" 'TT^^^^SKJ^J^^SjS* ■'■"C.'' .' Spedhfone to sbboujum tu postale Leto XXIII«, st« I97, jMziuMu1. L) 1 , - .. x.....— -. Cena cent« N Upravnišrvo: Ljubljana, fuccinijeva ulica S. Telefoo 31-22. 31-23 31-24 (naeratni oddelek: L|ubijana, fscaaijm ulica S — reletoo k. 31-23. 31-26 Podružnica CNovo mesto 1 Ljubljanska cesta 42 Eacuni: a Liubljanskc pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu it. 17.749. za ostale kraje Italije Ser« 'zio Cono. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASIOPSTVO ta oglase d Kt. Italiie in inozemstva una Unione Pubblicni Italiana S. A. MILANO —ij^i^i .n. 1. - -fffemrr Ilklji vsak dao tazeo poscdcl jkt Ntioin^i alfa o e* e č o o Ux 18.—, M liioceinsrvo »ključno ■ »Ponedelidun J» __B™- fr 36.90. U red n i i i v o < Ljubljana, Fuconijeva olica k. 9. — Idcfoe hev. 31-22. 31-23. -31-24. . K 1 i " 1 ' K o k o p < * i » e n« > t ■ ž a j p. CONCESSIONARIA eSCLUSIVA p« U pab- bliciti a 1 provenienza italiana :d esteta: Unione Pubblidti Italiana S A. MILANO. 40 sovražnih letal sestreljenih Hove akcije prsti sovražnemu btodovjn v Augusti Vrhovno poveljništvo. — Vojno porodilo št. 1193: Oddelki nemških letal so Izvršili nove akcije proti brodovju, zasidranem v Augusti : neki trgovski parnik srednje tonaže ln nekaj posebnih izkrcevalnih sredstev je bilo zadetih. Sovražno letalstvo je včeraj izvršilo napad na Civitavecchio, Decimo (Cagliari) in okolico Neaplja. Sovražno letalstvo so vsakokrat napadli nemški in italijanski lovci, ki so se pogumno pognali proti bombnikom in dvomotornim letalom v spremstvu. Sovražno letalstvo je izgubilo v zraku nad Laziom in Campanio 40 letal; 10 so jih sestrelili naši lovci, 27 nemški, 3 pa protiletalske baterije. General Ambrosio * Nsjjrestani napadi na sovražne ladje v Augusti Berlin, 30. avg. s. Pomorsko oporišče Au-»usta je kar naprej cilj močnih napadov velikih skupin nemških bombnikov. V nedeljo so nemški brz! bombniki pognali v zrak pe-trolejsko ladjo z 8.000 tcnami. Neka druga petrolejska ladja i&te tonaže je bila zažgana. S tema dve udarcema je sovražnik izgubil najmanj 24.000 ton goriva. Med isto akcijo sta bila 4.000-tonski tovorni parnik in 2.000"ton-ski parn'k tako hudo poškodovana, da se ju tud; lahke smatra za izgubljena Sledečo noč so se napadi nadaljevali in nadaljnji dve veliki transportni ladji sta bili potopljeni, dve pa z bombami zadet; m po-Scodovani. Istočasno &o drugi nemški bombniki zadeli z zažigalnimi in rušilnimi bombami pristaniške naprave, ki So napravile hudo opustošenje. V pristanišču je zletel v zrak splav, natovorjen s strelivom, nakar je nastal požar med bližnjimi izkrcevalnimi ladjami. Ogromni plameni so bili vidni v razdaljo 100 km. Tudi v soboto 28. avgusta je skupina nemških brzih bombnikov uničevala trgovinsko in vojno brodovje Anglosasov v pristanišču. Iz velike višine So se nemški bombniki vrgli nenadoma ob prvem svitu zore na izbrane objekte in zadeli z velikimi bombami dva 4.000-tonska parnika. Prav tako sta bila za' deta 3.000-tonska tovorna ladja in velik iz-krcevalni čoln. Neka križarka, ki se je tudi nahajala v pristanišču, je bila poškodovana ob eksploziji bombe velikega kalibra, ki je padla v njeni bližini. Zapora topništva in balonov okrog pristanišča ni mogla preprečiti uspeha tega podvzetja, ki je bilo izvršeno bre2 izgub za napadalce. B&mbmški napad na skupino sovražnih ladij južno od Atmerije Berlin, 30. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija poroča naslednje podrobnosti o napadu nemških brzih letal na sovražno mornariško skupino, ki je plula snoči južno od Almerije: Sovražna skupina je obstojala med drugim iz ene bojne ladje in ene križarke. Navzlic siloviti protiletalski reakciji je uspelo nemškim bojnim letalom odvreči na sovražne edinice več bomb. Oklonnica je bila zadeta z bombo velikega kalibra, katera je povzročila na sovražni edinici silovito eksplozijo. Tudi križarka je bila zadeta z dvema, bombama iz nemških letal. Nekaj nemških bomb pa je padlo zelo blizu te edinice. Izgube anglosaških konvojev v Sredozemlju Carigrad, 30. avg. s. »Tasviri Efkar« obravnava vojni položaj na Sredozemskem morju in ugotavlja, da bombardiranja italijanskih in nemških letalcev resno ogrožajo zavezniški promet na tem morju. List omenja, da terpedna letala in bombniki obeh držav Osi vsak dan zadajajo izgube angloameriškim konvojem. il fe letalski Junak Luigi Gi priboril pohvalo v Kftn, 30. avg. s. Med hrabrimi lovci, ki so bili v preteklih dneh junaki hudih in zmagovitih letalskih berb, omenjenih v poročilih vrhovnega poveljstva, se je posebno uveljavil višji narednik pilot Luigi Gorini iz Firenze. Ta mladi podoficir že štiri leta pripada tretji jati lovcev in se je z njo boril na zapadni fronti, nad Rokavskim prelivom, v Grčiji, v Libiji, v Egiptu in Tu-nisu. Dosegel je številne zmage ter si prislužil dve bronasti kolajni za vojaško hrabrost. Sedaj je v dveh nedavnih borbah nad Laziom sestrelil tri ameriška letala, od teh dva štirimotorna bombnika tipa »Boeing 17«, in en dvemotorni lovec težkega tipa »Lockheed P 38«. Nudila se nam je prilika, da nam ie hrabri podoficir sam pripovedoval podrobnosti o svojih dveh zadnjih borbah, katere je preprosto takole opasal: >Dne 27. avgusta zjutraj- kmalu po 