Ljubljana, ponedeljek, 7. oktobra 1957 LETO XXIII. gtev. 236 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO ZAL02NISK0 PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA« direktor podjetja lev MODIC GLAVNI in ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec ^rt^zhaja vs3k dan razen Cena 10 dinarjev #yšii ® is« PROLETARCI VSEH DE2E3., ZDRUŽITE SEI mmSBm ' IIoL I 'M 2^^ brezpogojno ° ie Mollet P OSn3o“ v splošnih obri- sprejme mandat za sestavo sih očrtal platformo, na kateri bi sestavil novo francosko vlado, je dejal, da bi bilo treba uvesti politiko strogega varčevanja in ustvariti nove finančne vire za državo. »S prihranki bi bilo treba privarčevati okrog 200 milijard, okrog 200 milijard pa bi bilo treba pridobiti z novimi davki.« Guy Mollet bo nadaljeval svoja posvetovanja in navezal stike s predstavniki delodajalcev in sindikatov, preden pa bo sporočil predsedniku republike svoj dokončni odgovor, bo predložil poročilo tudi upravnemu organu svoje stranke. stvo stranke in socialistična parlamentarna skupina na nocojšnjem sestanku v Parizu. Če bo predsednik Coty sprejel Molletov negativni odgovor, kar se zdi neizogibno, potem je pričakovati, da bo pozval Reneja Plevena, naj poišče izhod iz sedanje vladne krize. Prijateljski odnosi so rodili dobre sadove, je ob odhodu iz Indije izjavil podpredsednik Svetozar Vukmanovic Bombaj, 6. okt. (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovic, ki vodi jugoslovansko gospodarsko delegacijo, je dal ob zaključ-Guy Mollet bo nocoj odgovoril! ku obiska v Indiji na prošnjo predsedniku republike Renčju j Vseindijskega radia' izjavo, v ka-C'otyju, da ne more sestaviti nove! tfiri je izrazil najboljše želje in-francoske vlade. Ta Molletov! dijskemu narodu. »Zelo sem za-sklep sta soglasno podprla vod-: dovoljen,* je dejal, »da mi je povabilo indijske vlade omogočilo, da sem se seznanil z vašo veliko deželo ter z uspehi na področju gospodarskega in družbenega razvoja kakor tudi, da sem dobil vpogled v vaše bodoče načrte. Z indijskimi voditelji sem imel priložnost prijateljsko izmenjati misli. Naši medsebojni odnosi so prijateljske narave ter so rodili sadove in tesno sodelovanje tako na političnem kot na gospodarskem področju. Naša želja je, da krepimo in razvijamo to sodelovanje še naprej ter se nadejam, da bo ta obisk prispeval k temu. Rad bi izrazil svoje iskrene želje za blaginjo indijskega naroda.« Predsednik bomtajske vlade I. B. Cavan je sinoči priredil jugoslovanski delegaciji svečano večerjo, na kateri so bili tudi minister za planiranje Vankid, minister za javna dela D. S. De-saj, predsednik mestne občine M. V. Donde in več drugih uglednih predstavnikov Bombaja. i. ■ V 1 f| P| tosoJ^Simi se i-T^0 **r*avo iranski finančni minister Tadžadot. arstvo >vp» razg°varjal tudi s predsednikom odbora za nega izvršnega sveta Mijalkom Todorovičem »Ognjeni jeziki, obližite vrvico!« trepeta ena sama velika želja v mladih tabornikih, ki so včeraj v Tivoliju v Ljubljani sodelovali na prvem republiškem tekmovanju »Čebelic« in »medvedkov«. Tekmovanje je v čast Tedna otroka in v zadovoljstvo najmlajših slovenskih tabornikov priredila Starešinska uprava Združenja tabornikov Slovenije. (Poročilo preberite na Z. strani) RAZGOVORI S POLJSKrM MINISTROM ZA DELO STANISLAWOM ZAWADSKIM Sodelovanje na področju socialne politike S Poljsko naj bi sklenili sporazum o sodelovanju na torišču socialne politika in konvencijo o socialnem zavarovanju Beograd, 6. oktobra (Tanjug). — Na koncu svojega obiska v Jugoslaviji je imel poljski minister za delo in socialno skrbstvo Stanislaw Zavvadski 5. in 6. t. m. v Beogradu razgovore s predsednikom odbora za socialno politiko ZIS Momo Markovičem o možnosti sodelovanja na področju socialne politike obeh dežel. V razgovorih so ugotovili, da bi bilo koristno, če bi sklenili splošni sporazum o sodelovanju na torišču socialne politike in konvencije o socialnem zavarovanju. Sporazum o sodelovanju na področju socialne politike naj bi obsegal medsebojno pošiljanje informacij in gradiva s področja socialne politike, izmenjavo izku- dietni satelit - začetek novega obdobja Svet ___ „ preiPreSene6cn nad usPehom sovjetskih tehnikov in znanstvenikov — V treh dneh je satelit tel nad milijon kilometrov — Danes ob 6.30 bo umetno nebesno telo nad Beogradom l Okt. (TASS). ??ajsetkrat 'ustrelili v SZ, je danes do 10. ure dvain-, *°>»etrov .,Prav'* P°t okoli Zemlje. Preletel je nad milijon ^Uno. 1 vec kot dvakratno razdaljo med Zemljo in Prvi umetni satelit, ki so ga šenj z neposrednimi stiki organov, ustanov in strokovnjakov, izmenjavo literature, kakor tudi vse prikladne oblike, o katerih bi se obe zainteresirani strani sporazumeli, izenačenje z domačimi državljani glede socialne zaščite državljanov ene dežele, ki stalno Druga pošiljka orožja iz ZDA za Jordanijo Umetn 58' »£& satelita okrog <5 RaS ?° še ni spre-si^o aparati v nien siSna£ normain7rai-au v n5em je tWč " m radijske moe slišati po vsem svetu. Ti signali so velike znanstvene vrednosti. Sovjetska agencija TASS je danes sporočila, da bo umetni satelit opolnoči nad Bukarešto, potem pa bo letel in Isstr elek na Luno !690VO vrnit... r, ____________________, Ho M°pisna agen ~ Sovjet* S°VieM0skva s?! Cncija TASS in nesI 3aJo na i,! lki zdaj pri- tunn ‘^trelka ^ -tev. kozmif- ^atai- ^6n iz^ i na^ bi dosegel Srlv’ ^ni dad niih' Pr°f- Ce-^miin3 Luno in mOZno poto- W° v desetih ^ Se vrniti na P°udaria rth- Agencija l . raketo izstrelitev ^vb‘bililS?Pna Lu«o, v ka-^i pride v po Q ^nitev na Zemljo — prihodnja naloga sovjetskih znanstvenikov ^Je^nali, ksu u. znanstve-!6n satau kako bi se lahko na Zemljo, ^ega uspeha pa :niki prouču-posebne vrste sn ' prSHt Vrn» na fejo!Lski zStU te?a. uspeha pa v?, T° n«logo naj Prou^Vlru. Poletnega ®Hei^netih, 7l=c+Van’a življenja - *• 1 na Marsu in ^jetska .. izdpii?^nc'^a tudi po- Nf kozm-7 ZSSR zdaj ^etnT a*arev {^^ne ,zstrelke. Sat2lH ’ izdelal prvi SaC raketa' -™eni. da bi koz-Pa bi na Pr\’em ^ala gorivo •'osti >e gibala n 6iU P0ti- P°tem 2emiie o Pod vplivom tež-Je' Sonca in-Lune. Koz- mični izstrelek bi se lahko oddaljil od Zemlje največ 400.000 prek Kijev«, Nikolajevska, področja Amura, Sahalina, Pacifika, ameriške celine in Atlantika, ob 1,48 pa se bo znova pojavil nad Evropo pri Gibraltarju. Potem bo večkrat letel okrog Zemlje in ob 6,32 bo nad Beogradom. V Londonu, Manili in Sydneyu so danes objavili, da so zasledili sovjetski umetni satelit. Znanstveniki univerze v Cambridgeu so sporočili, da so satelit trikrat posneli, vendar posnetki niso bili dovolj jasni, da bi lahko zanesljivo in natanko ugotovili njegovo pot. Predsednik komiteja sovjetske vlade za vprašanja mednarodnega geofizikalnega leta Sčerbakov je danes po moskovskem radiu povedal, da bodo bo- kilometrov, Zemlja pa je oddalje- doči sovjetski umetni sateliti upo-na od Lune 384.000 km. I rabljali za polnjenje svojih nku- Sovjetski znanstveniki razen ' mulator jev sončon energi jo. Prvi tega proučujejo glavno vpraša-! umetni satelit, ki so ga-izstrelili nje, namreč vrnitev satelita na v petek, je opremljen z običaj-Zemljo. Da bi se satelit s koz-1 nimi kemičnimi akumulatorji, mičnega potovanja vrnil na Zem-1 London, 6. okt. (Tanjug). — ljo, bi se po mnenju prof. Ceba-! Angleška javnost je presenečena tareva ne smel približati Luni spričo sovjetskega umetnega sa- bolj kakor na 30 km. Konstruktor drugega. Jkozmič-nega izstrelka, 25-letni sovjetski znanstvenik Jegorov, predlaga, naj bi ga izstrelili tako, da bi se neposredno približal Luni. Izstrelek bi potem letel okrog Lune in se vrnil v cono zemeljske težnosti, od koder bi oddajal znake ljudem na Zemlji. Na podlagi računov, do katerih je prišel z najsodobnejšimi elektronskimi stroji, Jegorov sklepa, da se bo tudi ta poskus posrečil. Prof. Jurij Hlepčevič, ki se ukvarja s tretjim kozmičnim izstrelkom, predvideva, da bi to raketo izstrelili s planinskega letališča. To bi bil raketni izstrelek in usmerili bi ga z radarjem, dokler ne bi priletel v cono Lunine težnosti. Potem bi počasneje letel okrog Lune. telita, o katerem govore po vsej Angliji, pa tudi v znanstvenih Aman, 6. okt. (Reuter). — V Akabi so danes z neke ameriške ladje izkrcali drugo pošiljko ameriškega orožja, namenjenega Jor-krogih je vzbudil splošno pozor- : daniji. To izkrcanje je v popolnem nost. Angleški strokovnjaki pra- j nasprotju s slovesno izročitvijo vijo, da je način izstrelitve sa- prve pošiljke ameriškega orožja telita zelo pomemben, ker kaže Jordaniji 9. septembra, ki so ga na raketni izstrelek na velike da- ■ poslali z letali ter je slovesnosti Ijave, o katerem so v Sovjetski med drugimi prisostvoval tudi zvezi že prej objavili poročilo, i jordanski ministrski predsednik če je še kdo dvomil o tem uspe- j Sajed Ibrahim Hašim. V drugi po-hu, je zdaj nehal dvomiti in svet šiljki ameriškega orožja so srednji se je znašel pred premočjo So- tanki, topovi in druga težka vo- vjetske zveze na tem torišču. V angleških diplomatskih krogih pripominjajo, da tehnična •stran izstrelitve sovjetskega satelita presega čisto znanstvene okvire in da bo vsekakor ugodno vplivala na prizadevanje sveta, da bi dosegli razorožitev. Angleški nedeljski tisk na prvih straneh objavlja poročila o gibanju satelita in o vtisu, ki ga je napravil na svetu, zlasti v ZDA. »Observer« piše, da skušajo ameriški znanstveniki in vojaški strokovnjaki zmanjšati pomen sovjetskega uspeha, v resnici pa so tudi sami presenečeni. Največkrat je slišati med njimi vprašanje, kako so mogli sovjetski tehniki in znanstveniki v tako kratkem času izpolniti tako veliko nalogo. jaška oprema. žive na področju druge (zdravljenje, denarna pomoč, nastanitev v domovih ipd.) ter zdravstveno zaščito koristnikov denarnih dajatev, ki niso zajeti s socialnim zavarovanjem, med njihovim bivanjem na področju druge dežele z istimi pogoji, kakor domačih državljanov (vojni invalidi, žrtve vojne in fašističnega terorja ipd.) ter izenačenje državljanov obeh dežel glede delovnega prava. Na povabilo ministrstva za delo in socialno skrb bo delegacija odbora za socialno politiko ZIS obiskala Varšavo, da bi vsestransko proučili vse te probleme ter pripravili in podpisali splošni sporazum o sodelovanju na področju socialne politike in konvencijo o socialnem zavarovanju med obema deželama. Spopad na turški meji Damask, 6. okt. (AFP). — Kakor piše časnik -»Al Raj al Aam«, je prišlo na sirsko turški meji včeraj do spopada med sirsko in turško vojaško patruljo. Patrulji sta oddali več strelov. Turški vojaki so prestopili mejo in prišli na sirsko ozemlje, s seboj pa odpeljali nekega sirskega vojaka. Sirski funkcionarji niso hoteli dati v zvezi s tem poročilom nobenih izjav. Velika strelska prireditev v Beogradu Tovariš Rankovič otvoril svetovno prvenstvo za ženske in mladince Beograd, 6. oktobra. Danes je na novem strelišču v Topčideru v Beogradu podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič otvoril drugo evropsko prvenstvo v streljanju za ženske in mladince. Tekmovanja se udeležuje več kot sto tekmovalcev iz Zahodne Nemčije, Avstrije. Bolgarije, Madžarske, Ital i j«, Norveške, Poljske, Romunije, CSR, SZ in Jugoslavije. najprej " :ke Lepo sončno popoldne je včeraj privabilo na Trg revolucije kar precej Ljubljančanov in okoličanov. Nič posebnega ni bilo, le tombola esperantistov z mopedom kot glavnim dobitkom, kaže pa, da naši ljudje podobne prireditve kar radi obiskujejo. Goste in udeležence pozdravil predsednik Strelskega odbora Beograda Boža Djordje-vič, šampionat pa je otvoril njegov pokrovitelj tovariš Aleksander Rankovič, ki je med drugim dejal, da ima streljanje v Jugoslaviji bogato tradicijo in da je bila prva strdska organizacija pri nas ustanovljena že 1851. leta in sicer v Beogradu, hkrati pa je izrazil željo, da bi to tekmovanje dalo nov polet 200.000 članom strelske organizacije v Jugoslaviji. Ob koncu svečanosti je govoril tudi sekretar Mednarodne strelske unije šved Karl Larson. Po končani svečanosti je podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič obšel novo strelišče, ki se bodo na njem začela jutri zjutraj tekmovanja. VREMENSKA NAPOVED zs ponedeljek, dne 7. oktobra Pretežno jasno, zjutraj v notranjosti Slovenije še slana ln v kotlinah kratkotrajna megla. Temperatura ponoči med -2 in +2, v Primorju 9, najvišja dnevna temperatura med IS in 17* C. Na Primorskem burja. Stanje vremena: Področje visokega zračnega pritiska se nad alpskimi pre-deli Se krepi. NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Kataster in stanovanja Odgovarja Alojz Lukač, predsednik ObLO Zagorje Zbori volivcev so za nami. Uspeli so v različnih krajih različno. Seveda nas je v tej zvezi zanimalo, kako je bilo v Zagorju. »Zbori volivcev,< je odgovoril tovariš predsednik, »so bili sklepčni že na prvi sklic. 'Udeležilo se jih je okrog 50°lo volivcev. Za zbore proizvajalcev pa celo 80 do 100 °/o.* »Kaj so volivci načenjali na zborih?« »Posebno po kmečkih predelih so načenjali vprašanje davkov in taks. Tudi kataster je zelo boleče vprašanje, ker je neurejen. V naši občini primanjkuje šolskih prostorov.* »Kaj pa 'volivci v mestu?« »Zanimali so se za kandidate. Mnogo so govorili tudi o stanovanjskem vprašanju. Kraj »Če pogledamo še vprašanje katastra. Kaj je na stvari?« »Neurejen je, ker nam manjka geometrov.« »Kako mislite to vprašanje rešiti?« »Najbolj kričeče primere bomo takoj obravnavali.« »Kakšni so ti kričeči primeri?« »/mamo cele predele, ki so pogreznjeni zaradi rudarjenja. Mnogo je tudi predelov, ki so jih prekopali med okupacijo.« »Kako mislite dokončno urediti kataster?« »F okraju bi imelo dve leti polne roke dela najmanj dvajset geometrov. Sedanji kataster je še iz leta 1878.* »Kateri so še drugi problemi v občini?« > V Zagorju je stanovanjska stiska precejšnja, zidajo pa lepo itevllo novih stanovanj se širi. Rudnik in industrija povečujeta kapacitete, stanovanj pa nimamo dovolj za vse.* »Je stanovanjsko vprašanje aelo hudo?« »/mamo nad 700 prošenj.* »Koliko pa zidate?« »Letno nam pride do 75 mili jonop o stanovanjski sklad, prihodnje leto bo na razpolago 100 milijonov. Obrnili smo se za kredit aa republiko in zvezo.* »Ste kaj dobili?« >Rudnik je dobil.* sPredvsem stanovanja, šolstvo, kataster. Razen tega pa še razvitje male obrti. Ta izumira.« »Zakaj izumira?« >Spodriva jo industrija.* »Kakšna je vaša politika obdavčevanja? « »Zmerna. Gremo na ugotovitev dejanskih dohodkov.* »Kako so volivci obravnavali ta vprašanja na zborih?« »Ljudje so nekako dosledno oteli na znanje stanje in možnosti, ki jih imamo.