257. številka.
lij obijana, ? petek 0. novembra 1903
XXXVI. leto.
shaja  «eaa dao svsčsr, it rrB> nedelje in praenua    *i      ,» po t^iti ^jut^       uv*tr **> .©u* ^ H,      * oli >etaU^ K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano • poftOian)en
c* dom sa vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt teta 6 K, zt eden sesac 2 K &dcr Ctodi «ar 4» ■• «• teto 82 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike teč, kolikor 2 znafia poštnina, r- Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve t Mfv38ifet*> w? aa osSra J«» i,»*«its w *&ue se od peterostopne peti t-vrste po 13 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po B h, 0t te trikrat ali večkrat tiska, fc- Dopisi naj se Ssvold frankov* ti.    Rokopisi se ne vračajo        izjSsffleB      «»r«vnlstvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — Dpravnifltva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanili
t. j. adminiR«rativne etvar}      Vbod v aredn štsc m        <v>t«/ auce tt, 2, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
.Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Po8-   *>***« številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85.
ii1
Katoliška cerkev je pravična vsem narodom.
Tako je zatrjeval v svojem zadnjem pastirskem pismu na duhovščino praške nadškofije kardinal dr. Skr-benskv in isto zatrjujejo z veliko emfazo dan na dan naši klerikalni listi, na čelu jim kolega »Slovenec«. Da je to samo gola fraza, ali bolje rečeno dobro premišljena laž, s katero se sleparijo lahkoverni in ne samostojno misleči ljudje vseh narodov, da se pridrže v okovih rimskega klerikalizma, smo že imeli priliko neštetokrat nepobitno dokazati. Zlasti mi Slovenci smo morali v ne-številnih slučajih prav bridko občutiti na svoji lastni koži, kako pravična je nam in našim opravičenim težnjam in stremljenjem katoliška cerkev. V celi Avstriji in morda v celi Evropi ni naroda, ki bi bil tako brutalno in barbarsko tlačen, zatiran in poniževan od vseh mogočih faktorjev, kakor naš ubogi narod slovenski. Katoliška cerkev sebe s ponosom imenuje zaščitnieo zatiranih, zatočišče slabih in tlačenih. Nas Slovence se neusmiljeno in brezobzirno zatira, tlači in zapostavlja, odreka se nam celo pravica do bornega golega življenja, a cerkev, ta skrbna mati vseh onih, ki trpe krivico, ki so preganjani in zaničevani, ne zgane niti z mezincem, da bi nam pomagala, da bi nas varovala krivice in ščitila pred nasilnostmi. Nasprotno! Cerkveni d o s toj ans t v en i k i, t o so škofje, ki reprezentujejo cerkev, ne trpe samo ravnodušno in hladnokrvno, da se nas z vseh strani pritiskuje ob steno, ampak ti možje božji, katerim bi morala biti pravica nad vse, segajo v roko našim sovragom in pomagajo gaziti in teptati praviceonih Slovencev, katere bi morali v Bmislu vzvišenih naukov Kristovih, ki je rekel: »Pridite k meni vsi vi, ki ste zatirani in trpite krivico«, ščititi in braniti. V Trstu se podi pod pokroviteljstvom škofa Nagla slovenščina iz cerkve, v Istri je škof Flapp
z nasilstvom in intrigami zatrl slo vensko bogoslužje in na Kranjskem in Štajerskem se hoče omejiti ona itak minimalna raba slovenskega jezika v bogoslužju in iztisniti sloven sko petje iz cerkve. Na Koroškem ni škof Kahn nikdar prikrival, da je odločen nosprotnik slovenskih teženj, in nikdar ni zamudil prilike, kadar je bilo treba, četudi prikrito in na-skrivoma, nastopiti proti Slovencem in jim dati čutiti svojo pest. Mi smo že imeli čestokrat priliko osvetliti Slovencem sovražno nastopanje škofa Kahna ter s konkretnimi dokazi pokazati, kakšen »prijatelj slovenskega naroda« je ta nemški katoliški škof. Navzlic temu, da smo o njem izrekli svojo sodbo na podlagi nepobitnih dokazov, ki so morali prepričati vsakogar, komur še ni otemnel razum in ki še ni izgubil 'vsak narodni čut, vendar so se še našli med Slovenci ljudje, vendar so Še bili med nami slovenski časopisi, ki so si upali braniti tega moža in ga proslavljali kot uzornega cerkvenega kneza, kateremu je pravičnost in nič kakor pravičnost njegova najvišja zapoved in ki v enaki ljubezni in naklonjenosti objema vse svoje mu v oskrb izročene ovčice brez razlike narodnosti.
Te hlapčevske duše je sedaj škof Kahn sam udaril po zobeh, ko je vrgel krinko z obraza, ki ga je predstavljala kot moža pravičnega, visoko stoječega nad političnimi boji in po litičnimi strastmi!
Do sedaj je še vsak škof, najsi je bil še tako zagrizen nasprotnik slovenskega naroda, vsaj na zunaj varoval svoj dekorum in se ni še nobeden udeležil javnih političnih demonstracij, naperjenih proti Slo vencem. Škof Kahn pa je pretekli torek z vihrajočim praporom javno prešel v nemškonacionalni tabor in se aktivno udeležil one akcije, ki stremi za tem, da se oropajo koroški Slovenci vseh pravic, da se jim ukrade še oni minimum istih, katere so še uživali doBedaj.
Škof Kahn doslej navadno ni zahajal  k  sejam   deželnega  zbora. V
torek pa je vedel, da se bode v deželni zbornici uprizorila politična demonstracij a proti onim 130 000 Slo vencem, k i b i-vajo na Koroškem in katerim bi tudi on moral biti pravičen in ljubeč pastir; vkljub temu je prišel k seji, ne oziraje se na takt in dostojnost, katero bi bil dolžan varovati napram tretjini svojih vernikov.
In to je največja grdobija, da se ta katoliški škof, ta baje nepristranski in pravični zaščitnik vseh svojih vernikov, ni udeležil samo pasivno te seje, ampak da je celo s svojo upljivno besedo posegel v debato, pa ne da bi morda s svojo avtoriteto branil teptane pravice Slovencev i a dvignil bojno kopje proti krivioi in n a s i 1 s t v u, ampak da bi stezo svojega d o s to j a n s t v a i n s v o j e besede podprl brutalno, barbarsko in vsem državnim in naravnim zakonom v obraz bijočo akcijo, dase slovenski jezik zatre na Koroškem. Kakor dr. Pupovac, ta hrvatski renegat, ki pa je bil izvoljen za poslanca s pomočjo slovenskih glasov, tudi škof ni našel niti jedne obrambne besede, temveč tudi on je brezpridržka priznaval i n , glasuj oč za Đ u r g e r j e v o r e* solucijo, zajedno z nemškimi na-cionalci zahteval, da se slovenskim sodeželanom vzamejo vse pravice in se slovenski jezik za vselej izžene s Koroškega. Škofsije bil v svesti važnosti tega svojega koraka, vedel je dobro, da bo njegov glas, ako se udeleži debate in glasuje za nemško resolucijo, izdal na pristojnem mestu kot glas katoliškega dostojanstvenika, ki se ne udeležuje drugače narodnostnih bojev, kakor če je nujno potrebno, in ki vedno zagovarja pravico pred krivico, morda več kakor glasovi vseh drugih skupaj, baš radi tega se je udeležil te seje, zato je tudi odobraval celo akcijo in glasoval za ono resolucijo! S tem pa je tudi  odkrito  pokazal, da je prav
LISTEK.
Črtice.
Spisala Zofka Jelovškova. Sovraštvo.
Razgovarjali so se o simpatiji in antipatiji, o ljubezni in sovraštvu.
»Ah, kaj! jaz imam vse ljudi rad,« je rekel nekdo.
»Jaz samo tiste sovražim, ki mene sovražijo,« — je govoril drugi.
»A jaz potrebujem maščevanja, OBtrega, krutega, potem mi je dobro; potem vsem odpustim, vse pozabim, kar so mi storili zalega,« je menil tretji.
Četrti je molčal.
»A kaj mislite vi?« so ga vprašali.
»Jaz? Jaz sovražim samo enega človeka na svetu. In če bi se tisočkrat zmaščeval nad njim, če bi uni-Čen in ponižan ležal pred menoj, ne °dpustil bi mu. Moje sovraštvo ne Pozna odpuščanja.
»In zakaj ga tako sovražite? Kaj vam je učinil?«
»Kriv je,  da je ura v mojem
življenju, katero bi za največjo ceno, — ako bi bilo mogoče! — izkopal, izžgal, iztrgal iz svojega spomina. Kriv je, da je ura v mojem življenju, na katero mislim s kesa-njem in sramoto. Kadar se spomnim nanj, spomnim se ob enem, da je v mojem življenju nekaj, za kar me je sram pred svojo dušo, kar si ne bom nikoli odpustil! ... A on je kriv! . . . Naj bo proklet!«
Zagledal se je nekam daleč in njegove oči so bile polne žalosti in mržnje.
♦
Svetilka.
Po dnevi se vsa bliska, gosposka je in elegantna. Na najboljšem mestu stoji na moji pisalni mizi in je kras cele sobe.
»Kako krasna svetilka,« Dravijo moje znanke, kadar pridejo k meni.
Da, lepa je in se zna pokazati, postaviti, vzbujati pozornost. Njeni posrebreni kovinski deli se iskrijo, veliki cilinder se bliska, kakor velika, prozorna pena, zelena kroglja je pol zastrta z zeleno, čipkasto izrezljano svilo. Postavlja se.