11. uri, smo dobili povelje za odhod, da pre. strežemo veliko skupino štirimotornikov, ki so ob spremstvu lovcev prileteli na naše področje. Odhod je bil izredno nagel. Odle-tel sem z drugimi nad morje pri Nettunu ter opaz'l prvo skupino, ki je zelo visoko letela. Dvigal sem se tudi jaz Ln ko sem dosegel 8500 m, sem se znašel pod drugo skupino 16 letečih trdnjav. Imel sem okrog 600 m prednostne višine ter sem se vrgel na sovražno letalo ob levem zunanjem krilu. Vsa letala iz skupine so pričela streljati s težkim orožjem in v razdalji kakih 800 m sem tudi jaz pričel streljati. Takoj sem opazil, da so moji streli zadevali cilj. Izvršil sem viražo in napadel drugič. Uspelo mi je letalo odtrgati od skupine. Vztrajal sem in pri tretji seriji strelov se je razdrobilo levo krilo leteče trdnjave, letalo pa je začelo padati. Videl sem, da sta se dva člana posadke vrgla s padalom iz letala in lahko sem sledil letalu, dokler ni padlo na tla nekaj kilometrov, vzhodno od Net-tuna. Nato sem pričel spet zasledovati skupino ter sem jo dosegel nad Avezzanom. To pot sem si izbral desno zunanje letalo in meril vedno na krilo med obema motorjema. Po prvih strelih se je letalo pridružilo skupini, pa drugem napadu pa sem videl, da mi je uspelo zadeti motorje in da se je letalo borilo s težkočami. Ostalo je zadaj, izgubljalo višino in se kmalu nagnilo. Napadel sem še tretjič, zdaj pa sem bil napaden od sovražnega letala tipa »Lightning«. Pustil sem, da" je šlo mimo mene in ko se je vrnilo, sem streljal, toda sovražno letalo je krenilo v oblake in izgubil sem ga iz vida. Zopet sem šel za štirimotornikom in videl, da se je 6 oseb s padali vrglo iz letala, kmalu nato pa še dve osebi od posadke. Potem se je letalo s kljunom obrnilo navzdol in strmoglavilo na tla. Pravočasno sem se izognil napadu 12 Lightingov in se vrnil na letališče.« S tem je bilo Gorinijevo pripovedovanje končano. O svoji drugi borbi ni pripovedoval mnogo. Na alarm se je dvignil južno od Civitavecchie ter napadel z drugimi vred veliko skupino Lightingov. Videl je. da je nekega tovariša napadel nasprotn;k, katerega je nato sam napadel in ga zadel s streli. Sovražno letalo je eksplodiralo v zraku. Višji narednik Gorini je sestrelil tudi eno ameriško štirimotomo letalo med napadom na Rim dne 13. t. m. Pcsvetf med Anglosasi se bodo nadaljevali v Washingtonu Razočaranje anglosaške javnosti traja dalje — Prizadevanje za konferenco treh, ki pa se je Stalin tudi ne ba udeležil Lizbona, 30. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da se je davi predsednik Roosevelt vrnil v Belo hišo in je imel takoj razgovor s čungkinškim zunanjim ministrom Sungom. Popoldne je Roosevelt razpravljal z državnim podtajnikom notranjega ministrstva, s podtajnikom za zunanje zadeve Cordellom Hullom, s šefom glavnega stana Marshallom in z glavnim poveljnikom letalske armade Henrijem Harnol-dom. V kratkem bo prišel Churchill v Wa-shington in na sestankih, ki bodo ob tej priliki, se bo v glavnem razpravljalo o političnem vodenju vojne in o povojnih -vprašanjih. Zdi se, da se bodo še enkrat obravnaval i sklepi iz Quebeca. Buenos Aires, 30. avg. s. Iz Quebeca poročajo. da je neki pooblaščeni angleški zastopnik izjavil, da govor, ki ga bo Churchill imel po radiu jutri, ne bo vseboval nobene pc6ebne izjave. Bern. 30. avg. s. Brzojavke iz Londona, ki jih dobivajo švicarski listi, še naprej pripovedujejo o razočaranju angleške in ameri&e javnosti zaradi molka v zvezi s konferenco v Quebecu. Brzojavke iz Washingtona poročajo, da bo prišel Churchill v sredo ali čer trtek v Washington. kjer se bo spet razgo-varja! z Rooseveltem. Med tem je prišel v London bivši veleposlanik Majski, ki se be baje danes razgovarjal z Edenom glede organizacije sestanka treh. ki naj bi bil verjetno v nekaj tednih v Londonu, v Moskvi ali kje drugje. Lizbona, 31. avgusta. Iz Washmgtona poro žajo, da se je predsednik Roosevelt včeraj ggotiaj vrnil v Bedo hišo in da je takoj nato imel razgovor s kitajskim zunanj'm ministrom Soongom in z vodilnimi osebnostmi ameriške vlade. Churchill bo prišel v \Vashington v sredo ali četrtek. Istočasno poročajo iz Londona o prihodu bivšega sovjetskega veleposlanika Majskega. Stonil je v stike z Edenom. da bi se našel sporazum za konferenco v treh. Te konference se bodo udeležili samo zunanji nrnistri, kajti domnevajo, da se Stalin tudi sedaj ne bo dal pregovoriti za sestanek z Rooseveltom in Churchillom. Glasnik londonskega političnega sveta trdi. da bo imel Stalin »šele čez par mesecev čas. da se osebno udeleži pogajanj«. Prej se hoče prepričati, da ne bodo obljube zaveznikov ostale zgolj besede; počakati hoče na razvoj dogodkov. Zagotavljajo, da se bodo konference zunanjih ministrov udeležili Eden za Veliko Britanija in Majski za Sovjetsko zvezo, medtem ko še ni gotovo, ali se bo te konference udeležil tudi Hull za Zedinjene države. Bo»Ij ver jetno je, da ga bo nadomesti1 Norman Davs, ki je prispel v London v nedeljo zvečer. O njegovem prihodu domnevajo v Londonu, da je v neposredni zvezi z nameravano konferenco treh. (II Piccolo.) Bolgarija prejema Izraze sožalja iz vse Evrope Hitlerjeva brzojavka kraljici Ivani — Sožalne izjave Rima Berlin, 30. avg. s. O smrti kralja Borisa je Hitler poslal vzvišeni vdovi naslednjo brzojavko: »Boleča vest o smrti Nj. Vel. Kralja Borisa me je globoko užalostila. Bolgarija izgublja s kraljem Borisom vladarja, ki je vodil usodo svojega naroda z ljubečo hrabrostjo in modro jasnovidnostjo. Jaz izgubljam z njim zvestega prijatelja in zaveznika, čigar spomin bo vedno v najvišji časti med nemškim narodom in pri meni. Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete najgloblje občuteno in odkritosrčno soža-lovanje moje in vsega mojega naroda, katerega izrekam kraljevi hiši in bolgarskemu narodu.« Hitler je poslal sožalno brzojavko tudi bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu. Rim, 30. avg. s. Izredni komisar guver-natorata v Rimu senator Motta je poslal ob smrti Nj. Vel. kralja Bolgarov naslednje brzojavke: Ekscelenci dvornemu ministru Nj. Vel. kralja in cesarja: Prosim Ekscelenco, da je tolmač udanega sož3lovanja Rima ob žalosti, ld je zadela Savojsko hišo zaradi smrti kralja Borisa, carja Bolgarov. Dvorni dami Nj. Vel. kraljice Bolgarov v Sofiji; Prosim Vas, da tolmačite Nj. Vel. kraljici Bolgarov čustva globokega sožalo-vanja ob veliki bolečini vzvišene Vladarice. Sofijskemu županu: Prosim Vas, da sprejmete izraze globokega sožalja Rima ob žalosti, ki je zadela to mesto s smrtjo ljubljenega kralja Bolgarov. Žalovanje v Bolgariji Sofija, 30. avg. s. Krsto kralja Borisa so prenesli preteklo noč v katedralo sv. Aleksardra Nevskega ob spremstvu gard-nih čet. Ogromna množica se zbira na trgu, kjer stoji spomenik carja Osvobod®telja. Danes popoldne se je Kr. minister Italije ob spremstvu funkcionarjev poslaništva, vojaških in letalskih atašejev ra Kr. konzula podal na d\or in se vpisal v dvorno knjigo. Bolgarski tisk še naprej cbš1rno piše o smrti kralja Borisa. Listi nagiašajo, da mora bolgarski narod ostati v veliki fcolečini hraber in imeti voljo, da ostane združen in da olajša težko delo vlade v tako resnem trenutku za narod. Obenem z op^ova-njem dogodkov iz življenja umrlega vladarja naglašajo listi tudi kraljevo zanimanje za napredek države na vseh področjih in njegove pobude za zboljšanje življenja ljudstva. Zlasti poveličujejo njegovo politično delo. Smrt kralja Borisa je velik udarec za narod, mora Pa biti tudi opozorilo bolgarskemu narodu. Kakor je bil ves narod združen okrog njega, tako se mora narod strniti okreg novega kralja, ki predstavlja upanje in voljo Bolgarije. Diplomati pri Filovu Sofija, 31. avg. s. Predsednik vlade in zunanji minister Filov je zapovrstjo sprejel šefe diplomatskih odposlanstev, akreditiranih v Sofiji, ki so mu izrazih sežalje od njih zastopanih držav zaradi smrti kralja Borisa. Iz vse države in iz inozemstva še nadalje prihajajo v predsedstvo vlade brzojavke, ki izražajo sožalje bolgarskemu narodu in bolgarski vladi zaradi smrti kralja Zedini-telja in izražajo voščila k nastopu kralja Simeona II. Vis. princesa MaSalda na poti v Sofijo Budimpešta, 30. avg. s. Princesa Mafalda je iz Nemč je prispela danes v Budimpešto. Na kolodvoru sta se vzvišeni princesi poklonila Kr minister Italije in šef civilne hiše regenta Horthvja. Regent Horthy je dal princesi Mafaldi na razpolago svoj salonski voz. Zvečer se je princesa odpeljala v Sofijo V Italiji zastave na pol droga Rim, 30. avg. s. Ob smrti Nj. Vel. kralja Borisa so na javnih poslopjih v Rimu izobesili zastave na pol droga, ki bodo visele do pogreba. Sošustvsvanje Madžarske Budimpešta, 30. avg. s. Takoj ko ie zvedel o smrti kralja Borisa, je regent Madžarske poslal ganljive :n prisrčne sožalne brzojavke Nj. Vel. Kralju in Cezarju Viktorju Ema-nuelu 'n bolgarski kraijici Ivani. Sožalje švedskega kralja Stockhclm, 30. avg. s. Švedski kralj Gustav je z brzojavko izrazil sožalje kraljici Bolgarije cb smrti kralja Borisa. Sožalno brzojavko je podla! tudi ministrski predsednik v imenu vlada predsedniku bolgarskega ministrskega sveta. Zadušnica v Bukarešti Buk2rešta, 30. avg. s. Davi je bila v bolgarski cerkvi svečana maša zaduSnica za kralja Borisa. Sledil je Te Deum za Simeona II., ki je zasedel bolgarski prestol. Obeh obredov so se udeležili člani bolgsr-skega poslaništva v Bukarešti, diplomatski zastopniki zaveznikih in prijateljskih držav, zastopniki rumunske vlade in bolgarska kolonija. Rumunski tisk še naprej objavlja obširne komentarje, ki kažejo plemeni/ti lik pokojnega vladarja sosedne zavezniške države. črte borlie v Rusiji 91 sovjetskih tankov un!čenlh — Novi ostri udarci anglosaški trgovinski in vojni mzrnarici Iz Turčije Ismir, 30. avg. s. Bemkaj je prispei predsednik turSkega ministrskega sveta in obiskal mednarodni sejem. Med obiskom je predsednik Saradzoglu spregovoril nekaj besed iq zatrdil, da bo Ismir, lepo sredozemsko mesto, postal v bližnji bodočnosti še lepši m pomembnejši. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. avg. Vrhovno poveijn4štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražnik je nadaljeval svoje napade proti južnemu in srednjemu odseku vzhodne fronte tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Ogorčene borbe še trajajo. Uničenih je bilo 91 sovjetskih oklopnih voz. Na morju zapndno od Taganroga so potopile lahke nemške pomorske enote dve izmed 6 sovražnih motoriziranih topni-čark, sestrelile dva bombnika in privedle ujetnike. V bojih zadnjega tedna se je na fronti ob Miusu posebno odlikoval 3. bataljon grenadirskega polka št. 70 pod vodstvom nadporočnika Koppa, Hitra nemška bojna letala so ponovno podnevi napadlsv pristanišče v Augusti ter v nenadnem napadu iz majhne višine hudo poškodovala eno sovražno prevozno ladjo ter en izkrcevalni čoln. V letalskih bojih je bilo pri tem uničeno eno letalo tipa »Spitflre«. Nemški lovci so sestrelili na področju Neaplja iz skupine 60 napadajo-čih sovražnih letal 26 aparatov. Nad Atlan-ikom so nemški lovci za dolge polete sestrelili velik angleški hidro-plan. Močni sovražni letalski oddelki so preteklo noč napadli zapadno nemška ozemlje, predvsem mesti Miinchen-Gladbach in Rhe.vdt. Razdejanja in izgube med prebivalstvom so znatne. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih ugotovitvah sestrelilo 25 izmed napadaječih angleških bombnikov. Nemške podmornice so potopile v Sredozemskem morju in na obrobnem področju Atlantika 5 ladij s skupno 34.000 tonami, 1 rušilec ter 4 prevozne jadrnice. Razen tega so torpedirale 10.000 tonsko potrolej-sko ladjo ter sestrelile nad Atlantikom 4 sovražna letala. Na črnem morju so uničile podmornice 2 sovjetski stražni ladji in vlačilec s 3 splavi. Razvoj poletne bitke na vzhodni Sront! Sovjeti so poskušali prodreti nemške črte na devetih odsekih, a povsod brez uspeha Berlin, 30. avg. Mednarodna poročevalska služba piše v zvezi z vestmi o nekakih možnih stikih med Berlinom in Mcskvo, da so v nemških pooblaščenih merodajnih krogih že enkrat zagotovili, da se bo spopad na vzhodu odločil ,-^mo z orožjem in da ima Nemčija iicj ko P- ej edino ta smoter, da dokončno potolče boljševizem. Po preteku osmega tedna silovitih bo^ev na vzhodni fronti, pravi vojaški sotrudnuc DNB, strahovita materalna bitka še vedno traja in zgodovina doslej ne nozr.a močnejšega spopada. V merodajnih nemških krogih nagluša-jo. da je sovjetsko po/eljništvo 5b dneh borbe na šestnajstih različnih obrambnih točkah začelo napadati. Bilo pa ie vedno prisiljeno, da je središče napada prenašalo z mesta na mesto, ter je ta*) poisku-šalo prodor na devetih različnih odsekih vzhodne fronte. Kakoi stvari zdaj stoje. poletna bitka obeležena ? nasledilijmi točkami: 1. Bitka se je začela na odseku pri Bjel- porodu. 2. Takoj nato je sovjetsko poveljstvo vrr glo v borbo nove ogromne sile na odseku pri Orlu ter sprožilo tako pri Bjelgorodu, kakor pri Orlu strahovite beje z menja-jočo se 6rečo. 3. V teku teh bojev so Nemci ponoči od 4. na 5. avgusta ter naslednjo noč izpraznili Orel in Bjelgorod. Nato Je sovražnik zlasti močno navalil na Harkov ter posku- sil cbkolitveni manever, ki pa se je docela ponesrečil zaradi uspešnih nemških protinaDadov. Ne glede na to je nemško poveljništvo sklenilo 23. avgusta izprazniti Harkov. Pri tem je spravilo na varno vse orožje ter uničilo vse naprave vojaškega pomena v mestu. 4. Dne 16. julija so Rusi začeli borbo na odseku kubanskega predmostja. Napad se je ponesrečil. Sledili so nato neprestani napadi od 16. julija do 12. avgusta, pri katerih so Rusi utrpeli silne izgube na ljudeh in na vojnem blagu, niso pa osvojili niti pedi ozemlja. 5. Od 18. julija dalje je sovražnik zbiral ogromne sile na odseku ob Miusu. Sledili so veliki sovražni napadi 28. julija ter 5. in 19. avgusta. Poslej divja na tem odseku neprekinjena huda borba, ne da bi bil sovražnik dosegel kakršenkoli uspeh. Obe strani sta vrgli v borbo ogromne množine oklopnih voz in letal. 6. Obenem z začetkom borb ob reki Miusu so Rusi 28. julija začeli napadati na področju pri Izjumu. Isti poskus so obnovili s še večjimi silami 17. avgusta. Čeprav se tudi r*1 f"m odseku boji še niso zakliučilj. so rezultati borbe za Ruse POPolnoma negativni. 7. V okolišu na juffu Ladoškega jezera so se razvilali od 22 julija vedno novi spopadi, v kstfere so Rusi po$itja!i vedno nove množice volaStva ter napadalf brez ptrestanka skoraj tri tedne. Nemško vrhov- Spremembe v stalefu prefektov Rim, 30. avg. s. S Kr. dekretom, ki 9e objavlja, so bila odrejena naslednja imenovanja prefektov: Upokojeni so: gr. uff. Pietro Perrini. prefekt na razpoloženju, cav. Giuseppe Russi, prefekt na razpoloženju, dr. Vincenzo Berti* prefekt v Poli, dr. Angelo Rossi, prefekt v Bcllunu. cav. Raffaello Rodogna, prefekt n* razpoloženju. Na razpoloženje je postavljen dr. Alfon» Gaetani. prefekt v Florenci. Premeščeni so: dr. Francesco Disuni Palic-ci, generalni direktor javnega zdravstva je imenovan za prefekta v Rimu; prof. Domenico Marotta, je postavljen za generalnega direktorja javnega zdravstva, kateremu ostane dodeljen višji zavod za zdravstvo, dr. Carlo Manna. prefekt na razpoloženju, je imenovan za prefekta v FloTenci. dr. Adalberto Beruti, prefekt na razpoloženju, za prefekta v Bo?za-nu, dr. Giulio Patemo, prefekt v Foggiji, za prefekta v Alessandriji. Generalu G useppcju Pieghu je poverjeno vodstvo prefekture v Foggiji. Dr. Giuseppe Ristagno. prefekt v Arezzu, je imenovan za prefekta v Cremoni. Imenovani so za prefekte naslednji pod-prefekti: dr. Lino Roca za prefekta v Materi, odvetnik Socratc Forni za prefekta ▼ Macerati, dr. Agostino Michele Balata za prefekta v Bellunu in dr. Giuseppe Soldalini za prefekta v Arezzu Rim, 31. avg. s. Dr. Filippo Manlio