* M. St. Predvolilni zbor v celjskem okraju Celje, 6. okt. — V celjskem okraju je bilo doslej že več predvolilnih zborov. Taki zbori so bili danes v Šentjurju, na Ponikvi in v Gornjem gradu. Na zboru v Šentjurju je govoril zvezni poslanec Franc Simonič o poteh in načinih za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Dopoldan so imeli predvolilni zbor tudi na Ponikvi. Tudi tu so r.ajveč razpravljali o kmetijstvu. Številne nove naloge je tolmačil Franc Lubej, predsednik Okrajne zadružne zveze v Celju. Podoben zbor je bil še v Gornjem gradu, katerega se je udeležil ljudski poslanec Jakob Žen. F. K. Za izvoz in domače potrebi Pri Tetovu je začel poskusno obratovati »Jugohrom«, ki nam bo dajal e blizu 15.000 ton ferokroma in drugih fero zlitin Petrovo, 6. oktobra (Tanjug). Predsednik Narodnega sobranja Strokovnjaki 1 ferOkro* Makedonije Lazar Koliševski je danes za poskušnjo pognal stroje od približno 15.00U fer0-silici’ nrldpllrn 73 fAPn7.Htinu 17 homhinotu ol olrtro. mn CllikO-fcrO^KrOni > glavnega obrata — oddelka za ferozlitine v kombinatu elektro-metalurških in kemijskih proizvodov »Jugohrom« v vasi Jegunovce pri Tetovu. Svečanosti so se udeležil: podpredsednik Narodnega sobranja Vidoje Smilevski, mnogo političnih in državnih voditeljev iz Skoplja in tetovskega okraja, člani delovnega kolektiva »Jugo-hroma«, predstavniki jugoslovanskih kolektivov, ki so sodelovali pri izgradnji ter mnogo prebivalcev iz Tetova in okolice. Svečanosti ob začetku obratovanja kombinata je sledil velik miting, na katerem je pred več tisoč delavci in prebivalci tetov- Koristno in uspešno Za zaključek gorišjcega turističnega tedna uspelo tekmovanje pionirjev ter modna revija Nova Gorica, 5. okt. — Včeraj so v najmlajšem slovenskem mestu zaključili razne prireditve, ki so bile v okviru tretjega Goriškega tedna. Popoldne je bilo v podaljšku magistrale tekmovanje pionirjev osnovnih šol v Solkanu, Novi Gorici in Šempetru ter novogoriške nižje gimnazije z dvo-lesi in majhnimi avtorr Zvečer je bila v prenapolnjeni ga tedna so slednjič danes dopol-dvorani upravne zgradbe modna dne v hotelu »-Sabotin« odprli ku-revija, ki jo je pripravilo novo- harsko razstavo. skega okraja govoril Lazar Koliševski. Sodobni kombinat »Jugohrom«, ki je za njegovo zgraditev skupnost dela doslej kake 3 milijarde din, bo makedonskemu gospodarstvu in našemu izvozu zelo koristen. Vrednost letnega bruto-produkta oddelka za ferozlitine, ki je začel danes obratovati, bo znašala kakih 5 milijard din. ma, siliko-fero-KTomo, — kolilt0r ja in silicijevih korin jih bodo letno izdelal: hromu«, kakih 12-zlitin v vrednosti 4,5 na osW1I1, larjev namenjenih iz p. 3000 ton pa bo zadostovalo trebe naše industrije. w ton ^ono5 Enotno daljnovodno omrežje t Po načrtih E,ejctj0g°oradili n' skupnosti Srbijee^° blUce edin* vsem ozemlju te rep doV, H stveno omrežje daljn ^ ^ bo delovalo pod napetos J lovatov. Kmetijstvo in socialistični odnosi Na predvolilnem zborovanju v Prištini je govoril Dušan Petrovič-Šane goriško trgovsko podjetje »Moda«, ter družabna prireditev, ki so jo izvajali kvintet bratov Av- j senikov, solista Franc Koren in Danica Filiplič, Fran Milčinski-] Ježek in drugi znanci iz sobotnih, večerov Radia Ljubljana. Priredi-j tev je' obiskalo tudi dosti roja- izvedli anketo o „_________________________________ . U1UB. kov iz Italije. Za zaključek izred- jevnih odborov. Po nepopolnih večjih uspehov. ^ 01 nn ncnpipDo Goriškega turistične- ^ lani v na kaže anketa, ua . 443 krajevnih odborih razpravljali o 2386 zadevah. O komunalni ureditvi krajev so razpravljali 842 krat, o zdravstvu in splošni higieni 510 krat in 324 krat o prosvetnih in šolskih zadevah. Krajevnim odborom več pristoj V LR Makedoniji so se krajevni odbori ^?^:n0Sti uveljavili, potrebno pa bi jim bilo razširiti p ^ V LR Makedoniji so nedavno .funkcija še ni d°v «•*" „.«„»* ■>« cm borniškega liaraščaja r£zen 222 me- dvedkov in čebelic iz 14 slovenskih ”a. l^laknntnn le Imela taborniških rodov in družin v mi- v! SfuSteL ztmsS 1811111 tUd' SOnC6 — S ^Sš^orniški rod. je to ne- I * ^Troj^navdih deljo nestrpno pričakoval in se pripravljal nanjo. Prišli so od vsepovsod: naraščaj partizanskega rodu »Temni hrast« iz Hrastnika, rodu »Jadranskih stražarjev« iz Izole, rodu »Veselega vetra« Iz Mursko Sobote, rodu »Jeklarjev« iz Jesenic in še iz mnogih drugih naših krajev. Medvedlčl in čebelice rodu »Belih rudarjev« iz Lendave so na primer sedli na vlak že v soboto ob 10. uri zvečer, taborniško prebili tegobe dolge poti in se v tekmovanju odločno borili za čast svojega rodu. BISTER POGLED — DOBRO SRCE Med drevjem Je bilo na preteto obsežnem prostoru, poraslem z vre-sjem in skritih med listjem, raztresenih po pet belih, rumenih, rjavih (zanje so potrebne na gozdnih tleh risje oči!), zelenih In rdečih lističev. Tekmovalna skupina štirih medvedkov In čebelic pa Je imela komaj deset minut časa, da jih poišče. In minute so bežale in treba je bilo poiskati še dva rjava in en zelen 1J-stlč, proden zažvižga sodnikova piščal. SPRETNOST., . Nesite meter dolgo široko šotorsko palico na ramenu prosto v ravnotežju 20 metrov daleč ln pri tem slanjalo ta veter, dvoje malih rok Je vprasnilo vžigalico. Uspelo Je, veselo so zaplapolali ognjeni Jeziki — dva, tri pedi stran od vrvice. In četvero mladih tekmovalcev se Je stiskalo v razburjen zaslon okoli plešočih plamenov. Ogenjček, ki so ga zakurili mladi člani rodu »Visokega macesna« iz Maribora, Je prvi opravil svojo dolžnost v čast tega rodu. Pa komaj dve vžigalici, to niso mačje solze, kdor ne verjame, naj poskusi! »MIŠKA, HITREJE CVRI!« Ni dvoma, da je bila najbolj napeta orientacijska igra; Skupina za IVAN REGENT: skupino štirih medvedlčev in čebelic je v teku izginjala v zelenje hriba. V čim krajšem času Je morala prehoditi — preteči 380 m dolgo pot, ld so Jo označevali štirje potni znaki iz prvega taborniškega izpita. Zasople so prihajale skupine k ognjem, kjer so Jih čakali ponev, dvoje Jajc, mast, sol ln kruh. »Miška, hitreje cvri!« so navijali kot da Je bilo to odvisno od Miške, ne pa od ognja. In tako Je bil tudi ogenj deležen jajčnega cvrtja, ki je bilo največkrat premalo osoljeno. Nato se je skuptna ob ognja postavila v lepo vrsto in zapela taborniško: »Tabor stoji, ogenj žari« . .. Pobeljene gore v daljavi so postale čisto lllaste, ko so zbranim tekmovalcem razglasili rezultate: prvo mesto v vseh štirih igrah so zavzeli čebelice in medvedlčl rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, tik za njimi pa mladi zastopniki rodu Veselega vetra iz daljne Murske Sobote. Tretje mesto so si priborili naraščajniki Temnega hrasta iz Hrastnika. B. F. & Ko so prenehali s prodajanjem tablic, je bilo na prireditvenem prostoru že okoli 10.000 čakalcev. Vodstvo prireditve je zasedalo na »tribuni«, ki io je predstavljala kamionska prikolica. Tombola se je prižela s samo petminutno zamudo. Šestletna Ljubica je iz »bobna sreče« potegnila prvo številko — 70... Glavni dobitek — Moped »Tomo®« — je zadel radiiomehanik Jean Stojan iz Pokopališke 12 v Ljubljani. Puščica Fortune ga je zadela kar na tribuni — mož je namreč vodil ozvočenje prireditve! Premije so bile izžrebane večina dobitkov razdeljena. Nekaj tombol pa srečni dobitniki niso dvignili danes. Dobe jih lahko jutri in naslednje dni na Trubarjevi a 31. Številčni rezultati pa bodo objavljeni tudi v dnevnem časopisju. S. P. PROMETNA NESREČA PRI CELJU Trije v bolnišnici Celje, 6. oktobra. — Na cesti med Celjem in Teharjem se je okoli poldneva pripetila prometna nesrečo, ki jo je brž« kone povzročil pijan kolesar iz Celja. Prišlo je do trčenja med kolesarjem in motoristom. Pri trčenju sta padla moto- Znani »n talenti paiie* Ljubljana, 6- oktobr8 , ^ali-doildne je »»ftV šču Radio Lju^it pričel s g nem premoru jpet Ppokaži, pularnimi oddajami do ^d' znaš«. Prad gleda4dli dvorano- lurnem 1 nastopajočih, znaš«, rrea Hvorai‘“’, njega kotička zasedli ^ spored« Je v eno in polurn^ l8 „r zvrstilo Maribora, ki Je m««.«—. a b.,. lastnih skladbic ponesrečenca Alojz ■ ki ga je se nekakŠaa a 1$ ed sta iz Trbovelj, j inštrument je re ter 'J' f, nacija citer in kita j. strun. rist in sopotnik tako, da sta si hudo poškodovala glavi. Oba po Petek in Albin Medved Tudi pijani kolesar je dobil večjo rano z g« na čelu ter so ga prav tako odpeUali In J v bolnišnico. F. K. ■ 0 odmevih Oktobrske revolucije po svetu (Ob spominih m v spomin njeni 40. obletnici) znanih talentov. JJggfSgJ razen strokovne vfSt g ^ vala tudi komis J žela sCr cev. Največ aPlaVzaJdo bila tudi prvo "“gadnica ^ je pranistka bančn tako P m Lukša iz Ko?ra1;a%onikaJ „» tudi 14-letni b#I$dimo Pavšek iz Cel j daice^jjo. sliki), osvojil vse lraps {U. no izvajano madž vzbud \i Mnogo znmmanj;a ^ vra ^j di 51-letm Jože,. zaigral tU, sekretarja Flrrunena povabila vse bi nizirajo bojkot proti vsem državam, goVjetsi« čete, orožje in municijo za boj P žinfla. in za obrambo ogrskega fašistižneg^xenje Pr°.„ aro'r Kakšno pa je bilo 1920 razpo jj^el ta. y j8' kakšno moč je z« ^ Živahen pomenek pred šotorom... in pred nastopom. Med tem časom se je Se bila državljanska vojna v Sovjetski zvezi. Vrsta bivših carskih generalov, med njimi Kolčak, Denikin, Vrangel, Judenič in drugi, so začeli načrtno in od vseh strani napadati mlado sovjetsko republiko. Seveda so mogli to začeti le s pomočjo imperialističnih velesil. Leta 1919 se je borilo proti Sovjetski zvezi poleg relativno močnih armad bivših carskih generalov, češkoslovaških legionarjev in poleg raznih drugih razbojnikov še 14 evropskih držav, ki so poslale v Sovjetsko zvezo svoje čete in orožje na pomoč carskim generalom. Kontrarevolucija je slavila velike zmage in je bila že blizu Moskve, kamor se je bila iz Petrograda preselila sovjetska vlada. Dne 22. aprila 1920 pa je s podporo ZDA napovedala vojno sovjetski republiki še Japonska. Evropski proletariat ni mogel mimo gledati tega. nastopa evropske reakcije 'proti Sovjetski zvezi in proti Ogrski sovjetski republiki, čeprav je reakcija to drugo sovjetsko republiko nekaj mesecev po njeni ustanovitvi že zatrla, kakor je jugoslovanska reakcija zatrla sovjetsko republiko, ki so jo proglasili belokranjski kmetje v Vinjci. Tudi ta belokranjska sovjetska republika je trajala — kakor trboveljska — tri dni. Kongres angleške delavske stranke, ki je zboroval od 25. do 27. junija 1919, je sklenil povabiti proletariat vseh dežel, naj organizira splošno stavko, svetovno stavko v obrambo Sovjetske zveze in ogrskega proletariata, ker je na Madžarskem po padcu sovjetske republike zavladal najstrašnejši protidelavski ln anti- v zahodni Evropi in kakšno moc - prime* tariat, nam zelo nazorno pove na Amerjka« *n niju 1920 sta ameriška parnika »•^r,„divostok8 dent Grand« pripeljala v Trst & V}fs0 se pr<* skupino češkoslovaških legionarJa^> reniaga0.ide®.' proti Sovjetski zvezi in so se tectaj .j s0 - 5VoJ. Trsta vračali domov. Tržaški železn j n da jih ne bodo pustili domov, če j pr°l® orožje tržaškemu proletariatu. Tržaški ^ ,eg,o { hotel, da bi Češkoslovaška Poalala 1 zopet proti Sovjetski zvezi, hkrati P njs0 h° 2ul semitski teror. Svetovna stavka, ki Jo je predlagal kon- do orožja. Češkoslovaški legionar) k .^1 ni uresničila. Refor- domov brez orožja. Tedanji čes tedanJ ptY zelo močni In re- Trstu Šieba je takoj interyenl^^^sconiJu I* ., gres angleške delavske stranke, se misti v delavskem gibanju so bili volucionarni proletariat, ki je bil brez revolucionarnih izkušenj in brez ali skoraj brez izkušenih revolucionarnih voditeljev, se je moral boriti tudi proti njim ki so zavirali njegov revolucionarni zanos. Moral se je boriti na dveh frontah: proti naraščajoči buržoazni reakciji in proti reformistom ln nacionalistom v svojih vrstah. Dne 25. septembra 1919 so stopili v stavko francoski delavci ladjedelnice v Marseillu in nemški de- sil, naj prepreči namere tržaških sih18 janski vladni komisar je odgovorii, niČ H-,eiav5„. delavstvom v Trstu taka, da ne tfžaško zt>or da je brez moči in da naj se obrne velite, gi $ zbornico, kar je konzul tudi stori ^ .g, ^ilo “ —iti. •ok lov lavci v Bremenu in Hamburgu. Od 1919 do 1923 je re- zula in voditeljev češkoslovaških 1®^, to, l“'.a"ijs1-________________ j_._______________________ ,_______________ j . .. . narea11* j cncia“ zDormco, Kar je Konzui iuui —Tipni''' vanju tržaške Delavske zborni®6’, strok sk k® v Delavskem domu, so delavci vs.p!iic0siov»~ r iee-., je, upoštevajoč izjave in obijube . gionarjeV jije zula in voditeliev češkoslovaških ie« t0> da^.-tič^ volucionarno delavsko gibanje nenehno nihalo med d narjev samih, vse kar morejo n g 0d so ,koSlf>' uspehi in neuspehi. Od 13. do 22. februarja 1920 je nor- v Prago delegacijo, ki naj bi .oVilo. ®*a nžjeal’{ ............... ‘ —'an jw or ^ Četami nMmP1'* uspem m neuspeni. ua is. ao a. leDruarja luzu je nor- v rirago delegacijo, ki naj •»* , vno, oa nžieF -cn- veška delavska stranka sklenila teden dni agitacije in stranke, ki je bila na vladi, žago: °r' r0ti ® gibanja proti blokadi, s katero so hotele zahodne vele- ška ne bo nikdar ne s tem, ne z ■ sile zadušiti revolucijo v Sovjetski zvezi. Mednarodna z legionarji ne z drugimi sindikalna zveza s sedežem v Parizu pa je na predlog vjetski zvezi. ŠIRŠE OBLIKE Jugoslavija in zahodnoevropske gospodarske organizacije -zuropske0R im o • 7 7 9 lu ui ganitauiju na yuu- se°eda nenriirprln!? 16 Jugoslavija ročju trgovine in plačevanja, de-2a, njegovem zPlnteresirana lovne storilnosti, kmetijstva in Vhodne Eorono °l^i l°dročje tehničnega sodelovanja v okviru 2el° Pomemhnr, JI ■ P° v0!™ posameznih vertikalnih komitejev &osPodarstvo. Jugoslovansko , OEEC. Tehnično sodelovanje je Pri obrannanar. ■ . . za nas zanimivo ne samo z vidika Ttaširitoe «0,n„j„r lu., vprašanja spremljanja razvoja posameznih 80slaoije>z deželam- 7 f j0D Ju~ I gospodarskih sektorjev in Qanog r.°Pe je treba ? ~ n deželah Zahodne Evrope, mar- *f zdaj prevlarluE,°-S ,l težnje, več tudi z vidika bolj pravilnega ^re Predvsem ™ tyu' j usmerjanja naših planov in upo- ^anskih oblil- « °Puscanje dvo- stavljanja koristnih oblik sodelo-del^anja iA jyidTke^. *?- oanja nasploh, ffitranske oblike* i Dosedanje sodelovanje Jugo- ,eralneea ..v™ pogojih bolj slavije z OEEC je bilo pogojeno P/ačeoania Pf trgovine in • s sedanjim razvojem in oblikami Jjaplja tudi ifni„ * Pa se UDe~ medsebojnega sodelovanja v OEEC slrjtoi medsehnir!iJezn] j raz' j združenih dežel. Sedanji položaj 0 S°oini in*nllz„ f°°elovanja pa narekuje potrebo po večji de-'Plačevanju na sektor ;.™nnd; r„ Koristen razgovor Dullesa in Gromika Washington, 6. okl (\FP). — Po sinočnjem sestanku državnega sekretarja Dullesa s sovjetskim zunanjim ministrom Grotnikom je bilo objavljeno skupno poročilo, ki poudarja, da je bil njun razgovor, ki je trajal skoraj štiri ure, zelo koristen za razjasnitev gledišč obeh vlad o raznih »velikih mednarodnih vprašanjih*. Sestanek je bil na pobudo ameriškega ministra in je bil njegov namen, proučiti vprašanja, ki zadevajo odnose med obema deželama. Razgovor se je nanašal predvsem na Bližnji vzhod, razorožitev, položaj v Evropi in stike med ZDA in Sovjetsko zvezo. NOV NAFTOVOD pJ°'*°odnj, na ostale ie nroi- na sektor javnosti Jugoslavije. Pri tem je nJegd pa tudi treba upoštevati tudi politiko r usfaie selctr.yi„ - J l , ‘ucu treoa upoštevati tudi po lavnosti s fcon .