Krištof Šmid
(Dalje.)
Zgodnja očctovi smrt je bila nilademu Krištofdku io vsej dnižini velika izgaba. Desetetim majheniin otrokom je bila norčna (deaaroa) podpora, iaiero je mati dobivala, prepičla, iu le z žalostju so gledali otroci v piihodaost. Na ^išjo immiko stojUi ottok mati še misliti nLj mogla. — Ko je bil Kri-Stof dom6v prižel, bila je mati 2eI6 vesela njcgovih dobrii spričal, ki jih je bil s solioj prinesel, ali relda tna je s solzdmi r očeh: n]jubi Krištof! jaz te ne morem dalje izdrževati in naši prijatelji so tega mnenja, da postanel pisar. Gospod nadopravnik, pri katerem je sluiil troj pokojni oCe, rad te vzatne y svojo piaaruico, in tako si bodei kmaln elužil vso.kdanj"ga kmha."
88
KriStofa 90 pri teh odkritosrčnih materinfli besedah solze oblile; do navadnega pisarenja nij imel nobeuega veselja, čntil je, da je za nekaj viSjega poklicau. zato je pa tudi hrepenel po višjcm iznbraženji. Pisal je \r DUlingeD svojemu najboJjšemn prijatelju Brcntanu, katerega je med rsemi součenci najbolj (jnbil, da nema nobenega apanja dalje izobraževati se, ter ga ne bode ved v DUlmgen. To svnjemij prijatclju sporoCivši, izroSi stojo osodo popnlnoma t vo\jo božjo ter prosi Boga, naj toi ga On, ki je najboljši oče zapuščenih otroK, vodil k nagibal k dobremu, da doseže to, kar je v njegovo duSao in telesno korist. In glej! božja preridnost je Kriltob za nekaj višjega odločiia nsgO za pisarski stan. Tak6j s prvo posto liobi od srojega prijatflja list, v katerein mu ta piše, da naj kmalu pride v Dillidgen, ker mu je imRniteu gospod pl. Weber obljubil, da ^a vzame s?ojim otrokorn za domačega neiUlja. Pri njerB bode imel prost« staoovaDJe ia dobro hrano, a vrbi tega ši- pošteno postrežbo. Ta posel ga ne boda niti najmaaje za(irža?al, da l)i ae mojjel oprafljati svojih dijaSkih opraTil.
Krištof ia njegova mati sta se ael6 razveselila te novice. Brž aloži avojo robo v zabojCek, katerega odda necemu Tozaiku potujočemu » DiUingen, a on sam jo mahne peš, da si je bilo nžž precej mrzlo.
Piemeniti gospod Weber je KriStofa Smida prav ljulieznjivo sprejel in nra predstavil svoje otroke, ki mu je bcde podučevati. Bila sta d»a nadfi-potoa dečka in zala deklica. ki je izroči v varstvo mlademu Krišlofn. Gospod Weber mn tudi povž, da bi bil službo domaCcga ui!itelja imel doljiti njegof prijatelj Breataao, a ker je ta izvedel žalostne razmere Krištofove, prepastil je njemu t« opraviio in ga priporoeal gospodu Weberju. Krislof Šmid pre-vzemši službo domačega učitelja, uoil je otroke čitati, pisati iD rafiuniti, po-zneje jih je podučeval ttidi v prirodopisji, naravoslovji, zemljepisji, zgotloviiii, ¦kršSansltemu nauku in r risanji teVo spretno, da sta Vila roditelja popoinoma zadOToljna ž njim. A tudi KriStof sain je pridno hodil t Solo ter tako n»-daljeyal svoje nauke. Ker se po doevi nij mogel mnogo uiiti, nSil se je po no5i.   Večkrat je pozno t noč gorela luč t njegorej sobi
Dve leti je biJ KriStof 1 hiši skrivnega sretoralca pj. Weberja. To pretečeaih dveh letih se odloči za dnhovski staii. Zrelostno izkušnjo je pre-stal z Biijboljšim vspebom in tak6j se je podal v serDeaišt5e, kjer so se vzre-jevali mladi dubovniki. V aemeniž^i je imel njalo ne vse zastonj, kar je bilo njegovej abogej materi v veliko polajšavo. Tu jc naSel tudi dobrega prijatelja, ki je na njegoTe Unšue zmožnosti in Djegoro prihodnje živjjeuje zel6 rplifsl. Ta toliko sloveči mož, po iincnu Janez Jlilia Sailer, bil je pozneje vladika, 0 tsj priložnosti pa jc bil uCitelj bogoslovja na Tsoudelišfii v Dillingeno. Ljn-bezen tega pobožnega dubovna je bila naJTefja sreia za niladega KriStofa-Mnogo nr je preiivel z nCenim užiteljein, a to je pozneje naredilo med njinia nerazrezljivo prijateljstro.