Mnogo bi človek pričakoval od nje. Ali zvečer, kadar jo prižgem, se jezim. Ne morem reči, da ima lepo, svetlo luč. Čisto klaverno gori, slabe volje in jezljivo. Oči me bole vsak večer. Včasih se spomni in se trese, plapola, kakor da bi stala v vetru. In smrdi; vsa soba že polna grdega petrolejevega smradu. In kadi se, da je cilinder za polure že ves Črn. Popravljam, čistim, privijam ali vedno ista smrdeča, krmežljava, zakajena luč.
A tako je lepa, elegantna, prijetna za oko.
Zdaj jo že nekaj večerov ne prižigam več.
Taka je, kakor nekateri ljudje. Toliko obetajo na prvi pogled, gore premaknejo misliš, trdi so, kakor kremen, Čisti, brez madeža, kakor zlato, — ali če pride res kaj, niso za rabo, — slabiči, ljudje za parado, za fraze, za postavljanje, — ali drugače za nič, pod milim Bogom za nič!
A toliko slepe prvi hip, slepe, kakor moja svetilka na mizi, ki je dika moje sobe, elegantna in fina, — le samo sveti ne . . .
tako strupen nasprotnik slovenskega naroda in njegovih stremljenj, kakor drugi nemški nacionalci, ako še ne hujši, i n d a ne tli v njegovem srcu niti iskrioa pravičnosti in pravico ljub nos t i. Škof Kahn se je pokazal v vsej svoji nagoti in nastopil proti našim upravičenim težnjam na način, da je vsakega rodoljubnega Slovenca moralo zazebsti v srce in izzvati najsilnejše ogorčenje, navzlic temu ni našel »Slovenec«, ki se vedno ponosno bije na prsa in zatrjuje, da je edini narodni slovenski list, niti ene besedice, da bi ožigosal ta nečuveni nastop katoliškega škofa« ampak je izvršil vočigled tega najpodlejšo lumparijo, poročajoč svojim bralcem, »da je škof Kahn izrekel mnenje, da se bo to gibanj e sčasoma razjasnilo«. Ali se more še tak list, ki nima niti ene zle besede za tako nezaslišno protislovensko postopanje katoliškega škofa, ki pastiruje v svoji vladikovini tudi tretjini Slovencev, imenovati naroden in slovenski? — Ali more biti tak list še naroden, ki priporoča, da bi nam bili takšni katoliški škofje tudi voditelji »in politicis«?
Škof Kahn je nam jasno pokazal, kaj imamo mi Slovenci pričakovati od vsem narodom pravične katoliške cerkve; to je prav, bodo se nam vsaj odprle oči, da bodemo tudi mi uredili svoje postopanje tako, da nam ne bode več mogla škodovati — pravična katoliška cerkev!
Deželni zbori.
Seje dne 5. novembra.
Štajerski deželni zbor. Pogajanja med večino in manjšino zaradi volilne reforme so se razbila. Večina je vložila vsled tega že omenjeni predlog, ki zahteva 71 poslancev, namreč za 8 novih mandatov v splošni kuriji več. Nasprotno pa je vložil tudi baron R o k i t a n s k v v imenu manjšine nov predlog za vo-
lilno reformo, ki zahteva 75 mandatov, in sicer naj ostanejo dosedanje skupine nespremenjene, na novo pa ■e ustanovi 4. kurija z 11 mandati, od katerih naj dobe mesta in trgi 3, kmečke občine pa 8 mandatov. Tudi ta načrt obsega tajno in direktno volitev. Deželni glavar je prečital oba načrta. Predlog večine je utemeljeval posl. W a 1 z , onega manjšine pa posl. Hagenhofer. Oba načrta sta se potem izročila političnemu odseku. Posl. K o č e v a r je utemeljeval svoj predlog glede obzidave dravskega nabrežja med Ormožem in Ptujem. Drava je v tem kraju že odnesla 300 oralov zemlje ter je sedaj že železniška proga v nevarnosti. Pri razpravi glede zvišanih naklad na vino za mesto Gradec se je vnela daljša debata. Gradec hoče pobirati namesto dosedanje 40 odstotne mestne naklade kar po 5 K od hektolitra vina. Proti je govoril med drugimi tudi dr. J u r t e 1 a kot zastopnik vinorej-skih krajev. Proti predlogi so glasovali vsi zastopniki kmečkih občin. Posl. grof Lamberg je predlagal, naj se izda nova službena pragmatika za deželne uradnike z disciplinarnim redom vred.
Koroški deželni zbor. Občina Paternion prosi za zgradbo dveh mostov čez Dravo. Za deželne in subvencionirane ceste se je izdalo v tekočem letu nad 420.000 K. Mestni občini Velikovec se je dovolilo 16.000 K deželnega prispevka za zgradbo meščanske šole.
Istrski deželni zbor je sprejel v 4 urni debati med obstrui-ranjem manjšine zakonski načrt o pobiranju deželne naklade  na pivo.
V bukovinskem deželnem zboru tudi ni sporazum-ljenja. Večina ima neko afero s poslancem Ploudorjem. V imenu svobodomiselnih strank je predlagal posl. O n c i u 1 nujno, naj se preide preko te zadeve k razpravi o deželnem proračun Ker deželni glavar tega ni dopustil, izjavili so Romuni in armenski Poljaki, da se dotlej ne
Vratar.
Na dvorišču je stalo nekaj žensk. Vratarjeva žena je pripovedovala, da je njen mož danes v noči bljuval kri.
»Že zopet!« so se čudile ženske.
»Da, Bogu bodi potoženo,« je dejala vratariea in si obrisala z predpasnikom obraz. »Strašanska vročina!« je vzdihnila.
»V resnici, grozna,« so pritrjevale ženske in se razšle. Bilo je v prvih urah popoldanskih in človek je bil len in zaspan.
V vratarjevem stanovanju je bilo hladno in temno. Dišalo je po zdravilih. Pri odprtem oknu je sedel bolnik in kašljal.
»Zakaj si jim pravila?« je vprašala svojo ženo, ko je vstopila v sobo.
»Kaj pa?« je vprašala nazaj.
»Da sem . . ., da sem . . ., da sem slab in da sem bljuval kri! ?« Njegov glas se je tresel, kakor blede, suhe roke, ki so mu ležale na kolenih.
»I no, saj je res! Zakaj bi lagala in skrivala!?   Ti si pa res čuden!«
je dejala in se zasmejala — skoro malo preglasno.
Tiho je bilo potem, samo bolniku je zdrknila solza po licu nizdol v rumeno, redko brado.
Kaj so morali res vsi vedeti, da je bolan na smrt, kaj so morali biti vsi poučeni, kako umira, da računajo ta strašen in ostuden račun: kako dolgo še zdrži, kdaj ugasne?!
Skoro sovražno je pogledal ženo, potem se je mračen, brezupen, zatopljen v črne, moreče svoje misli, obrnil zopet proti pustemu, praznemu dvorišču.
Zdaj ga spoštujem.
Ni bil nič posebnega, izvanred-nega, — nasprotno, kdor ga je poznal, je govoril o njem z dobrohotnim nasmehom: »Ta človek! . . .« kar je imelo pomeniti: »Ne, to je res, duhovit ni!«
Večkrat sem prišla i njim v dutiko, ali nikoli nisem zapazila, da je kaj zanimivega na njem. Plitka duša, kakoršnih gre dvanajst na duoet.
Enkrat sva šla skupaj skozi park. Drevje je dehtelo v prijetni svežosti
vrnejo v zbornico, dokler ne zavladajo v njej redne razmere. Nato so zapustili zbornico, a glavar je moral sejo vsled nesklepčnosti zaključiti.
Tisze vladni program.
Novo ogrsko ministrstvo je bilo pri poslanski zbornici neprijazno sprejeto, tem večje navdušenje mu je izkazala magnatska zbornica. Pred isto je razvil novi ministrski predsednik grof Tisza zelo obširno svoj program. Lepe besede je tu nakopičil v venec fraz, na vse strani je delal poklone, celo sicer prezirana in izrabljana Hrvaška je dobila par dobrohotnih besed.
Povedal je, da bega državni zbor že več mesecev v labirintu negotovih debat, vsled česar ne pridejo do rešitve najvažnejše deželne zadeve. Prvo nezadovoljnost so obu dila zvišana vojaška bremena. Tozadevna vojna predloga se je pozneje sicer umaknila, a to položaja ni zbolj-šalo, ker se je vseh narodnih slojev
polotila splošna in globoka razburjenost. Toda danes se more konšta tirati, da so prišli na Ogrskem do nekake pomirljive točke. Il zad njih dogodkov se pa dasta izva jati dva nauka: 1.) da v vseh slojih narodnega javnega mnenja živi želja, naj bo v skupni armadi madjarski poveljni in službeni jezik, in 2) da pa se madjarski narod pri teh svojih prizadevanjih plaši posledic globokega konflikta med krono in narodom. Sedanji armadni znaki potrebujejo revizije, reforme, da pride po njih državnopravno stališče dežele do svoje veljave.
Potem je razpravljal o uvedenju madjarščine v vojaška sodišča, o pre-meščenju ogrskih častnikov k domačim polkom, kar se bo kmalu izvršilo, o madjarskem pouku v vojaških vzgojevališčih in o ustanavljanju novih takih zavodov za ma-djarsko mladino, kar vse je tako-rokoč že zagotovljeno.