^osP^darske de- OEEC nasproti nezadostno , %?sP°darstvo da bi vitim deželam Zahodne Evrope. °Pno povezali P°dročja po- j Te dežele morajo upoštevati raz-r spričo v sena , . voj in vključevanje drugih he- “^šoslaoije . torJ’-a sodelovanja zadostno razvitih dežel v te pro-Y°.c oec Dresnriu-1 ni cese (Grčija, Turčija, Portugalska, Spanje med L Z"J kot so' Irska itd->- če nočejo, da bi bili ^zahodnopnml°u-n P°Jamez' ogroženi dosedanji uspehi med-jlar,Več kot deželami, j narodnega sodelovanja. Za zaščito „ [ern področjem t,a^e ™d nJ° jugoslovanskih koristi ter razširitistot>ija ni samr, - \ °^0- Ju~ tev in zboljšanje sodelovanja z ,’n> da ohrani ,ain*ersirana na drugimi deželami bo treba pro-e stike r 7„ian}e §°sp°dar- učiti akcijo za uvedbo carin za rf.Srpeč da iih h,J1-0' Evropo, vzpostavitev potrebnega sodelova-n:.®i*litl mora r?zsiri in utT- nja v okviru splošnega sporazuma ^nje kon?ra Predvsem na po- 0 trgovini in carinah (Gatt) ozi-gospodarJne sposobnosti roma najti posebno obliko, da bi ^nidolrfZ- ™- Za, t0,pa so se približali temu sporazumu. 1J\\ prednne to iP sodelovanja ....................................... n L 10 ie 7.arln i bi si lahko Jugoslavija pri OEEC razširitr,* J !a govorilo prizadevala, da bi doseela takšen r„. “pije z deželami % -l aPa -lu~ Položaj, ki bi ji omogočil v ustrez-k ?.,*B za neka+o^ fa"odne Ev- ni stopnji sodelovanje v okviru trn- u°eliavliai* skupne akcije, teh akcij oziroma zaščito poseb-ohit tDoieSa Lj te dežele zno- nih jugoslovanskih koristi. Jasno en,*, 0raani7anf°Cia’ 2^asti 0 je, da so dane realne možnosti in * iP°darsko le Za evropsko potrebe po razširitvi gospodar- 0ro»ra.D Jugo$lani?nan-leJOEEC). skega sodelovanja Jugoslavije z •Zaciie j,- J® ni članica te deželami Zahodne Evrope. To sodelovanje je ne samo v oboje- 'a,.to P°\ožaj opazoval- pristne ir omo-e in ela- ,.Kne nhiii. Kc akcij6 OrdFnDanja D °koiru __ t-, za katere se i darskih stikov stransko korist, marveč je lahko tudi pomemben prispevek k splošni razširitvi mednarodnih gospo- GYUI»A KALAY O ODNOSIH DO MADŽARSKE INTELIGENCE Podlaga za sodelovanje je priznavanje zaslug posameznikov in konstruktivna kritika tistih gledišč, ki so škodljiva, ter izločitev vseh, ki se postavljajo na socializmu sovražna stališča' Gyula Kalay poudarja v tem članku, da so se kazali v odnosu do inteligence v februarju in marcu tega leta znaki sektaštva Teheran, 6. okt. (AFP). — Iranska i Jn pravi p0 mnenju madžar- petrolejska družba Je sklenila z neko j , FPnrtiip del madžarske inteli-ameriSko finančno skupino pogodbo j Ske partije aei maazarsKe lnieii o izgradnji, velikega naftovoda med j gence, ki je med oktobrskimi do-Gomom, petrolejskim centrom južno godki pokazala odkrito sovražno I stališče do ljudske demokracije, Budimpešta, 6. okt (Tanjug). — Clan političnega komiteja CK Madžarske socialistične delavske partije Gyula Kalay zahteva v svojem članku, kjer analizira odnose do madžarske inteligence, sodelovanje z madžarsko inteligenco na trdni načelni podlagi, na kateri bo moč pridobiti večji del madžarske inteligence za madžarsko politiko in za izgradnjo socializma. ni dosegel niti 10 %. Večina, čeprav ni marksistično zrela, poudarja Kalay, ni sovražna madžarski državni ureditvi, in s temi je treba najti skupno podlago za sodelovanje. Po Kalayevem mnenju je podlaga za sodelovanje priznavanje vloge inteligence, priznavanje Z MEDNARODNE RAZSTAVE AVTOMOBILOV V FRANKFURTU Zmagoslavi e majhnih voz v Frankfurt, oktobra Frankfurtu je bila nedavno zaključena mednarodna razstava avtomobilom, ki si jo je ogledalo blizu 800.000 obiskovalcev. Mnogi so prišli na razstavo, da bi se odločili za to ali ono znamko avtomobila. Imeli so seveda bogato izbiro, saj je razstavilo avtomobile, avtobuse, kamione in druga motoma vozila 628 tvrdk. Posebno pozornost so vzbujali majh- | škov sta važna tudi hitrost in moč motorja. V to smer se razvija tudi avtomobilska industrija. Konstruktorji čedalje bolj mislijo na to, da je avto potreben za prevoz ljudi in da torej ni potrebno, da bi bilo na njem čim-več jekla, pločevine, stekla in drugih potrebščin. Ne gre torej samo za cenejšo proizvodnjo, marveč tudi za manjši motor in manjšo potrošnjo bencina. Poseben tovarniški ekonomist, ni avtomobili. Petični obiskovalci j dodeljen konstruktorju kot sveto- valec, skrbno analizira statistične podatke o kupčevem domačem proračunu in jih primerja z bodočimi izdatki za bencin, z davkom na kubatuTo motorja in zavarovanjem. Vse to mora kon-nje po njih pa je čedalje'manjše, struktor upoštevati. Nazadnje Majhen avtomobil je najmanj za ; ima besedo se strokovnjak za pa so se zanimali tudi za drage limuzine in elegantne športne avtomobile. Vse kaže, da veliki, dragi luksuzni avtomobili čedalje bolj izgubljajo na vrednosti. Dragi so še zmerom, povpraševa- polovico cenejši od velikega, ra- j promet, ki opozori konstruktor-zen tega pa porabi mnogo manj j ja na pomanjkanje prostora za bencina. Za majhne avtomobile! parkiranje v velikih mestih, lo t -»T • 1 • r>/vmnni,lr«min mKXii4i t/V loc+nllri se zanimajo predvsem Nemci, ki delajo vse preračunano. Na razstavi v Frankfurtu so obiskovalci nekako bolj računali kakor gledali. V prospektih so bili samo najnujnejši tehnični podatki, pač pa natanko navedene cene in stroški, ki jih ima človek z avtomobilom. Razen stro- Edino samoodločba ^ki DrAnim. 1T_ i* • IVI • m 1_• _ y*i • •_1-- Premier Karamanlis in nadškof Makarios o rešitvi ciprskega vprašanja 6. arama Oljstv. tiu Karam r • ~ Predsednik grške vlade Konstan- ?adovolist ls je s.‘n°či izjavil, da je grška vlada z velikim •etui konfV°m sJ)reiel® vest o sklepu laburistične stranke na n« er?nc* v Brightonu, s katerim pripoznava cipr-. ®«Soviie.„r01d® Pravico do samoodločbe v okviru določenega s ^arama razd°bja. tneS laSisLvie, Pozdravil ta Inimanja za Ciper, dokler ni bri-ditv . korak ’ Pomeni po-1 tanska diplomacija v zadnjih r , na poti do ure- j nekaj letih umetno podžgala takšno zanimanje. Glede vztrajanja Turčije na tem, naj bi Ciper razdelili, je Makarios poudaril, da se je delitev pokazala za pogubno povsod, kjerkoli so jo uresničili. »Vprašanje manjšine ne pomeni na . Cipru nobene težave. S podobnimi vprašanji narodnostnih skupin so imeli opraviti marsikje na svetu in so jih pravilno uredili s proporcionalnim ik'Vlučitey r? gibanja Okarin?Pf„a> Grčiji . Pfi *?a bank j®. sinoči ai Iedila amp **?' s^a mu ga ^ združe- za nad-v go- iziavilSkja federacija Arne W*iDa to, daT- Pi. moč niti mi-h» ^a knU •• Ciper ostnl hri. Turčija S po- er ostal bri- lta *ežnja£°stav^a ovire cipr-sv°bodi. ~ vft v >H !?• vsem ni"""-'1 se Te 0clP0-1 °dtle} Vn Tlcarn do Cipra ^ ,eJ kazala nobenega za- Predlo cosko- 9 za konfer severnoafriško snco veli v popolni slogi. Nikakor Kdo ve, kako daleč bi lahko sedanji konstruktorji razvijali moč in hitrost avtomobilov. Toda to jih očitno ne zanima več toliko, če gre za potniške avtomobile. Vse kaže, da se večina zadovoljuje s tistim, kar je pred dobrimi 50 leti napovedal nekdo v navdušenem govoru, kajti avtomobil, pa naj bo kakršen koli, ni več luksus in atrakcija, marveč postaja čedalje bolj vsakdanja potreba. Milan Bajec zaslug posameznikov in spoštovanje njihovih del, konstruktivna kritika tistih gledišč, ki so škodljiva — kritika, ki pa ni sovražna, marveč tovariška — ter dosledna izločitev i2 javnega življenja vseh tistih, ki se postavljajo na socializmu sovražno stališče. »Imeti moramo jasno pred očmi,« poudarja Kalay, »da ni vsako gledišče sovražno samo zato, ker ni povsem takšno kot naše. Tisti, ki ga kritiziramo, ni nujno' že sovražnik, in kritika mora biti takšna, da krepi prijateljstvo.« Kalay se v svojem članku zavzema za razpravo, ki bi morala biti drugačna od destruktivno predoktobrske razprave v raznih književnih klubih. Potem ko opozarja na škodljivost breznačelnih napadov na inteligenco v celoti, kakor tudi na hude posledice kritikastrstva, zahteva partijsko razpravo, katere namen bi bil urediti neantagonistična nasprotja znotraj madžarske družbe. Vodstvo je v preteklosti zelo grešilo, je dejal Kalay, ker je zanikalo ta nasprotja ter je mislilo, da so na Madžarskem samo komunisti in pa razredni sovražniki, proti katerim se je treba brezobzirno boriti. Vendar je nujno potreben boj za to, da bi odpravili sedanje nesporazume in ustvarili politično konstruktivno sodelovanje s tistimi, ki niso sovražniki socializma. . , . Pa ne moremo privoliti v to, da bi želje manjšine preglasile voljo velike večine.« Ameriški senator Jacob Javids pa je v govoru na banketu dejal, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, in izoposloval, da bo ameriški Kongres sprejel prihodnje leto resolucijo z zahtevo, da bi na Cipru uveljavili načelo samoodločbe. Poudaril je, da ima to načelo glede Cipra v ZDA na milijone pristašev. Huseinova poslanica Saudu Aman, 6. okt. (AP). — Jordanski minister dvora Sulejman Tukan je danes odpotoval v Sau-dijo, kjer bo izročil kralju Saudu predstavništvom in zagotovitvijo osebno poslanico jordanskega manjšinskih pravic. Mi smo pri- kralja Huseina. Dobro poučeni pravljeni in voljni, da z med- | krogi pravijo, da govori ta po-narodnim instrumentom zagoto- 1 slanica o nedavnih prizadevanjih vimo takšno pravico ciprskim I Saudije, da bi posredovala med Turkom, s katerimi bi radi ži- ' Jordanijo in Sirijo. pomanjkanje občutijo lastniki velikih avtomobilov mnogo bolj kakor lastniki majhnih. Vlogo nekdanjih limuzin očitno čedalje ‘bolj prevzemajo srednje veliki avtomobili s štirimi, največ petimi sedeži. Nekje v sredini med majhnimi in velikimi avtomobili je znani nemški >Volkswagen«. Razstavljavci te tvrdke niso imeli pokazati nič novega, ker je model že več let isti, kupci pa nič drugega tudi ne zahtevajo. Namesto tega so razstavljavci izobesili velike grafikone s podatki o proizvodnji in letnim prometom na raznih trgih. Leta 1945 je izdelala tovarna kakih tisoč takšnih avtomobilov, zdaj pa jih izdela letno že pol milijona in povpraševanje še vedno presega ponudbo, tako da morajo kupci večkrat čakati na dobavo tudi pol leta. »Volks-wagen« stane kakih 4000 mark in ta cena je kupcem še nekako dostopna, vtem ko so limuzine mnogo predrage. Na razstavi je lahko človek videl na raznih risbah in publikacijah prikazano tudi zgodovino burnega razvoja avtomobilske industrije. Med drugim je lahko iz neke publikacije razbral, da je leta 1897 na avtomobilskih dirkah zmagal neki dirkač, ki je dosegel hitrost 22 km na uto. In vtem, ko je na banketu, prirejenem njemu na čast, neki ugledni gost razburjeno govoril o možnosti, da bodo avtomobili nekoč vozili s hitrostjo do 80 km, je zmagovalec pošepnil svojemu sosedu za mizo: »Res škoda, da se ob takšnih priložnostih zmerom Na avtomobilski razstavi v Frankfurtu je Italija prikazala »avtomobil bodočnosti« Abarth, ki ima v sprednjem delu 750 kubični Fiatov motor z 90 KS ZASEDANJE ZDRUŽENJA POLJSKIH ŠTUDENTOV Varšavski dogodki zaslužijo vso obsodbo, je ugotovil predsednik Orsowski Varšava, 6. okt. (Radio Varšava). — V Gdansku se je začelo včeraj dvodnevno zasedanje plenuma Glavnega odbora Združenja poljskih študentov, ki mu prisostvuje okrog 130 predstavnikov študentskih centrov in šol iz vse države. Predsednik glavnega od- vprašanja, ter se razgovarjala s članom politbiroja CK PZDP Morawskim in Zambrowskim. Ob tej priložnosti so govorili tudi o prepovedi nadaljnjega izhajanja časnika »Po proštu«. Udeleženci plenuma so obsodili izgrede v Varšavi. Plenum je ustanovil ko- bora Štefan Orsowski je govoril . misijo, ki bo pripravila resoluci- o dogodkih v Varšavi. Združenje poljskih študentov, je poudaril v svojem govoru, nima nič skupnega ne z organiziranjem zborovanja ne z nadaljnjim potekom dogodkov, ki zaslužijo vso obsodbo. Obvestil je plenum, da se je delegacija Združenja obrnila na CK najde kdo, ki govori neumnosti.« ' PZDP, da bi ji pojasnil nekatera ijAuIiifke d,°ki (AP>- - 1,1 skunS^- 4eJ®gacije v Ge-& Ae iziav^01 j , Bahi Lad-& Gene^11- da bo jutri na francosko-, erence o Al-Je> da bo v splošni Je ttVl Donn,7:i uo v splošni *2ifivi n' Predloge, ki jih 'iišl?tess< neH emu časniku C-^dsedn^o po->asnil 1aigi?a ie „ • BurSiba. Habib Mn,.V se pjPlL ten\ Predlagal, dit«.?.*’ F r;, nr'-0 Tunizije, alži!J! žaMi alž*rski vo- v«i * OKTOBRSKO PlSMO IZ PARIZA Gospod Duran čita liste (Nadaljevanje in konec) ih Kega J?n o ureditvi tj„;.®ačrt n c asania in pripravi. 0 severnoafriški fede- o sporazumom ^delitvi vode Mia j^ča age6riV;0ktohra- - Kakor kv l včeraj Jy £a.B1'žnji vzliod, lik^ !'n> ^ami zadnji na- trji^.1*1 Nasp ?nek med predsed-'°ift'SArskini nPlj ',n . 5Uflanskim hi]a ‘^1 Halim S{^n’k°m Abde-teti !lskoVtla sestanku Je W ®udan„v Hrenca* na ka-da s. 1 Predstavnik po- sklBm-OZnos*'’ ')0 v plitvi v®V " M * ^ *jf • g.;^: 4 i;; ukv ••••A-j.i? & «.'**«/;:•■ :amSKr-»mmuP- *.» - ?.7ftyrw.$i£»9@3R ,", ■; f&S-i , jjL.ljLJM’ ^ . • i+- Vi... • , ..