŠiČ
predsednik zadruge
Pogreb zaslužnega člana bo v soboto, 20. novembra ob 10 dopoldne izpred hiše žalosti v Prekopi na pokopališče na Vranskem.
Vransko, 19. novembra 1848.
Uprava podružnice Celje.
+ V najlepši dobi svojega življenja je preminul naš požrtvovalni član
MARTIN HOMAN
pečarski mojster v Škofji Doki
Dragega odbornika In stanovskega tovariša bomo ohranili v častnem spominu.
Škofja Loka, 19. novembra 1948. Obrtna-nabavno prodajna zadruga Škofja Loka.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 18. novembra nenadoma za vedno zapustila naša dobra in draga žena, zlata mama, hčerka, sestra, teta ln svakinja
ANKA ČERNE rojena ALUJEVIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 20. t. m. iz kapelice sv. Antona ob 4. uri popoldne.
Ljubljana. Split, IS. novembra 1948.
Neutolažljivi mož in otroci ter ostalo sorodstvo.
+ Dotrpel je v 79. letu starosti svojo življenjsko pot naš dragi oče, stari oče in tast
GREGOR ŠTAJER
železniški upokojenec
Našega nepozabnega očeta bomo spremili v soboto, 20. novembra ob pol 4. uri Iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče.
Ljubljana, 19. novembra 1948
Žalujoče rodbine: Štajer, Najglič. Jerančič, Trampuž in ostalo sorodstvo.
Umrla je moja zlata žena in mati
ANA VIDENŠEK
Pogreb bo v soboto, 20. novembra ob 15. url na mestnem pokopališču Tulln pri Dunaju, Donawitz pri Leobnu. Celje, 18. novembra 1948.
Žalujoči soprog in otroci.
Uprava Splošnega stavbnega podjetja in sindikalna podružnica št. 2, javljata žalostno vesi, da je oo mučni bolezni preminul tovariš
DRAGO KOCJAN
nameščenec mezdnega oddelka Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani
Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Pogreb bo v soboto. 23 novembra ob 15.30 uri z Žal k Sv Križu
ZAHVALA — Ob težki Izgubi naše drage mame
MARIJE KRALJIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki bo se v tako velikem številu od nje poslovili, jo lepo spremili in okrasili njen zadnji domek. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
ŽALUJOČI OSTALI.
m
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva uHca St 6/U — Trtsffm uredništva in uprave št 65-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike öt. 88-2S — Tiskarna »Slovanskega
urednik Cene Kranj«
psročsiedsa« — Odgovorni