2IS. Številka.
Trst. v Moltoto septtMiihra I >99.
Teftij XXIV
,,Ertlno«t"
tshniH ti vil k r;it na dan. ra/.un nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izlmjit ob H. uri zjutraj.
N;«r<^ni ti:t z nit* it :
Ol.p iz.lrtnji na leto . . . gl<l. 'JI-— 7 a shiiio večerno ir.ilnnje . , 12- — /.« |>o! let« četrt leta in na meneč raz-merno.
Naročnino plačevati naprej. Nh iih-roč!>« hrer. priložene naročnine Me uprava ne ozira.
Na drobno .>»»> prodaja jo v 1'ratu /.jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponHeljnke zjutranje številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. H70.
4 nvč.
v eđln»ftti je tmtč!
Offlaat
*e računajo po vratali v petitu. /,a večkratno naročilo « primernim popustom. Pimlana. oamrtniee in javne nalivale, »lomači ofrlaai i t * 1 - »e računaj«« po pogodbi.
Y*i dopisi rta j m* pošiljajo uredništvu.
Netiankovani ilopiai «<e ne nprejemajo. ltokopi»i *t> ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglat*** sprejema npriivništva. Naročnino in o|flii*e je plačevati loco Trst.
I'retlnišltu In tiskarna se mdiajata v ulici Carintia iiv. 1 '2. 1'pravni*!vn, ud-pravni^tvo (h sprejemanje hi se rat o v
v ulici Molili piccolo *tv. •>. II. muUtr.
Izdajatelj tn odgovornf urednik Fran O od ni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(NovejSe veati.)
Ihlll»j 22. »Koresp. pisarna« je izvedela iz pristojnega mesta, da vesti budimpeštanskih listov, glasom katerih sta ho poslala dva avstro-ogerska donavska monitorja pred Beligrad, ne odgovarjajo resnici. Niti sta ho monitorja vozila v tej smeri niti se taka vožnja namerava.
I)II ll»»,| 22. Nemška napredna stranka, krščan-sko-narodna zveza in nemška narodna stranka so sklon i I9 v današn jih sejah, da se ne odzovejo vabilu predsednika dr. pl. Fuelisa na parlamentarno konferencijo.
Pari/ 22. Šef glavnega štaba, general Branit, je umrl.
Alglcr 22. Maks Regis je nocoj zapustil letovišče »Antijuive« ter odpotoval, ne ve se kam. Osem njegovih drugov so zaprli.
Pariz 22. Glnsom nekega tuk. lista, se je Maks liogis podal na Španjsko.
Pariz 22. Predsednik preiskovalne komisije, Heranger, nadaljuje proučevanje listin, predloženih državnemu sodišču, ter dovrši menda jutri ta posel.
London 22. «Times» javljajo iz Pretorije včerajšnjega dne: Oblastva imajo polne roke opravila z izročanjem orožja «burgherjem». Danes je transvaalska vlada sprejela v službo en voj ho-landskih vojakov. Ni res, da hi se že začele čete pomikati proti mejam.
Kje je krivda?!
Nedavno temu je bilo, ko se je neki laški gospod, ki itntt v okolici nekaj posestva, razgovar-jal s par kmeti-okoličani. Tožil je, da so prišli slabi časi, da nekdaj je bilo vse drugače — bolje. Nekdaj — je rekel — so bili kmetje dobri z nami, so nam radi delali in smo živeli v najlepšem soglasju. Sedaj pa so postali vse drugačni. Nič več ni tistega soglasja in zanimanja jednega za dru« zega. I11 konečno je dal razumeti, da so le kmetje-okoličani krivi, da se je skalilo to dobro razmerje, ker so se oni spremenili.
P C) I) L I 8 T E K.	-2
Sovražnik.
Stanetinski.
Sovražnika imam, ki mi greni življenje.
Usoda me je priklenila nanj z mogočnimi vezmi sorodstva.