&■% '~' © R l*T^£ '&3ŠIM E V O MESTO, KI JE VIDELO AGONIJO TURSKEGA IN AVSTRO-OGRSKEGA GOSPOSTVA. MESTO, V KATEREM 21VE SAMOZAVESTNI LJUDJE. P red nami se v večernem mraku pogreza stgro mesto s svojimi hišami iz raznoterih obdobij, s svojimi slarimi mošejami in sinagogami, poleg katerih rastejo kakor minareti vitki in visoki topoli. Mesto uporov in vojn, bogastva in siromaštva, kužnih bolezni in uničujočih požarov, mesto spretnih ljudi, ki so zmerom ljubili življenje, kajti razen senc so poznali tudi sonce. V zadnji svetlobi sončnega zahoda se bleščijo stare modrosti na obličju mesta, kakor so jih vklesali delo in izkušnje, pridobljene v*stoletjih. Tiste njegove ulice, ki so smelo krivenčasto izpeljane, so iz turških, ravne in trde pa iz avstrijskih časov. Ti dve obliki ulic se razlikujeta tako očitno kakor abecedi dveh različnih črk in jezikov. Mrak je zmerom bolj gost in že prehaja v noč. Tema zdaj varuje zgodovino in fantazijo, podjetnost tujih osvajalcev, velikih in majhnih domačih tiranov in oligarhov. Tema zdaj prekriva obdobja: dolge in zapletene obračune med tistimi, ki so imeli in nič dali, in med onimi, ki niso imeli ničesar več zgubiti. Tam v daljini, kjer ’se konča staro mesto in začenja ravnina, so še sledi dnevne svetlobe. V zadnjem rdečem odsevu tonečega sonca se svetlikajo dimi iz tovarniških dimnikov in je slutiti krove novih naselij. Tam gradijo ljudje nove generacije tega starega mesta NOVO. Počasi in z naporom — kajti le počasi in z naporom se porodijo velike stvaritve — bo tam spodaj na ravnini premagana minulost. Pod to na videz nedotaknjeno ravnino so obil- ne plasti sledov predzgodovinskih selitev, mozaiki in obcestni kamni iz rimske dobe, pa tudi kovanci in orožje srednjeveške Bosne. Na teh ostankih minulosti bodo zgrajene tovarne in stanovanjske hiše, np njih bodo zrasle nove življenjske oblike. Osvajajo počasi — kajti breme na človeku in v njem je bilo hudo — vendar Novo ln staro v Sarajevu zanesljivo, saj tako terjajo neizprosni zakoni družbenega razvoja. To je Sarajevo. Mesto, ki je videlo agonijo turškega in avstro-ogrskega gospostva. Mesto, v katerem žjve samozavestni ljudje. TURIZEM Baščaršija je staro Sarajevo. Baščaršija je bržčas še zaradi tujskega prometa. Sarači, Kazandži-luk, čurčiluk, Ažčiluk so turške besede. Pomenijo različne obrti, med njimi izdelovanje filigranskih predmetov v srebru in zlatu. Džamija ali mošeja je muslimanska molilnica. Več kot štiri sto let stara Be-gova džamija je menda ena izmed najlepših, kar jih premore muslimanstvo v naši deželi. Vsako opoldne je prizorišče radovednosti tujih in domačih turistov, saj so redki, ki v rani mladosti niso brali pravljic iz daljnega Orienta ali pa vsaj slišali o Mohamedovih vernikih, kako poklekajo, se sklanjajo z glavo do tal, pa se spet dvigajo, poklekajo, sklanjajo, hkrati pa komaj zaznavno že-brajo. Pred vsako džamijo je vodnjak, pred Begovo bogato okrašen in v obliki vodometa. Kmalu bo poldne in prvi verniki si že sezuvajo čevlje, umivajo usta, roke in noge, nato pa naglo izginevajo v molilnico. Sloka lady nenehno pritiska na sprožilec svoje »Leice«; njeno budno oko spremlja sleheren gib Mohamedovega častilca, toda v notranjost hrama med molitvijo ne sme ne ona, ne nihče drug, ki pi pravoveren. Mujezin je po funkciji nekakšen slovenski mežnar brez zvonov, toda s krepkim glasom. Točno opoldne se prikaže pod kupolo minareta in kliče k vakatni mazi — opoldanski molitvi. »Alah, il Alah al Alah ahbar!« odmeva prek bližnjih streh okrog džamije, dokler ne obkroži vsega minareta, kajti sklicati mora vernike z vseh strani sveta. Danes se je posebej potrudil in en in polkrat obšel minaret, no, saj spodaj napenja ušesa nekaj desetin tujcev, da bi ga slišali. Dobre četrt ure mine in džamija se kar kmalu izprazni, saj je bilo v njej le malo molilcev. Morebiti zaradi delovnega časa? Kdo ve? Vsekakor Alahovo izročalo ni bilo »elastično«, tako da bi bila na primer vakatna maža namesto opoldne ob treh popoldne. »Kako čudovito!« vzklikne francoska študentka tipa avto-stop. »Pa tudi zastarelo«, jo zavfne njen spremljevalec. Angleži ne dajejo komentarjev. Molčijo. Tudi mi molčimo. IZ NOVEJŠE ŽIVE ZGODOVINE Belobradi Halim Halimovič je na Baščaršdji živa podoba novejše bosenske zgodovine. Na oko je skoraj veličasten starec, vendar se zadovolji z majhnimi življenjskimi radostmi: s skodelico tur' POD MINARETI ške kave in cigareto. Po barvi neba uganjuje vreme, po sanjah prihodnost. Po dobrotnosti in poštenosti sklepa, ali se lahko nekdo imenuje človek. Za čudo dober spomin ima; slikovito, počasi, preudarno govori, da mu ne bi ušla neresnica v njegovo življenjsko pripoved. Skoraj petnajst let je pasel ovce na Janorini, spal več pod bukvami kakor v staji. Pogovarjal se je z naravo in Alahom, po sončnem zahodu molil ičindijo, večerno molitev, ponoči na sinjem, zvezdnatem nebu študiral primitivno astronomijo. Zbujal se j rižem. raibinko, mu »lekel raievlnaato kmečko oblačilo, nadel zeleno vojaško bluzo in trdo čelado, da bi ga »obvaroval pred ruskimi in srbskimi kroglami.« Izpod modrega neba, iz ptičjega gostolenja ga je odpeljal v ledeno hladno vojašnico, v brezdušno vojaško arhitekturo 'preprostih linij, kakor je bilo brezdušno vojaško urjenje. Učil se je drdrati zaprisego cesarju, vtem pa je mislil na koran in bledo, objokano dekle v zasneženih hribih, kako hrepeni po njegovih zelenkastih očeh in obtožuje franejožefovski milita- je ob Danici, ko se je pripravljal na ramazan, štiridesetdnevni post ob koruznem kruhu in hladni studenčnici, kakor je ukazal prerok. Starec iz Sarajeva Otročje radovedno je zrl na sive uniforme avstrijskih vojakov, ki so gradili belo cesarsko cesto po okupirani deželi, žarki planinskega sonca na njihovih jeklenih čeladah pa so ga bodli v oči. Navduševali so ga temnosivi Krup-|K>vi topovi zanj nedoumljive ob- Zivel je v prečudni zamaknjenosti, uprt v gorski svet in vase. Ze se je sramoval prvih spoznanj svoje moškosti, blodil o nežnin ženskjh licih pod feredžami, fru-lin zategli, turobni glas pa mu je še bolj razvnemal domišljijo. Pa mu je cesar Franc Jožef kmalu pregnal blodnje in sanje, pa bosensko romantičnost. Oprtal ga je s težkim telečnjakom in ka- A A. Ai AA.A.AJ sz sz ■AA. Imam mnogo prijateljev. Vesel sem jih. Ure v njihovi družbi so mi včasih.edino razvedrilo po delu, skrbeh in težavah, ki jih ima vsak človek. Seveda je med temi prijatelji velika razlika; so prijatelji, ki me razveselijo z dovtipi, s katerimi govorimo o modi, o lepih nogah v nylonkah, o Suezu... So pa drugi, čustvehi, globoki, ki s psihološko spretnostjo izvrtajo dno srca. Pri teh iščem nasvetov, poslušam njihove izkušnje in se vedno duhovno ohrabrim. Ti prijatelji, ki jih je samo nekaj, so mi najdražji. So pa še tretje vrste prijatelji. Njih ne znam oceniti. O teh pa je tu beseda. ■Najhuje mi je bilo, kadar sem se zaradi glavobola moral odreči njihove družbe ali Zal, bil je poln težav in nesreč, ki so jim sledili stroški. Zmerom sem bil prijatelj. Pogledal sem v polivinilsko denarnico in ugotovil, da sem že tako blizu glavobola. Vendar, kdo naj bi ne pomagal vsaj za najosnovnejše — za hrano. Izvlekel sem »martina« (kajti takrat so bili večji kakor sedanji »jurji«), Pri priči se me je lotila kronična bolezen, kajti na koledarju sta bila do konca meseca še malone dva tedenska listka. Ostal sem doma. Toda malo časa. Proti večeru zazvoni telefon: »Tu smo, v Nebotičniku. Čudovita družba! Prav tebe, samo tebe manjka. Ne bo ti žal! Sem te že opisal, najavil...« »Toda jaz... Ne bi...« »Vem. Vem. Nič ni treba. Vse bom jaz plačal,« sem slišal ponosni glas onstran žice. Ubogi moj »martin«, sem si mislil. nico za gledališče in se vljudno poslovil. On, stari kavalir, pa me je vljudno spremljal do vrat. Tam pa je šepnil: »Nimam niti ficka. Plačaj, prosim!« Namesto »Ljudje med seboj« Gtavo&oJt vabila v kavarno. To se je večkrat zgodilo. Zlasti proti koncu meseca. Komaj sem potlačil roke v žep, že me je zadelo v glavo. Oni pa so mi največkrat tak glavobpl oprostili in me pustili doma. Nekateri izmed njih to bolezen že davno poznajo. Se več, že davno so jo preboleli, zato so postali proti njej odporni, imuni, kot pravijo zdravniki. Ostali pa so za svojo okolico, nevarni bacilooosci podobnega glavobola. Tako sem imel prijateljico. Prijateljico, s katero nisva nikdar šla dalje kakor do železniškega prelaza v Tivoliju. Spoštljivo sem komentiral fotografije njenega bodočega moža in se od nje zmerom sramežljivo poslovil pri tramvajski postaji. Naposled se je vse lepo izteklo. Nekje je dobila lepo službo. Izginila-je iz moje družbe in glavobol je prenehal. Potem pa je prišel star znanec. Znanec pred desetimi leti, na katerega sem malone pozabil. Seveda sem moral priznati nekdanje poznanstvo, ki se po tolikih letih in v drugem kraju kar avtomatično spremeni v pravo in tesno prijateljstvo. Naposled sem privolil. Razen napitnine uslužbencu dvigala tisti dan res nisem drugega plačal, zato pa me je že takoj naslednji dan še bolj zabolela glaVa, kajti moj prijatelj spet ni imel za kosilo. Nekega večera pa me je prestrašil. Prihitel je ves zasopljen in mi komaj povedal, da me nujno vabi na sprehod. Mislil sem, da mi kot prijatelj hoče povedati in zaupati na samem kakšno neprijetno zadevo. K sreči in k nesreči pa ni bilo tako. Pred Pošto sta naju čakali dve prodajalki, ki sta pravkar prišli iz službe. »Povabil sem eno, pa sta prišli dve,« mi je v zadnjem trenutku šepnil. Moral sem biti vljuden in delati družbo tisti, za katero sem slutil, da sodi le v spremstvo. Prijatelj do konca. Program je bil naglo končan: sprehod v Tivoli. Moj prijatelj pa ga je kaj kmalu spremenil, ko je hladneje zapihalo in dal predlog za Rio. Bil je vedno spodbuden. Glede pobude torej nismo bili v zadregi. Nasprotno, v zadregi je bil natakar, ko je moral nositi raznovrstne cocktaile, likerje ... Takoj po sedmi pa sem pokazal vstop- Tisti večer me nobena kava ni rešila glavobola. Od prejšnje namišljene bolezni sem menda z avtosugestijo v resnici tudi povzročil glavobol. Tekel sem po praške v Centralno lekarno. Toda nič! Učinkovitost praškov se je pokazala šele, ko je nekega dne moj prijatelj izginil in seve, od »naj-bližjega prijatelja« vzel za spomin kovček, zadnjega »martina« in kar je čisto intimno — lepo napisano vizitko za prvega poroka v Ljubljanski hranilnici. Vendar nisem sameval. Kmalu sem našel drugo družbo iz istih vrst. Cisto po naključju. Zvečer, ko sem se mimogrede ustaval v Riu, da bi popil čaj, sva se seznanila. Sedel je za mizo v veseli družbi. NS mokrem prtu, med pepelniki, polnimi cigaretnih ogorkov, so bili raznovrstni kozarci. Nenavadno prijazno mi je prikimal, da sem nehote postal domišljav. Zlasti še, ko je zapustil vso družbo, pristopil k meni, mi položil roko na ramo in me začel spraševati o vseh osebnih, uradnih in drugih zadevah, seveda — kot prijatelj. Potem pa je naglo zaključil: »Imaš pet sto dinarjev?« »Imam, toda...« sem začel jecljati. Številka se je naglo zmanjševala. »Vsaj za nekaj hrane ml plačaj!« je dejal naposled. Slutil sem, da je to zame najugodnejša rešitev. Čakal sem, da mu je natakar postregel, hitro plačal, hitel v svojo sobo, se zaklenil, vzel prašek, preštel zadnje stotake, se vrgel na posteljo in občudoval ljudi, ki jih nikdar ne boli glava. KM Ob vojaškem ramadanu so mu od žeje krvavela usta, želel si je umreti, pa je vendarle pel »bog ohrani, bog obvari nam cesarja«. Halim je srknil požirek iz novo prinesene »kahve«, spet sem inu prižgal »Moravo«, on pa je modro nadaljeval: »Potem sem se znašel pred Cetinjem. Nenehno so nas presenečali črnogorski napadi, nenehno je deževalo. Spal sem ob Njegoševem grobu, na hladni, mokri šotorovini, ob karabinki. Takrat sem prvikrat zrl na Jadran in videl vse polno vojnih ladij. Se zmerom mi ni šlo v glavo, čemu to utrujajoče nje brez spanja. Se un ^ je zdelo, da me je zadel« v kova kazen, ki se je bom dne že znebil. * No, cenjeni gosP^- P* konji nas v živinskih ’nekam T ^ topovi vred odvlekk nekam.^ Galicijo, kjer sem *J^al od po karpatskem blatu, J ^ bolečin in miazu, bla«« ^ črpanosti, goltal kot^ mer fronto okrog Gorice, 0 nameravali pokopati jemjte, artileristi, ki jih neke«« kakor listja m trave.Toda ^ dne so mi dejali: ,Hanm, ^ vojak, vrni se v svojo ni več starega cesarf kor ,ta J* sem se v mojo vas, ka lela Alah in obl^ «««Ie»eh Halimov pogled Je * rahla otožnost, J58 j nam«r*- kaTz ^PT- se je nemO] Zahvalil,^a^ ^ ^ in preroK kaj: ali za kavo a ga verno poslušam r Periferija greha ZAPXSKI h N0C1 12 K^£r,TKl ZA KA-KOT OSNUTKI*” RAKTERISTIK* Dispozicija: Življenje teče v trikotu. Prvi mejnik n* hedravih ljubiteljev kapljice: oštarija. Drugi mejnik: kavarna Bar (po domače: boljša krčma). T^g Bamo t*5* Kranj je izletniška točka. Grešna periferija Ljubljana prev*4a? Ljubljane, ki se »na črno-« prevaža v avtomobilih. Kdo s® ety( trgovs^1 umnost, direktorji s šibko hrbtenico, komercialisti deviznih ves&* potniki in - ljubice. »On ima avto, denarja kot toče,-« priP° aVtoinobil& dekleta. Dimenzije ljubezni imajo dvoje omejitev, segajo ^ ,,coctail°v* denarnice, vmes pa je široka panorama razlite »floride«, ^ 0zkulul^e, »Snnnsnv« cigaretnega dima, animalične spogledljivosti in srne pa ]e ►šnopsov ki Ji pravijo z domišljavo prenapetostjo rock and roli resnično le krčma z zastrupljeno atmosfero, z ljudmi, M *• pomen^° "8 , mor®101 tord **._ vrag ic iiiuim z zusti upijeiiu huhumsiu, k » „ oporiščih družbene morale, plavajo po vodah, kjer __ ovir, kjer je edini kompas: vest. Te pa Je premalo. Gre ^jrJKe. Za družbeno moralo. Ne za plešaste lobanje .ln plavolase rellejne 8^ z njimi; krogotoka človeške umazanije, notranje praznine Se bine nočnih ljubezni zgodovina Se ni preklicala. In Jih JLeije, na KSte n ne bo. To Je svet zase. Gre za naš čas, za naše razmere, za e llgtj (n* vs J se suče ta svet. Kaj pa prijatelji direktorji (ne vsi), kome ^ ^ druž6e trgovski potniki (skoraj vsi), kam naj postavimo pojme. laljstjjneSa re 1 c etn 1 n 1 cnmlilvo nr«mHo In Hnatmino lm m r^mTTlitir SH j e S lastnini, sumljiva premija in dnevnica, kompromitiranje in odnosov? ,. _i0s. NI ^ Kranj je delavsko mesto. Ljudje živijo od svojih maj in 0(1 dr11 10 v Kranju, povsod Je tako. Cemu ti, prijatelj, ki Je rcprosts f fa sredstva (upravičeno ali neupravičenoI) vznemirjaš te denai** ;aj se rogaš, posmehuješ, cinično razkazuješ svojo p ^ £j ga &“ Se tl zdi prijetno, ko paradiraš z avtomobilom, z denarjern. ^ ^ s[710 lz neupravičeno visokih premij ln provizij? Sl mar domlš ’ 'ulostl: bili na načela, ki naj bi socializem razbremenila grehov po*> nost, poštenost, pravica, osveščenje osebnosti. Ljudje Brez tega sploh ne bi bilo Idealov, ne socializma. Sentflor^Blljjil Disonanca: Klel boš. Prav. Vem, kaj porečeS. ZavS 'B1 rad 0Prs'.e«, zavist. Škiljenje v lonec ln usta. Pa se motiš. Slabo ves *cocta ^ z natolcevanjem. Veš, da ne delaš prav. To je dobro. a ^ gied. ^ (n„ toda lz svojega. Vzemi dnevnice, toda potuj v Osijek, ne ^ sl spr®^£ provizijo, kadar si Jo zaslužil s svojim trudom, ne zaradi te > p^d d6* | preprodajal ln mešetaril. Vzemi premijo, kadar te ne b0 (SI praVasaj *)u ^ o katerih rad pripoveduješ, da slabo zaslužijo. Imej ves*.- se peU* * jji toda s svojim avtomobilom (če ga Imaš), sicer hodi peš a ^ PainetC^jite lesom. Nismo Sefttflorijanci! Smo socialisti. Rekel boš znaBst'^tvoj sposoben, da zato zaslužiš več. Poznam profesorje, lnžen ^ znaSa ln umetnike, ki so sposobnejši od tebe, pa ne zaslužijo ve . ^ enovečernl račun za »coctall partije«. blstv" tnSi0io' Nismo Sentflorljanci! Gmotna škoda, ki jo delaš, Je ,,in0tn«rrl v^jv-Toda tl načenjaš našo vest, grizeš jo ln rahljaš. Po s e‘ in ico°serV žaju sl socialist, tvoja osebnost pa razkriva najbolj črnega nega malomeščanat Čutiš to disonanco? Ljudje Jo čutijo. vaje av* u. Diagnoza: Pod arkadami nad kranjskim mostom sem jcarn bile. Na parkirnih prostorih sem si ogledoval registrske ^ .