Stev. 57 TRST, sobota 26. februvarja 1910, Tečaj XXXV. - IZHAJA VSAK DAN tmtl ob nedeljah in praznikih ob 5.f eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti". — Plalljivo In uiožljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. V edinosti je moi! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na ni- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■troonlna na nedeljsko izdanj* „EDIHOSTI" itaa«: za o«lo leto Kron 5*20, ca pol lata Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi sa ne vra5ajo Naročnino, oglase in reklamacije jp pošiijati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edino-:tJ. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-hraniiniSni račun St. 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Komunike „Slovenskega kluba". DUNAJ 25. „Koresp. Zentrum" je priobčil komunike „Slovenskega kluba" : „ Slovenski klub" je danes pod predsedstvom dr. Šusteršiča sklenil glasovati za rekrutno predlogo. Nadalje se je klub najodločneje enoglasno izrekel proti vsakemu novemu obdačenju vina. Vojni odsek posl. zbornice. DUNAJ 25. Vojni odsek poslanske zbornice je razpravljal zakon o rekrutnem kontingentu. DUNAJ 25. Vojnik odsek je vspreje! rekrutni kontingent. Tekom debate je minister za deželno brambo mej drugim glede uvedbe dveletnega službovanja izjavil, da se s stališča udeleženih ministerstev zamore tozadevni načrt označiti kakor dovršen. Čas, kedaj se zakonski načrt predloži zbornici, je odvisen od sporazumljenja z ogrsko vlado ter z vprašanjem financijelnega pokritja. Minister je obžaloval, da se ni doslej posrečilo dovršiti reforme vojaškega kazenskega pravdnega reda ter je naglašal, da je še nedoločeno vprašanje sodnega jezika edina bistvena praznina v sicer že v vseh podrob-vostih dovršenega načrta. Vlada se je v zadnjem času vnovič direktno obrnila na ogrsko vlado ter je z ozirom na posebno nujnost vprašanja povspešila konečno rešitev. Minister je povdarjal, da se je zmanjšalo število dvobojev v armadi, izlasti med pripadniki iste, ter je naglašal, da se ne smejo v oboroženi sili pojavljati narodne sovražnosti. To tudi ne odgovarja tradicionalnemu duhu naše armade. Bienerth pri cesarju. DUNAJ 25. Cesar je danes vsprejel ministerskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Grof Aehrenthal v Monakovem. MONAKOVO 25. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je z* legacijskim svetnikom grofom Szapary-jem danes zjutraj dospel semkaj in se je nastanil v hotelu rBayrischer Hof". Predpoludne je grofa Aehrenthala poselil avstro-ogrski odposlanec dr. Ludvik Velics pl. Laszlofalva s členi odposlanstvaa. Pozneje je obiskal ministra bavarski ^mini-sierski predsednik baron Podewils. Se tekom predpoludne so grofa Aehrenthala vsprejeli princ Ludvik in njega soproga ter princ Rupreht in njega soproga." Princ-vladar je v slovesni avdijenci vsprejel grof Aehrenthala ob 12 uri opo-ludne ter mu je o tej priliki podaril svoj portret v zlati plaketi. Dr. Lueger na smrtni postelji. DUNAJ 25. Zdravniki, ki zdravijo župana dr. Luegerja so se ob 6 uri pod dvornim svetnikom Neuserjem sestali na posvetovanje. Izdan je bil sledeči buletin: Temperatura 36*5 utripanje 96, napetost žile povišana. Delovanje obisti nezadostno. Zo-petno bljuvanje. Semtertja hlipanje. Telesna moč slaba. Hranjenje nezadostno. Slabost srca. Jasna zavest. (Po takih pojavih je torej z gotovostjo pričakovati bližajoči se konec. Op. ur.) DUNAJ 26. (Ob 12.15 po noči) Stanje dr. Luegerja je bilo pc noči slabo in je slej ko prej zelo opasno. Ogrska. RUDiMPEŠTA 25. (Ogr. biro) V mini-sterskem predsedstvu se je ob 10. uri pred- poludne pod predsedstvom ministerskega predsednika grofa Kuhen-Hedervary-ja vršil ministerski svet, katerega so se udeležili vsi členi kabineta. Posvetovanje, na katerem so ministri rešili vse v okvir vseh resortov spadajoče stvari in tudi imenovanje velikih županov, je trajalo do 2 ure popoldne. Istotako je prišlo do sporazuma glede stališča vlade tičočega se romunske trgovinske j pogodbe. Ministerski predsednik bo razvijal 'to stališče ogrske vlade na skupnem mini-I sterskem svetu, se bo vršil v ponedeljek na Dunaju. Občinske volitve v Zagrebu. ZAGREB 25. Na včerajšnjih občinskih volitvah v I. razredu je izmed 493 volilcev glasovalo 373. Izvoljeni so bili trije pristaši „narodne stranke", mej temi tast banov, dr. Svetislav Gaj, dr. Fran Sprevec in Avgust Pisačić. Od „združenega meščanstva" sta bila izvoljena dva dr. Jurij Vrbanic in Martin Pilar. V štirih slučajih bodo ožje volitve med kandidati „narodne stranke" in kandidati „združenega meščanstva". Župnik Hlinka na svobodi. SZEGEDIN 25. Slovaškega župnika Hlinka so včeraj izpustili iz tukajšnjega zapora. Hlinka je bil svoječasno obsojen radi „hujskanja" proti madjarski narodnosti in državni oblasti na dveletno ječo. Saksonski kralj na potovanju. DRAŽDANE 26. Kakor poroča „Dres-dener Journal", odpotuje kralj Friderik Avgust danes zvečer v Trst in od tam se z avstrijskim parnikom poda na Krf, kamor dospe dne 1. marca. S Krfa se povrne v Trst 8. marca. Kralj se bo mudil v Trstu več dni in se vrne v Draždane baje dne 17. marca. Francoska zbornica. PARIZ 25. Zbornica je enoglasno podaljšala proračunski provizorij do konca meseca marca. Turčija. CARIGRAD 25. Vojno ministerstvo je [pozvalo ministerstvo za javne zgradbe, naj da popraviti ceste v obsegu tretjega armad-nega zbora. CARIGRAD 25. Listi poročajo, da bodo sultan, prestolonaslednik in veliki vezir prisostvovali spomladanskim orožnim vajam 3. zbora. Vaj se udeleži 200,000 mož. CARIGRAD 25. Turški listi poročajo, da so Bolgari v noči od 23. t. m. zopet pričeli streljati na turško obmejno postajo Kaditan Zens-Tamraš. Turške čete so odgovarjale na streljanje, s čemer so včeraj prenehale. Na turški strani je bil en vojak mrtev, dva pa ranjena. Sedaj je mir. Na lice mesta otide preiskovalna komisija. Lvov 25. Listi poročajo iz Kolomeje, da je v enem predmestij pogoreia tovarna papirja, štirinadstropno poslopje. Stokholm 25. Kralj se je danes vprvič po svoji bolezni peljal na kratek izprehod v avtomobilu. Berolin 25. Državni zbor je nadaljeval debato o vojnem proračunu in o 55 tozadevnih resolucijah. Peking 25. (Kabel, družba.) Cesarski edikt odstavlja Dalailamo, ki je 12. t. m. pobegnil. Pismo iz Koroške. XVII. Če hočemo kritikovati pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem se slabe strani, moramo v prvi vrsti povdarjati, da je vse premalo popularno. Omejeno je samo PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Ko bo Oton Dara le malo slavnejši, mi je zagotavljala moja prijateljica odkritosrčno, pctfem šele bosta imeli publika in kritika poguma verovati v njegov izredni, začasno še nekoliko plašni talent. Moje priznanje m i žal