Presti, državni svetnik, predstojnik prefekture v Rimu, bo zapustil ta položaj 8. septembra in zopet prevzel svoje mesto v državnem svetu. Notranji minister se mu je zahvalil za delo. ki ga je opravljal nad 7 let kot šef rimske pokrajine. Imenzvanja vseu&liških rektorjev Rim, 31. avg. s. Z današnjimi ukazi so bili imenovani tile profesorji za rektorje naznačenih vseučilišč do 31. oktobra 1944: Enrico R-odenti v Bolognl, Piero Calaman-drei v Florenzi, Emanuele Sel'a v Genovi, Aurelio Candian v Milanu, Adolfo Amodeo v Neaplju, Concetto Marchesi v P-idovi. Plinio FVaccaro v Pa vi ji, Luigi Russo v Pisi, Guido de Rugg&ro v Rimu in Loigi Einaudi v Turinu. Razen tega je bil prof. Luigi Russo imenovan direktorja normalne višje šole v Pisi. no poveljstvo je 12. avgusta lahko sporočilo. da se je tretja bitka ob Ladoškem jezeru zaključila zmagovito za branilce in da je sovražnik plačal svoje poskuse za prodor fronte s hudimi izgubami. 8. Žarišče hude bitke se je še enkrat preneslo na odsek pri Vjazmi, kjer so se Rusi za vsako ceno skušali polastiti velike ceste, ki se začenja v tem mestu. Tudi tu je ostal njihov napor brez sadu. 9. Kakih deset dni kasneje so Rusi 16. avgusta prenesli središče svojih napadov v področje pri Bjeli na severu viazemske ceste, toda tudi tu so morali kmalu odnehati zaradi prevelikih izgub. Vsakdo bo spoznal, da Rusi kljub svojim ogromnim rezervam na ljudeh in vojnem blagu ne bodo mogli dolgo vzdržati silnega napora ter stalno napadati nemškn obrambno črto na vsem nrostranstvu od Taganroga do Leningrada. V ostalem tudi izguba 1.600.000 mož, 5000 topov, isto toliko letal ter še več oklopnih voz ne more ostati brez učinka na sovražnikovo moč. Zato je gotovo, da se bodo tudi v bodoče vsi sovjetski poskusi zlomili pred obrambno steno nemških čet Zdaj Rusom ne bo preostalo drugega kakor da čakajo na nemški odgovor, t0 je trenutek, ko se bo nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da preide s svoje strani v protiofenzivo. (Piccolo della Sera). Vzrok in namen izpraznitve Taganroga Berlin, 30. avg. s. Glede izpraznitve Taganroga naglaša vojaški 6odelavec DNB, da je vest gotovo prišla nepričakovano za več no javnosti, kajti tudi Sovjeti niso nikoli poročali, da bi bile na tem področju borbe. Izpraznitev tega odseka je bila potrebna 'z strateških razlogov in dejstvo, da so bili odmikal-ni pokreti nemških edinic izvršeni neopaženo za sovražnika znači, da je nemško poveljništvo storilo ta sklep, ko se mu je zdelo primerno, ne da bi sovražnik na sklep kaj vplival. Vcjaški sodelavec dodaje, da je po sodbi berlinskih pristojnih krogov v splošnem okviru operacij mogoče brez izgub zapustiti kako postojanko, pa naj bo še tako važna, če se lahko računa z zadostnim obsegom terena. V bistvu, zaključuje vojaški sodelavec nemške poluradne agencije, so Nemci, izkoriščajoč zdaj jim znano sovražno zadržanje v vseh najmanjših podrobnostih, v kratkem času postali mojstri v taktiki, ki se označuje kot elastična obramba in ki je zelo koristna, ker dopušča znatno varčevanje z moštvom in potrebščinami. obenem pa omogoča, da se nasprotniku zadajajo najhujše izgube. Ogromen obseg nemške podmorniške fronte Berlin, 30. avg. a. Mornariški sodelavec mednarodne obveščevalne agencije komentira potopitev treh ladij s skupno 12.000 tonami na morju Kare in naglaša, da potopitev kaže kako se je nemška piodmorniŠca vojna razširila do izliva Jeniseja, to je do 80. stopinje širine. Ker so na jugu nemške podmornice on jeseni 1942 razširile svoje akcijsko področje do 87. stopinje dolžine, izhaja iz te$g, da je celotna nemška podmornica fronta dosegla širino 22.000 km, t0 je *eč kot polevieo zf-meljskcga oboda, s čimer je bil sovražni prisiljen k ogromni raztegnitvi svojih obrambnih m. Prvega j#; obnovite narocniwS Kron 3 * Smrt kiparja Bentivegna. V Rimi je umrl te dni 60 ietni sicilski kipar Vmceu-zo Bentivegna. ki je živel in uelal nad 40 let v italijanski prestolnici. Izvršil ie mnogo kipov, ki stoje na javnih prostorih v Siciliji in v drug.h italijanskih mestih. * Dvorana milanske Scaje bo kmaiu popra vi j .ia. iz Milana porečejo, da so pristojni činitelji cbiedili takojšnjo odstranitev ruševin, ki so nastale zaradi okvar na kupoli milanske Scale. Operna dvorana bo v kratkem popolnoma popravljena, tako aa ss bodo lahko že v jeseni vršile redne predstave. * Duhovniki iz bombardiranih okrajev Rima pri papežu. Papež Pij XII. je te dni Sj,-.'ejel duhovnike vseh rimskih župnij, k: so bile prizadete pri letalskih napadih na R'm. Najprej se je z njimi prijazno razgo-varjal, na koncu pa -jim je podeiil svoj apostolski blagoslov. * Posebna potna dovoljenja za Fiume ®e uvedejo že s 1. septembrom. Min;strstvo za notranje zadeve v Rimu peroča, da se uveae posebno dovoljenje za potovanje v občine J? !--- '.aika Kart ^tero. Otero je "> zmna P' . uji lepoti, pa tudi nenavadnem življenju. Ko ji je ict, je zbežala iz samostana ter se posvetila plesni umetnosti. Dosegla je ve-l'ke triumfe in ni sklenila življenja v bedi in pomanjkanju, kakor se to dogaja pri mnogih sovrstnicah njenega poklica. * Lokvcuc .je novi nemški šahovski mojster. V peiek je 'oil končan turnir za nemško šahovsko prvenstvo. Kakor je bilo pri. čakovati, je postal zmagovalec Dunajčan Lokvenc. Turnirja se je "udeležilo 15 mojstrov. * Dvojčka t-'a se nagla t>o 30 letih. V Na-poliju s'ta se na-šla po 20 letih dva brata, ki so ju pred leti ccidali v neko sirotišnico. Po čudnih naključjih sta bila brata vsak v svojem zavodu in nista vedela drug za drugega, šele v zadnjem času je prišlo na dan njuno sorodstvo in na ta način je prišlo zdaj do sestanka, ki se ga ni nadejal ne edeu ne drugi. * Zia.a iu .