Nova vlada bo pred vsem mo rala od zbornioe do novega leta isposlovati rekrutno predlogo indemniteto in proračun za leto 1903. Glavni temelj nove vlade bo politika liberalne smeri. Druga vodilna ideja mu bo narodno stališče, namreč krepka zgradba narodne države. Posebnost ogrskega naroda je, da r e -spektuje (?) pravice ter kaže strpljivost (?) napram nema-d j a r s k i m državljanom. »Ne morem tajiti dejstva, da skoraj (?) polovica državljanov ni m a-djarske pasme.« In te drugo-jezične državljane so že naši predniki sprejeli s polno ljubeznijo (?) v mejah ogrske ustave; do-
o 9
bili so najobsežnejše (?) pravice, in jaz mislim, da prava ogrska narodna politika zahteva, da se te pravice varujejo in častijo tersetudi v bodoče rešpektujejo ter da
svojega sočnega zelenja. Govorila sva, da govoriva. Pripovedoval je o svojih pustolovih, — morda je lagal, — ne vem.
Potem je obmolknil in jaz sem skoro že pozabila na njegovo prisot nost ko  reče  z   nekim posebnim, sramežljivim glasom:
»Čudno je to, da ne morem nikdar govoriti o tem7 kar me naj bolj napolnjuje, kar mije takorekoč sveto ... Ne spravim iz ust. Vselej mi je, kakor bi vse, tudi to najlepše, postalo navadno in banalno, če komu povem . . .«
In zopet je molčal.
Jaz sem ga pogledala in zazdelo
se mi je, da je drugačen človek, kakor ta, katerega sem poznala. Nehote sem mislila:
»Glej, ta ima nedotaknjeno svetišče, kjer gore tajna čustva njegove duše. Nihče ne ve, nihče ne sluti, kaj se godi v njegovem srcu. Nkoli ne profanira svojih svetinj z besedami. Smeti vrte pred ljudi, ali ono dragoceno,   krasno,   dobro, čuva,
skriva . . .«
Skoro bi mu bila zavidala. In od tedaj ga spoštujem.
z resnično bratsko ljubeznijo in simpatijo postopamo s svojimi drugo-jezičnimi sodržavljani in vse njihove aspiracije, opravičene želje in interese pospešujemo, ki niso v nasprotju z velikimi nazori ogrske narodne države in z nedotakljivostjo dežele. Toda ravno tako je tudi potrebno, da se napiam vsem tistim, ki so nevarni sovražniki ogrske države, tedaj tudi napram našim drugojezičnim someščanom postopa z vso strogostjo. Zahtevamo, da drugojezični naši sodržavljani odbijejo od sebe nezdrave (?) elemente.
Posebno upoštevanje zaslužijo, ako govorimo o drugoječnih državljanih, hrvaške sestrske dežele. Hrvaški narod je v državnopravnom stališču od ogrskega zakonodajstva pripoznana narodnost. Ogrsko zakonodajstvo je leta 1868] prešinjeno bratske (?) ljubezni in velikodušnosti (?) rešilo hrvaškim deželam vsa vprašanja. Storilo je to, da se vezi zaupanja, ljubezni in privrženosti tembolj stisnejo. Ako preiskujem danes politične rezultate tega postopanja, moram z žalostjo konštatovati, da se še danes kaže staro sovraštvo in nesloga v bratskih deželah.«
Končno je razvijal grof Tisza prav obširno razna gospodarska vprašanja. Toda ako le presodimo njegove besede o ljubezni in naklonjenosti    napram nemadjarskim
narodnostim, spoznamo, da so tudi novi vladi za program — fraze.
Politične vesti.
— Vsi deželni zbori se zaključijo v teku prihodnjega tedna. V tretjem novemberskem tednu se skliče državni zbor, kateremu se razun budgeta tudi predloži bud-getni provizorij.
— Iz ogrskega državnega zbora. V včerajšnji seji se je vnovič prečitalo cesarjevo lastnoročno pismo in se vzelo na znanje. Na to se je razpravljalo o peticiji glede odpustitve vojakov-tretjeletnikov, o kateri zadevi se je razvila daljša debata. Zbornica je potem še nadaljevala razpravo o demisiji predsed-sednika Apponvija, na kar se je seja zaključila. — V poslanskih krogih se govori, da se je situvacija znatno zboljšala, ker je grof Tisza baje sklenil z neodvisno stranko kompromis, vsled katerega bode ista naći aijno obstrukcijo opustila.
— Vstaja na Balkanu. Turčija je poslanikoma Avstro-Ogrske in Rusije potrdila, da je reformno spomenico sprejela, povdarjajoČ, da so se reforme deloma že izvršile. Popolno izvršitev reform zavirajo vsta-ški odbori, katerim je na tem k-žeče, da se reforme ne izvedo. O glavnih reformnih zahtevah Turčija v »dgo-voru docela molči in obljublja samo, da bo ugodila tirjatvi glede davčne oprostitve in razpustitve ilavskih polkov.   V  diplomatskih   krogih se
smatra ta odgovor kot popolnoma nepovoljen in kot dokaz, da Turčija nima resne volje, napraviti konee homatijam v Makedoniji. — Bolgarsko vojno ministrstvo je poklicalo na orožne vaje vse one aktivne in reservne častnike, ki so v slučaju vojne prideljeni intendanturi in vojaškemu oskrbovališču. To dokazuje, da se na Bolgarskem še vedno boje, da bi ne prišlo nepričakovano do vojne s Turčijo, in da hočejo biti za vse slučaje pripravljeni.
— Sestanek earja Nikolaja II. z Viljemom II. V sredo sta se sestala v Wiesbadenu ruski oar Nikolaj II. in nemški cesar Viljem II. Navzoča sta tudi bila ruski zunanji minister grof Lambsdorff in nemški kancelar grof Bulow. Važnejših političnih enunoijaoij ni bilo nobenih. Sploh pa se je kazalo, da ,e bil ta sestanek dogovorjen bolj iz konvencionalnih ozirov in ni bil posvečen toliko političnim odnošajem. Dasi sta Lambsdorff in BUlow kon-ferirala med sabo, vendar ni njiju posvetovanju pripisovati velikega pomena, ako se uvaŽuje, da se je Lambsdorff baš vračal iz Pariza, kjer se je s francoskim zunanjim ministrom Delcassejem natančno dogovoril o bodočem skupnem postopanju obeh zaveznih držav. Zato tudi ni bilo v občevanju obeh vladarjev in njihovih ministrov nič prisrčnega, ampak vse zgolj konvencijonalno.
— Nemiri v Srednji Ameriki. V Južni in Srednji Ameriki so državljanske vojne na dnevnem redu. Lini je bila revolucija v Ve-necueli, letos vre v Kolumbiji in drugih malih državicah centralne Amerike. V Panama je že opetovano prišlo do boja med vladno armado in vstaši, ne da bi se odločila zmaga. V Kolonu vre tudi zelo opasno in se pripadniki tujih držav v veliki nevarnosti. Združene države so že poslale svojo bojno ladijo v Kolon, da ščiti severnoameričauske državljane.
— Na daljnem vztoku. Mnogo se je že pisalo o tem, da se bode Rusija umakuila iz Mandžurije, ne da bi se te vesti do danes uresničile. Kaže se marveč baš nasprotno, da hoče Rusija Mandžurijo za vedno anektirati. Zato si z vsemi silami utrjuje svoje pozicije, da jo nobena moč ne bode več mogla izgnati iz te dežele. Pravkar se poroča iz Tientsina, da je došlo v Mukden znova 10000 ruskih vojakov, ki deloma ostanejo v tem mestu, deloma pa se porazdele po drugih krajih prostrane pokrajine. Ako se upošteva, da ima Rusija skoro pol milijona vojakov v Mandžuriji, je pač gotovo, da je ni več sile, ki bi mogla pregnati Ruse iz te dežele, zlasti ker morejo po sibirski železnici v najkrajšem času postaviti še enkrat teliko vojakov na mandžursko mejo.
Dopisi
Iz Postojne« Lep lovski dan nam je dal sv. Hubertus dne 3. t. m. za svoj god. Lahka burja gonila je čez vrh Javornika ljubljansko meglo, ki se je pod vplivom solnČnih žarkov zgubljevala nad Postojno. Da primerno počasti svojega patrona, priredilo je lovsko društvo „Hubertus", katero si je, preziraje malenkostno nasprotovanje male peščice pridobilo v kratkem na Notranjskem mnogo simpatij, popoldne majhen lov, zvečer pa prijateljski sestanek v gostilni g. Arkota. Z obema prireditvama imela je društvo srečo, ako se sme pri lovu sploh govoriti o sreči. Tudi sv. Hubertus pokazal je svoje dopadenje na društvu s tem, da je koj v početku lova poslal na stojišče z godovno številko 3 lepega srnjaka, ki je seveda moral pustiti svoje življenje za društvo. Zvečer zbralo se je pa toliko prijateljic in prijateljev društva, da je primanjkovalo prostora; celo iz daljne Litije prišel je drag gost. V večjo proslavo llubertovo odzval se je vabilu za prijazno sodelovanje ve duo pripravljeni postojnski salonski orkester, ki je z dovršenim svojim sviranjem najprijetneje pospeševal živahno zabavo. Pozabiti tudi ni naših vrlih pevcey, ki so z ubranimi glasovi zapeli mnogo umetnih in domačin, in s tem mnogo pripomogli k obči veselosti. Ta večer je pokazal, da v Postojni ni še zamrlo vse družabno življenje, vsaj so bili zastopani mnogoštevilno zastopniki vseh slojev v najboljšem soglasju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 6 novembra.