ne more koristiti nič; ali vendar sem ponosna, da hitim s čaščenjem njegovih zmožnosti pred vsemi. Ko je moja prijateljica iz v nedeljo izišlega repertoarja zapazila, da boste igrali novo vlogo, s katero bi po njenem mnenju dosegli velik uspeh, je sklenila vreči vam na ode? lep lovorjev venec. Ker pa revica ukljub svoji štedljivosti ni mogla spraviti skupaj za lovorjev venec, in ker jej tudi jaz nisem mogla pomagati v tem oziru, sem jej, žal, dala zgrešen nasvet, naj se zadovolji s cenejim darilom. Ko sva šle danes popoludne mimo skladišča krst nekega pogrebnega zavoda, sve videli za visokimi šipami izložbenega okna nekaj lesenih z metalnimi ornamenti okrašenih mrtvaških krst. Na zgornjih najmanjših krstah je ležalo nekaj vencev. Vstopili sva in po dolgem izbiranju sva kupili enega teh vencev. Komaj ga je vzela moja prijateljica v roko, in že ga je hotela, prešinjena od zagonetne groze, zopet vreči daleč proč od sebe. — Iz delavnice poleg je bilo čuti oblati in zabivati. Skozi odprta vrata je bilo videti malo, kodrasto dekletce, ki je z otročjo marljivostjo podajalo bradatemu možu žeblje, ki jih je on hitro zabival v malo otroško krsto. Ta mala kodrasta stvarica je ob tem poskakovala veselja, kakor da bradati mož zbiva zibko za punčike, ne pa postelj za zadnje, večno počivanje od življenja utrujenih... Tako naglo sem stopila iz tega skladišča na cesto, da bi me bilo kmalo povo- na nekaj bolj agilnih elementov, medtem ko ogromna večina ljudstva nima pravega pojma o njem. Če rečemo, da je eni tretjini slovenskega ljudstva v deželi znana le ekzi-stenca tega društva — je veliko rečeno. Pravi pomen in namen tega društva pozna pa k večjemu peti del vsega slov. ljudstva v deželi. Najbolj pač prihajajo v stike, s tem društvom ob času volitev, ko prireja številne shode; ali na takih shodih pač ni časa in prilike, da bi razlagali ljudstvu ustroj in namen tega društva; za to pa bi se moralo vse več storiti. Priznavamo, da politično in gospodarsko društvo pač nima ne časa, še manje pa moči na razpolago, da bi nalašč za to prirejalo shode, da razjasni in razloži širši masi ljudstva svoj ustroj in namen ; storilo pa bi se to lahko v izobraževalnih društvih, ali pa bi se lahko prirejevali kurzi nalašč za to, da bi se poglobilo ljudstvo v velevažni pomen tega društva. Ne samo društvo, temveč tudi politična zavednost naroda ni še nikakor na višini, kjer bi morala biti. Voditelji politike koroških Slovencev si niti ne domnevajo, kako neznano je politično življenje, kako malo pojma ima ljudstvo o ustavnem življenju o raznih političnih pravicah; še manj pa: kako malo ve ljudstvo o pomenu političnih pravic. Večji del vodilnih krogov pač misli, da dobivajo ljudje zadosti informacij iz „Mira", ki ga pridno čitajo, toda v tem leži velikanska zmota, kajti „Mir", h kateremu se še povrnemo, nikakor ni list za ljudstvo, kakor je koroško slov. ljudstvo. Sklepajo pa tudi iz tega, da je ljudstvo politično zavedno, ker ob času volitev že s tako lepim številom slov. glasov manifestuje za slov. poslance. Tudi v tem oziru ni vse tako idealno, kakor se vidi na prvi hip. Lepo število glasov se kaže pač največ radi živahne agitacije in truda požrtvovalnih zaupnikov ; ali vprašanje ki vzbuja bojazni, je, ali ostane tako tudi za naprej. Naš narod je v tem oziru skrajno materijalističen; če se mu v agitacijskih govorih veliko obljubuje, se pač da pregovoriti in gre na volišče; ali večina bi rada vsled nevednosti o težavnih političnih vspehih takoj videla vspehov; in ker se po zmagi v vsakdanjem življenju nič ne izpreminja, ker ostajajo razmere iste, ki so bile poprej, se takoj javljajo nezadovoljni glasovi — to tudi radi neprestanega rovanja in tistega hujskanja nasprotnikov — ki govore: kaj nam pomaga če smo tudi zmagali na volitvah, saj ni nič boljši, nego je bilo prej. Ravno v tem bi se moralo ljudstvo poučevati, moralo bi se mu ob vsaki priliki razjasnjevati politično stanje zakaj je to stanje tako, kakor je ? ! Povedati bi se mu moralo vsaj kolikor toliko, kakšen je sedaj ali sedaj položaj v državnem zboru ; pred vsem pa bi se moral pred vsakim takim govorom vedno in vedno razjasnjevati pomen državnega zbora, kako moč imajo ljudski zastopniki, kaj lahko storijo za korist in prospeh volilcev in zakaj imajo sploh zastopniki ljudstva pravico dajati zakone itd. Ravno o zadnjih točkah ljudstvo nikjer nima (asnega pojma. Zato pa tudi ne umeje govorov našega poslanca ali drugih govornikov, kadar — kar se pogosto dogaja — prirejajo shode v državnozborskih počitnicah in podajajo poročila o političnem položaju. Politična nevednost ljudstva in zanemarjanje poučavanja ljudstva : v tem je skrajna nevarnost, posebno radi tega, ker tudi nasprotniki izrabljajo to nevednost v vsakem hipu in imajo pri tem zmirom lepe vspehe. Nasprotniki so pri nas v vsakem oziru bolje situirani, so gospodarsko močnejši in ljudstvo zares misli, da morajo tudi njih poslanci boljši biti. A to vse iz nevednosti našega ljudstva žilo. Ko sva se rešili iz te gneče vozov, pregledali sva venec še enkrat. V svetlem, veselem vrvenju na cesti nama je ugajal še mnogo manje. To se dogaja mnogokrat, da nam s trudom izbran predmet nič več ne ugaja, kakor hitro smo zapustili trgovino. Potem sva šli domov. Prijateljica je bila vsled tega bedastega nakupa čmerna in ni izpregovorila vso pot nobene besede. — Šele, ko sva stopili v sobo, je izbruhnilo njeno veliko razburjenje z vso silo: kako zelo se je veselila, da vam vrže na oder lovorjev venec! Hranila in hranila je; in vendar ni mogla spraviti skupaj te malenkostne svote. Ali je bila njenemu razžalo-ščenju kriva pokažena radost, ali pa jo je objela bliskoma težka zavest njene ubožno-sti?--- Jaz tega ne vem ; vem samo to, da se je zgrudila na stol tako, da je njeno bledo čelo udarilo ob rob mize, da je sklenila svoji roki preko glave in glasno zaihtela — --potem pa so se njeni beli, dolgi prsti zarili krčevito v temne lase... Konečno je razložila, da s tem vencem v političnem življenju. Kdor pogosto občuje s preprostim narodom, mora z grozo opazovati ; kako mnenje vlada med ljudstvom o političnem življenju in to celo v krajih, ki jih smatramo za najbolj trdno slovenske. Nasprotniki rujejo neprestano z vsemi sredstvi ; posebno s časopisi imajo dosti sreče, I več nego Slovenci. Vseučiliško vprašanje in naša državnozborska delegacija. Dunaj, dne 24. februvarija 1910. „Zveza južnih Slovanov" je imela danes sejo, v kateri se je razpravljalo tudi o laškem vseučiliškem vprašanju. Laški poslanci silijo namreč na to, da pride dotični vladni predlog čim prej na dnevni red, kar bi tudi vlada rada videla, dočim se slovenskega vseučiliškega vprašanja niti dotakniti noče. Ob takem stanju stvari se je obžalovalo tem bolj, da so zastopniki