^ost in Jete, zakaj potujete? Prijatelj, rekel boš: šentflorljanska ^ aVtoW°_ ja zenost. Ne gre za to. Zanimiva Je samo smelost, kako se skr g gofef' ' jjS pred ljudmi lz lastnega podjetja, kako prisiljuješ in p sme10 jjl- dretnucka za volanom ln čaka, da se primaješ lz bara, ^ okni-svojo žlahto ln ljubico, ki se bodisi krohotajo ali skri ra]a. gSptr hovem obnašanju Je skrit tvoj značaj, tvoja družbena 1,00 Sediš' za mizo s kolegi. Za Janeza gre. Dve leti je »se ^ našega darskega kriminala. Je torej kriminalec, ki nam je kra .Czaprt zari<*Ltf Kaj še. Janez Je fejst fanti Mejduš, mislil sem, da sl b ^ JaIieZi rC ,, jel1 druge reči. Saj poznam te stvari, naprtijo ti več, kot Je re '^e[n^ra pozabi! Potrebujem šefa računskega sektorja. Ali pa ^ prideš K av* izvoz? Janez, pij, oglasi se, bodo že nekako -^rlbl*l'-' ascin» %„! V moje podjetjel Naše bom že »»rihtal«. Vidiš, tole Je 111 ^ pogoV80 nega odbora. A, seveda bomo uredili, tovariš direktor! 0rgaI1’ Ali vsaj približno tako? * .ainouPraVrl1 tneie' Sovražim karakteristiko. Toda naši delavski sveti in )(.riminaic®,i ^ vo-bl potrebovali karakteristike. Za koga? Za gospodars e tarje, kruhoborce, črne zaslužkarje, lahkožive direktorje. podkuP11 Dl to- p (dotxn ^ ^ __________________________________ merciallste, blagajnike, računovodje, petolizniške ,a^nice,m0sfcre' kratskl zarod. Zaradi Jasnosti. Zaradi zračenja zatohle ® in za ^pa1* tlzem je v svojih koreninah lzpodrezan, toda Je zelo r mernt. jvniml noi os0ir. Ne ocenjujmo ga samo s paragrafi ln predpisi, s pravn ^ odo05 tudi s stališča morale ln vesti. S stališča etike ln socia s ^o2nanj Zaključek: To so zapiski lz Kranja. Sadovi bridkiin gredo lz Kranja s človekom, kamorkoli se poda. Zato iastn0 dru*' Je bolezen ozdravljiva? Jel In še kako! Več tistega, —- 'veg poštenim ln iskrenim revolucionarjem. Več Jasnosti! kar je boja za pi{ Ufič lrnc111 Se smehljaš, prijatelj? Vse J« bilo tako načelno, kaj|n^ DOinik»’^„,0 registrske številke, nič datumov ln oseb. Veš, kočljivo Je. preVeč rad ^ srec še lahko ozdravi. Toda čas je, da ta pomislek odpravimo. ^ tjedl*sin° tll lfl socializem, da bi sklepali kompromise z buržoazno mora geprav zadetega kapitalizma. Treba bo prijeti za kirurški no . ^ dva, VjIresPl* beno moralo! tam bolnik »podlegel Ne vsi, ne, to sem že poudaril; toda če bi bila samo 1 trgatev obiuMsk^ 7f>miifS^n-Ske barve se Je te dnl ^el ta košček ve, odkod ’ ! g,a lmen«jemo Slovenska Istra. Kdo naj vinograde naenk^f k*1 ne,vidni umetnik, da je prej zelene rdečkasto pobarval z lahno rumenkasto in ponekod letnem fa*,, Narava ima pač svoje zakone, ki ob vsakem listov Da ^ „ y V,Jaj° svojo moč- IzP°d teh odmirajočih zije, kahprnot« SCns. soncu bliščijo sladki grozdi malva-foška in «» j?' I”erlota> kanarjole, muškata, burgundca, re-usta. pa no ru8>h sort, ki že ob imenu privabljajo sline v kraj Voirkn K'° smo pred leti obiskali partizanski Seta, ki jc prepeval” Sm° **ugalcah s*'šali starega An- Vlno ln ljubezen rodna sta si brata, ker oba enako hudo moč imata. ' *lejmoS nif° ?tarega Anžeta, naj ima svoje veselje In se raz-Trsatp Vlno^ih' kjer je te dni vse živo. skupne ' v* ?e z drugimi besedami bogato plačilo za v zemiin družbe in posameznikov, ki so letos vložili nekod .ul ? gnojil, dela in znoja. To skrb je zemlja po- Tre»t» dnigod slab0 popihala. Še starn„,eV''' £a beseda dvigne izza ognjišča ali štedilnika moči v mu zglad‘ nagubano čelo in vlije novih kladain n°se, da ga nesejo pred »kantino«, kjer raz- Cenlt sode’ polne sladkega grozdja. *r*de, nii3 s?nce zmeraj radodarno siplje toploto na vino-Več jih ni e,Jn4.g!Majne’ so ze utibnili neugnani škržati. Nič Namestn „«i? *.z zelenJa vinogradov in grmovja ob cestah. k°v ki h se vinogradov oglaša zateglo riganje oslič- nanoiniu g jRlu Privezani čakajo, da bodo trgači in trgačice Kwnia sode na vozu. - R0ZDOv NA Eivi trti, . z nekakgno nejevoljo na obra zih pobirajo ljudje v Crnikalski dolini tiste redke grozde, ki so srečno ušli slani in zmrzali. Najbolj se to pozna na Vinogradni-ško-sadjarskem posestvu Črni OB M O R J U ŽENSKO »Tudi jaz ga moram pokusiti... Kako je sladko!« BerfoV* Pelje5 Na ENI TRTI! I iz Kopra proti »Kom «.uyra prot at greben tl?3 .desni P»dolgo J>koc trta dobro ^ian-Ankari« m P°sestvu f n°gradu nat , so v majhnem la sc ■ itnei 5*ktarbi bil°iPrinl-vladkorja- Na J trtah sorto i 90 stotov- Na feali 1400 l >kanarjola« so na-Uah sorte h §r°zdja. Na atniku i-< • glera ne, - u’ sorte meri f3 • kg grozd- kal. Tu je pretekle dni še močna sl 23 stn • °b trgatvi burja otresla polovico jagod z n kl ima Bon VVZgojene >so natrpal' i« - m P°vr^i“ letos natrgali okrog 3 vagone, na-stopinjai^ sladk grozdia mesto 12 vagonov. Dobro trgatev 176 na grozdov. V vinogradu na Loškem brdu nad zaselkom Zigani, ki je na srečo ušel uničevalnemu ledenemu nadihu, so natrgali 70 stotov malvazije. Vsega grozdja bodo i so imeli tudi v manjšem vino- >llk-? •to Cl, nirni sort^-SIovenski Istri - toavKabola^ldaliPrvome- gradu pri Črnem kalu, kjer so že v avgustu natrgali okrog en vagon namiznega grozdja sorte »Kraljica vinogradov«. V tem vinogradu bodo trgali še enkrat, ker ta sorta drugič nastavi grozde na zalistnikih. Temu grozdju pravijo »Martinček«. KONJIČKI ŠKREBLJAJO IN RADIOAPARAT V KLETI... Ker smo že v »Dolini gradov«, ne bi bilo prav, če.ne bi obiskali še člane KDZ v Gabrovici. Ko smo se spuščali po klancu v dolino, sta se na. ovinku pojavila dva vozova. Prvega je vlekel par konjev, ki so se na vso moč opirali s kopiti v grušč, da ne bi voz začel drseti nazaj. Kam pa, nas je zanimalo, ko smo se srečali. Star možakar je odgovoril: »D ernetu. sen vinogSl>ODARlLA slaNA... kmetijske zadru- ^ Krn So natrsar°iCrog 5000 kv' n5,°2<3ja f. g 1 le nekaj sto- dvakratT xbl bil° slane N 2^ uVin°grada ri bu ,od tega <: 25 hi Vig5ada d°bili naj- ,0m*kl Pfaznlk H, p,®»ovoli *■ 5« r* )• t™.- tly*EiT’ ki je^bra občinski vPrlh«da n23" z obletnico I. ''•tli iVas- Takrft- zanske pa’ Se ‘ ietos nHnr °} vsako leto, tl kJ?reditve vV razne kul-DJnefkem ',,X Petek zvečer S V i?Vski zboH eru sodelovali deljo ni in krnečka god-So^^stavo so odPrli kme-pa ’ Pred so imeli zadružnim slavnostno »V Divačo.« »Kako, v Divačo?« smo ga pogledali. »Seveda. Ali naj bomo Kraševci brez vina. Teran nam je pobrala slana, zato si bomo pa tako pomagali.« V Gabrovici smo zvedeli, da so Kraševci res prišli po grozdje in ga plačali po 55 din kg. No, Kraševci so, kot vedno, iznajdljivi. Zdaj je ura, da lahko pridejo do vina, zato je vredno udariti... V kleti zadružnikov v Gabrovici pa smo na ogromnem sodu opazili radioaparat. Pa nam je predsednik KDZ povedal: »2e več dni sem ves dan v kleti. Nimam niti časa, da bi pogledal časopis. Zato sem pa radio sem prinesel, da bom zvedel vsaj glavne novice s sveta in iz domačih krajev.« VINO GOVORI... Res govori. To pa je posebna govorica, ki je ne razume vsak. Le kako? V kleti novega upravnega poslopja posestva v Cmem kalu je v velikih sodih nalite 50 hi sladke malvazije. 2e ko smo se po stopnicah spuščali v klet, smo slišali zamolklo žlobudranje. Iz sodov so skozi vehe napeljane gumijaste cevi, ki imajo en del položen v večjem kozarcu z voda Iz teh kozarcev prihaja zamolklo grgranje: »Vrruu, ,vrruu, vrruu, vrrruuu...« »Vino se kuha,« pravijo domačini, mi pa bi zapisali, da vino vre. To pritajeno vrvra-nje smo razumeli tako, da se vino pogovarja iz soda v sod, če bo kmalu godno. Le dober mesec bo treba počakati, pa bo iz teh sodov tekla iskreča, svetla in sladka — Istrska malvazija. P. A. — Ogarcv GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA V SENOŽEČAH KORISTNA PRIDOBITEV IZ LASTNIH SREDSTEV Nad milijon dinarjev nagrade naprednim kmetovalcem divaške občine Senožeče, 6. oktobra. — Danes so v Senožečah zaključili gospodarsko in kulturno revijo, ki je trajala ves teden. Prebivalci Senožeč in okoliških kraških vasi so v tej reviji prikazali, kako je mogoče tudi na skromnih k raških tleh doseči lep hektarski donos. Danes pa so ob slovesnem za- ključku doživeli vaščani izredno radosten dogodek, kajti uresničila se jim je dolgoletna želja. Dopoldan je bila namreč izročena obratovanju žaga, ki so si jo ljudje postavili tako rekoč iz lastnih sredstev. Potem so se zbraili v kino dvorani kmetovalci iz divaške občine, ki so se od leta 1954 dalje udeleževali nagradnega natečaja, ki ga je bil razpisal še bivši sežanski okraj. Predsednik divaške občine Janko Valentinčič je ob tej priliki pohvalil ne samo dobro voljo, ampak tudi odlične rezultate in kmetijski napredek, ki je bil dosežen od strani kmetovalcev. Med 33 nagrajencev so razdelili nad milijon dinarjev. Z deli, ki so jih kmetovalci opravili v tem natečaju, so postavili nekaj nad 10 milijonov vrednosti. Nagrajeni pa so bili tudi številni razstavljavci kmetijskih pridelkov, živinorejci in obrtniki. Izredno lep uspeh so v divaški občini dosegli zadružniki tudi v zveznem tekmovanju za višji hektarski donos. V celoti sicer niso znani še vsi rezultati, toda •donosi krompirja kažejo, da je kraška Ob obletnici Oktobrske revolucije NA GORIŠKEM: V goriškem okraju so v vseh občinah že osnovali pripravljalne komisije, ki pripravljajo program raznih prireditev in predavanj v počastitev bližnje 40. obletnice Oktobrske socialistične revolucije. Po vseh občinskih središčih bodo na predvečer slovesne akademije s kulturnim programom, v podjetjih pa bo več raznih predavanj. V počastitev obletnice tega važnega dogodka bodo ponekod odprli tudi razstave raznih dokumentov, ki spominjajo na Oktobrsko revolucijo. V Tolminu so razstavo raznih knjig in fotografij odprli že v četrtek. V Idriji pripravljajo razstavo, posvečeno obletnici Oktobrske revolucije ter razvoju delavskega gibanja v našem najstarejšem rudarskem mestu. M. D. V RADGONI: V Radgoni so osnovali posebno komisijo, ki bo skrbela za proslave ob obletnici Oktobrske revolucije. Proslave bodo na vseh šolskih centrih, cen- tralna akademija pa na sedežu občine, pripravile pa jih bodo tudi posamezna večja podjetja. Posebno vneto se pripravlja na obletnico Oktobrske revolucije pionirski odred ragonske osemletke. Na samostojni proslavi bo nastopil šolski zbor, recitatorji in folkloristi. zemlja ob skrbnem ravnanju zelo ugodna za to kulturo. Tako so na Priliki pridelali kmetje Ivan Može in Stanko Suša iz Dolenje vasi in Jože Zelen iz Senožeč od 300 do 380 centov krompirja na hektaf. V Vremah pa vse kaže, da so pridelali celo po 400 oentov na hektar. (i) VPRAŠANJE Sekretar Jurij Večnik je bolan. Hudo bolan. Zakaj neki bi ne bil bolan, ko ga hudo tare »žensko vprašanje«. Lep čas je potekel, kar ga je odložil z dnevnega reda. Bilo ja takrat, ko se je razšla AFŽ. Ni vedel, čemu je to koristno, že takrat se je hudo bal, da bo poslej z ženskami nekaj narobe. Nič več ni mogel klicati zastopnic na seje in plenume. Da, res je, je razmišljal Jurij Večnik. 2enske so se razletele. Nič več ni njihove diskusije, ne vidi jih pred seboj s svinčniki in beležnicami, da bi si zapisovale direktive »po vprašanju« vprašanja, po vprašanju tega in onega. Celo nekam reakcionarne se mu zdijo. Gredo se nekakšne prijatelje mladine, gospodinjske biroje in društva, mečkajo nekaj okrog krpalnic, šivalnic in pralnic in se sploh ukvarjajo z nekakšnimi gospodinjskimi, na pol malomeščanskimi posli. Politično delo, ideološka izgradnja — politična aktivnost in delavnost — so jim kajpak deveta skrb. Jurij Večnik bi jim že pomagal, ko bi še živela AF2. Sklical bi sejo odbora, pne-bral referat Da, tako je mislil Jurij Večnik. Bolela ga je »fieoMlv-nost«, za katero mu je Spela vsak dan prinašala ncMeclo-kaze, bolela nepolitična usmerjenost, o kateri je veoonjpr »mislila« Agata in razpravljala Urša, vse to ga je silijo prizadelo. Tiste »razpuščene« ženske pa so zadnje čase začele celo pogosto vpadati v njegovo pisarno. Toda brez svinčnikov in beležnic, kar nekam nesramno in vzvišeno. »Tovariš Jurij,« so mu rekle predvčerajšnjim, »ali bi nam hotel pomagati, da bi dobile dva šivalna, tri pralne in nekaj čistilnih strojev za gospodinjski biro. Veš, gre za oskrbo delavcev v samskih domovih, za krpanje starega perila, za zaslužek nezaposlenih žena, za pomoč zaposlenim materam. Nekaj sto tisoč bi morale zbrati...« »Ze v redu,« jih je prekinil Jurij. »To so majhne tehnične zadeve. Stvari pri vas je treba nekoliko politično oceniti. Ze dolgo časa ne vem, kaj počnete. Postavil bom vaše probleme na prihodnji plenum.« »Ampak Jurij, mi prav nič ne potrebujemo plenuma,« so rekle. »Šivalne in pralne stroje moramo dobiti.« Tako, si je rekel Večnik, zdaj mi bodo diktirale, zapadle so praktičnemu delu. Kaj pa politična vzgoja žena? Ideološka izgradnja? Kulturno-prosvetno delo? Včeraj so prišle zaradi šolske kuhinje in otroškega vrtca. Hočejo večjo kuhinjo. Zaradi otrok, ki hodijo v šolo in so njihovi starši pri delu. Saj je v redu, toda ali ne bi lahko teh problemov nekoliko povezale z političnim delom? »Sklical bom posvetovanje o tem problemu,« jim je obljubil. »Ampak, tovariš Jurij,« so se razburile, »že tri leta v našem odboru venomer razpravljamo o tej stvari. Mi potrebujemo samo pomoč, da nas občina upošteva pri izkoriščanju stanovanjskega in drugih fondov. Za gospodarsko vprašanje gre, razpravljali pa smo že dovolj.« * Toliko, da jih ni vrgel skozi vrata. Ne, zgubile so vsak smisel za politično delo, nimajo več političnega posluha, gol prakticlzem in drobnjakarstvo sta jim zasenčila obzorje. Danes so prišle/Zaradi pionirske knjižnice, otroških kotičkov po stanovanjskih naseljih, lutkarskih odrov, šolskih delavnic, poklicne svetovalnice, nezaposlenih deklet — In tako dalje. Jurij Večnik se je zašibil pod ploho njihovih gospodarskih, tehničnih in organizacijskih problemov. »Ampak,« je rekel ostro, »ne prehitevajte se. Te probleme je treba prediskutirati na plenumih in sejah, angažirati vse organe, da o tem razpravljajo, da osvetlijo stvari tudi s političnega stališča ...« »Vse to je že stokrat premleto,« so ga zavrnile, »ne potrebujemo več plenumov in načelnih posvetovanj. Nam so te stvari jasne, kaže pa, da tebi in mnogim niso. Pridite na naše seje, pa vam bodo! Me hočemo čisto konkretnih rešitev ln pomoči.