— Osebne vesti. Zadružni instruktor za Štajersko, Kranjsko, K oroško in Tirolsko okrajni komisar dr. Miroslav Riicker, je po klican v začasno službovanje v trgovinsko ministrstvo in ga bo za ta čas nadomestoval okrajni komisar dr. Ljudevit Roller v Gradcu. — Polkovniku »domačega peŠpolka štev. 17., g. Hugonu Haneluje cesar podelil plemstvo.
— Obsodba klerikalne ob-strukcije. Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi je, pridružuje se izjavam drugih slovenskih akad. društev, na svojem I. letošnjem občnem zboru sprejelo resolucijo, v kateri o b s o j a z 1 o r a b o vseuči Iiškege   vprašanja   v kranj skem deželnem zboru v kle rikalne obstrukcijske svrhe.
— Afera Jaklič. Ko smo zadnjič z dejstvi dokazali, kako malomaren učitelj je poslanec Jaklič, zadeli smo s tem v črno. Jaklič je postal razburjen, nervozen. Skrbi ga, na kak način bi si pridobil nazaj oni mali ugled, katerega je vžival pri svojih stanovskih tovariših-somišljenikih, dokler ga nismo, njegovemu delovanju primerno, pokazali v pravi luči zanikrnosti in lenobe. In to ga peče, skeli v dno duše. Kaj vse bi rad žrtvoval, da bi se le opral, a našega dokazovanja na more ovreči, naj tudi žrtvuje i ono, kar si je v »blaginjo ljudstva« pridobil pri do-brepoljskem konsumu. Zato je moral ubrati drug tonov način. Klerikalnim poslancem je  seveda  prav neljubo,
— Zaljubljena je  vanj,  je kro hotaje vskliknil opat.  Ko bi ne bila zaljubljena,  bi  se preklicano malo zmenila za tega Rovana, kajti dobrosrčna ni bila nikdar.
Margareta je strmela in bridka čustva bo ji zalila srce. Sama ni umela, kako da ni že prej spoznala, da je vojvodinja zaljubljena v Ro vana, a sedaj ji je bilo hipoma jasno, da je opat pogodil resnico in spomnila se je na nebroj malenkostnih dogodkov, ki so to potrjevali.
Opat je bil mož, ki je v vsakem položaju z bistrim očesom spoznal, kako mu je postopati, da varuje stojo korist.
— Margareta, ti mi moraš pomagati, se je obrnil k svoji sestri. Jaz potrebuiem  vojvodinjo, oziroma njeno podporo.    Rovan   postane lju bimec stare dame —
— Ne, je rekla Margareta odločno, Rovan ne postane njen ljubimec in če bi mu darovala Šent Lambert.
— Zakaj ne?
— Zato ker ljubi drugo, jejrekla Margareta.
da sedi med njimi človek, ki je tako na slabem glasu pri občinstvu, kakor Jaklič. Sramujejo se ga. To pa ko&. sumar dobro čuti, in da bi se vb*j nekoliko opravičil, začel se je v zadnji ponedeljkovi številki »Slo. venea« prati, toda ne z nasprotnimi dokazi napram našim trditvam, ampak z patentiranim obrekovanjem. V članku: Afera Jaklič, slavi in poveličuje sam sebe, in se celo šteje med »odličnejše« pristaše klerikalne stranke, med katere ga pa mi nismo še nikdar prištevali. Slika se nedolž nega trpina, katerega preganja vse, bodisi šolske oblasti ali pa naša napredna stranka. O ti priro jena dobrepoljska domišl|ija! Jaki si predstavlja, da je on mož, \ katerim bi se mi tresli, da je mo%, ki bi nam utegnil škodovati, in ker se ga bojimo, ga preganjamo. Tako domišljav more biti samo on. Ako bi hoteli njega uničiti, in U bi nam bil res t*»ko nevaren, posluževali bi se pač drugačnih sredstev. A J a k 1 i č, kot poslaii in konsumar, se nam še nikdar ni dozdeval taka kapaci-teta, ki bi nam utegnila škodovati. Pred par leti smo šele zvedeli, da na Kranjskem eksistira n individij, ki pri dobrepoljskem kon sumu prav vspešno deluje, seveda it Bvoj žep. Takrat smo molčali, da dimo kako se bode vse razplelo. Ko si je bil pa sezidal vilo, postali em malo pozorneji, kajti zelo smo se čudili, zakaj ne zidajo tudi drugi učitelji vil od prihranjene plače. Ker plače, učiteljske namreč, razmeroma premale, sklepali smo, da ima Jaklič štedljivo gospodinjo ali pa — konsum veliko nese. Vsled naše stare prakse se nam je zdel pa zadnji slučaj najbolj verjeten, in če smo potem vsled tega njegovo delovanje opazovali natančneje, tiči vzrok v tem, ker smo in bodemo ubozega kmeta vedno svarili pred ljudmi, ki mu hočejo liki pijavke izsesati zadnjo kapljo krvi. Naši članki o šolskem delovanju Jakliča so imeli namen pokazati javnosti, da si Jaklič marsikaj dovoljuje, kar drugim učiteljem niti na misel ne pride. Ker je Jaklič na rafiniran način, s pomočjo njemu naklonjenega uradnika, šolske oblasti vodil tako za nos, da se mu dolgo časa ni za vsa njegova nedopustna dejanja skrivil najmanjši las, je bila naša dolžnost ga razkrinkati, in to v interesu njegovih stanovskih tovarišev. Večina učiteljstva pripada naši stranki, in ako bi ono videlo, da naša stranka molče gleda Jakličevo postopanje, bi bilo ogorčeno, češ, da emo preveč popustljivi in da se ne borimo. Imeli smo tedaj najboljši namen, in sicer ta, da se postave napram njemu izvršujejo tako, kakor proti drugim učiteljem. On vendar nima posebnih privilegij, akoravno je poslanec in se kaj drutega. Ker smo iskali pravice in resnice, predbaciva se nam ova-duštvo. Takega predbacivanja smo že vajeni od klerikalcev, posebno pa ta
— O, vem, da je sedaj še za ljubljen v drugo, se je smehljal opat, in sicer v tebe — le nič ne ugovar jaj, jaz vem to prav natančno — ali čim se ti poročiš z baronom Gallom, izgubi Rovan vero v pravo ljubezen in potem postane prav gotovo ljubimec starikave vojvodinje. Saj bi bil neumen, če bi ne izkoristil di-gnenja vojvodinje Viride Bogata j« in vplivna in bo llovanovo ljubezen sijajno plačala.
— Ne govori vendar tako, je protestovala Margareta. Jaz ne verjamem,  da  bi   se   Rovan   prodal »n
tudi vojvodinja ni taka, kakor jo ti popisuješ.
— Kaj hočeš mene podučevatl o značaju vojvodinje Viride, mene, ki sem bil sam dosti let njen IjuN-mec, je s cinično odkritosrčnostjo vprašal opat Ta trud si lahko pri hraniš. Nihče ne pozna vojvodinje bolje ko jaz in ker si domišliam, da tudi svet nekoliko poznam, zato sem prspričan, da postane Rovan Viridin ljubimec. To je pa zame jako nevarno, ker bo Rovan gotovo vporabil svoj vpliv proti meni.
— Vojvodinja mi je sama rekla,
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XVI.
Margareta je vojvodinji odkritosrčno povedala, da je pomagala Ro-vanu pobegniti iz grada. Pripravljena je bila na ostra očitanja, in se zato ni mogla prečuditi, da se ji je vojvodinja začela prav presrčno zahvaljevati in jo zagotavljati, da ji te usluge nikdar ne pozabi. Izkazalo se je, da vojvodinja ni vedela ničesar o opatovem naklepu. Opat ji je bil samo povedal, da je slučajno naletel na Rovana in se hotel 2 njim sprijazniti, Rovan pa da mu je grozil s smrtjo. Opat pa ni prevaral samo vojvodinje, nego tudi njene ljudi, ko jim je naroči , naj se po-laste Rovana in ga Bpravijo v ječo zatiškega samostana.
Vojvodinje se je polastila velike nevolja do opata in ko se je naslednjega dne opat zopet pripeljal v Št Lambert, ga vojvodinja niti sprejeti ni hotela, nego mu sporočila po Margareti, da pretrga ž njim vsako občevanje in si enkrat za vselej prepoveduje njegove obiske.
Opat ni mogel razumeti, zakaj da se je vojvodinja nanj tako razljutila, saj je sicer vedno odobravala njegove ukrenitve, tudi če jih je storil brez njene vednosti.
— Vojvodinja mora imeti kak poseben vzrok, da se tako zavzema za tega Rovana, je menil opat, ko je sedel sam pri Margareti.
In začel je svojo sestro prav previdno, kakor je že znal, izpraše vati o različnih posamičnostih, iz katerih bi mogel sklepati na ta vzrok Margareta mu ni ničesar prikrivala, nego mu povedala, kako je vojvodinja z Rovanom rada občevala, kako ga je vedno vabila v Št.
Lambert in ga sploh nenavadno odlikovala.
— To bo pa jako zanimive stvari, je vskliknil opat, ko je Margareta končala svoje pripovedovanje.
' Zdaj šele spoznavam, kako sem bil neroden, da sem se v zadnjih mesecih tako malo zanimal za dogodke v St. Lambertu! In obrnivši se k svoji sestri, je dejal: Kaj ne spoznavaš, iz kacih vzrokov se vojvodinja tako zavzema za Rovana?