S. L. S. v goriškem deželnem zboru zavzemali glede tega vprašanja stališče, ki nasprotuje sklepom „Narodne Zveze", ter se sklenilo, da se predsedništvo obrne na „Slovenski klub" za pojasnila, ki naj omogočijo enoten nastop vse jugoslovanske delegacije. ' To se je tudi doseglo, kajti predsedništvo „Slovenskega kluba" je takoj izjavilo, da se klub slej ko prej drži znanega sklepa „Narodne Zveze", ki se izreka proti Trstu kakor sedežu bodoče laške juridične fakultete in ki ob enem zahteva „junctim" s slovensko fakulteto. Jugoslovanska delegacija bo torej v tem vprašanju enotno in solidarno nastopala. * * * Kar nam tu poročajo z Dunaja, je uprav klasičen dokument k naši polemiki z „Gorico" glede postopanja goriških slovenskih poslancev ob vseučiliškem vprašanju. Tu je potrjeno, da je „Gorica" na neverjetno drzen način tajila dejstva. Se svojim predvčerajšnjim sklepom je „Zveza južnih Slovanov" obsodila vedenje goriških deželnih poslancev, izjavivši, da so se ti poslednji postavili v nasprotje s sklepom „Narodne zveze" ; a „Slovenski klub", ki mu pripada isti vodja goriških poslancev, potrja, da je ta sklep še v veljavi; potrja, da ta sklep izključuje Trst kakor sedež laške univerze, in potrja slednjič, kar bi hotela „Gorica" utajiti, da je namreč „Narodna zveza" postavila junktim med laško in slovensko fakulteto! Na podlagi neoporečnih dejstev naj sodi sedaj slovenska javnost! To so, goriška gospoda, dejstva, ki jih ne zatrjamo samo mi, ampak jih potrja vsa jugoslovanska delegacija. Če imajo gospoda še iskrico srama, bi dobrovoljno likvidirali kakor slovenski politiki. Naš dopisnik nam poroča tudi, da bo jugoslovanska delegacija ob vseučiliškem vprašanju solidarno postopala. Kakor se nam sicer vspričo važnosti vseučiliškega vprašanja za ves narod zdi vsako drugačno postopanja izključeno, vendar pozdravljamo z zadoščenjem to zatrdilo. Vsakako pa sta državna poslanca dr. Gregorčič in Fon zašla v položaj, ki ga V protest proti napadu ljubljansk. lista „Slovenec" na družbo sv. Clr. in Metoda, upišite se vsi v Isto ali pa darujte iste! vsak po sooli moči. nikakor ne more v gledališče in me je prosila, naj ga ugonobim. Jaz sem vzela venec z mize in sem stopila z njim na cesto, ki so jo oživljali prvi gledališki posetniki. S praga sem zaklicala svoji prijateljici še enkrat, da io pričakujem zagotovo v gledališču. Priborila sem si sedež na galeriji in sem računala na to, da pride ona pozneje za menoj. — Orkester je utihnil, zagrinjalo se je dvignilo, a nje še vedno ni bilo od nikoder... Tudi med pavzo po prvem dejanju je nisem mogla zaslediti nikjer. V začetku me je to peklo; potem pa sem se tako zamislila v življenje na odru, da sem pozabila na vse drugo in se tudi za svojo prijateljico nisem brigala več. Ko je med zaključnim prizorom zadnjega dejanja — ko ste vi začeli govoriti s pretresljivim, v srce segajočim tonom — zabučal med razburjenim občinstvom gromovit, priznalen aplavz, sem bila kakor pijana... Ploskala sem zelo živahno, a za sabo sem slišala aplavdirati še živahneje... (Pride še.) Stran II. „EDINOST" st. 57. V Trstu, 26. februvarja 1910 smemo označiti naravnost ubijalnim za resnega politika- Ka :o hočeta pred svojo politično vestjo spraviti v sklad svojo teorijo dveh duš: goriške in dunajske ? ! V Gorici s Pajerjem za zahtevo Italijanov, na Dunaju z delegacijo, ki je v boju proti tej zahtevi in proti sovražni stranki sploh, v kateri je isti Pajer med najstrupenejimi!! Ali pa je gospodom njihova politika so-vražtva in egoizma res že tako zatemnila vid, da se sploh ne morejo več zavedati situvacije, v katero so zašliNadejamo se pa, da izpregledajo sedaj vsaj tisti sicer zavedni volilci, ki so se bili dali zavesti od sladkih besed in farizejskih obljub. Naj le nadalje grome po „Gorici" in naj le insul-tirajo osebno tega ali onega. Nas ne morejo zadeti. Nas vodijo vsikdar le stvarni oziri. Mi moremo pač nastopati tudi proti osebam radi stvari; nikdar pa ne zapuščamo stvari radi oseb, kakor je postalo v tradicijo * politiki ckolo „Gorice". * * * Najboljši komentar o postopanju slovenskih goriških poslancev, pa daja radost laško-liberalnega „Corriera", ki se tako-le veseli: „Beležiti moremo glas cele dežele Go-riško-Gradiščanske, v katerem se naglasa tudi od slovenske strani potreba, da se da Lahom v Avstriji lastna visoka šola, ne da bi bila odvisna od eventuelne višj slovenske šole v Ljubljani. Izvršilo se je ko važno glasovanje, ki dokazuje z o t enkrat vladi da določitev Trsta za soJj2 laške univerze ne vznemirja niti Slovencev .. DROBNE POLITIČNE VESTI. — Srbija in Crnogora. Črnogorska vlada je že ponovno zahtevala od srbske vlade izročitev političnih zločincev, a brez vspeha. Vled tega je srbska vlada sklenila izgnati vse črnogorske izseljence. Srbsko časopisje besno napada vlado radi tega koraka. — Med socijalnimi demokrati in kršč. socijalci je prišlo do hudih spopadov na nekem zborovanju, ki so je sklicali socijalni demokratje na Dunaju, da protestujejo proti discipliniranju treh učiteljev, pristašev „Svobodne šole". Kršč. socijalci so bili potisnjeni ven iz dvorane. — Stališče ministra Hochenburgerja je baje v nevarnosti, in to radi intransigentnega vedenja nemških radikalcev. — Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo ? V ponedeljek 28. t. m. se bo vršil pod predsedstvom Aehrenthalovim skupen ministerski svet, ki se bo bavil s carinskimi odnošaji napram Srbiji. — Na Španskem izbruhne vsak čas kriza. Kralj je, kakor poroča „Matin", že podpisal dekret, s katerim se razpušča zbornica. Dnevne vesti. Justična palača v Trstu. V predvčerajšnji seji zbornice poslancev je posl. dr. R y b a r vložil zopet interpelacijo radi ju-stične palače v Trstu. Omenjal je, v kacih škandaloznih prostorih se nahajajo tržaška sodišča, a obenem tudi opozarjal na brezposelnost mnogih stavbenih delavcev vsled stavbene krize, ki bi se jej vsaj deloma od-pomoglo, ako bi se vendar enkrat začelo z zidanjem justične palače. Šola bodi narodna! — Prejeli smo : Šolska soba je bojišče, na katerem se ima odločiti, ali naj obdrži družba svoj narodni značaj; šolsko vprašanje je za narodno vprašanje — življenje in smrt. Zlasti nam Slovencem velja to, ker nam je šolsko vprašanje res vprašanje za življenje in smrt v verskem kakor tudi v narodnem oziru ! ! Še bolj nego drugod, čutimo to na slovenskem Koroškem. Dan na dan se čujejo pritožbe — in tudi od ljudij, ki drugače nikakor niso našega mišljenja — da sedanje šole tamkaj ne izpolnjujejo svojega namena. Kakšno šolo torej hočemo, da bomo ž njo zadovoljni, da bo donašala pravega sadu ?! Naj odgovorimo na kratko! Namen prave šole, ki naj vsestransko zadostuje potrebam časa, je, da se v šolah srca učencev oživljajo za blagor naroda, za blagor domovine; da