« Zjezilo ga je. Pograbil je klobuk in ušel. Zdaj je bolan. Zbolel je na »ženskem vprašanju«. Položaj je nemogoč. Saj jim da prav, da se zanimajo tudi za te stvari, ampak kje je družbena in politična vzgoja v teh društvih? Ha, treba bo najti neko organizacijsko formulo, da se te stvari končajo. Zdaj sredi bolezni razmišlja, kako bi utrdil zastopstvo žena na plenumih in konferencah, kako bi potuhtal čudodelno formulo, ki bi te »razpuščene« žene spet povezala v trdno skupnost. Politično trdno — seve! Sicer bo vse zgrmelo v prakticizem in drobnjakarstvo. To pa ne gre. In ker upa, da bo do svoje penzije sekretar, goji vero, da mu bo uspelo. D. V. Dvorano in knjižnico v Vojniku so obnovili V Vojniku so se dalj časa ukvarjali z mislijo, kako bi obnovili dvorano prosvetnega društva. Člani društva so pri Občinskem ljudskem odboru našli razumevanje in jim Je pri obnovitvenih delih dvorane tudi ma^ terialno pomagal. UrejaU so jo začeli poleti, pred dnevi pa so že v okusno urejeni dvorani Imeli kulturno prireditev. Prav tako so preselili ljudsko knjižnico v prijetno opremljen prostor, kl ga i>odo bralci z veseljem obiskovali. Kar čedna vsota se je nabrala V občini Gornja Radgona so v sklad za zidanje stanovanjskih hiš zbrali letos 40 milijonov dinarjev. Sklad so uporabili za gradnjo večje stanovanjske hiše v Crešnjevclh in ene v Gornji Radgoni, razen tega pa so dodelili kredit za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v višini 12 milijonov. Precej stanovanj so tudi popravili, tako da so v zadnjem času pridobili okrog 70 družinskih stanovanj v občini. Učenci se zanimajo za šolske probleme Na nedavnem sestanku šolske skupnosti gojencev lndustrijsko-rudar-ske šole v Zagorju smo imeli priložnost opaziti, da se rudarski naraščaj i zmeraj bolj zanima za probleme šole. Gojenci so na sestanku razpravljali o šoli, internatu in o praktičnem pouku ter o nagrajevanju gojencev. Učenci so poudarili, da si Želijo, da bi imeli več vpogleda v gospodarjenje podjetij. Dijaki so obljubili, da bodo skrbeli, da bo pouk v šoli nemoteno tekel, da bodo ohranili tradicije dobrega rudarja Iz lndustrljsko-rudarske šole. Kulturni teden na Teznem Svet Svobod ln prosvetnih društev občine Tezno bo priredil v dneh od 12. do 20. oktobra občinski kulturni teden. Le-ta bo zelo pomemben, saj bo razen kulturne manifestacije imel še politično obeležje. Teden bo namreč v predvolilnih pripravah. Razen prireditev, nastopov pevskih zborov, športnih prireditev, predavanj in nastopov dramskih družin bo ob za- ključku svečana akademija v kino dvorani Tovarne avtomobilov. Le-tu bodo društvom in posameznikom razdelili diplome in priznanja. Kulturni teden je finančno podori ObLO Tezno ter prispeval 90.000 dinarjev za kritje stroškov. Blizu 30.000 obiskovalcev na Starem gradu Odkar so sredi razvalin celjskega Starega gradu uredili lepo restavracijo ter druge prostore za počitek, je obisk te turistične postojanke močno narasel. V obdobju pfetili mesecev -od maja do konca septembra letos — je obiskalo Stari grad blizu 30.000 ljudi, domačinov in gostot iz drugih krajev. Najbolj Številen je bil obisk ob nedeljah, ko je na Stari grad prišlo tudi do 500 obiskovalcev. K. Zapustil nas je nadvse dragi mož, oče, brat, svak, stric, zet in nepogrešljivi prijatelj in družabnik IVAN PODBOJ posestnik v Ribnici na Dolenjskem Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Ribnici, dne 8. oktobra 1957 ob 15.30 iz rojstne hiše pri Cenetovih. Žalujoči: žena Zofka z otroki, Jožetovi, Burgarjev!, Bukovčanovi, Hočevarjevi, Kerinovi in vsi, ki so bili tesno z njim povezani. RAČUNOVODSTVOM gospodarskih organizacij Naročite pravočasno našo veliko letno izdajo Priročnik za izdelavo zaključnih računov za leto 1957 M. Ščekiča, N. Butaša, B. Pejoviča in' S. Lisavca v redakciji inž. B. Raceja. - Izdaja je v latinici - naročninska cena 1000 dinarjev. , Naročite pravočasno Obrazce za zaključne račune bilanca za 1957. leto na finem belem — brezlesnem papirju v komplotih i^o 3 izvodov vsakega obrazca. - Naročila pošljite samo za enega ali več kompletov do pet primerkov. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« založniško-tiskAksko podjetje Beograd - poštni prfdal 479 - t^koCi.račim 1031-T-582. TELESNA KULTURA KONČAN JE ATLETSKI DVOBOJ BALKAN - SKANDINAVIJA Sever močnejši od juga Zmagali so Skandinavci z 243:177 točkami - Najuspešnejši balkanski atlet je bil Franjo Mihalič, ki je zmagal v maratonu in teku na 10.000 metrov Atene, 6. oktobra. Po tridnev- reprezentanca Skandinavije z nem tekmovanju se je danes v 243:177 točkami. Zaključni sveča-Atenah končal dvoboj med atlet- nosti na marmornem stadionu je skirna reprezentancama Skandi- prisostvoval predsednik grške vla-navije in Balkana. Zmagala je de Konstantin Karamanlis, ki je Drugi dan: Rezultati še boljši Atene, (. oktobra. Drugi dan atletskega dvoboja Skandinavija — Balkan se je končal z razmerjem 154:112 v korist severnjakov. Tako skandinavski kot balkanski atleti so dosegli več odličnih rezultatov in rekordov atenskega stadiona, Vlado Marjanovič pa je v skoku v višino z rezultatom 204 cm dosegel nov jugoslovanski rekord. Tudi prejšnji rekord — 203 cm je imel Marjanovič. S tem rezultatom je hjerati dosegel nov rekord atenskega stadiona. izročil pokale predstavnikom obeh moštev. V imenu balkanske repre-zentance je pokale sprejel jugoslovanski atlet Franjo Mihalič, ki je bil najuspešnejši tekmovalec Balkana, saj je zmagal v dveh disciplinah: v maratonu in teku na 10.000 m, v imenu skandinavskih atletov pa je sprejel pokale predsednik švedske atletske federacije. Drugi junak večera — tekmovat > nje je bilo sinoči) — Je bil Grk Pa-pavasillu, ki je v teku na 3000 m ovire (steeple-chase) premagal odlična severnjaka Avera In Tjomebea. Oba sta v tej disciplini že večkrat dosegla čas izpod 9 minut, tokrat pa Ju je premagal Papavasiliu s časom 9:02,0, ker Je bolj navajen ozkega atenskega stadiona z ostrimi zavoji«. I Tek na 1500 m (Jugoslovan Mugoša zaradi gripe «1 startal) je bil domena ; skandinavskih svetovnih rekorderjev j — Šveda Wama in Pinca Vuorlsala ter Salonea. Toda tudi Grk Konstan-timides in Jugoslovan Murat sta do-1 segla dobre rezultate, če seveda spet1 upoštevamo neprimerne zavoje mar- j momatega stadiona. Za balkansko reprezentanco so se izkazali tudi jugoslovanski metalci. Vujačič Je vrgel kopje večkrat več kot 70 m in osvojil tretje mesto, naša metalca kladiva Bezjak in Račič pa sta priborila balkanski reprezentanci obe prvi mestli. | Nekdanji svetovni rekorder, Norve-Žan Strandli, Je bil tretji. Tudi tek j na 400 m je potekel v znamenju pre- r moči Skandinavcev. Osvojili so zlato in srebrno medaljo. Skandinavska štafeta 4 X 100 m v postavi Bunes, Manros, Ndlsen in Tjorbenson Je do- segla nov rekord stadiona z odličnim 1B1R Washf>nfelrl (£ bi se J» košem začetniške nap' ■ morai od kot državni reprezentant vaditi. . včerajJe ” "Sicer pa Je trenutke spominjala na državnega Franjo Mihalič trenutke ».rtlie drža*"-' oziroma na velike parnje prazen prvaka. Tega naslova ji n odvzeti. P» BSK ne more nihče v premagan -.-.-o c. , — K..—, v Ljubljano še BSK mora v srenjah razllke! v& brez kakršnih koli pretenzij. To Je Proleterja z 200 toča «tudentje 4 bilo videti tudi po tem, da niso sku- stvo je, da ljubljan sn0i izkaz šali, kot nekaj dni prej Montažno, za- sprotnika niso jema n DOaceW _ drževatl žoge in tako zgubiti s čim se je tudi, da ga ms v(seraJšnJo manjšo razliko. Vseskozi odprto igro vali, vendar z njino zadovolja- jim lahko štejemo le v dobro, hkrati na splošno nism v napadu P8.d pa so dovolili Olimpiji, da jim Je brez Obramba je bila šib priložn° posebnih težav nasula že v 16. minuti zamudili vsaj še p se oas igre 100 košev. za dosego koša. Gleda cei”kclJafflbSplit< je spravil na kolena zagrebške >modre€, Železničar pa je potisnil državnega prvaka, Crve-no zvezdo, na zadnje mesto! Izredno razpoloženi napadalci Radničkega so nasuli v mrežo mostarske obrambe kar pol ducata golov, prav toliko pa jih je odnesla Budučnost iz Novega Sada. Kaže, da so finalisti srednjeevropskega pokala spet prišli k sebi' in bodo skušali kmalu prodreti če že ne na vrh, pa vsaj na svoje staro drugo mesto. >Zagreb* je na domačem terenu ostal praznih rok, Splitčani pa so sredi Skoplja osvojili točko v zelo sumljivih okoliščinah. Menda bodo naposled naši nogometaši prišli na to, da imamo tudi doma dobre sodnike in ne bodo več vabili takšnih tujih, kot je Italijan Marchesi, ki ni bil sposoben voditi tek me Vardar : Hajduk. nevarni. Po rezultatu 4:0 je »Vojvodina« igrala le »za publiko«. V njenem moštvu so se odlikovali: Bena, Boškov in Kr- raai pnauiui,- „ saJ - pa gre na račun prye|“' nesrame-‘-nekdo izmed gledalcev dnlgke n® da je izkoristil temo m s so^ ni*> ukradel zapisnik! Zai, v. =• našli. OSTALI REZULTATI BSK - .LJUBLJANA. 90.8» CRVENA ZVEZDA - SLOBODA^ ^ LOKOMOTIVA PARTIZAN - PROLETEB =IT!i||ig stič II, pri gostih pa Dacevski in Mi- »Ljubljana« 17 11 } \ Jnr6-1051 19 !+?m juškovič. Boškov in Krstič I sta pro- Crv. zvezda 17 9 1 7 10 )8 (—‘L slavila redek jubilej - petstoto tekmo Womontaž-. 17 9 0 » H ,ni) za svoje moštvo. Partizan 17 * ‘ }J 1„.qui62 U 1 ' Olimipija BSK Proleter Slaba igra Italijanski sodnik priznal gol, ki ga ni piskal Velež ne igra več tako kot spomladi. Reka, 6. oktobra. Slovenski kolesarji so na današnji dirki na progi Reka— Divača—Reka, dolgi 144 km, spet dosegli lep uspeh. Šebenik in Žirovnik, člana ljubljanskega kluba »Rog«, sta namreč osvojila prvo oziroma arugo mesto v konkurenci najboljših slovenskih kolesarjev. Tretji je bil Levačič (Virje), ki so mu sledili Flajs (Odred), Bajlo (Zadar), Jugo (Reka), Valčič (Pula). Tudi v moštvenem plasmaju je zmagal »Rog« (Šebenik, Žirovnik, Židan).’ ™-.V*arS*r ! Pa}duk 2:8 <1:2>- strelci: Radnički : Velež 6:1 (2:1), strelci: v, *• ‘"J H- za Hajduk ter j Prljinčevlč v 19., Rade Ognjanovič v Dončevski v 23. in Ilijevski v 53. za; 32., Alajbegovlč v 39., Prajo (avtogol) v Vardar. Gledalcev 15.000. Sodil itali- j 46., Markovič v 57. ter R. Ognjanovič - _____________________________ , Janskl sodnik-Marchesi. Vrt e dežev- j v 74. in 86. minuti; Gledalcev 3000. Sodil Prijateljski teniški dvoboj starejših Marek. Ocena: Prljinčevlč in njegovi članov Aluminij (Kidričevo) : Branik Haiduk vodS v f V, f° se ^kazali kot najbolj vigran 3,5:2,5. Teniški igralci Aluminija so Zoia le bfi IkSral ^eR niT nolLš na,pad v ?vezni “«1 “ bodo zmagali predvsem zaradi vlgranih ; ^^z^aji^a ST dvojic. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Poraz »Fužinarjaa Ravne, 6. okt. Beograjska »Jugosla-sinoči v okviru tekmovanja »Split« : Dinamo 1:0 (0:0), strelec Duplančič v 64. minuti z enajstmetrovko, gledalcev 6000, sodil Jakovljevič iz Osijeka. Ocena: zadnji na lestvici je zasluženo premagal zagrebške »pla-ve«. »Split« jim ni bil samo enakovreden, marveč je bil tudi v premoči. O Igri se ne more reči, da je bila dobra. Obe moštvi sta igrali slabo. REZULTATI ZVEZNE LIGE »Vojvodina« : Budučnost 6:0 (4:0) »Split« : Dinamo 1:0 (0:0) Železničar : Crvena zvezda 3:1 (1:1) Radnički : Velež 6:1 (2:1) »»Zagreb« : Spartak 0:2 (0:0) Vardar : Hajduk 2:2 (1:2) 0 BEOGRAD, 6. Plavalna zvez\.JdAanovd) i® vala Jadran ostaie ^ Kapfenberg-Kremserja lestvici^ se- k e so odpovedane. točkami Wlener Sportklub z stir iger. meuter)- "jL n72l disk: Knvonosov m_ 3. Rojahovski (SZ) 7 sc0m8Z| n,l7, venstvo 0°”S okraja v atleti« c ^ 8C0 m Nova Gorica, 6. okprve^tv° ja. ^ tu okrajno atle |„ri5kega »kol* vš zanskih društev gorstev z oK u za delovalo je enf38t prvič P,j čiaJP" udeleženci. Letos kraju UJ,a doB "•a "hssmjggjj fig »Partizan« Nova 1GToirninotn toilcari£ 11.743 točk, pred Tou 73S, to ^ točkami ter Ko^adineeV inma Ki L V kategoriji rpIad lz TolP11” flodc je zmagalo moštvo ™ N doseglo H-812 togami, kt 10.083 ter Dobravljam . y p0sa pre-9711 točk. zmagovalci spreje n disciplinah ter pri«® zVeze -p^ P-hodne pokale Okrajne a I Gorica. LESTVICA Partizan 6 4 2 0 14:8 10 Radnički 5 4 0 1 16:7 8 Spartak Vojvodina 6 6 4 3 0 1 2 2 13:11 12:7 8 7 Dinamo 6 3 1 2 8:9 7 Železničar 6 3 0 3 15:12 6 Vardar 6 2 2 2 7:7 6 Hajduk 6 2 1 3 13:10 5 Zagreb Velež 6 2 1 3 8:10 5 6 2 1 3 7:12 5 Budučnost 6 2 1 3 5:10 5 Split 6 2 0 4 8:12 4 BSK 6 1 2 3 4:10 4 Crvena zvezda 5 • 2 3 6:10 2 SKUPŠČINA HOKEJSKE ZVEZE SLOVENIJE Ledena igra z zamrznjenimi pro bi e«« Reko — Lokomotiva 2:2 Ljubljana - Uljanik 7:0 Treinjevka — Orient 2:1 Jadran — Segesta 2:1 Šibenik — Branik 2:0 Tekstilac — Metalec 6:0 Elektrostroj — Odred 2:1 LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA Idrija — Gorica 1:3 Krim — Triglav 2:1 Tržič - Jesenice 3:3 Grafičar - Izola 2:4 •— Slovan odpovedano zaradi obolelosti igralcev Dinja Ljubljana, 6. oktobra. Danes nega drsališča miliion in pol dinarjev. I tance. Za to portne Medtem ko se ostali . . ipščina samo- stoj, imajo Jesen stojne Hokejske zveze Slovenije, ki pomladi zgradili dopoldne je bila v prostorih Športne Medtem ko se ostali klubi bore za ob t znanega hokejista rC^ofe v ne' zveze Slovenije prva skupščina samo- stoj, imajo Jeseničani v načrtu, da bodo J terega naloga bo 5 g^o i« JLu • srečanje s -W zvenih ^ se je udeležili delegati klubov »Jesenic«, »Ljubljane«, PapirniČarja, »Celja«, »Maribora« in »Tržiča«. Leta 1955 se je ločila od zveze za drsanje in hokej na ledu sapiostojna Hokejska zveza Slovenije, ki združuje hokej na ledu in kotalkanje. V dobi teh dveh let samostojnega dela je imela zveza lepe uspehe pri delu za množičnost in kvaliteto slovenskega hokeja. V ostalem pa ie včerajšnja skupščina bila močno podobna lanslcemu plenumu. Težave naših hokejskih klubov so slej ko prej iste. Jasno je, da je načrtno delo v klubih močno otežkočeno zaradi slabih vremenskih razmer, da o težkem gmotnem položaju in slabi ter dragi opremi igralcev sploh ne govorimo. Izjemen položaj zavzemajo Jeseničani, ki imajo umetno drsališče in s tem seveda mnogo daljšo sezono kot ostali velike slačilnice * toplimi prhami in i Hrvatsko ter P°.®?iajrj si°ve?co. . nj drugimi ugodnostmi, v okviru športne i tanu Žitniku prJ r*DreZen ,• r.n(l>.«la nn X 0» ^#.1. _.4l ! J;J.4nn TO TVfiZnO >Cr ^(Jl petletke pa nameravajo aanje umetno drsališče. Vi še pokrit, se- didatov m ZV . nripravila ta?Šf1l^ V . . l j r , ■ x ! Skupščina J« Pr'PrseJonO ‘9 obl)^ Vse te pogoje bodo Jeseničani do koledar tekmovanj 88 letos ’ srje»> skrajnosti izkoristili in že letos podalj- _» _ nrvenstT0 • h fc®* * ra0' šali sezono s tem, da jo bodo precej .. Dr*5V?? Knuarje®• »JJa]0 prej začeli, saj bodo imeli že tretjega 'ge mnd ■ { fao sode' (izan. prv°- novembra prvo tekmo doma. To bo po- *?58. v tej Nesenice«» “’..pr,d& 1 s vratno srečanje z Bolzanom. »Jev. m s'c" ^ Crvena *'eZ .oSleJ Zveza bo letos posvetila precejšnjo ljana«, %*Zag • k°* . d° skrb vzgoji kadrov. Na Jesenicah bodo delac. . ,.