I       — Ne, je odgovorila Margareta.
Ikrat, kadar se ne morejo opravičiti I Zato pa potem k zagovoru um eš avaj o
■ osebe, ki k stvari niti ne spadajo. I Ravno tako je storil tudi dobrepoljski I Jaklič. O tem pa morda drugič.
I — Obrambno druitvo, kje I si? n Slovenec" je nedavno napadel I vse časti vrednega župnika g. Ramovša Iv Poljanah (po „Slovencu" Jernača.) (Vprašamo, ali je obrambno društvo g. I župnika o tem grdem napadu obvestilo [in mu dalo  navodilo, kako  naj ščiti
[svojo Čast?
— Iz Št. Vida nad Ljubljano smo izvedeli, da ondotna p r e-
|n o vijena cerkev stane nad 120.000 [kron. Gospodje so pa gospodarili tako limenitno, da ima fara še nad 50.000
■ kron dolga. Zdaj seveda ljudje de-
■ beio gledajo svoje *dobre« dušne pa-Istirje in se zgražajo nad tolikim dol-Igorn.  Račune so  jim kar s prižnice
■ nametali v obraz, ti kmet se pa v Injin Upoznaj in — plačaj! Sicer so ■pa Š^ntvidčani že navajeni tiste pasje ■ponižnosti in bodo še to pretrpeli za ■»vero« in za »božjo čast«. Bore kmet!
I_    Na vse to se pa še očitno, norcu
■jejo iz tega reveža, ki mora toliko ■svoje volne znositi v cerkveno puli, eo' V nedeljo 1. t. m. je gospod Ikaplan pridigoval, mesto o vseh svet ■niiti. skoro samo o tem, kako naj ■sa zahvaljeno nedeljo ljudje pridejo |k darovanju in obilo darujejo. Med ■drugim je tudi rekel: Glejte predragi! Ipovsod so bile nezgode. Tu je pobila Koča, tam je povodenj uničila velike Ipokr&jine in zopet drugje je pa po ■gorela cela vas. Pri nas je pa sv. ■Vid tako dobro čuval nad nami, da ■ni bilo nobene posebne nezgode. — In ti obrtnik, ali te ni Sv. Vid va koval bolezni?! Ce bi te pa ne bil, I: bil pa ti zamudil veliko časa in ■torej zaslužka in še zdravnika bi bil ■moral plačevati! Zato pa z veseljem ■daruj en desetak za cerkev božjo, ■saj ti ga je Sv. Vid s svojo priproš-pio prihranil! — Tako je šlo dalje ■vso pridigo, da so se ljudje začeli ■kar spogledavati in smejati. Marsi-Ikdo je celo vprašal, če je g. kaplan te čist! — In prav nič bi se ne bili ■jndie čudili, Če bi bil končal svojo ■rezmejno hvalo na vrle in bogabo leče (!) Šontvidce takole: Ko boš ti, La božjo Čast vneti Sentvidčan prišel
)red nebeška vrata, ti jih bo sveti Peter že naprej na stežaj odprl in ilical: Le notri, le notri ti vrli Sent ridčan, le gori v sprednje vrst« se omakni!!! — Tako govore gospodje eq povzdigujejo ljudi v deveta ne-)esa, kadar jih potrebujejo. Ka-lar je pa bera ali pa darovanje kon-iano, so pa gospodje zopet — ošabni n krote ubogo kmetsko paro z bi-iem, katerega si kupijo iz kmetskih [uljev, ter pravijo, da kmet — smrdi! -judje so pa kar naprej — ponižne )vce in zlagajo denar, od katerega ie dobe nobenega računa, in tožijo )— hudih časih in silijo v — Ameriko! Kmet je res še velika 'eva!! —
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes so ponavlja krasna
ta je že večkrat izpraševala Rovana -ran tebe, a on ni nikdar niti be £dice rekel proti tebi, je pripomnila Margareta.
Opat pa ni verjel, da bi kdo aoarel  biti tako  obziren  in ne bi sake prilike izkoristil  v  svoje na Dene.
— To le kaže. je dejal, da je iovsn jako premeten in da zna ča-ati. Ko bo njegov vpliv tako velik, a izkoristi prav gotovo proti meni. 'ato te prosim, ljuba Margareta po-airi vojvodinjo in vplivaj, da pridem opet ž njo v zvezo.
— Kar je mogoče, to rada sto-im, je odgovorila Margareta, ali *ga ne zahtevaj, da bi sodelovala ri takih spletkah.
Ko je bila Margareta sama, so 1 premagala njena čutila tako, da 1 mogla zadržati solza. Kar je vi-eia okrog sebe, vse se  |i je gnu-
gnusilo se ji je početje opatovo, nu?i)o početje vojvodinje Viride in ausilo njeno lastno početje, da je ^reč postala nevesta barona Jošta ,aUa, dasi je z vso dušo in z vsem t(*m ljubila Andreja Rovana.
Puccinijeva opera „Bohemeu. Ker je ves prihodnji teden določen za dramo, opozarjajo se posetniki gledališča na današnjo operno predstavo. Opera je pri premijeri vsestransko, izredno ugajala in je najvestnejše uprizorjena. V nedeljo pop. ob 3« se igra „Mlinar in njegova hči."  Zvečer ob  1/<18. „Ama-
conke4*. — Prihodnji torek, dne 10. t m. pridejo prvič na slovenski oder „Legionarji" Fr. Govekarja in V. Parme. Dejanje je zajeto iz Časa, ko so se snovale legije prostovoljcev proti prodi-rajočemu Napoleonu iz Beneške v Avstrijo. Dejanje se vrši v Celju in v Gorenji Italiji koncem XVIII. veka.
— Redek slučaj. V nedeljo se bo na ljubljanskem odru igrala zopet žaloigra »Mlinar in njegova hči«. V ulogi Konrada nastopi gosp. Danilo, in sicer je to že 25krat, da igra g  Danilo Konrada.
— Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev. Včerajšnjega izrednega ončiiew:a zbora, ki se je vršil v restavraciji P. Krischa (pri Ferlinzu), se je udeležilo nad 30 članov. Ta občni zbor je po pozdravu navzočih otvoril dozdan)i načelnikov namestnik g. Fric Novak, predstavil nato zastopnika obrtne oblasti, g. magistrat nega svetnika I?. Šeška ter obrazložil namen tega občnega zbora. Nato se je prešlo K volitvi načelnika. Izvoljen je bil z 20, od oddanih 30 glasov, dosedanji podnačelnik g. Fric Novak, gostilničar v Švicariji, načelnikom te zadruge, njegovim namestnikom pa g. F r. K r v a r i ć, kavarnar na Sv. Petra cesti. Po nekaterih kratkih debatah je zaključil predsednik izredni občni zbor, zahvalivši se ude-ležiteljem za trud in zanimanje.
— O železniškem projektu Skofja Loka-Železniki. PregUd v trase za širokotirno železnico iz Štofjeloke v Železnike se bo vršil 18. t. m. in po potrebi tudi prihodnje dni.
— Narodna čitalsica v Kamniku priredi v nedeljo, 8 t. m, ljudsko gledališko predstavo. Uprizori se igra »Mlinar in njegova hči«.
— Otrok zgorel. Čevljar Josip  Erklavec  v Dalnji vasi
je pustil 30. t. m. dopoludne svoja tri in štiriletna otroka brez vsakega nadzorstva doma, med tem ko je sam s svojo ženo delal na polju. Nakrat je laslišal otroka kričati v hiši. Prišedši tjakaj, je zazri svojo štiriletno hčerko vso v plamenu. Otroka sta se igrala z vžigalicami in so te dekletu vnela krila. Dekle je bilo tako hudo opečeno, da je dru gega dne umrlo za opeklinami.
— Bralno društvo v Dolenji vasi pri Selcih priredi v prostorih gospoda Karola Luznarja dne 8. novembra 1903 tombolo in sreckanje. Začetek ob 5. uri popoludne. Po tomboli prosta zabava.
— V Šmarjeti pri Veli-kovcu so Slovenci izvojevali zna ten vspeh; zmagali so namreč pri občinskih volitvah v III. razredu in tudi v II. razredu so si pridobili en mandat. Ako se vpošteva, da niso imeli Slovenci v tej občini do sedaj nobenega zastopnika, se mora ta pridobitev pač z veseljem pozdraviti. Le nevstrašno naprej do popolne zmage!
— Pevsko društvo železničarjev Krilato kolo" v Sp. Ši&ki priredi v nedel|o v zimskem salonu Koalerjeve  pivovarne pevski
večer s ple«»om-
— Klub slovenskih agro nomov na Dunaju naznanja, da
si je na svojem L rednem občnem zboru dne 3 t. m. izvolil nov odbor, ki b« je sestavil sledeče: predsednik Rado Lah, cand. agr., podpredsednik Fran Holc, stud. agr., tajnik Aloizii Hočevar, kult. tebn, blagajnik Emil Puppi8, cand. forest., preglednik FranjoPahernik, cand forest.
— Društvo slovenskih in hrvatskih dijakov vpodab-Ijajočih umetnosti ,Vesnac na Dunaju ima svoj II redni občni zb»r dne 7. t. m. točno ob 7. uri zvečer v restavraciji Ricbter, III., Rennweg 1. Slovanski gostje dobro došli!