se ogrevajo za resnico in pravico, da se učencem glava bistri, jasni razum in razcvitajo blage dušne, kakor tudi narodne moči; da mladina spoznava svoj poklic in pa namen različnih stvari po svetu, Mladini naj sije solnce modrega spoznanja, naj pije žejna duša čisto vodozdra-vega nauka. Za to je šola !! Šola bodi narodna, to je za nas Slovence — slovenska ! Skrbni in modri slovenski boritelji so spoznavali, da se slovenski vinograd (šola) po nemško ne obdeluje prav.... in da se ljudstvo tako (po nemško) ne izobražuje in tudi ne dobiva pravega, ljudem prijetnega obraza. Sleherni le količkaj razsodno misleči človek mora priznati, da je vspešen pouk možen le tam, kjer se poučuje v materinem jeziku, kjer otroci umejo učitelja in učitelji otroke! Samo naši nasprotniki tega nočejo priznati. Oni silijo otroke v šolo, v katerih ne slišijo od učitelja domače besede ter jih učitelj sploh ne umeje. Vprašati moramo na kratko: ali je možno, da bi pravično in pametno misleč človek niogel smatrati tako šolo za idejal dobre šole ?! Ne! Naš smoter bodi v prvi vrsti, da zahtevamo narodno šolo. in ravno v ta namen moramo podpirati ve-Iekoristno družbo sv. Cirila in Metoda in obenem tudi dijaško podporno društvo ! Na noge zavedni rojaki, zavedna slovanska mladina ! Združimo se v en tabor, v eno silo, da ibo vendar zmaga na naši strani! Ne vdajmo se našim sovragom ! ! V slogi je moč! P- F. Saksonski kralj Friderik Avgust dospe danes zvečer ob 7.56 z brzovlakom državne železnice v naše mesto in se nastani v hotelu De la Ville. V nedeljo ob 10. uri predpoludne se kralj z Lloydovim par-nikom odpelje na Krf. Vzgled narodne zavednosti. — z>v. Ivančani za družbo. Minolo nedeljo je imelo „gospodarsko društvo" na Frdeniču svoj letni redni občni zbor. Pri sv. Ivanu imamo sicer štiri te vrste društev, a izmed vsih štirih je ono na Frdeniču materijalno najbolj na trdnih nogah. Na precejšnjem premoženju, je malo dolga, a ostalo je vse lastnina udov. To premoženje je bila nekdaj lastnina pokojnega rodoljuba V. M. Vatovca (ki je bil prava korenina na Frdeniču) ki je društvu podal po razmerno nizki ceni, na čemer naj bi mu bilo društvo vedno hvaležno. V začetku je to društvo delovalo skoro samo na gospodar, polju, to je: s krčmo. A pozneje je začelo tudi gojiti narodno misel in širiti probujo. Pred več leti so vstano-vili tam pevski zbor „Mladina", ki je bil na precej dobrem glasu in je jako redno deloval : sedaj pa je ta zbor nekako zaostal vsled pomankanja voditelja in pravega pevovodje. Tudi shodi v časih volitev se prirejajo tam. Kdor hoče videti zbranih naših ljudi bodi ob nedeljah bodi drugih praznikih,, jih gotovo dobi v tamošnjem „Gospodarskem društvu V začetku ni bila sicer narodna misel tam tako razvita, a žive iskre našega narodnega rodoljubja, ki so letale in letajo še danes iz našega „Narodnega Doma", po sv. Ivan-skem okrožju, razveele so tudi v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču, tako da v slučaju vsplamteva tudi tam narodna duša naših okoličanov, kakor se je isto godilo pred nekoliko dnevi. Bilo je to na pepelnico o večeru. Prostori krčme so bili nabito polni naših ljudi, le pri eni mizi je sedela družba 8 moških iz mesta, ki so tudi slovensko govorili med seboj. Med raznimi italijanskimi pesmami, ki jih je ta mestna družba pela, je začela peti tudi pesem „Leganazio-nale". Na to izzivanje je vstal eden naših, odšel v prostor, kjer hrani društvo svoje stvari, in prinesel kakih 15 malih slovenskih zastav, ki jih je posadil na vsako mizo po 2 ali tri. Na mizo družbe, ki je tudi slovensko govorila, a italijansko provocirala, je postavil tudi eno. Na enkrat je nastalo v krčmi vse tiho kakor v grobu, a v naših ljudeh je zavladala ena skupna misel, da bi namreč postaviti čez prag izzivalce in odpadnike našega rodu; No, izzivalna mestna družba, videča to grobno tišino in nevarnost, je plačala svoj račun in odšla. In bolje, da so kar odšli, ker drugače bi se jim godilo tako, kakor se takim izzivalcem in odpadnikom godi in goditi mora v zasluženo plačilo za tako skrunjenje domovine. Naši tržaški vo- Priklopljenje prostora na Franc-Jožefovem pristanišču pri Sv. Andreju k svobodnemu ozemlju tržažkem. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom od dne 26. januarja 1910 štev. 92715 iz leta 1909 dogovorno s trgovinskim ministerstvom, v smislu zakona od dne 23. junija 1891 1. drž. zak. štev. 76, odredilo priklopljenje prostora na Franc-Jožefovem pristanišču pri SV. Andreju k svobodnemu ozemlju tržaškemu. Dotične z nasipanjem pridobljena površina meri 159.000 kvadratnih metrov, meji proti severu na urejevalni kolodvor c. kr. državnih železnic in je oddeljena od njega po stalnem mejnem zidu, v katerem se nahajajo carinska vrata. — Z 1 — za zvezo železniških tirov med svobodnim in carinskim ozemljem. Zaključek proti vzhodu — proti zemljišču Lloydovega arzenala — tvori začasen zid, ki na vzhodnem koncu gori omenjenega stalnega zidu sega do morja, ter je presekan po carinskih vratih — Z 3. Ta carinska vrata določena so za sedaj samo za pešče, v slučaju potrebe morejo se pa rabiti tudi za prevoz gradiva, določenega za popravo stavb v svobodnem ozemlju. Proti jugu meji. svobodno ozemlje z obrežjem VII na morje, potem na oni del pomola VI, ki ga dela sedaj se vršeče zasipanje ; v podaljšanju obrežja VII v ravni črti do zapadne meje meji svobodno ozemlje za časa građenja pomo& VI proti jugu na vodeno progo. Proti zahodu je oddeljeno svobodno ozemije pa začasnem zidu, na katerega se naslanja poslopje ekspoziture carinskega urada, ki je postavljen pri ondotnem vhodu v svobodno ozemlje. V njeni bližini je napravljeno troje carinskih vrat — Z 2 in sicer ene za pešce in dvoje ostalih za vozove z st uvoz in izvoz. Priklopljenje opisanega prostora svobodnemu ozemlju tržaškemu je stopilo v veljavo o polnoči od 13 na 14 febr. 1910. To se daje na obče znanje zvrševaje navedeni odlok finančnega ministerstva. Predavanje o Carigradu se vrši jutri v nedeljo ob 5. uri popoludne v Narodnem domu pri Sy. Ivan u. Projeciralo se bo 130 krasnih barvnatih slik. Vstopnina 20 vinarjev. Med slikami se nahajajo tudi one raznih palač sultanovih haremov, pred kratkim pogoreli parlament, krasne mošeje, ca-rigrajski panorama, slike Turkinj, sploh vse kar je v Carigradu zanimivega. Zato udeležite se v velikem številu tega predavanja! ROJANČANI! Danes v soboto vsi v Konsumno društvo na predavanje : „Ca-RIGRAD" s 130 skioptičnimi slikami. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 stot. Na tem predavanju se bo videlo in slišalo vse, kar je v Carigradu lepega in zanimivega. — Zato udeležite se ga vsi ! bil težak v novi luki, ni bil na najboljem glasu, ker je pred 16 leti ranil nekega vaščana in bil obsojen v večmesečen zapor. Potem je bil še parkrat obsojen v manjše zapore radi tihotapstva in manjših tatvin v novi luki. Zdi se, da so ga imeli orožniki pod nadzorstvom, ker se je baje pred par meseci hudoval, češ, da ga zasledujejo in da se bo — kakor trdijo orožniki — znal maščevati nad njimi. V petek 18. t. m. je Rešić popival po openskih gostilnah in v kavarni do polu-noči. A ko se je, vračaje se ob tej uri v Bane, srečal z orožnikom Langom na Opči-nah pri vili Uljan, se je Rešić spri, ker ga je orožnik podil strogo domov in hodil za njim. Rešić je trdil svojim sovaščanom, da se je tedaj le ustavljal, a orožnik da ga je pri tem dvakrat sunil z nogo ; vsled tega razjarjen, pobral da je Rešić kamen, ki ga je zalučal v čelado orožnika. Ta poslednji pa ga je takoj z bajonetom zabol v prsa med dolnja leva rebra pod srce. Rešić se je zgrudil seveda onemogel na tla, a orožnik je šel klicat zdravnika, ki je dal ranjenca prevesti v Trst, kjer so ga najprej spravili v zapore, a zatem v bolnišnico. Minoli ponedeljek se je Rešić proti volji zdravnika povrnil zopet na dom in je v sredo vzlic vsej rano že delal na angleškem parniku „Cunard-Line". V četrtek tedaj pred včeraj ga pa je začela ona rana skeleti, da je ob 11. uri zapustil delo in se povrnil peš v Bane, kjer se je sestal po kosilu z onima sovaščanoma in kjer ga je našel orožnik ob 3. uri popoludne in ga aretiral, kakor omenjamo začetkoma. Ta osodepolna aretacija je bila očividno v zvezi z opisanim nočnin. spopadom prejšnjega petka z istim orožnikom Langom. Ne vemo je-li bilo to kazenkc postopanje mej tem ustaljeno, dejstvo, pa je, da so Resica iz bolnišnice brez nadzorstva domov pustili. Ta tragični dogodek, ki nikakor še ni dovolj pojasnjen v vseh svojih podrobnostih, je vzbudil splošno ozlovoljenje, ker si ljudje ne morejo misliti, da je bil orožrik res prisiljen v tuji hiši kar nakrat ustreliti areti-ranca. Značilno je, da ne na mrliču, ki leži v openski mrtvašnici, ne na njegovi obleki ni opaziti — kakor se nam zatrja — nikakega znaka, ki ki bil posledica ruvanja z orožnikom. Tudi roki nista nič poškodovani, kar bi se moralo dogoditi ako bi bil Rešić prijel za orožje orožnika. Grozna pa je misel, da bi bila kroglia. ki je prodrla Rešićeva prsa in zadela globoko v zid, odbivši prej ogel podstavka kamenite police, lahko par metrov bolj na desno prodrla tanjši zid in zadela med otroke soseda, zbrane pri og-nišču. Na vsaki naćin je ta žalostni dogodek tako nenavaden, da smemo pričakovati na j vestne je preiskave; a to ne le od vojaške strani, ki jo že izvršuje, am- Predavanje. Jutri v nedaljo dne 27. t, m., bo ob 10. dopoludne predaval v čital- pak tudi od strani onih drugih oblasti, Ki ditelji in rodo'ljubi se sicer veliko trudijo za niški dvorani pri sv. Jakobu v Trstu g. dr. jim je dolžnost skrbeti za to, da državni vzbujo narodne zavesti, ali gornji slučaj ka- Josip Mandić o velezanimivem predmetu : organi ne prekoračajo zakonitih mej. To že, da se bodo morali še, in Ciril-Metodova | „Pregled gospodarskih oblik od najsta- smemo pač zahtevati ne le v interesu držav-družba bo morala vstanoviti v Trstu še rejših do najnovejših časov", marsikateri razred predno se očistimo od Opozarjamo slovensko občinstvo šentja-takih odpadnikov in se v Trstu zatre taka kobskega okraja in okolice, da se udeleži golazen. Na občnem zboru je društvo določilo 40 kron za sv. lvansko podr. sv. Cirila in Metoda, a druzih 10 kron za isto podružnico so nabrali udje med seboj kar je še posebno hvalevredno. Ta dar 50 kron naj bo mala slovenska zastavica, nataknena od oko-ličanske narodne duše na mizo dopisnika, ki je spisal tisti grdi članek proti naši pre-koristni družbi sv. Cirila in Metoda. N. Od Sv. Jakoba nam pišejo : Okrog cerkve Sv. Jakoba se ustavljajo izvoščeki, ki tega predavanja v najobilnejšem številu. Debatni večer, ki ga je priredila v četrtek zvečer N. D. O. v svojih prostorih, je uspel kar najboljše. — Dvorana je bila preozka za veliko število udeležnikov. Tov. predsednik dr. Mandić je vodil razpravo tako zanimivo, da se ni nihče udeležnikov odstranil pred koncem, temveč je vse obžalovalo, da razprava ni potrajala dalj časa. prihodnji ljanov, ki jih taki redki dogodki vznemirjajo, temveč tudi v interesu ugleda orožniške institucije same. Čuden utis napravlja na občinstvo, da orožnik Lang še nadalje opravlja na Opčinah svojo službo. Četudi to morda odgovarja orožniškim predpisom, bi vendar zahtevali oziri na čutstvovanje ljudstva, da bi se to ne zgodilo. V odgovor j.Slsva^cu' radi napada na našo šolsko družbo. — Kakor novi členici ženske podružn, pač niso nobeni Italijani, ampak so vsi doma iz Istre. Mimo njih grede sem večkrat opazil, da se medsebojno v blaženi Iaščini niti pogovoriti niso mogli in so morali hote Prepričani smo, da bo za debatni večer treba preskrbeti obširnejših: družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu sta prostorov. __| pristopili: ga Marija Potočnik, gostilničarka v Trstu, via Ireneo della Croce „pri Francu" Tragedija v Banah. Orožnik ustrelil človeka. K 2 in njena nečakinja, petletna Rožena Jelene, na Dvoru na Dolenjskem K 2. Poleg i tega daruje mala Rož ena še 4 K, ki jih je Včeraj smo že omenili na kratko, da j prejela od svoje tete v dar za lepo razgledali nehote začeti svojo materinščino. Čitajo i je v Banah v četrtek popoludne povodom i njCCK vkup> 8 K. — Denar hrani blagajni-sicer vsi izključno „Piccolo", a če ga vpra- i aretacije orožnik ustrelil nekega domačina. Po čarka. šaš ali je kaj razumel ti daja navadno ne- dobljenih informacijah sestavili smo sledeče j _ j, r 0 ^ i k ? V odgovor na izda- gativen odgovor. „Zakaj pa čitaš, česar ne; poročilo : ........... . _ ijalski napad „Slovenca" >o& darovali veseli razumeš?" sem vprašal minoli ponedeljek 36-letni Andrej Resic stal je ob 3. r>°- i liberalci i^i klerikalci Dri Čehu K 2 03 V poludne pod vasjo v pogovorui z dvema j . { p MetlikaP: 0 2 K . Fran Me_ so vaš ca nama. Kar se mu jepribližal poljski ( £ če, 0be taj£k , k : An to- čuvaj Just Hrovatin in za njim orožnik Fran1 ^ - - J - jednega izmed teh izvoščekov. „Za to da ljudje vidijo da sem Lah", mi je odgovoril ponosno. Vedeti pa mora vsak, da je laških Šentjakobčanov, ki bi se vozili s „karoca- uvuuu m^ujuu u.jMu.M«. nija Ceh Martin Cehovin. Golanc Kapim, Lang, ki mu je napovedal aretacijo: RešicMoro_Brdaus> Markuc, Ražem, Toma- s mr, prokleto malo " j vi ste aretirani. Mož jebrez prigovora sledil I J^VT Fran Katj Markelj Andre] Kluili Nad vse P& _ dogo- orožniku reksj^ Ce m Lekan, Frižič, Mežnar star., Krpan-Babič, dek: Nesreča je hotela, da se je nekemu mirno z orožnikom in čuvajem mimo župa-vozniku oz. izvoščeku zlomila sora. Siromak ni vedel pomagati si. Nasvetoval sem mu, naj spravi voz k gosp. Josipu