Oba čutiva težke verige, ki naju vežejo; obema režejo globoke rane v bolno meso, a narazen ne moreva...
.Jaz sem živahen deček, ki hi tekal za pestrimi metulji po zelenih tratah, najlepših cvetlic bi nabiral vrhu nehotičnih gora in jili vezal v venec. Venec bi pritisnil na belo čelo krasni ljubici, kraljičini, ki sedi na zlatem stolu v kristalni dvorani daleč tam v kraljevstvu — poezije.
A moj drug je neroden, čemeren, bolehen ; 011 ne more zmano po rosni travi: prehladil bi se. Na strmem skalovju hi se mu zavrtelo v glavi in potegnil bi naju oba v globoke prepade. O lepi moji ljubici noče niti slišati. Će mu pripovedujem
Kmetje so poslušali to modrovanje Lahovo. A ko je nehal, so je odzval jeden njih : Vso prav, gospod, vso res, nekdaj je bilo drugače, je bilo bolje. Vse ros, kmet je nekdaj vse drugače mislil o svojem »gospodu«, nego misli dandanes; razmerje mod kmetom in »gospodom« je bilo nekdaj vse drugačno, mileje in koristneje za obe strani. "Ali nekaj ste pozabili povedati, dragi gospod. Nekdaj je bilo drugače, razmerje mej nami in gospodo je bilo drugačno in tudi mi smo bili drugačni, toda tudi gospoda so bili nekdaj drugačni z nami!! Nekdaj so bili ljube/njivi z nami, so nas imeli radi, niso zaničevali naše narodnosti, so govorili, .z nami v našem jeziku in niso tirali take politike, ki bi bila- tka s p r o t. n it naši stari zvestobi do domovine in cesarja — sedaj pti nas zaničujete z ščavi, sovražite naš jezik in našo narodnost, proganjate našo kruhariee in perice, sto nam vzeli vso pravice in delate politiko, kateri mi ne moremo slediti kakor pošteni ljudje!
Tako ste se spremenili vi in le naravna posledica temu je, da smo se spremenili tudi mi!
Bistveno tako se je odrezal naš pošteni in pametni okoličan. In Lah ni vedel, kaj bi odgovoril. Kako neki ?! Saj jo gola resnica, da so le mestna gospoda krivi, da se jo razmerje poojstrilo, ker so ee dali zavesti od onih hujskučev, ki ziste-matično zastrupljajo življenje, bodisi, da s tem služijo svoji osebni koristi, bodisi, ker ho z svojim srcem in z svojo glavo in z svojo dušo že davno izven mej te domovine. Kdo ne ve, kako koncili-janten je ravno naš okoličan in zlasti še nasproti laški gospodi!! O11 so odkriva prod laškim »gospodom« že od daleč, govori ž nji m vedno v njegovem jeziku, mu je postrežljiv in seza eelo veliko predaleč v svoji hvaležnosti za vsako in tudi najmanjšo uslugo. Ali drezaj ga danes, zaničuj ga jutri, proganjaj ga prihodnji teden, žali vsaki dan vse, kar mu je drago in sveto, vero, rojstvo, kri, jezik, rodbino, stare častitljeve tradicije : ali se jo čuditi potem, da slednjič začenja vre ti tudi njegova sicer mirna kri, da so začenja vnemati tudi njega sicer flegmatična nrav, da se tudi v njem vzbujata ponos in čut spoštovanja do samega sebe ? !
o njej, kakor sem jo gledal v čarobnih sanjali, trdi, da sem prismojen. Kraljevstva poezijo ni v njegovi geografiji in na kristalne gradove ne veruje.
.laz bi zletel z drobnimi pevci na najvišo jelko, pa bi zapel veselo pesem svoji ljubici v čast; a mojega sorodnika in težkih verig ne vzdignejo lahke peroti...