— Slovensko akademieno društvo „Ilirija" v Pragi si je izvolilo na I. letošnjem občnem zboru za zimski tečaj 1903/4 sledeči odbor: Jur. Egon Staro, predsednik, tech. Emanuel Hayne, podpredsednik. Pbil. Andrej Ipavec, tajnik. Jur. Rudolf .S c g a, blagajnik. Phil. Janko Pretnar, knjižničar. Jur. Janko P a v 1 i č e k, phil. Josip Marn preglednika. Na istem obč. zboru je bil soglasno izvoljen Častnim članom „Ilirije14 za Slovence velezaslužni Jan Lego, oče praktične česko-slovenske vzajemnosti.
— Podporno dru&tvo za slov. visokoNolce w Pragi sklicuje na soboto 21 listopada t. L ob 7. uri zvečer v restavraciji  »u Cho dčry«, Ferdinandova tf., občni zbor.
Odbor podpornega društva prosi one gospode, ki so prevzeli poverjeništvo, da vrnejo čim preje nabiralne pole, prosi pa tudi slovenske rodoljube, da se po motnosti spomnijo našega dru štva s prispevki sedaj v začetku dol skega leta, ko so dohodki prav skromni, izdatki pa hitro rastejo.
— Trst-ilovi-York. Osebna vožnja med Trstom in Novim Yorkom se bo otvorila 10. novembra letos s parnikom »Aurama«.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Dne
4. novembra se je imel zagovarjati Karol Kaligar, posestnika sin, 20 let star, iz 3t. Jerneja. Ne zna brati ni pisati. Da bi si kaj prislužil, popihal jo je skrivaj ne zadoativši naboru v Ameriko. S*cer se je prvič zglasil. takrat ni bil potrjen, sedaj pa prišedši domov, zglasil se je c kr. oblasti sam. Državni pravdnik je predlagal sam milostno sodbo. Ob sojen je na 7 dni zapora in 10 kron plače. — France Gruden, krojaški pomočnik, iz Razbur, fare Šmartno pri Litiji, spozabil se je toliko, da ni vedel, kaj je njegovo, kaj je gospodarjevo. Prišel je h krojaškemu moj stru Wcissu v Novo mesto Tam |e delal samo tri dni. Razno b a/ » pa mu je toliko dopadlo, da si ga je odrezal več kosov v vrednosti 37 K Gospodar njegov je šele po njego vem odhodu zapazil, da pri kosih manjka blaga. Žandarmerija je pri hišni preiskavi dobila narejene nekaj obleke, drugo je b lo šele urezano. Priča Weiss pravi, da je skupaj oškodovan nad 20 kron. Pritoženi k obravnavi sploh prišel ni. Dostojen je v Lužarje pri Velikih Laščah. Županstvo dalo mu je lepo spričevalo. Kaznovan dosedaj ni bil. Oosojen je bil na dva meseca težke ječe in v povrnitev škode. Daljš* obravnava proti osem zatoženim iz Krške vasi se je morala preložiti, k«r eneg* glavnih zatožencev ni bilo k on ravnavi.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Anzelm EUraga in France Ule, posestnikova sina iz Grahovega, sta odpotovala, prvi v starosti 17 let, drugi v 14 letu v Brazilijo in bivala tam 7 let, ne da bi se bila zglasila k naborni stavi; v svojo domovino sta se šele pred kratkem vrnila. Baraga je bil obso jen na 5 dni poostrenega zapora in na 10 K denarne globe, Uleta je pa sodišče oprostilo. — 2) Peter Med ved, posestnika brat v Janeževem brdu, je bil tožen, da je Franceta Čandeka na desnem stegnu poško doval. Ćandek se je namreč spri z njegovim bratom zaradi živine, ki se je pasla na Medvedovem svetu, Peter Medved se je vnešaval v prepir in ker ga je Čandek z grabljami naskočil, porinil ga je obdolženec parkrat od sebe tako, da je ta baje na grablje padel in se mogoče sam poškodoval. Sodišče ga je hudodelstva težke telesne poškodbe oprostilo. — 3) Jože Vidrih, posestnika sin na Slapu pri Vipavi, je imel okoli 3 leta starega sinčeka Viktorja svoje umrle sestre poteg sebe na vozu. V temu trenutku, ko je Vidrih popravljal sedež na vozu, je prijel fantič za vajeti, konj je zamahnil z glavo in potegnil deCka raz voza. Deček je nezavesten obležal in kmalu potem umrl. Sodišče ni našlo po voda Vidnha pregreška zoper varnosti življenja krivim spoznati in ga je zatožbe oprostilo
— Lov na Rožniku. Včeraj je bil oDičajni vsakoletni lov na Rožniku. Udeležilo se ga je 45 lovcev, ki so ustrelili 33 zajcevv 1 sr njaka in 1 lisico. Po lovu je bil se stanek pri Čonžku in ne morejo lovci prehvaliti izborne kuhinje in dobre pijače v tej gostilni.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Sstofjilosii. Meseca oktoora 1903 je 52 strank vložilo 13.460 K 53 h, 46 strank dvig nilo 12.113 K 66 h, 5 strankam se je izplačalo posojil 11.000 K, stanje hranilnih vlog 439.470 K 87 h, stanje posojil 442.687 K 67 h, denarni pro met 154.025 h 12 h.
— Roko zlomila si je včeraj popoludne M*ri|a llafr.er, kurjačema hči, stanujoča v Novem Vodmatu št. 81. Padla je po stopnicah.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 7 izseljencev.
— Iz Amerike se je pripe Ijalo v Ljubljano včeraj zvečer 11 oseb.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 25. do 30. okiubra 1903. Število novorojencev 18 (=24 93°/00), mrtvorojencavŠ, umrlih 25(=34 63°/0o)» mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 4, vsled nezgode 1, za raz ličnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 10 (=40%), iz zavodov 15 (=60°/0). Za infekcioznimi boleznimi je obolela za ošpicami 1 oseba.
— Hrvatske vesti. Javna skupščina v Petrinji. Dne 15. t. m. vršila se bo v Petrinji javna skupščina na Žitnem trgu s sledečim sporedom: 1. Državno in narodno pravo kraljevine Hrvatske. 2. Financijalna samostalnost Hrvatske. 3. Ustavne pravice. 4. Narodna organizacija. — Javne skupščine v Slavoniji. Dne 9. t. m. vršila se bo javna skupščina v Valpovu, dne 12. t. m. pa v Dolnjem Mi-holcu. — Nesreča na železnici. Na postaji Lic sta trčila dva tovorna vlaka. Strojevodja in kurjač sta se rešila na ta način, da sta v zadnjem trenutku skočila s stroja. Troje vozov se je vnelo in zgorelo, osemnajst pa jih je skočilo s tira in se poškodovalo, vsled česar so imeli vsi vlaki zamude. — Umor. Lovec Marko Jožic v Tor-dincah je vstrelil z ulice gostilničarja Adama Zimmermanna, ki se je ravno mudil v svoji sobi. — Vidovićeva razstava. V nedeljo se bo otvorila razstava spljetskega slikarja Eraauuela Vidovića. Razstavljenih bo kakih 125 njegovih slik.
Najnovejše * novice. Juri d i c n a fakulteta vseučilišča v Budimpešti ni hotela sprejeti abi-turijentinje Etne Szeidler, češ, da se ženske sprejemajo kot slusateljice samo v medicinskem in modroslovnem oddelku. — Vsled eksplozije na 11 o u d s o n s k e m otoku Jona je zletelo državuo skladišče v zrak. Ubitih je šestnajst oseb. — Z vitrijolno raztopino je polila 161etna kuhinjska deklica I. Kriz natakarja Josipa Seidla ker je hotel slednji ljubavno razmerje z njo pretrgati, ko je bila ona že v blagoslovljenem stanu. Vitrijolna raztopina je Seidlu obe očesi sežgala in ga po telesu težko poškodovala. — Eksplozija. V Fjingsfjordenu na Norveškem je v neki hiši, kjer so ravuo obhajali poroko, eksplodiral zavoj dinamita. Sedem oseb je bilo lahko, štiri pa smrtno ranjene. — Brezvesten železničar. V Cainposam-pieru pri Vidmu so zaprli železniškega čuvaja Rogozzija, ker je že večkrat namenoma zakrivil z napačnim prestavljanjem relzov, da so vlaki skočili s tira.
* Divjačine najbogatejša dežela v celi Evropi je vsekakor Češka. Lansko leto se je na Češkem postreljalo: 2886 srnjakov in srn, 2204 jeleni, 939 divjih svinj, 471.799 zajcev, 26.762 divjih kuncev, 1170 divjih petelinov, 4824 ruševcev, 60.210 fazanov, 558 leščark 449.220 jerebic 11.187 prepelic, 202 divji gosi, 13.870 divjih rac, 3313 sluk, 2488 lisic, 2626 kun, 12.687 dihurjev, 229 jazbecev, 306 vider, 1899 podlasic in 37.909 ropnih ptic. Skupaj 1,110.909 koristne divjačine in 67.584 roparske. Vrednost ustreljene koristne divjačine se ceni na 2,062.000 K. Na Češkem se je tedaj postreljalo v enem letu polovico vsega lova v Avstriji, koliko divjačine pa je bilo  se ukradene in utajene.