Godnič-u,ko- larskemu in kovaškemu mojstru, ki mu ga gotovo prav dobro popravi. On pa se je zbal svojih laških tovarišev ter je pustil z velikimi stroški spravili voz k našemu nasprotniku. Ni sicer na tem nič posebnega, a čudno je vendar da naši ljudje nočejo podpirati svojega človeka samo zato, ker je Slovenec. Mi pa priporočamo g. Josipa Godniča, ki ima svojo kovačijo v bodoči ulici Rivalto št. 1 nasproti Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Ne samo, da je eden najboljših mojstrov v tej stroki, ampak g. Jos. Godnič je tudi vrl narodnjak, katerega treba podpirati, kajti tudi slovenski rokodelci bodo povsod nastopali za narodno stvar, če se jim daja zaslužka. Copar 40 stot., za prodano cigareto 20 stot.. Nadalie je daroval Fran Kaluža 2 K. Skupaj 26 K '63 stot. nove hiše v vas, kjer sta ga omenjena vodila v čuvajevo kuhinjo. Nihče ne ve povedati, da bi se bili dotlej kaj sprli in mej (e/\k0 Jfr^hT't JSŽ25i Tržaška mala kronika. otroka iz kuhinje v gornjo sobo, je orožnik i Lang velel Rešiču* naj stopi v desni kot kuhinje, kar je ta izvršil, a čuvaju, naj gre po župana! Kaj se je v tem trenoiku zgodilo v tej sicer prazni kuhinji, bi bilo težko pogoditi. Dejstvo je, da je bil čuvaj le 12 korakov oddaljen od praga kuhinje, v dvorišču pri prvem drevesu, ko se je začul hiteč iz puške in v ptuji hiši se je zgrudil Rešić, zadet v prsa, s krikom na tla. Ljudje, ki so bili na dvorišču, so prihiteli vkup in skušali pomagati ranjencu, ki je pa takoj izdahnil. Potrebno je, da tu omenimo predidše dogodke tega žalostnega slučaja. Rešić je bil 1 krepak, čokat, neoženjen 36-leten mož, ki je Velesleparka — odkurila s 200.000 Kr. vrednosti! — Nekaj časa sem je bilo čitati v tukajšnjih laških listih oglase, se je neka Andre (Francozinja) ponujala kakor informatorka o dogodkih sedanjosti in napovedovalka bodočnosti. In srečo je imela : praksa jej je dobro vspevala in klijentela je bila obila, izlasti iz — ali je potrebno, da to naglasimo ? — ženskih krogov. Jedno je n. pr. informirala, da-li jej mož morda ne uhaja črez plot, drugi, česa se jej je nadejati, ali bati za bodočnosti itd. Ali tuči take-4e vedeževalke morajo imeti kaj v rokah, da morajo sklepati in prorokovati. Z* našo madamo Andre so bile najpriktadnejj: V Trstu, 26. februvarja 1910. „EDINOST" št. 57. Stran IIT dragocenosti. Velela je svojim klijentom naj jej donesejo po kako dragocenost, iz katere bo mogla soditi in jim prorokovati, a povrne jim te predmete čez nekoliko dni. In p. n. klijentela jej je prinašala dragocenosli. Včeraj pa je gospa Andre izpuhtela iz Trsta in ž njo seveda tudi dragocenosti. Vrednost teh se sodi na 200.000 K. Utegne pa biti še več, kajti marsikateri opeharjenec in opehar-jenka bosta molčal, da bi se jim svet po vrhu vse izgube še ne smejal. Še ni izumrl rod lahkovernih ljudi! Odmev aretacije. Ana Fischer, lastnica gledališkega hotela v ul. Acque št. 9, ki je bila aretirana radi orgij, ki so se prirejale v njenem hotelu, je bila včeraj kaznovana na sedem tednov poostrene ječe. Cev Brojence počila. Včeraj zjutraj je počila velika cev brojenskega vodovoda na Gretskem klancu, tako da je skoraj vse mesto ostalo brez vode. Še-le zvečer so popravili cev in vzpostavili vodovod. Nezvest iztirjevalec. Ivan Skalarič, stanujoč v ul. Chiozza, je imel v svoji službi kakor agenta nekega Adolfa Lange, starega 38 let, iz Pule. 22. t. m. je temu gospodar poveril iztirjanje 29 računov v znesku 220 K. Lange si je prisvojil del lega denarja in isti zvečer so ga našli v neki gostilni totalno pijanega. Drugi dan je pristopil jokajoč k svojemu gospodarju, proseč ga odpuščenja in i obljubo, da nikoli ne stori več kaj takega. Gospodar mu je odpustil. Ali ko mu je drugi dan zopet poveril iztirjanje, je alkohol zopet premotil agenta in zapil je del denarja. Tedaj ga je pa dal gospodar aretirati. Nagla smrt. Karolina Reghel, star 62 let, stanujoča v ul. Palini, je včeraj naglo umrla. Zdravniška postaja je zamogla konstatirati le smrt. Padla po stopnicah in se ubila. — Marija Kozlovič, stara 72 let, stanujoča v ul. Scoglio št. 4 je sinoči ob 6. uri šla po stopnicah v svojem stanovanju, a pri tem se jej je zdrsnilo in je tako nesrečno padla na glavo, da je kmalu zatem izdihnila. Koledar in vreme. — Danes: Marjeta Kort. spok. — Jutri : 3. postna nedelja. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne 12*JCels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. — Zmerni vetrovi. — Temperatura mila. Naše gledališče. V nedeljo ob 5. uri popoludne se uprizori Jaka Š t o k o v a burka MOČ UNIFORME z godbo in petjem domačega skladatelja H. V o g r i č a. Po svoji premijeri v našem gledališču v januariju lanskega leta se Stokova igra sedaj po srečnem turneju — bila je dosedaj igrama 20-krat — in v znatno popravljeni obliki povrne na naš oder. Pisatelj je razne prizore skrajšal in sploh uvedel spremembe, ki so v veiiko korist celotnosti igre. Pevske točke so v jako dobrih rokah. Sodeloval bo vojaški orkester. Opozarjamo, da zlasti z ozirom na oko-ličansko občinstvo bo začetek predstave točno že ob 5. uri popol. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokolu v Trstu. Danes zvečer ob 9. uri se vrše navadne plesne vaje pod vodstvom brata profesoija Umeka. Nazdar. Damski vesel, odsek „Trgov, izobraž. društva priredi v nedeljo svoj plesni venček v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Škoda bi bilo izgubljati besed — vsak zaveden Slovenec ve, kaj je njegova dolžnost. Cirilmetodar. Nar. del. organizacija. Skupna seja odborov N. D. O. krajevne skupine St.J. „Lloyd", „linoleum", „plinarna", „Sv. Marko-Strudolf" se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. DAROVI. — Podruž. dr. sv. C. in M. v Skednju. Ob razdelitvi dividende „Obrtnijskega, kon-sumnega in posojilnega društva v Skednju" so darovali sledeči gg.: Jakob Godina-Jokel 10 K, Oblak Josip 5 K, Ivan Skomadre 2 K 42 stot., Valentin Pižon 2 K, Bernard Godina 1 K, Ivan Flego-Dražen 1 K, Juro Pižon 1 K, Štefan Flego 1 K, Vincenc Flego-Dražen 1 K. Več rodoljubov skupaj 23 K 50 siot. Jakob Godina-Skuta 60 stot. Sancin Toč Mihael 40 stot. — Vrlim rodoljubom iskrena hvala ! Književnost in umetnost G. ADAMIČU in raznim zakulisnim kritikom. Prepričan sem bil, da prej ali slej pride odmev raznih zakulisnih kritik in zafrkadj o uprizoritvi operete „Mamzelie Nitouche" v javnost. Vendar pa nisem pričakoval, da se to zgodi v taki formi in taki priliki (glej včerajš. „Edinost" pod: Književnost in umetnost). Zdi se pač, da gospoda niso mogli dobiti druge prilike, da bi povedali, kaj jih teži. Pa naj bo kakorkoli: Čutim se prisiljenega, da podam nekoliko odgovora, da se ščisti obzorje. Najprej naj zabeležim, da je g. Adamič še-le sedaj spoznal, da je „Mam'zelle