Bilo je 1791. leta, ko je Krištof Šmid izvršil svoje duhovske Stndije in dne 17. avgnsta omenjenega leta je bil v mašnika posTeJetL
/.apustivji Dillingen, šel je v svoj rojstni kraj. Eoliko veselja je obfutila njegova dobra, t uiaogih stiskah in težavah iikuSena mati r 6nem trenotji, ko je njea preljubi sin KriStuf stopil kot dulioven v uboino bišrco zapuMcue TdoTe, objel jo in jej podelil sveti blagoslov nOTomaSnikov.   Eadostno so 9C
tudi njegori bratje iii aeatra gnjeli okoli njega, pozdravijaii ga in uiu žeieli srečo. Oorke sohice srčnih oMutkOT in pnive pobožnosti do Boga so lesketale T očeh presrečne matere in ctrok.
KmaLu potem dobi Krištof Lmid službo duhomega pomočoika pri nekem bogoljabuem župnikn n& dežell Y st&rem farovži je imel majhcao sobieo. Miza, dva stola, omara za obleko in postelja — vse iz mehkega lesa — in razpelo, viseče n» steni med drema okoonia z okroglimi Sipami, to je bilo vse njegoro po-hiStvo. A KriStofu Smidu je bilo to zadosti, ker vei! ai nlj žclel in s to malenkostjo je bil popolnoma zadovoljen. Zgodaj je vstajal, molil, izobražeTal se in pomagal svojemu župnikn domafie ljudstTO podaeerati in je voditi po pravem potu k dobremu pastirju Jezu Kristu. V prostih urah se je kratko-fia8ii z glasovirjeni, uCil se je tujih jezikov in se je rad spre-hajal 3 svojim gospodom župnikora. Kadar so kroetje videli oba dnho^na gospoda aa sprs-hodu prijazno se razgovarjati, rekli so, ker je bil gosp. župnik velike postave a Šmiii majhene, rIe poglejte Abrahama iu Izaka!"
Krištof Šmid je imel za svoja duho^ska optavila raiven hrane in po-strežbe ze-16 majbeuo plačo. A vendar, ko si je nekoliko denarja prihranil, zmeoi ga v zlatč ter ga pošlje svojuj materi za god v uasledfljem pismu:
,PreJjuba moja ruati!
VaSega godii ae  vselej veseliin    A denašajega  dne hoiem še posebuo Boga prositi, da Vam  stotero  pon-ne vsc,  kar ste   mi dobrega storili, ter rai 5e mnogo let ohrani tako dobro mater, kakor ste mi Vi. — Tukaj Vam pošljem  zlatnik (cekin),  katerega  sem uže  ?eč fiasa branil za Vaš god.    Ne zamite tega malega dani.   Kadar bodem več imel, Vatn tudi več pošljem, A darilce Vam je porok, da mi je mnogo do tega, da Vas razreselim. S srčno otroško Ijubeznijo Yaš
bfaležni sin
Krištof."
Tiidi svojim sestriHnam je pisal mnogo listov, v katerih jih je opominjal, da bi se pridno nffle in imele vedoo Boga pred oenii, ker le tak elovek, ki se Boga boji, koristen je člOTeškej družbi.
(Dalje priliodnjič.)