*to nrvenstv5a ianu8 priredili nadaljevalni tečaj za hokejske, *5®RHb ,• 0d *re ^ ' -............... ki tečaj je priredila“bilk. lige, « letošnji pa bo v okši- 5- februarj . r;a bo 5. %oi p8 telesno vzgojo, ki bo! 8. in 9. febr ci0venij® u dtuf ied* •lia *o >Anvo)iXna nrc/t. reprezentancama JcS® • 7 bo P jcsl«* zveza samostojno, ru višje šole za dala tudi predavatelje za teoretične pred- na jco^t ko v- v, mete, medtem ko bo praktični del pouka Prvi dvoboj bo . kjje*_ vodil znani trener Blaha. iv Ljubljani ali ionuarje7 vrši**;« V hokejskih sodniških vrstah je po- Medi 1* mladi”9 /Jega trebna pomladitev. Zato bo med 6. in \>o klubi. Vzporeden pojav je načrtna' ka- 8. decembrom na Jesenicah tečaj za sod-drovska vzgoja, boljši gmotni položaj in nike, ki se ga bodo zadnji dan udeležili ? slovenskih oj»e^a spomina so et” . i: Š« tem številni termini za tekmovanja tudi starejši sodniki, ki bodo z mlajšimi doma in v inozemstvu. Vendar tudi pri kolegi obravnavali nova hdkejska pravila. Jeseničanih ni vse rožnato, saj je treba l Prvič bomo imeli Slovenci tudi ka-odšteti za vzdrževanje zimskega umet-1 petana za sestavo republiške reprezen- turnir posvečen sp*«—-- Kavška. -lruoŠČin« / ztelov”® iujc ob k0,n.n » Hf ■»“ “Sl *- nov odbor, finančni pH in izvolili dr. Gogala. J dnevne novice V smislu Člena 21 Zakona o volilnih imenikih (Ur. list FLRJ St. 58/46) opozarjamo vse prebivalce — volilne I upravičence na sledeče: 1. Osebe, ki so se za stalno priselile v Ljubljano po 16. septembru 1957 in ki so dobile od pristojnega matičnega urada izbris iz volilnega imenika, se v Ljubljani do volitev ne morejo vpisati, ker cit. člen točno določa, da se smejo popravki v volilnem imeniku zahtevati samo 14 dni po razpisu volitev t. j. do 16. septembra 1951. Take osebe imajo pravico voliti na dan volitev t. j. 20. oktobra 1957 v kraju prejšnjega stalnega bivališča, Torek, 8. okt. ob 15.30: Cehov: »Striček dijska šola za^ srednjo stopnjo — ?i?,r Vanja«. Abonma Torek popoldanski. France Slokan: Jesen v Slovenskih z?konJ“h določil ne bi smeli izbri- Vstopnice so tudi v prodaji. goricah — 11.36 Trio Slavka Avsenika i s 12 volilneea imenika. Ob 20: Nušič: »Dr«. Abonma Torek ;n Akademski kvintet izvajata doma- ' ~ Osebe, ki so začasno prijavljene večerni. Vstopnice so tudi v prodaji, če pesmi im melodije — 12.00 Opol- v Ljubljani, na dan volitev ne hodo Sreda, 9. okt. ob 20: Cehov: »Striček danski koncertni spored — 12.30 Kme- mogle voliti v Ljubljani, ker niso m Vanja«. Abonma Sreda. Vstopnice so tijsksi nasveti — Matija Absec: Izko- 1 vpisane v volilni imenik, pač pa v dow!ira tumletošnjemi£Tl Nedella- 13- oktobra ob 19.30: Puccini: tečaje: TS KS, le‘u -Tosca«. Izven ln za podeželje. ofm’ v^ie stopnje kn 1 i Za obe Predsezonski operni pred- Ptoltvodnj^ visTe stoSn1e Zf/^,^ ! St^Vi' 12‘ okt’ -Trubadu,« in 13 okt. M bi n irsovlno in ; ”Josca'". b°d° vstopnice v prodaji že ""adaljevalnl tečal « ' od srede' 9- °W. od 17. ure dalje. Za- dilnft^ e zadruge Sif , sedba glavnih vlog v »Trubadurju«: darstha inlstrattvno' osebfe Attllio Planinšek, Hilda Holzl, Elza «o25? organlzaclt in . gospo* Karlovac, Marcel Ostaševski; v »Tosci«: ^?„arekeea Pos oian f kdn«Sn°^ Yllma BukovCeva, Miro Brajnik, Samo okt^r za vse naved*"^!!"3?-™*, Smerkolj, Ladko Korošec. RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, 7. oktobra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš jedriHnaik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.00 Radijski roman — Dr. Bratko Kreft: Uvod k romanu »Čokolada« — 9.20 Rendez-vous na Eifflovem stolpu tudi v prodaji. 1 ristite jesensko pašo — 12.40 Igra Pi- Cetrtek, 10. okt. ob 20: Nušič: »Dr«. , halna godba JLA p. v. Jožeta Bruna Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi — 13.15 Zabavna revija — 14.05 Ra- v prodaji. didska šola za višjo stopnjo — Mirko MODer 1957 z ,tečaje je 10. 1 (francoska zabavna glasba) — 10.10 laJ Pošljejo ‘L®"1 kandidati■ MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Iz solistične in komorne glasbe - »htevajo Prijave oziroma Gledališka pasaža 11.00 Glasbena predigra — 11.05 Ra- )?Jblne u6ne 8 Podrobno razlago — —* tk * ' ...................' HJ* na naslov" < j ? navodili za Ljubljana, Cank'arim!u univerza«, Vnic„„ rjeva cesta 5-IU. Jesiha esperanto mednarodnega . ^ubijanj se ‘ univerzi ]■oktobra t m.”? naknadno, do verza, Canir\ 7 “ sicer- Ljudska unl-Sran^rl|^vVni. In pri zvezi 'esta 7, men „®i°,v®nlJe- Miklošičeva naj se i urami. Intere- °?,“«etku tečia ^sno v«»ejo, ker go«. «caja vpis ne bo več mo- «a6etaeie^sn‘ ta stenografski tečaji J1« - dnevnf1^V,eJalno-^e stop- ^.taformacljl i^116 7' 1,1 8- °kto-? ‘aJlUJtvu dSiltv? BP55pekt dobite Vsi, ih , a’ Roška c. 19. “fganlzacij0 lnz?*!in’*te za sodobno Poslovanj, nStob? H? pisarniškega ^novo brezplačni pro-L& P:sama« S» ano revido »Solana, Gosposka 1"aslov uprave: ^ kna^snl!6"® organizacije vabi- i - njelu-j^Jobna piMrS»V6 Uustrirane revije & vsehPte- Perniški ushi! Opozorilo KINO »UNION« Francosko-italijansko-jugoslovansld barvni CInemascOPE FILM »MIHAILO STROGO V« (Po romanu »Carski sel« Julesa Verna) MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Gostovanje z Igro A. Paplerja »Hudobni graščak' Avsenak: Goce Delčev 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Listo iz domače književnosti — France Bevk: Zenske — 16.00 Iz opernega sveta — 17.10 Popevka tega Ponedeljek. 7. oktobra ob 8.30: Gosto- 1 tedna — 17.15 Srečno vožnjo! (šofer-vanje v Pivki - ob 11.30: Gostovanje \ jem na pot) - 17.40 »Milano — Pariz« v Ilirski Bistrici — ob 15.30: Gosto- j — 18.00 Mladinska oddaja — 18.20 -r^y^'ieoV , Skladbe Danila Bučarja poje Marit- 8. oktobra ob 8.30^ Gostovanje borskfc komorni zbor — 18.45 Radijska v Postojni - ob 11.30: Gostovanje v Vipavi — ob 16: gostovanle v Ajdovščini. Sreda, 9. oktobra ob 9: Gostovanje v Tomaju - ob 15: Gostovinje v a Tomaju — ob 11.30: Gostovanje v Komnu — ob 15: Gostovanje v Sta- k narvJuT ne orPanlxaciie vnw- - njelu. 'Sodobna m nove ilustrirane rpvilp Četrtek, 10. oktobra ob 8.30: Gostova-fc v»hP^Snf*'h^wn*i8ki usluž- ................. ......................... Zah?1 23 izbolUa^ 0 nu^no potre-^tevaltA svojega d*ia. 1 -ancevaitz» —“^‘jsanje svofeea * ^ Mirnu. ^ana. a^pr,osPekt Prt upravi t Petek, 11. oktobra ob 8.30 in 10.30: Go- *.J3osposka 12 Pii upravi, Ljub- stovanje v Solkanu _ ob ,5: Gosto. vanje v Medani - ob 18.30 Gostovanje v Humu. univerza — Dr. Vladimir Murko: Ob stoletnici smrti izumitelja Josipa Ressla — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.80 Radijski dnevniik — 20.00 Simfonični koncert Romunske filharmonije — V odmoru koncerta Kulturni razgledi — 22.15 Petna j y minut z ansamblom Mojmira Sepeta — ^ ; poje Nino Robič — 22.30 »V studiu nje v Prvačinl — ob 11.30: Gosto- v^la Berg« (Plesni orkester Envin X\n;,l.Y.Reneah - ob 15: Gostovanje Lehn _ Stuttgart) - 23.00—23.15 in j^racije^ P^Jetja — hotele, re-k naročilu »»tllne vabi- revije .Sori^vf6 zanJmive ilustrir K??bna lobna Plsama«, ki bo Pa ^ibtncem, z v^X.P?,rt^rtahkrem°- tr?ow ^ 111 Ba lahv-ClSilenJe mastnih /govi^ah ih g^_,:L?hko kupi* v ^^ko^P^ajo^. koncerti v^^°no4‘nJf ®^*Japin«, bo sWic lrm°niji njf modri abonma ačne P°red ob^= klavlrju Pavel Ce arije (HaJ5|a Pesmi to kla- VModtu elius R^,„,Mozart- Schu-up« 5ftlce ja ^ Musorgskj). rnoniif^lane "n ^eže da. Oh«nstvo^£?-dne v FUhar-konS? ?Pozarjamo, da bo <**, “"Sar™ ^ssir Nedelj«. , OPERA ^ ^Svečana pred- ^•^n0tab^Verdl: »Tru- predstavl sta v okviru Tedna otroka. KINO »RADIO«: mehiški film »Mladi Juarez«. . Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Zaprto. DOVJE - MOJSTRANA: ruski film »Od carja do Lenina«. Predstava ob 16 v počastitev tedna matere ln otroka. KOROŠKA BELA: jugoslovanski film »Osumljen«. Predstava ob 19. Samo danes! 23.30—23.45 Oddaja za tujino n. program 14.00 V glasbi po svetu — 15.00 Napoved časa, poročila Jn vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25—16.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in napevov CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 7. okt. ob 19.30: Prežihov Voranc: »Pe/njakovl«. Gostovanje v Žalcu. Torek, 8. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. Torkov abonma in izven. KINO »UNION«: ameriški barvni film »V srcu mladih«. V glavni vlogi Doris Day, Frank Sinatra in Gig Young. »METROPOL«: ameriški film »Skrivnostno močvirje«. IZPTUJfl Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, sestra in teta Marija ZakonjSek roj. Ziherl Pogreb drage pokojnice bo v torek, 8. oktobra 1957 ob 16. url Izpred pokopališča v Dravljah. Do pogreba leži na 2alah v Marijini mrliški vežici. Ljubljana, Zemun, Helbottrn, 6. oktobra 1957. 2alujočl: mož Martin, bratje: Ivan, Slavko, Mirko, Milan, Marjan z družinami ln ostalo sorodstvo. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Ponedeljek, 7. oktobra 1957 ob 20. url: Večer sodobne neme odrske Izrazne Igre. na katerem nastopita Kristina ln Tina Piccoli t Izvirnim sporedom. VESTI IZ KRANJA »STOR23C«: Premiera francoskega filma »Brezpomembni ljudje«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Z BLEDA Ameriški barvni film »Človek s puško«. V glavni vlogi Randolph Scott ln Patrice Wymora. Predstava ob 20. kraju stalnega bivališča t j. tam, kjer so za stalno prijavljene. 3. Analogno velja to opozorilo tudi za osebe, ki so se stalno izselile iz Ljubljane. Zaradi tega opozarjamo vse prebivalce — volilne upravičence — naj se ravnajo v smislu zgoraj navedenega opozorila ln naj po nepotrebnem ne nadlegujejo uslužbencev urada za volilne imenike z zahtevo, da jih vpišejo oz. izbrišejo iz volilnega Imenika URAD ZA VOLILNE IMENIKE V LJUBLJANI MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Ponedeljek, 7. okt. 1957, lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Torek, 8. okt. 1957, lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. KINO »UNION«: Angleški barvni film: »Zvezda Indije«. »PARTIZAN«. Japonski barv. film: »Vrata pekla«. »UDARNIK«: Italijan, film: »Plašč«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 7. okt. ob 20: Jean Cocteau: »Človeški glas«. Monodrama. Izvaja Milena Godinova. Režiser: Jaro Dolar. Torek, 9. okt. ob 19.30: Pantomima Kristine in Tine Piccolljeve. Prireditev Koncertne direkcije Slovenije. Okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev Maribor, obvešča vse lezervne oficirje okraja Maribor, da bodo 10. in 11. oktobra 1957 zelo poučne taktične vojaške vaje na območju Ptuja s forsiranjem reke. Začetek vaj 10. t. m. ob 6. uri zjutraj. Prisotnost za rezervne oficirjev na vajah obvezna.S seboj prinesite evidenčni karton. Prosimo podjetja in ustanove, da omogočijo rezervnim oficirjem odhod na te poučne vaje s plačanim — dela prostim dnevom. Prevoz na vaje ln nazaj plača okrajni odbor ZRO. Zborno mesto ob prihodu v Ptuj, Je Tiltov trg. Zborna mesta za odhod iz Maribora 10. oktobra t. 1. s postaj: Glavni trg — izpred Rotovža — križišča, Ptujsko-Tržaške ceste in tepred sindikalne dvorane Metalne na Teznem ob Ptujski cesta, ob 5. uri. Da bi okrajni odbor mogel preskrbeti potrebno število prevoznih sredstev, prosimo vse člane, da najhitreje obvestijo svoje odbore o udeležb* in postajo za odhod, občinski odbori pa obvestijo okrajni odbor ZRO, najkasneje do 8. oktobra do 12. ure na telefon 21-31 o številu prii-javljencev. Vrnitev z vaje prvi dam. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Curd Jtirgens. Ob 10 matineja ameriškega barvnega filma »Divja leta«. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za fnatinejo pa od 9 dalje KINO »KOMUNA«: amer. barvni film »Divja leta«. Tednik: P. N. št. 40. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Tony Curtis. KINO »SLOGA«: amer. barvni film »Napadalci«. Tednik: F. N. 40. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glav. vlogi: Richard Conte. KINO »VIC«: amer. bavni film »Stekleni čeveljček«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Leslle Caron. Prodaja vstopnic v vseh treh kine- matografih od 9.30 do 11 ln od 14 dalje, za matinejo v kino »Union« pa od 9. ure dalje. KINO »SOCA«: Zaprto zaradi gradbenih del. i MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: ameriški barvni film »Poženi Joe«. | Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: jugoslovanski film »Čeveljčki na asfaltu«. Tednik: F. N. št. 39. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »Pesem zlatega zapada« Tednik. V glavni vlogi Mitzl Gaynor Dale Robertson, Dennis Day. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič. . Jutri ameriški film »Bistre glave«. *n nečakfnj^0 HaS zaPustila naša draga teta, svakinja ‘ Matei Hajnšek roj. Perenič l957 ob^Vi t^°,^nlco bomo pokopali v torek, 8. oktobra ^ ■ un iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. °]nico bomo ohranili v trajnem lepem spominu. Ljubljana, dne 6. oktobra 1957. «o,!UJ0{e rodbine: PERENIČ, JERIC in ostalo sorodstvo. A A A ffri A A ST Tovarna kemičnih izdelkov HRASTNIK razpisuje natečaj za sprejem v službo 2 kemijskih inženirjev POGOJI: lahko brez prakse. — Plača po dogovoru. — Komfortno stanovanje preskrbljeno. - Možnost specializacije v tu- ali inozemstvu. — Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 31. oktobra 1957. KINO »SISKA* Ameriški barvni film Poslednjič sem videl Pariz ff glavni vlogi Elizabeth Taylor ln Van Johnson. Predstave ob 16, 18 ln 20. url. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjikrat. j IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Angleški film »Smeh v raju«. lOSFODIKJE! PRIJETNO PRESENEČENJE VESTI IZ TRBOVELJ »DELAVSKI DOM: ameriški barvni cinemascope film »Med nebom ln. zemljo«. V glavni vlogi John Wayne. »SVOBODA - TRBOVLJE II: francoski barvni film »Nana«. V glavni vlogi Martine Carol in Charlep Boyer. Mladini pod 16 leti vstop prepovedan. DROBNI OGLASI SPREJMEMO administrativne moči za delo v knjtgovodstvu ln administraciji, po možnosti z znanjem strojepisja ln stenografije. Pogoj je dokončana srednja šola in praksa. Plača do 15.000 din. Ponudba posla- ti pod šifro SIS. 3233 ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO A A A A A A A A Ai A A- MICHENER <5ajonara kramljalo s častniki, nato pa krenilo z majorjem ■ »Za božjo voljo, poslal te bom nazaj, pa če « želiš ali ne. Polkovnik, pošljite tega mladega -Moraš nekaj ukreniti zoper takšno vedenje,« domišljavca domov. Še drevi.« je z mračnim obrazom dejala gospa Websterjeva. ROMAN Tedaj sem prvič zaslišal Kellyjev glas: »Ne grem.« General je zdivjal: »Nočeš iti!« Kelly je odvrnil: »•Vsaj kar se tiče častnikov.« Naš Cadillac se je ustavil v taborišču Kobe in general Webster je stopil iz avtomobila, rekoč: »Neprijeten opravek imam. Ti pojdi v klub, Nancy. Midva z.Lloydom bova kmalu prišla.« Gospa Websterjeva se mi je hudomušno na- smehnila in rekla: Vedel,sem, da ne glede na rod vojske, najsi svojemu senatorju. K vragu,"rad bi^deL^da bi ► kislo °krog despt h« x hu t •> , „. "Danes pripravljajo poseben obed za nas. bo to pehota, letalstvo ali mornarica, vsi klonejo, vsi senatorii oocrkali ■ lo °dvmn _.deset tlsož Jih je to storilo,« je Skoraj bi rekla, da bo nekaj izrednega.« kadar kdo omeni Kongres. Spominjam se, kaj pocrKaii. »Zal ti bo, kolikor imaš las na glavi.« Kelly je pogledal polkovnika in se zasmejal. Nato. je zagledal mene in vnovič skomizgnil z rameni. »V soboto,« je rekel skoraj neslišno. Ko je odšel, je vstopil general. Bil Je zaripel v obraz in godrnjal je. »Za božjo voljo, nekdaj smo takšnega raz- Vse je urejeno, ker se je senator Shimark brzdanega maloumneža poslali za zapahe. Zdaj zavzel zame. imamo novo vojsko in vsak smrkavec ti že piše «2» Naglo se je ozrl okoli sebe, da bi videl, aji je General mi je pokazal zelo lepo pisalno sem slišal o svojem očetu, ko je ostal na Filipi- General ur u Polk?,H sosedno sobo, od koder je bilo slišati,, kako je sevelta pa bi najraje kresnil po nosu Tedaj pa "Lahko pa preprečimo, da se častniki Zdru- “*Se je kri':e.bster me je vprašal: rezk° rekel,: je prišel neki senator, sto šestdeset centimetrov ženih držav Amerike ne bodo smešili na javnih **Miniin naše enote Poročil z Japonko?