Nitouche" „obskurna opereta", menda ker se je predrznilo jo vprizoriti navadno pevsko društvo. Kolikor je meni znano, je ta „obskurna opereta" na repertoiru vseh boljših gledališč, ne izuzemši ljubljanskega, ter jo dajajo operetne družbe, ki prihajajo v Trst, kot nekako posebnost in še celo rezan# in skrajšano, kar mi seveda nismo storili. Vkljub temu očita g. Adamič, da se jo je dalo v „dvomljivi pevski opremi". To bi mogel trditi kvečjemu — in še bi bilo zelo pretirano, če ne zlobno — o primijeri; dasi se take nesreče dogajajo celo členom pevskih kvartetov, ne da bi se dalje o tem trobilo. Kar se pa tiče pevskih točk operete (posebno o reprizi) sem si svest, da se je napravilo več, nego je mogoče temu ali onemu pevskemu društvu. Sicer pa govori ocena o premijeri, kakor tudi o reprizi, dovolj jasno in nepristransko. Ako pa se je komu zdelo, da se je v dotičnih ocenah kaj grajevrednega hvalilo (o čemer jaz dvomim) : Zakaj se ni dotičnik poprej in v primerni formi oglasil ? Dalje sem mnenja, da, ako odgovarja pevski in igralski materijal „Št. Jakobske Čitalnice" zahtevam stalnega slov. gledališča, mora istotako zadoščati za pošteno vprizoritev operete v lastni režiji. S „kilometerskimi konfini" in „lovorje-vimi venci" pa bi bil g. Adamič lahko doma ostal: Prvo je za sedaj. še čisto interna društvena stvar „Št. Jak. Čitalnice", drugo pa naj si le privošči tisti, katerega ta špas mika; saj stane le par kron. Na koncu še prijateljsko besedo: Ko se g. Adamič vrne od diletantskih sekstetov par „kilometrov" nazaj, ter pošteno vprizori makari navadno burko s petjem (če tudi brez neznanih tenorjev srebrnočistega glasu) tedaj bo na točki, iz katere pelje pot k popularnim koncertom in k muzikalični izobrazbi pevcev in publike. Ker tržaški Slovenci smo (morda mu to še ni znano) začetniki, katerim bi utegnili ne le Debussy, Reger, Strauss, ampak tudi Smetana, da celo Lajovic škodovati. Mirko Polić. Vesti iz Goriške* Kaj je pa tebe treba bilo? Minolo deželnozborsko zasedanje se je vršilo v imenu zavezništva slovenskih klerikalnih poslan-eev z zagriženimi laškimi brezverci. Vendar DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v soboto 26. t. m. od 9—11 predp. Zlata verižica, kredenčna omara iz ore-hovine z mramorjem, posoda za cvetice, škatlja za dragulje, divan s zrcalom medaljon, etagere, nočna omarica, umivalnik z mramorjem in zrcalom za dve osebi, chiffo-nier. obešala, toalete s štirimi zrcali, pult, mizica, stelaže, skodelice, stoli leseni in beli za mlekarne. mm v i) T R S T ULICA SV. KATARINE ŠT. 13 4 VOGAL ULICE V.BELLINI j Odlikovana pekarna in slaščicama z zlato kolajno In križcem n i me;InS obrtni ruzitavl v Londonu 19IW Rcquedotio 15. - Podruž. ul, Miramar 9 naznanja Blavnenvi i^!«*^ m« JHn občinstvu, da ima HiMttl tU Ud« ft* 011. Prodajalnica ;e tudi dobro preskrbljena r. vsakovrstnimi bistiti posebno z& & j; irai r.iEne f-na v'm in Ikerja v buroljka1! in fine dc93rfne Immbono. sprejema nar »čila zx vsakovr^ne torte, krotante itd., ka'ior tudi vnak^ predmete za soe^i. — Ima tudi ii*jfin?!šo moko iz nzjboljš'b mlinov po najnižji ceni II1EZ-PLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam *e nhi-'en obisk z odličnim spoštovanjem Vinico Skork Majeen. Miloš mizar - Trst - uMca Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo mizamlco. | § | Izdeluje anlso vrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO III! I Gostilna A! Belvedere ul. Be vedere št. 37 v.\ toči najboljša .\v bela in črna olp. in žrna fclm. ušna. Domača kuhinja, gorka in mrzla jedi'a vedno ra CE.NE ZMEKkE " razpolago. POSTREŽBA TOČKA. Za obilen ob'ak se priponči Vekoslav Rebel'. Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na frga pred Narodnim domom št 1 (tfogal ulic? Gbeea) jeni razpolago VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Aati Spumanta, >'iefosk, zagrebški Pelinkovac in Bohcl. - P o vr- ■: Rnoe po najzmerrejših cenah. i Gosp. društvo pri so. N. Mai zžorn. registrovana zadruga z cmejsno zavezo ■vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v sdeljo 13. marca ob 9. uri preSpol. v društvenih prostorih. DNEVNTRED : 1. Poročilo sodnega revizorja. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročila blagajnika in revizorjev. 4. Volitve odbora in nadzorništva. b. Slučajnosti. K obilni udeležbi najuljudneje vabi UUIlUi. (J odlik, proctojol. obuvalu „Calzcleria Triesiina" Trst ulica Giosue Carducci 21 prej Torrer.te), dobi pole^ rajnih finih Čevljtv zs gospode in gos*pe sledeče obuval ) po najz;nerrej$ia cenah in sicer : _ _ _______ _ ^ __ . _ , (Moški čevlji iz usnja Baxcalf (za povezati) Kron 9.60 UMETNI ZOBJE - ;; ;; , . . , „ „ Boxca'f zap. Triumph tO.— Plombiranje zoLio^ j Hflvno ta,. ^ za dečke l kronf) mra{ v«akip.r izdiranje zobov orei, vsake bolečine ZOBOZDMVMSil' AMBDLATORlJ xr zobczdra^niškcia kabinetu r.JČermak in g.cuscher • • trst - Trst, ulico Snn Gtani 1,1, nadi »UM deUa Caserma it 13. II. n. po do |„ od 3. J0 g. Kari liaJbiiđer Prodajalliica manifaktnruega l>Ia;a - TRST - ulica Vii.eciizo Be)llui Stes U {vogal S. Cateriau) Velika izbera potrebščin za zimsko sezono. Fuštanj, Lawn-Teniiis, perilo,, pleten ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tnd) drobnih predmetov in moderni okraski. V NEDELJO, 27. februv. : ZABAVNO SANKANJE vožnje s sanmi, ture s skiji. V grand hotelu „TRIGLAV" V :: BOHINJSKI :: BISTRICI ♦ •VOJAŠKA" GODBA ... ••• Informacije in prospekti pri potov. agenciji P. CRISTOF1DIS - TRST (Hotel de la Ville) I Kupujte gramofone mr in plošče :: f>au:o v največji primorski zalogi : CržflšKi jrnf. zouotl (StaMlimento praflco Trlestlno) TRST, Piazza dali a Bor^a štev. 13 Plošče a slovenskimi hrvatskimi, italijanskimi in nemškimi komadi v ogr. izberi O Fožiljatve ra deželo. Plačevanje na obroke. Stran IV. »EDINOST« št. 57. V Trstu, dne 26. februvarija 1910 ni bilo pričakovati, da se to zavezništvo zanese tudi v zasebno življenje v taki meri, da se mora vsak pošteno misleči Slovenec nad tem zgražati. Ni dovolj, da so slov. klerikalci drli za liberalcem Pajerjem čez drn in stm in da so v imenu zavezništva sankcijonirali vsa njegova zakonolomstva in so u veljali na ta način zvarjeno premoč nasproti manjšini uprav brutalnim načinom. Našel se je namreč slovenski poslanec, ki je hotel — čujte in strmite — s svojo prisotnostjo na zborovanju laškega društva „Lega nazionaie" pokazati vsej javnosti, da traja imenovano zavezništvo tudi preko de-želnozborskega zasedanja. Dr. Hinko Štepančič, po milosti naših vrlih a svojčas izbeganih Kraševcev, deželni poslanec, deželnega odbornika namestnik, predsednik najstareje slov. čitalnice itd. je jako naiven gospod. Domišljeval si je pač, da ga laški bratci na zborovanju „Lege" sprejmejo z odprtimi rokami