* Album za krpe. Zopet nova iznajdba za tiste, ki imajo dovolj časa in denarja. Neka Margareta Pfaff je iznašla album, v katerega bi naj deklice shranjevale po eno krpico vsake obleke, ki so je nosile v življenju. Zraven krpe je na listu prostor, kamor se zabeležijo na najvažnejše trenotki, ki jih je lastnica doživela v v dotični obleki. Album je krasno vezan, ima na čelu nežno pesmico ter velja 6 K. Posebne poezije pač ni iskati v vsaki taki krpi. A kakor se vsaka nova budalost hitro udomači, se bodo najbrže tudi albumi s krpami. .
Obiteljska drama. V Teng^bczu na Ogrskem se je zgodila te dni grozna rodbinska drama. Neki Horvavb je bil že dalje Časa ljubosumen na svojo ženo ter se zaradi tega neprestan^ ž njo prepiral. Pred dnevi je prišel zelo raz burjen ponoči domov. Njegov* žena in 5 letni sinček sta mirno spala Mož je z ostrim žepnim nožem prereza! vrat najprej sinu, potem pa h t-1 storiti isto tudi ž »n . Zidal ji je sicer globoko rano, a žena se je v bolečinah zbudila ter se začela boriti z možem. Končno pa jo |e m iž premagal ter ji istotako prere-zal vrat. Ko so prihiteli orožniki prrrezal je Horvata še sebi vrat
* Velikanska ograja. Nemška vojna uprava je začela staviti velikansko železno ograjo, ki bo v obsegu 22 km obkolila mesto Metz. Otkar so porušeni mestni zidovi je ostal Metz brez vsake utrdbe, kar pa se zdi nemški vojni upravi zelo nevarno z onrom na to, da se po krajina še vedno ni udomačiU v nemški oblasti ter so Francozi blizu. Ograja je dva metra visoka ter ob stoji iz močnih železnih oalic.
* Serum proti jetiki. Itali janski zdravnik prufasor M*raglian<> je obvestil zdravniški kongres v Pa dovi o svojih poskusih proti sušici z lmumziranjem   Po mnogih poskusih na  morskih  prašičih je Mftragliano vbrizgnil otrokom najpre| serum, ki ga je vzel iz imuniziranih živali, po tem je istim otrokom vbrizgnil st -ri-lizovane tuberkulozne bacile. Drugo vbrizganje je provzroČilo malo gno-
jitev in lahno vročnico brez drugih posledic. Istočasno je Maragliano na isti način postopal z živalimi, katerim je vbrizgal maksimalno količino ta berkuloznih bacilov. Imuniiirane živali so ostale pri tem popolnoma zdrave, dočim so neimunizirane poginile. Kri imuniziranih otrok poka zuje iste specifične spremembe, kakor kri imuniziranih živali.
* Alkohol. V Nemčiji se porabi vsako leto okolo 21 , milijona hektolitrov alkohola v destiliranih pijačah in 70 milijonov hektolitrov piva. Vina pa tudi precej. Neposredna izdaja zrn alkoholične pijače se sme na leto računati na tri milijarde mark. Za leto 1902.03 so izdatki nemške države proračunjeni na 2 304,483.115 mark. Torej popije Ne-mec v rajhu več, kar potrosi drŽava. Za armado in moruarioo je v državnem proračunn 871 milijonov mark. Torej se porabi za pijačo trikrat toliko. Ako bi se za ta denar kupilo rži in se plačalo 140 mark za 1000 kilogramov, bi se kupilo za nave* dem, za opojne pijače na leto potrošeni denar, — SI1/] milijard kilogramov rži.
* Malarija v Dalmaciji. Ta nalezljiva vročinska bolezen razsaja po Dalmaciji tako močno, da le vedno povprečno bolnih v deželi 80—90000 oseb. Zadnjič se je tudi v deželnem zboru razpravljalo o sredstvih za pokončavanje te bolezni. Vsem lekarnam se je nakazalo, da oddajajo kinin, dosedaj edino znano ziraviio proti malariji, prebivalstvu po zelo znižanih cenah; razliko v cenah povrne vlada. Bolezen izvira iz mokrotnih n Žin in duplin po kraškem svetu. Bolezen se tedaj ne bo prej odpravila, dokler se ne posreči izsušiti te dupline.
* »Požrtvovalna" dina-stična udanost. Na Koreji je zaCel mrčes razjedati smreČji log okoli groba zadnje kral|ioe. Vlada je poslala vojake, naj pokončajo predrzne živalice, za kar se jim je obljubila posebna nagrada, ako se bodo pri zatiranju izkazali posebno vnete. Eden med njimi je hotel posebno vrlo pokazati svojo dinastično udanost, ter je pojedel celo skledo nesramnega mrčesa. Za to požrtvovalnost (recte poŽrešnost) je postal kmalu stotnik. Takoj so nobili tudi ostali vojaki dinastiČni apetit ter kakor za stavo žrli mrčes. Toda stotniki niso postali.
* Humor   na železnici.
Stari oče se je vozil s svojim 9 letnim nečakom po železnici. Seveda je kupil zanj le polovično karto, ker nečak Še ni dopolnil 10. leta. Kar se vlak na sredi pota nenadoma vstavi. Stari mož je bil potegnil za zasilno zavornico in se proti sprevodniku tako zagovarjal, da je njegov nečak ravnokar dopolnil 10, leto in da Železniške uprave ne mara goljufati; doplačal bode vso voznino.
Telefonska in brzojavna poročila.
Moravče 6. novembra. Klerikalci so vkljub grozni agitaciji pri volitvi v Drtiji dobili po žrebanju le dva odbornika. Čast našim možem!
Dunaj 6. novembra. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je odgođeno.
Dunaj 6. novembra. Ministrski svet ima jutri sejo. V tej se določi kdaj se skliče državni zbor. Bržčas se snide 17. ali 18. t. m.
Budimpešta 6. novembra V današnji seji državnega zbora je končno ministrski predsednik Tisza mogel razviti svoj program. Govoril je povse tako, kakor v magnatski zbornici. Ko je dejal, da mora med krono in med narodom vladati harmonija, je nastal vihar. Ugron je vpil: Kralj je radi narodac, ne narod radi kralja
Beligrad 6. novembra. Tu in v vseh drugih večjih krajih v Srbiji je vse polno iz Maced^nije došlih begunov. Vlada jih podpira in se trudi, da jim omogoči po-vratek v domovino.
Pariz G. novembra. V senatu se je začela velevažna razprava, namreč o načrtu, naj se razveljavi zakon Falloux iz 1. 1850, vsled katerega jo duhovnikom omogočeno ustanavljati šole in na njih poučevati. Vse republikanske stranke so v tem edine, naj se zakon Falloux odpravi in določi monopol države na ves pouk ter mladina reši klerikalne , vzgoje".
Ni vse eno kakšna primes se rabi za vsakdanjo kav in o pijačo. Katbreinerjeva Kneippova sladna kava ima zaradi svojega posebnega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave in je zato najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusne kakor zdrave kave. Proti mnogoterim manj vrednim po-snemkom, ki so izredno podobno zaviti, pa je treba pri nakupu vedno poudarjati ime Katbreiner in jemati tudi same izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4 novembra: Ana Cepuder, gostija, 26 let, Kari o v sk a cesta št. 7, j etika.
V hiralnici:
Dne 2. novembra: Kunigunda Avgusta Schutz, UBmiljenka, 38 let, jetika.
Dne 3. novembra: Marija Slapar, kaj-žarjeva hči, 33 let, jetika,
V deželni bolnici:
Dne 3. novembra: Angela Burlako, delavka, 37 let, Cholera nostras.
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurziidunaj. borze 6. novem bra 1903
Naložbeni papirji.
AS.0/« majeva renta . . . i*flc o srebrna renta . . . 6% avstr. kronska renta . l«/o n zlata „ . i°/0 ogrska kronska „ f°/0 „ zlata „ €% posojilo dežele Kranjske •*/■*/• posojilo mesta Spljeta
Zadra
«Vi°/o bos.-herc. žel. pos. 1909 §°/c češka dež. banka k. o. A0' 2 o
AVs°/o zast. pis. gal. d. hip. b. A1,° e P^št. kom. k. o. z 10°/0pr. .  .  .  . .
A1 ,° c zast. pis. lune rs t. hr. iVi°/o   .. ogr. centr.
deželne hranilnice . Al/i°/o zast. pis. ogr. hip. b. A1,° o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . .
A1 V.'o n čefike ind. banke A°/o prior. Trst-Poreč lok. Zel. A°/0 n dolenjskih železnic 8c/o „ juž. Žel. kup. Vi V? iVa°/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke«
Srečke od ieta 1864 .  . .
ii n n 1880Vi • • n       it    ii     1864 ...
tizske......
eemlj. kred. I. emisije
i«       ji n c grške hip. banke .
„    srbske a trs. 100*— turške . ... Basilika        srečke   . . Kreditne ■   . ■ .
Inomoske 9       . .
Krakovske a ...
Ljubljanske . . . Avstr. rud. križa 5 ... Ogr« n     ■ •
Eudolfove b   .  . .
Salcburške ,   .   . .
Dunajske kom. ....
Delnice,;
Jnžne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogTske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske B „ Zivnostenske . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez, ind. dr.   . .
Biina-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valute
C. kr. cekin......
90 franki.......
80 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laski bankovci.....
Boblji  • . •.....
Dolarji........