-rebrna, poroka v eni družini. V Viareggiu sta te dni obhajala 74 letni Piiade .Papueci "in njegova 72 letn.i žena zlato poroko. Istega dne sta obhajala srebrno poroko 49 letni Papuccijev sin Ameli. jo in njegova žena Kr-jstma. * V irfcinvaju pozabljen denar. V B'elli je pozabil neki meščan v tramvajskem vozu torbico s 93.000 lirami. K sreči je torbico z denarjem našel sprevodni«. Ki jo je izročil v remizi. * Na postaji ne smeš zaspat,i. Mornar Vincenzo Palumbo iz Neaplja se "e hotel odpeljati z vlakon iz Genove, ker pa je bil tiuden. je legel v čakalnici na klop in zadremal. Ko se je zbudil iz spanja, je ugotovil da ga je neznan tat med spanjem sezui, tako da je moral nadaljevati potovanje v nogavicah. 12 LJUBLJANE mehkega sira Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariaita v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu št. 4-II, in to pc naslednjem redu: dne 1 septembra: N—ž, dne 2. septembra: A.—M. Potrošniki naj pil svojih trgovcih dvignejo v dneh 3. do 8. septembra na odrezek št. 805 po 70 g mehkega sira. Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 8. IX. Prevodu, ki bo z njim nadalje razpolagal. * u— Začetek šolskega leta 1943—44. Izpiti v jesenskem roku na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah se bodo vršili od 10. do 30. septembra po razporedu kakor ga bodo do.očila posamezna ravnateljstva, diplomski izpiti na učiteljskih šolah pa bodo šele v začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka pa 11. oktobra 19-13. — I? pisarne IV. oddelka Visokega komisariata u— Nov grob. Po hudem "r iljenju je preminil orožniški narednik v \ okeju g. Nikolaj Dejak. Zapušča soprogo, sina in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bedo spremili v sredo ob 16. iz kapelice sv. Pe-" tra na Žalah ca pokopališče k Sv. Križu. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Madame Bele — 80 letnica. Danes praznuje 80 letnico Madame 'uliette Bele, vdova po profesorju in zaslužnem slovenskem kulturnem delavcu Ivanu Belemu. Kljub visoki starosti je jubilantka vedra in čila ter tudi kljub vsem težkim preizkušnjam, ki jih je preživela, še polna zdravega humorja. V Ljubljano je prrla pred 55 leti in se v kratkem času popolnem _ uživela v naše razmere in postala prava Ljubljančanka. Mnogo let je poučevala francoščino in mnogo Ljubljančanov in Ljubljančank se mora njej zahvaliti, da dobro poznajo francoščino in francosko književnost, še na mnoga leta! u— Hud nočni naliv, že od konca pasjih dni imamo precej hladnejše vrei^e in dež r.as je ta čas večkrat obiskal. T i di v noči na torek je močno deževalo. V ponedeljek čez dan smo imeli sicer toplo sončno vreme, večer je bil šc jasen, občutljivejši, ljudje pa so kljub temu napovedovali dež. Barometer je prav tako kazal na poslabšanje vremena. Do 4. zjutraj je padci kar na 760 mm in tedaj je bil tudi najhujši naliv. Pozno dopoldne se je nebo spet delno zjasnilo in je posijalo sonce. Najvišja toplota v ponedeljek je znašala 26.2 stop. C, včeraj zjutraj pa je termometer zaznamoval najnižjo temperaturo 15. 4 stop. C. Zračni tlaK je začel spet polagoma naraščati. u— Svetlobna naprava urejuje promet. Svetlobne naprave, ki urejujejo sodobni promet na važnejših križiščih, poznajo v vseh večjih mestih. Pri nas se za enkrat še ni pokazala potreba po takih napravah za urejevanje splošnega vozovnega prometa, pač pa za urejevanje zmeraj večjega prometa električne cestne železnice. Pred kratkim je začela delovati električna signalna naprava na Tržaški cesti pri Lan-gusovi ulici in pri rnilarni. Na ta način je bilo zadovoljivo rešeno vprašanje stalnih zamud v tramvajskem prometu na enotirni progi od Langusove ulice do izogibališča pri milarni. S;gnalna naprava je sodobna in dovolj zanimiva, da ji lahko posvetimo nekaj besed. Na koncu dvotirne proge pri Langusovi ulici so nameščene tri svetlobne naprave v obliki reflektorja, in sicer dve. rdeča in navadna v smeri proti mestu, in navadna v smeri proti Viču. Na desni strani ceste je rdeča luč. če ta zagori pomeni, da je proga zasedena, in mora tramvaj, ki obratuje v smeri mesto—Vič, počakati nasprotni voz. Ko pripelje rasprotni voz do izogibališča, rdeča luč ugasne, a na levi strani zageri navadna ii>5 — znak, da • je proga prosta. Na isti način deluje svetlobna naprava na izogioališču pri milarni. Navadm luči, ki sta nsmeščeni pri Langusovi ulici v smeri proti Viču m pri milarni v smeri proti mestu, služita le kot nadzorni napravi, da svetlobni zi-aki v redu delujejo. Odkar je bila nameščena nova svetlobna naprava, sc vrši premet tudi na tem delu Tržaške Fr°ge brezh bno. Podobna svetlobna naprava urejuje že nekaj let tramvajski promet na oglu Gradišča in Rimske ceste. Tam sta na obeh straneh nameščeni po ena rdeča in ena zelena luč. Za novo napravo na Tržaški cesti so morali napeljati