in da mu morda celo ponudijo kako podpredsedniško mesto. No, zmotil pa se je hudo dr. Hinko! Zborovalci „Lege", ki jim je tako zvesto služil skozi vse deželnozborsko zasedanje, ga hkrati niso hoteli več poznati po receptu. „Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan — er kann gehen". Vsprejeli so ga hrupnimi klici: „abasso i ščavi, fora il ščavo"! Potisnili so gospoda dež. poslanca naše ljubljene doline šentflorjanske skozi vrata, in ko je bil gospod sodni svetnik zopet na planem, je najbrže razmišljeval o črni ne-hvaležnosti tega sveta. Morda pa se mu je istočasno zasvetilo v glavi, da je ravnokar storil ? veliko — neumnost. Spozabil se je bil, da je slovenski poslanec in mislil si je bil, da je samo c. k. slovenski uradnik... Dr. Štepančič pripada oni stranki, ki je v svoji brezznačajnosti uprizorila nesramno gonjo proti naši velezasluzni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Na zborovanje naše družbe bi gosp. poslanec najbrže ne prišel, vsilil pa se je lepo na zborovanje ultralaškega društva ^Lega nazionale" ki mu je v edini namen raznarodovanje naše dece, in proti kateremu društvu bi moral iti v boj sleherni Slovenec. Ta slučaj govori cele knjige, zato ni treba komentarja. Kaže nam pa pred vsem kakega duha so se navzeli slov. klerikalci v Pajerjevi družbi! Ko bi se tak slučaj pripetil v Nemcih in Lahih, bi takega naivnega in nezmožnega poslanca kar na kratko prisilili v odložitev mandata. V vrstah goriških klerikalcev pa se na take „malenkosti" ne glega natančno; pri Pajerju pa bo odslej veljal dr. Štepančič za uzor poslanca, kakršnih stari lisjak po trebuje. Dr. Štepančič je baje dober gospod in dober sodni uradnik, kar se pa politike tiče bi mu prav nujno svetovali: „Der Schuster bleibe bei seiner Lei- sten". Del. izobraž. društvo v Gorici priredi dne 25. in 26. t m. dvoje javnih predavanj. Predaval bo gosp. Etbin Kristan, pisatelj iz Ljubljane. Prvo predavanje bo o „Poezijah Otona Župančiča" dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „pri zlatem An-gelju" ul. Vetturini. Drugo predavanje pa o „kmečkih uporih na Slovenskem", vršilo se bo v soboto dne 26. t. m. v prostorih „Delavskega doma", v ul. Tre Re 16. __Odbor. Vesti iz Istre. Zatvorite v postajališča Lazaret-Ri-žan. V km 19.005 lokalne železnice Trst c. kr. drž. žel. — Poreč med postajama Dekani in Koper ležeče, za osebni in prtljažni promet urejeno postajališče L a z a-ret-Rižan se s 15. marcem leta 1910 zatvori. I Irifa I lift o išće t-tažbe kot domača učiteljica. UlsIIUlJILcI Zmožna je poučevati v slovenskem. nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe ns npr. „Edinosti- pod „Učiteljica". PrnHa CD 2 gostilno in tigovino, pet rrUUd SC minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Naslov pove Inseratni oddelek Edirosti pod .štev. 264"._264 Odlikovani fotografski ateljć A JERKIČ, Trst nI. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 2129 Zobotehniški pomočnik dobrimi »pričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Tistu ali v drugem mestu. Naslov pove In> »eratni oddelek Edinosti. 700 Odda QP meblovana poba z eno a!i dvema poeteljana. tl;ca Giulia 31, I. nad. 309 k dvema deklicama »e sprejme lek Edirosti. Naalov pove In-eratni odde- 307 IMALI OGLASI£3 MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Mesnica v Ssžani. ob?iS^mda"«em odprl novo mesnico ter ee priporočam za obilen obisk. Zagotovljam. da bom vsakega dobro p Btre-irel z v.-»ate vrste mesom in po najnižji ceri, Franc B o i p g ] a v. 143 I on Untol v nekem letovišču na Gorenj-L.CJI nUICI skem ob kolodvoru se da v najem ali proda. Rentabiliteta se dokaže. Potreben kapital de>et ti-oč kron. Ugoden nakup za porotnike vinogradov ali za pridnega gost lničarja. NpsIov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. ,299«. pod štev. 299 Preda se po 02 kron deset novih šivalnih strojev „Singer" kupljenih na dražbi. Triletno jamstvo. Via Santa Caterina št. 9 skladišče 1. A.__301 Dober glasovir rer.t\ S^ŠŽŠ oddelek Edinosti. 200 0 Spretna likarrca r8veUo8epriporoča II. II nHdst. ulici Kugg. Mauna Stolfcl mizarHt3 moM£r> Trat, ulica Josip »lun C* Belvedere Štev. 8, izvršuje •vsakovrstna mizarska dpla._ Vnoiom 8® »oba za eao a!i dve osebi. IloJClIl Ulica Ferriera 5t. 5. 306 Vp9GR9 cnho razS,pd na morje se odda |\V dO I ko. OUftia najem. Naflov pove Ineer. oddelek Edinosti. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Izvedenec TRST, Carlo Gotdonijev trg štev. II Zastopit tovarne iojesjjotBiolo^ „Pnch" **p® ;»t» »n «.rv).>u& »'ektrlfslb svon'kor, loil Ie prodata gra-wioVione kave S Prihranita pri nakupu $ koles in šivalnih strojev mnogo denarja, nko direktno naroči;eod 30 let obstoječe ebspotne tvrdke RUtIDBAKIlf. Dunaj III. Weissgarberlarde 58 6. Kolesa z vso garancijo od M5T K 1*16 naprej (s prostim U kom). Pneum. gume (Mandel) K 4, 5, z r. <1 Poslužujte se >si edine slovenske Slovenci ? Slo?anl ? urarne in zlatarne v Trsili, Via Sel Rivo št. 26 Vsako popravo Jamči ne za 2 leti, latotako tndi vaako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pismenim potom. Prihaja tudi na dom Svoji k svojim ! Udani Alojzij ^ovh. 'ftiZ. „Slavija ii mi zaoorou banka u Pragi Rezer. fondi K 44,437.036 01. Izplačane odškodnine in kapitalije K 98,323.486-35. Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica Daše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja člove&kega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu U- CEGIIAR, ul- Caserma 12,1-1 Cesar še ni bilo in tudi težko ^ kdaj bo ! Tovarna mi je po uelci eleneutarni katastrofi zaupala direktno proiajo rešenega tilaga in sicer već tisoč kojov krušnih, težkia fianelistih odej po lepih najnovejših uzordh ia barv.ih. Obrobljena so « 37ilo ia im»jo komaj vi ino volene madeže. Pripravne so zlasti za jKjlrrivaoje po'tej in • seb, so z«»lo ti^e, gorke iu moćne, ino ceutil metrov dolge i . l.so c;ntimetrov ^ir.ike. PoSiljujo ne proti poiz-'tju : 3 kosi obrobljenih odej za 10 K ; 1 kosi neobrobljenih odej za 11 K ; 4 ko.-i rumenih ali kariranih odej za lit K. Krasne, bariuau alićne odtje za v vozove kos iS K. Pr> Šivane, napolnjene z vato svetlikajoče se, svctlo-modre ali h>rdeaux - barvnate od^je 2 kof!a za K 14. — — V»*k cenjeni čitatelj tega (:<7) oglasa na; z zaupanjem naroči. — Naslov : R. 3ckcra,[23t.hoielaSoIr.ice,e2Ško Omete!: fofoarafifni S pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jako-ba - TliST. S« ulica Siro štev. 42 (pritličje) Izvršuje vsako fotogralićno delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelauaste plo-če za vsakovrstne spomenike Itd. it J. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P, U. naročnikov sprejema n&ručbe in jih izvrSuje na domu, eventaeino tudi zunaj mesta.