Denar I
100 50 100 30' 98-351 12010'
98 35! 118 85;
9925 100—1
100 — 1 100-20J
99 70j 9970
10115
106 25
101 —
100*25 100 —
100-— 100-25 9850 99 30 302 70 100 50
170-183 — 256 — 15575 296-286— 262 — 88-14150
18 80 470 —
82 — 78— 70 — B3 25 26 65 66 50 75 50 510-
88-50 667 75
1610 - -672 50 735— 25150 687— 380 50
1740 -466-384 — 361 — 149—
1135
19 06 23 46 23-93
11717 95 35 25325 484
Blago
100 -70 100 50
98 55 120 30
98 55 119 05 10025
10120 100 20 100 20 10210
107-25 102 —
10125 101—
lor—
101*25
100 -30 30470 10140
179 —
185 50 260— 157 76 300-291—
267— 9g._
142 50 1980
470 — 86— 82— 7450 54 25 27 65 68— 79-
516 -
89-50 668 75
1619 — 673 50 736-253 50 693 — 38150
1765—
I467-— 388 —
J 364*50 150 —
11-39 19-0« 2354 24 03
11737 95 55
253 75 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 6. novembra 1903. Pšenica za oktober   .  .   za 50 kg
Rž
Koruza Oves
oktober . april 1904 oktober
50 50 50
7*75 6 64 5 31 552
jEfefti.lv
Mlžčneie.
Heteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*9.   Srednji szmčnl tlak 736*0 mm
Nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	žU S I"	Ve* rovi	Nebr.
5.	9. zv.	7442	98	brezvetr.	oblačno
6 a	7. zj. 2, pop-	7456 744 6	7 0 i si. zahod 9 8 si- svzhod		oblačno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 9-8°, normale: 61°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm.
pod  jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavarovalni potoval«.
Ponudbe naj se pošljejo pod „zavarovalni potovalci" na uprav-nistvo »Slov. Naroda«. (2425-16)
Angeljnovo milo
JVtarzel jsko (belo) milo.
» z-Jttmko
(972-62)
sta najbolj koristni stedilni mili
za hišno rabo!
Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Za  gospodično,  ki  obiskuje tr govrski  kurz,  se i4če   pri boljši rod bini
stanovanje
s
Ponudbe s pogoji upravniStvu »Slov. Naroda« (2880)
otografični atelier
v  kaki  ve5ji vasi  ali  v  m^stu se
vzame v najem ali tudi kupi.
Ponudbe upravmštvu »Slov. Naroda« pod znakom ,Atelier'. 28f>3-3
Jotef Odar
mizar v Srednjivasi,, Bohinj
sprejme takoj (2838—5)
pomočnika
Stenografa
z  lepo pisavo, zmožnega slovenske in nemške stenografi i**, sprejme takoj ali s I. decembrom 1903 odvetniška pisarna
Dr. Krisper & Dr. Tominšek
Plača po dogovoru (2883—1)
Usojava si vljudno naznanjati, da sva prevzela
pivarno „Reininghaus" v Šiški
in da bodeva skrbela, da si nakloniva zadovoljnost vseh svojih gostov z vljudno |Q£ postrežbo, dobro kuhinjo in z vinom lastnega^ pridelka iz najinih \ i iiojcradoi
na l>olenJ»ltritB. Točila bova izltljucljlvo le Itrtuiii*liwn«o%o fw»  nt aren o pivo.
j* Otvoritev v soboto, dne 7. t. m. zvečer z glasbeno zabavo. »«3*-
WV Sveže pečene, jeterne in krvave klobase lastnega izdelka.
j|£ Mnogobrojnega obiska prosita z odličnim spoštovanjem
ijjg Ivan in Ana Filipovič, vd. Lorenz
^ (2889-1) nekdaj gostilničarka pri „Združenju"
in pri „Guzijuu v Šiški.
Se
Prevažanje ljiulij
Trst-Novi York.
Med potom se obiščejo tudi Inke Palermo, Neapolj, Alžir, Gibraltar, s
parniki svetovnoslavne ^2873—lj
CUNARD LINE.
Prihodnji odhod iz Trsta:
dne lO. novembra  1903. ~V6
Parnik ,,Aurania((, 7268 reg. ton, opremljen z Mareonijevim sistemom
brezžičnega brzojava.    12qo postelj III. razreda, 300 salonskih prostorov. 31T Dne 15. novembra 1903. ^PR
Parnik )9Carpaihia(c, 13.555 reg. ton, opremljen z Mareonijevim sistemom
brezžičnega brzojava.    |600 postelj III. razreda, 400 salonskih prostorov.
Vozni listki do vseh luk, kjer se parnik vstavlja in tudi do glavnih postaj
v notranjem Združenih držav itd. Pojasnila in prospekte daje zastonj in franko generalni zastop za Avstrijsko:
Schroder & Comp., Via Carlo Ghega št. 8, v Trstu.
(2777 - 3;
ilraši! ! ! !
Najboljše strune za vsa glasbila najslovitejšega Kirch-nerjevega fabrikata se dobe samo  pri Vaso Petričiču
v Ljubljani.
"ANDKOPOGON"
(IznaJdilcIJ P« Herritiaiiii« Kajoriija PoUkaTa)
e najboljše, vsa pričakovanja prekaša-oče nrcdHtvo za r»Ml lan, katero ni ikako sleparstvo, ampak skozi leta z lenavadnimi vspehi izkušena in zajam-ena neškodljiva tekočina, ki znbranl /gnulftjj«' Ium lit n«u i |ira-
Značilno je, da se pri pravilni rabi Se čez 4 do 5 tednov opazi močna rast as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli asje pri osivelih zopet svojo nekdanjo aaravno barvo. — Mnogoštevilna prizna oja. Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh meBtih in večjih kra-ih dežele.
t»lnintt z.nlosR In rMx»OHllJatev i  ? J u 1» I j ta ii i pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V %nlo«cl imata tudi gg. t . Trn-liorzy, A. 14» n t*. K. Nark % IJnk* y«nl in g A.  Kant v I4ran|u.
)obiva se tudi v I\o*em menlu v lekarni pri „AnjcrIJu*'.
Preprodajalci popust. (213-28)
Izvrstna fina
(11—254
vinavbuteljah
s« dobe v trgovini
Sdmund 3{avčić
Ljubljana, Preiernove ulice.
H,'iluartuDa panorama.
v Ljubljani — Pogačaijev tre.
V soboto, 7. novembra 1903
zadnji dan razstave:
slikovita Švica
s prizori Botthardske železnice.
Od nedelje, 8. novembra 1903 do sobote, 14. novembra 1903:
Zanimiv obisk
Štajerske.
Ministrstvo duhovnih, posvetnih in zdravstvenih stvari v Berolinu je to panoramo in projekcijske aparate privzelo za oddelek učil svetovne razstave v Chicagu.
Serija 40 vin.   Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. IO serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Uali dan — tutll oh nedeljah In praznikih — odprlo od !>. do 19. ure dopoldne in oil 9. do 9, ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem
(2892) rar^na/teljet^©.
Mil jnii
žeti takoj vstopiti v notarsko pisarno
Ponudbe na upravništvo »Slov,
(2882-1,
Naroda«.
Mizarska zadruga
v Solkanu pri Gorici
sprejme v delo več
stavbenih mizarje?1
strugarjev.
Plača po d6f?ovoru.
j«
(2881 ig
um t i
samo 6 dni vizijo zanesljivo najhitrejši brzeparniki
„Fr&ncoske prekomorske družbe",
—»- Edina <«—-
direktna in najkrajša črta.
Veljavno vozne linte in brezplačna pu-Jamiila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Fir
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod la Ljubljane juž. kol. Proga fcez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čes Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj.  —  Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Irbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj. — Ob 3 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Breganc, Čarih, Ge-nevo, Pariš, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vJa> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Incmost, Monakovo. {Direktni vezovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo meito ln v Soče7je. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uro m po-poiudne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano jaz. Proga ii Trbita. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, 161, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, direktni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst),  —  Ob 7. nn 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, 1-Prago (direktni vozovi I. in U razr.), Francove vare, Karlovo vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zo jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega Jnomosia. zenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz lnomosta v Solnograd. — Proga ii Novega trn:-1 Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 3fl m po poldne  iz Straže, Toplic, Novega   mesta Kočevja in ob H. uri 35 m zvečer . votako — Odhod  iz Ljubljane drž. kol-   v Zamnlk Mešani vlaki:  Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in  ob 1U. uri 45 m  ponoči samo o ah in
praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Izubijano drž. kul. ix iamnika. Meaam vlaki: 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. un 6 m doi>oludne. ob 6. uri 10 m m ob y. un 5o m zveCcr samo ob nedeijan in praznikih in samo v oktobra — Cas pri- in odhuda je osnačen ; srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljaiu
CunarcULine.
Posredna vožnja potnikov
Trst — New-York.
Vozna cena za osebo Trst — New-York 185 K z vso —   postrežbo, hrano in vinom. •zzz
* Odhod prvega velikanskega parnika „Avvrania" iz Trsta v torek, dne IO. novembra 1903.
Prodaja voznih kart:
& Cie., Trst, Via Carlo Gfii
(2871-
i Nr. 8.
#
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po   najraznovrstnejBih  kombi- j naf ijah pod tako ugodnimi pogoji, ko j nobena draga zavarovalnica.   Zlasti | je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
sa a
vzajemna zavarovalna banica v ^ragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s \ *t*i*U«»Al  «lo%nnitUo - narodno npr»»*«». (26—128)
Vsa pojasnila d»Je:
Generalni zastop w Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banćnej hiši w €Wuteuo«lMkili nlicab &*<
Zavaraje poslopja in premičnino prut požarnim BkoJam p.- najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder pošlo j a
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne J in občnokoristne namene.
izdajatelj in odjrovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
6
7104