štiri posebne žice za električni t< . v vsej dolž'mi od Langusove ulice do milarne. u— Tatovi električnega gradiva, kakor kontaktov, števcev, žarnic, varovalk, posebno pa oklopnih varovalk so se pojavili zlasti po cerkvah in tudi po zasebnih hišah. Mestna elektrarna spet opozarja prebivalstvo, naj vsakega, ki bi se izdajal za mestnega uslužbenca, takoj legitimira. Pri tem naj pa stranke ne bodo zadovoljne arimo z osebno izkaznico, temveč mora vsak pokazati tudi mestno a-lužbeno izkaznico, ki dokazuje, da je oseba res uslužbens v mestni elektrarni in upravičena popravljati ali odstranjevati električne nap; ave. Ponavljamo. naj stranke z vso odločnostjo od vsakega zahtevajo mestno službeno izkaznico ter človeka brez izkaznice brez usmiljenja tako.) izroče policiji. u— Jutri v četrtek, dne 2. t. m. bo ob 7. .".večer v frančiškanski dvorani produkcija gojencev oddelka za deklamacijo na šol! Glasbene Maciie, ki ga že dolgo vrsto let vodi prof. O.sip šs-st Nastopilo bo 10 gojencev, vsa!: s po eao deklamacijo in nato tudi v igralski vlo^i, ko -odD izvajali tri prizore iz raznih dram in celo 5. dejanje iz Rostandovega Cyranoja. Na produkcijo opozarjamo, vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Učite se strojepisja! No"i eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septemij,a. Desetprstni pouk. najmodernejša strojepisnica, zmerna šolnina! DopolO.ansM. Dopoldanski, ali večerni potil: po želji obiskovalcev. Priporočljivo tudi dl.iakom(-lnis"i> 1 Iiformacije. prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Popravni, razredni, privatni izpiti bodo predvidoma koncem septembra. Diiaki(-inje). prijavite se za speci?lni pcnfe no-ameinih predmetov. Posebna priprava za višje razrede. Ločene skunine po predr^etih in razredih. Odlična organizacija, vestno delo! Poučujejo profesorli--strokovniaki. Vpisovanje do 5. septembra. In-formacile daie vodstvo: Snecialpe instrnkcije, Konm-esni trs: 2-II. nadstropje. Središče mesta. u— Tečaji za popravne izpite, nrivatiste in neomenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnfna nizka. Naknadni vnisi. dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod. u— Bosato se Vam povrne izdatek, če si nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. ICniisa je enako primerna za obiskovalce tečajev. IraKor samouke. Izdala jo je Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3; dobite pa jo tudi v drugih knjigarnah. Stansasi © zRtterrir^tv? od 21. clo ^ 'i t. m. 1. Koželj Vera, Cesta Vitt, Emannela 50; 2. Kuret Kristina, por. Klopčie. Vošnjako-va 4; Kulnik Alojzija, por. Bukovnik, Mal-gajeva 6; 4. Kor^n P-v^a, nor. Erjavec, Malgajeva 3: 5. Kiesa Mebrija. por. Sto-njavič, Malgajeva 2". 6. Koder Frančiška, por. Gruden, Jesenkova 10: 7. Jevšinek Marija, por. Kahue. Medved- va 3; MočrJk Frančiška, Gubčeva 1: 9. Škev.ianc Ivan, Gcspcsvetska 28; 10. Vider Hano, nor. Ko-vačič, Javornikova 3; 11. Malnarič Josiiv-na, por. Cemsar. Jesenkova 2: 12. Polak Ema, por. Jeravšek, Gcsposvet«ka 28 n: 13. Cesar Julijo. Jesenkova 2; 14 Kalin Marija, por. Novak. Verdijeva 6-II: 'a. Salaj Ivana, por. Kop?.*, Vetrova S: is. ":iaccnia Marija, por. Barbarin. Verdijeva 5-V. Mir*** nrv* p Ul ■ 0 [>3 * ^ Predstave od 1. septembra 18"?. na- j prej ob delavnikih ob: 13.30, 17.30 in M 19.30 uri, — Ob nedeljah peleg teh še matineja ob 10.30 uri. S ftala^ssksga Novi grobovi. V M-riboru jc umrl v 81. letu po daljšem trpljenju Ju.ij Fias, oe-lovodja v pokoju. V Ct; ju je umrl Anion Lipovšek, namešečnec s^.oJlue zavarovalne dr»»ž' zoper elementainj škodo. Na vzhod-_ »ti sta padla p.cnh Fi&itc Fras_ s -e ja in desetnik I,lait:n žgan.t iz Veliko Pirešice. vlom. omilci t ob k aii domačij, vinogradniška pesesulice i- iJe Gaiibcldijeve pri Sv. Mc-i jčti oo Pesnici. O ..nesli so precej pe. i:a in je škeda znatna. Kdor pove sled, dobi nagrado. Nov ženski poklic. Mariborski dnevnik p-avi: Ker je zlasti uidi v vojni tieba ohraniti arhive' nemškega zasebnega gospodarstva, je nemška rudniška inou&tiija ustvarila 'nov poklic gospodarske arhivsi-ke. Treba je temeljitega ' gospodarskega znanec in akademske izobiazbe. Novi ženski po -lic bo obdržal ve'jr.vo tudi po vojni. V št. Pavlu pri Preboldu se je zglasil gauieiter iz Gradca v spremstvu funkcionarjev iz Celja. Ogledal si je kmetijski dvorec, kjer ima kr: 'evna skup na skladišče strojev in kjer se s pomočjo raji-ajznevke zamen njo domači kmetijski pridelki za, naba\ dmgega blaga, ali pa se izkupiček vpiše v dc-bro. Nova ustanov:-, deluje zdaj dva meseca. 