« -General Webster vas bo nemudoma sprejel.« je meril, in moj.oče je postal mehak kakor su- mestlh- In> za božjo voljo, to bom tudi dosegel.« > 2 "ekim * petek sem cel popoldan' razpravljal , * Ys.topi1 ,Je ‘?taleP ?elly- Kakor je običaj v rovo maslo. Vedel je, da Kongres odloča o voja- , ?ate,m ie »gledal mene, me prijel pod roko ysej siY? devetnajstletnim fantom ki se hoče do le*alstvu- ni Pokazal, da se poznava, marveč je ških zadevah, da odobrava proračune. ln Poročiti z Japr-nko« ’ z.a togim Polkovnikom, toda ko je ta stopil Tako se je tudi general Webster umaknil -Lloyd, vsekakor bi želel, da bi bili vsi tepci, tV.ako Jul ”” t; ni o O mn rfonnonla j. rr -11_ _i t i: * — * ’ * * * * * .... ! ^®b^vžal^tno T/ToTje vzkliknila gospa mizgnuTrameT18 WebSterja’ * *** ^ kakoT ^ Je Kelly omenil senatorjevo ime. 0vanjet« « £»ovoriJ» - • - • - sVs*J.n_,b‘lo je očitno reze^isf f v „ x Polkovnik je bil bled, ko je pospremil Kelly- žeč % kor bi to ’ ogledujoč si izlož- -Toda, prostak Kelly, če se boš oženil z njo, ja v čakalnico. ► «ekata£onko pod roko N^nrnH je ^ ,^°Š m°8el PriPeljati v Ameriko.« »Kdo pa misliš, da si,« je sikal, »da tako go- da k- častnikov in rt U ,.NasPfQti ™ je Pnšl° Kellyjevega odgovora nisem razumel, toda so- voriš z generalom?. tud,bl 3im predstavil • Tajor J‘h ie ustav11- deč po posledicah, je prav gotovo rekel: -Nočem * v domn*J i sv°je dekle, kakor bi storil se vrniti v Ameriko.« m kraju. Dekle je nekaj časa General je kriknil: _________________________ ki jim poveljujem, pametni, kakor si ti. Toda ti Dobro,« je dahnil, -pojdi in si uniči življe- yz6ojen v tradicijah služenja domovini. Ti veš, Ogledal sem si zemljevidov generalovi čakal- nje. Storil sem svojo dolžnost. Skušal sem te ka] Pomeni uniforma.« očitno obrnil k v Iskal je svoj Cadillac, ker pa avtomobila kar je potreb- še niso pripeljali, je velel, naj pripeljejo Buick. Kmalu bomo Kakor hitro sva sedla v avtomobil, je rekel: Zatem sem slišal generala, kako prepričuje odprli otroški vrtec.« Ik »Ko že govoriva o Aileen, pojdiva na kosilo.« -Toda jaz nisem govoril o Aileen,« sem se zasmejal. _ »Jaz pa sem,« je odvrnil, »kajti... mislim... nepojmljivo je, da so ti častniki, ki jih vidiš, -Zakaj mi pa ne dovolijo?« je rekel Kelly kako se šopirijo z japonskimi dekleti, kdajkoli zelo odločno. -Jaz se hočem oženiti.« imeli priliko videti čisto, dostojno ameriško de- Polkovnik mu je pokazal vrata in rekel: kle, kakršna je Aileen...« RSI **Qaja ,7 1 --------------------------------------------------------------------------------------------------—____________ rubrik« ' 1 podjetje -l judska praviva« Ljubljana Kopitarjeva ulica & telefon S#-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11. telefon 20-501 In S2-621 — 1 telefon it im •'HI. telefon Sl-351 — Uprava Trubarjeva ollca H telefon 82-491 Id 22-498 - Naročolnskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek ftopltar- i-«58 - Poslovalnica na Titovi cesti 15. telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, ea tnjlno 500 din - Tekoči račun 6O-KB-0-Ž-I393 - Poštni predal «2 - Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. afC&/&eH. SOMKa&itik StKdSKC tZpJkh& Munga so poznali že stari Egipčani — Ali se bodo mungi razmnožili ob dalmatinski obali in na njenih otokih? • Kdo med nami še ni prebiral del angleškega pisatelja © Rudyarda Kiplinga, posebno še njegovo vznemirljivo © »Džunglo«, ki je v njej tako nazorno in živo opisal živ-© ljenje malih in velikih zveri v nedotaknjenem pragozdu? © Posebno pozornost v tej povesti zavzema majhna zveri- • niča* ki bo o njej govora v tem našem sestavku. Indijanci © jo imenujejo »riki-tiki-tavi«, znanstveniki »mungon« ali © »ihncumi«, naši Dalmatinci pa »manguc«, medtem ko je © njeno latinsko ime »mongos mungo«. fa mala žival ima nenavaden nagon, da se z vso zagrizenostjo bojuje proti strupenim kačam. Mungo je njihov neusmiljeni sovražnik in niti trenutek ne okleva, četudi se je treba spustiti v boj z najbolj strupeno kačo na svetu — kobro, ki njen strup usmrti človeka v nekaj minutah. Sploh je mungo zelo pogumen in drzen. Ne boji se niti večjih živali, strahu ne pozna niti pred •krokodilom. Znano je, da se mungo, kadar se že mora spopasti s krokodilom, zažene v njegovo odprto žrelo in se mu neusmiljeno zažre v grlo, vse dokler strašna zverina ne pogine. Mungo je član velike družine, katere člani žive največ v Afriki in Južni Aziji. Poznali pa so munga že tudi stari Egipčani, kakor o tem pripoveduje starogrški zgodovinar Herodot, ko govori o svetih faraonskih podganah. V naše kraje so prinesli munge iz Prednje Indije. Znano je, da je na vseh kraških področjih naše države in na naših otokih zelo mnogo strupenih kač. Med najbolj znanimi glede strupenjač je bil že od nekdaj gorati in redko naseljeni otok Mljet. Sicer ni točno znano, kdo je prvi prišel na misel, da bi na Mljet prenesli munge, vendar se je tega po vsej verjetnosti spomnila pokrajinska vlada v Zadru. In tako je leta 1909 prispel na Korčulo prvi paket z nenavadno vsebino. V njem je bilo šest parov mungov iz Indije, ki so bili določeni za Mljet, kamor so jih takoj prepeljali in spustili v star borov gozd blizu vasi Polače. Pozneje so munge prenesli tudi na otok Korčulo in polotok Pelje- Kobra šac. V novi domovini se je indijska zverinica zelo hitro in dobro aklimatizirala ter nenavadno naglo razmnožila. Prišlo je do tihe, toda zato nič manj krvave vojne med večnimi sovražniki. Mungi Nov način raziskovanja živih celic • Profesor botanike na kalifor-, Napočil je čas, da bi se člo- nijski univerzi v Los Angelesu dr. Flora Murray Scot je nedavno tega izumila novo metodo za proučevanje skrivnosti živih celic. Ta metoda se sestoji iz tega, da rastlinska tkiva »odpirajo« za mikroskopsko proučevanje s pomočjo nadzvočnih valov, katerih vibracija oziroma frekvenca je nad tisto mejo, ki jo lahko človeško uho še dojame, to pa znaša 18.000 tresljajev v sekundi. Pri dosedanjih starih metodah, ki so pri njih uporabljali razne kisline, so celice pretrpele tako v fizikalnem kakor kemičnem pogledu znatne spremembe. Nadzvočni valovi, ki z njimi odstranjujejo površinske plasti z rastlinskih celic, pa ne poškodujejo niti celice v celoti niti njihovih posameznih delov tako, da je s tem omogočeno mikroskopsko proučevanje praktično nepoškodovanih in normalnih celic. Proučevanje osnovnih in sestavnih delov rastlinskega sveta ima znaten praktičeij pomen po zatrjevanju omenjene znanstveni- veštvo naposled bolje seznanilo s strukturo rastlinskih celic, da bi tako mogli podrobneje spoznati način prodiranja raznih snovi v živo celico. Hkrati bi mogli ob tem spoznati tudi način, kako celica vsrkava skozi opno določene sestavne dele že omenjenih snovi, ki utegnejo biti škodljive ljudem, kadar jih ti uživajo kot živila. so s strahovito naglico uničevali strupenjače po Mljetu, Korčuli in Pelješcu ter jih že v kratkem tako temeljito počistili, da niso imeli več kaj jesti. Na vrsto so prišli kuščarji, martinčki in črvi, ko pa je tudi teh zmanjkalo, so začeli napadati kokošnjake po vaseh in začeli zelo uničevati zelje, solato in drugo zelenjavo na poljih. Zapustili so goste-gozdove in se približali vasem, prišlo je celo tako daleč, da so ljudem kradli ribe iz vrš. Ker živijo številni dalmatinski izseljenci v Južni Ameriki, je neki naš rojak iz Sumartina na otoku Braču prišel na misel, da bi munge prenesel v republiko Venezuelo, kjer bi naj prav tako uničili strupene kače. Leta 1936 je ujel v ribiške vrše okoli sto mungov na Mljetu, jih prepeljal na Brač in odposlal v Južno Ameriko. Pri tem pa mu je okoli deset mungov pobegnilo iz kletk in se naselilo na našem največjem otoku. Zaradi obsežnosti tega otoka se še niso tako razmnožili, da bi pobili in požrli vse kače. Potem ko so mungi na Mljetu in Korčuli v službi človeka opravili svojo nalogo in uničili vse strupenjače, so se iz »rešiteljev« prelevili v pravcato nadlogo in nesrečo. Podobno se je zgodilo tudi na Jamaici, kjer so mungi Drobne ZANIMIVOSTI SODNIK SE NE SME Vmešati Po hudih neredih, do katerih Je prlfilo na pripe k®Ilbe £okazsl°-Jli cvetje, vendar srcu znajo leteti celo nazaj. Kolibri pa I kaj večje kakor petdina.rski ko-ni zanimiv sanjo zaradi svojih | vanec. Samica ga zgradi v enem sposobnosti pi lota-akrobata,^mar- j samem dnevu, kljub temu pa je Jim J’je prav tako modro, rumeno, d*3 drugo cvetje. . Je]ajo s ^ V Kaliforniji, kj« ^ prtih libri ji zanimive Če J'h. do nenavadnih ug°. : e{,a g0!1 hočejo privabiti, “ %j^ njihovega najlj''kno obesijo e? volj je, ce na oKnj i.; je °Kr veto s sladko vodo ^J šena z barvnimi pap vtSte Ce hočejo lov!*' kolibrijev, ki se im«®J drugU. ji c, »mavrice«, J>drocJe -0 treba odpotovati na P^1 pozn®^ šokih Andov. Y , koh^ j,0. okoli 650 različnih vrs iB,en«, Resnica o Robinsonu Crusou uysu JJ1 oia-aKronata, mar- samem dnevu, kljub temu pa je ..T pa conč"1 eč predvsem kot ljubimec. Treba pravcata mojstrovina. Navadno njihov i j> ^st, topaZ> meiii0 ga je le videti, kako se hitro in v je obešeno na vejo, pogosto pa ga JvCJO,rul)'*’’ * it(j Ce vZ j; da Povitih vijugah vrti okoli svo-! je najti tudi na najbolj neverjet- ^libH a v ^ko, ^ ***JS7* barve njegovega snia^jna stojne, saj se na pnm« ^ no zelena Pr«hva yršički , 0 v ,„odr„ i„ H^ijo ce še posebno, če upoštevamo, da v sodobnem svetu rastline pogo- j Ko je mož stopil na omenjeni sto zaprašujejo z različnimi va- otok, je bila celotna njegova opre-rovalnimi sredstvi pa tudi s strupi ma puška, nekaj svinca in smod-zoper razne škodljivce. I nika, več sekir, velik nož ter kov- Pustolovščine znamenitega Robinsona Crusoa, ki jih je opisal v svojem romanu slavni Daniel Defoe, pa smo jih ze tolikokrat o mladosti prebirali in tudi že gledali na filmskem traku, se v resnici precej razlikujejo od dogodkov, kakor so ti potekali. V začetku 18. stoletja je na angleški fregati >Cinque-Ports€ bil zaposlen Alexander Selkirk. Ker ni mogel prenašati okrutnosti kapitana, je Alexander zahteval, naj ga izkrcajo na zapuščenem otoku Joan Femandes sredi Pacifika. Na ta otok se je izkrcal z upanjem, da ga bo opazila ladja *Saint-Georget, ki je na njej želel nadaljevati svoje potovanje. Bilo je kakor med vojno, ko jc ondan v Hamburg-Harburgu eksplodirala bomba In porušila hišo, pri čemer Je bilo sedem ljudi ranjenih. Tudi nekaj drugih hiš v bližini Je bilo poškodovanih ček z nekaj oblekami in knjigami. Ladja, ki se je Alexander z nje izkrcail, pa je prevzela dva brodolomca, ki sta preživela na otoku sedem mesecev. Za njima ie Alexander podedoval nekaj kuhinjskih potrebščin in kolibo, ki se je v njej nastanil. Na otoku je bilo mnogo koz, ki so mu ves čas bivanja nudile dovolj hrane. Ogenj je dobil s pomočjo puške in smodnika. S podedovano kolibo ni bil zadovoljen, zato si je v notranjosti otoka zgradil dve novi kolibi za stanovanje. Podiranje dreves in gradnja kolib s pomanjkljivim orodjem mu je vzelo dokaj časa. To delo ga je tako prevzelo, da je skoraj prenehal misliti na ladjo, ki bi moral z njo nadaljevati svoja potovanja. Daniel Defoe opisuje v svojem romanu obisk ljudožercev. Vendar pa Alexander ni nikoli videl teh črnih ljudi, saj so bili ti oddaljeni od otoka nad 1500 km. Od časa do časa je odhajal na stolp, ki si ga je sam zgradil in z, njega opazoval morsko prostranstvo. Med bivanjem je začel Firoučevati in vzgajati razne rast-ine, da bi si tako izboljšal hrano. Ker pa mu je primanjkovalo soli, je kuhal v posebnih velikih poso-dah morsko vodo. Od tjulenjev, ki jih je streljal s puško, je dobival olje. Ves čas svojega bivanja na otoku je bil zdrav, k čemur pa je seveda pripomoglo ugodno podnebje in obilje hirane. Alexander je s precejšnjimi težavami prišel do sleherne potrebne stvari, kar je Robinsonu v romanu uspevalo z največjo lahkoto. Mož vsekakor ni bil domišljijski junak, marveč človek, ki ga je nuja prisilila, da je ustvarjal in izumljal vse tisto, kar mu je bilo nujno potrebno za življenje. Leta so minevala, ne da bi se bila po- »ži javila v bližini kakšna ladja, ___________________ je že začel verjeti, da bo ostati na osamljenem otoku konea svojega življenja. Vendar se je po štirih letih in štirih mesecih nenadoma pojavila ladja »Dunke«, ki jo je opozoril nase z velikim kresom, nakar se je ladja približala otoku in ga rešila. Nekaj let po vrnitvi v domovino, je Alexander pripovedoval svoje doživljaje Danielu Defoe, ki je zatem napisal znameniti roman lih peresc nar...- , p»“ :eJo kakor prizme. Zato čudnega, če kobbnja. pa t«o »prizma iz perj »Robinson Crusoe«, vendar pa so v njem resnične pustolovščine in dogodki žal znatno spremenjeni. mAtTJ**’W'S*' ■ kralja. Na prel*st° obda**; s!i m kraljica EHza e ^otela^ Vt Pogrebni običaji na Kitajskem Kadar v kakšni kitajski družini umre oče, je sinova dolžnost, da ga umije, mu obleče najlepšo in najboljšo obleko ter ga položi v rakev., Krsto zatem ovijejo v snežnobelo platno in postaivdflo v sobo, katere zidovi so prav tako popolnoma beli, oziroma obloženi z bedo tkanino. Svojo bolečino in žalost izraža družina na zelo hrupen način, še posebno ob navzočnosti tistih, ki se prihajajo poslovit od mrliča. V teh dneh je vsa družina oblečena v belo, ožji sorodniki morajo nositi bela oblačila 27 mesecev po pokojnikovi smrti. Pogrebni sprevod je obvezno zelo veličasten celo pri najbolj siromašnih ljudeh; krsto okrasijo s številnimi pisanimi zastavicami, zlatimi in srebrnimi papirnatimi trakovi ter z raznimi ris- bami ljudi in živali. Po pokopu se družina in znanci zberejo okoli groba,, kjer priredijo pravcato gostijo, ker eo prepričani, da s tem najbolj počastijo tudi pokoj nika. Kiitajci skrbno hranijo v svojih hiiah posebne ploščice, na katerih izpisujejo imena svojih prednikov, okoli teh ploščic pa se visako leto zbirajo in prirejajo manjše slavnosti na čast in spomin mrtvih. Vsako leto prav tako množično obiskujejo grobove. Njihova pokopališča so po navadi precej daleč od naselij, večinoma pa so na manjših ali večjih vzpetinah. Vsi grobovi na teh po kopališčih so ograjeni in skoraj popolnoma prekriti z gostim ve jevjem dreves, ki jih na grobo vih posadijo v spomin rajnilv dvorjanov. Ker J« jn je se bo slavni dra« kraJ}£ # znal znajti v vM izpttst»^l kraljica Elizabeta ™ je rok čipkasti ro ’0ge: .gblfi Shakespearu pred „# r Shakespeare p al Poklicnem na ode s tal, je ra mu rekel: tedaj prišfl »izroči tale robček Ijevski sestri«. PONEDELJEK, 7. OKT. 1957