901eitakx> je praaaiovad v Gradcu upokojeni stotnik Karel Jazbec in sicer v krogu svojih otrok in vnukov. V visoki starosti je še dobro ohranjen. Dve novi žrtvi Drave. V Ptuju je kak kilometer pod železniškem m«stom utonila 17-letna posestnikova hčerka Rozika Obra-nova iz Budine. Sirota ni znala plavati Truplo so našli precej niže od nesieče m ga pokopali v Ptuju. — Nadalje je blizu tam utonil 16-letni slaščičarski vajenec Milrji B e 1 č i č. V vodi ga je menda zi-dela kap. Trupla doslej še niso našli. Z Gorenjskega V radovljiški okrožni hiši se je te dni zglasil gauleiter dr. Rainer iz Celovca v spremstvu svojega propagandnega vodje dr. Lapperja. Okrožni vodja dr. Hochstei ner mu je razkazal novo poslopje, nakar je gauleiter rekel, da je ta ekrožna h:£a najlepša na Gorenjskem in da je urejena popolnoma v slogu sedanjega časa. Nato je obiskal še prostore radovljiške krajevne skupine i-n mestni urad, potem pa športno igršče. Zelo je pohvalil vzorno raaoviji ško kopališče. Gorenjska mladina na Koroškem. V av gustu so pošiljale krajevne organizacije Hitlerjeve mladeži na G-renjskem izbrane dečke v osemdnevno taborenje ob Osoj-skem jezeru. V vsakokratnem taboru- ki je trajal po 8 dni, je bilo sto dečkov. V začetku avgusta so prvi odrinili v Oscjski grad dečki z Jesenic, iz Zgornje Savske uoline in iz Bohinjskega keta. Nato so prišli na vrsto dečki iz Radovljice, Bleda m Žirovnice. T»ctjo desetino avgusta pa sc bili v taboru dečki iz Tržiča in okolice. Iz Hrvatske Hrvaški pravosodni minister odstopil. Dosedanji pravosodni minister dr. Jomi Du-mandžič je zaradi bolezni odstopil, njegove Dosle pa bo do nadaljnjega opravi. ci» podpredsednik vlade dr. Džaferbeg Kule- nov*č. Zatcmnjevaoje vasi v okolici Zagreb.:. Na sesianku z župani okoliških ob^in je zagrebški mestni nsčelnik opozoril, naj v primeru poplaha suogo upoštevajo navodila za zatemnitev, kakršna veljajo v Zagrebu. Zagrebški župan je med orugjm dejal, da bo Oi"jiljen ukiniti električen tok celi vasi, če županstva ne bodo vršila strogega nadzora in prijavljala kršitelje. Dogajali so se namreč primeri, da so bile ob letalskem poplahu. ko je bil Zagreb popolnoma zatemnjen, okoliške vasi docela razsvetljene. Da bodo oddaljenejše vasi slišale zn^k za peplah, je bilo sklenjeno, namestiti sirene tudi v bližini teh vasi. čiščenje v B*>«ni. Nemški listi poročajo iz Berlina, da je od zadnjih dni julja v teku večja očiščevalna akcija v Besni zlasti v vzhodnih pokrajinah in v predelu zapadno in južno od železniške proge proti Sarajevu. Pri opericijah sodelujejo ne:n-t-kc-hrvatske čete. Bcrbe dosegajo v'šek v gozdovih in na strmih pobočjih gora. kamer so se odmetniki umaknili. Zlasti v vzhodni Bosni so imeli ecimetniki vel'ke izgube. Obširna pedročja so po poročilih nemških listov že očiščena in csvcbo.ena. Ncvi genercP. S Poglavnikovo odredbo so bili pomaknjeni v čin generala: inten-dartski polkovnik Kosta Bader, pehotn; polkovniki Aleksander Peikovič. Franjo Pacak, Josip Metzger Ivan Tc-inašcvic in Ailur Gustovič, topniška polkovnika Em:l R di in Anton Pichaska ter konjeniški pol-iicvn i: Matija C- . č. EarKaj ti bo nož. ako pridejo Indijanci!« se jc porogal Hambu-žan. »Ali ne veš, da imajo ti rodovi posebno slast do človeškega mesa?« »Gromska strela! Prav tu nekje so menda Indijanci požrli kapitana Penno Bianco in vse njegovo moštvo?« Si ga mar poznal, Carmaux?« »Na mojo vero, bil je hraber mož, ki se niti peklenška ni ustrašil!« :>In vendar je končal na ražnju kakor riba ali goveji zrezek!« .v Tovariš"! Kaj menite, če bi se omislili zajtrk! Pod tem drevjem se vendar mora najti kaj užitnega! Prijatelj oglar, ali stopiva in pogledava? Stiller pa naj ta čas pazi na kapitana!« ^Dajva!« je ickel črnec in si odrezal dolgo. močno vejo. Med tem, ko sta ta dva iztikala po gozdu, se je vzpel črni gusar na grič in jel pazljivo gledati po morju na vzhodni strani.* Ali je iskal svoje ladje, ki jo je bil vihar odnesel na Atlantski ocean? ... Morda se je bila že davno razbila ob skalovju kakega otoka! Carmaux, ki niti v najtežavnejšem položaju ni izgubil prirojene šega vos ti, se je bil takisto oborožil z grčavo vejo. s Pojdiva. Moko! če naletiva na kakega medveda, ga ubijeva s tem kijem!« Ta del otoka je bil poraščen z veličastnimi, do 60 metrov visokimi drevesi. Njih velikanski, pol metra dolgi listi so bili ble-dozeleni, skorja pa siva. Rasla so na belih, trdih tleh, ki so njih plasti že več stoletij razpadale. Povsod so silile na dan kore- nine, za katere ni bilo več prostora pod zemljo. Pod temi velikani m več poganjalo grmovje, ampak le trda, grenka trava in svetle, srebrno se svetlikajoče gobe. Ker rastlinje ni bilo gosto, sta flibustirja zložno korakala po šumi. Mahoma pa sta obstala in potegnila na uho. Z drevja se je oglašalo nekakšno žvrgo-lenje. »To so leteče veverice!« je črnec pojasnil. »Izvrsten okus imajo, le ujeti jih je težko !< In res se je mnogo veveric poganjalo med vejevjem sem ter tja. Nič večje niso bile od navadnih miši. Njihov kožuh je bi! zgoraj srebmosiv, soodaj hf>l. Krasni so j'h majhni čmi uheijci. rožnat smrček in lep, košat rep. Urne živalce so imele ob straneh kožo, priraščeno na zadnje noge, ki jim je omogočala dolge skoke, če se je razgrnila, časih je bilo videti, da švigajo kakor ribe. »Čudno! Kaj takega pa še ne!« je vzkliknil Carmaux, ki je strme opazoval njih čudno frčanje. »škoda, da nimava puške!« »Rajši ne misliva na to!« je rekel črnec. »To ni za naju! Pst! Ali ni bilo takisto, kakor da bi zakričal ribji orel? V njegovem gnezdu bi se utegnilo najti kaj za zajtrk!« »Samo če nama stara orla ne izkljuieta oči?« »Počakati morava, da odletita na lov! Stopiva, prijatelj, vem, kje gnezdita!« Moko je pogledal okrog sebe. Smuknil je skozi koreninje: ki se je vilo na vse strani, in obstal pred visoko rastlino, ki je rasla čisto sama na majhni jasi. Bila je neobičajno velik orehovec tiste vrste, ki sicer ne rodi dobrih sadov, zato pa daje teman in jako čislan les.