Letel bi od hriba do hriba, nad zelenimi dolinami, pasel oči v solčaem zlatu, ki je razlito nad nedoglednimi ravninami in nad vedno zibljajočem se morjem; it moj drug, moj — sovražnik no more z menoj...
A tudi, če sem za trenotek ukrotil svoje želje po neznanih tujih deželah i*i v kakem tihem kotičku mislim na njo, na svojo kraljico, moj drug me ne pušča na miru. Sedaj je lačen, pa me vleče na trg med proste, znojne branjovke, tla si napolni želodec z smrdečimi ribami. Sedaj je žejen, pa hajd! v podzemno boznico, v dim in nesnago, da si po-šegeče grlo •/. zastrupljeno, umetno pijačo.
A jaz bi le trgal zlata jabolka v vrtu Hespe-rid in pil roso z lotosovega cvetja...
Ti ljubi in dobri I log, *aj so zvija še borni črvi-ček, lazeči in plazeči se v prahu po cesti, ako si so gt dotaknil s težko nogo, ker sluti, da inti gre za — življenje!!
Laška gospoda naj torej trkajo lo na lastna prsa vsikdar, ko občutijo, da so tudi oni na škodi vsled napetosti sedanjih razmer! Zapomnijo naj si, tla so grozno grešili, ko so pozabili, da tudi naše priprosto ljudstvo ima v sebi : srce, dušo, kri in zavest o onem človeškem dostojanstvu, ki iz človeka še le dela pravega človeka, krono stvarstva! Velika je njega potrpežljivost, često sega celo preko dovoljenih mej, ali tudi njej je nekje konec, in to prav tam, kjer se začenja sedanja brutalna, najelemen-tarnejim načelom humannosti v obraz bijoča politika laške gospode!
Ta politika jedina je kriva, da so prišli drugi časi, da se pripovedovanje o nekdanjem patrijar-haličnem razmerju med laškim meščanstvom in slovenskimi okoličani čuje kakor legenda iz pradavnih časov.
Gospoda naj se torej odpovedo tej politiki, naj se obrnejo zopet do načel spravljivosti, znoslji-vosti, ljubezni in mejsebojnega spoštovanja — hrbet naj obrnejo onim sleparjem in zavajalcem, katerim sta boj in so vraž t vo element življenja, ker bi ob mirnih in normalnih odnošajih hipoma padli v svoj nič tloli z one višine, do katere so se po-vspeli le na kipečem valovju zlih nagonov, strasti, demoralizacije in korupcije od teh naj se obrnejo vsi laški življi, ki so si ohranili nekoliko poštenja: in videli bomo, kako kmalo zavladajo najbolji odnošaji med laškim meščanstvom in našim ljudstvom v mestu in po deželi!
Politični pregled.
TKST 23. septembra lbl>9.
Grof Thun odhaja! Na tem ni mogoče več dvomiti. Se par dni in «\Vieuer Zeitnng« prinese; ona usodna cesarska pisma, s katerimi naznani vladar, da je vsprejel ostavko vsega kabineta.
Kaj naj rečemo o grofu Thunu? Ne hi hoteli metati kamenja za odhajajočim. Verojcti ho-
Na ulioi teka 011 za dvomljivimi ženskami, iz katerih oči se žari podlost, a z ovenelih ustnio — trpljenje.
In jaz moram povsodi ž njim. Kako težka je veriga, ki naju oklepa! Kako sovražim neločljivega druga !
Včasih, v tihi noči, se pogovarjam z daljnimi zvezdami. Njih spreminjajoči se žarki, zdaj srebrno-Hvitli, zdaj zlati, zdaj k kor kri rudeči, in modri, kakor vijolice, njih trepet: so mi razumljiv jezik. <>j, divne bajke mi pravijo o neznanih boljših bitjih, o tujih krasnih zemljah, o blaženem pokoju vsemi rja !
A tedaj ine drezne moj drug med rebra, pa mi začne razkladati in hvalisati lastnosti svojih znank z ulice, govori mi z vnemo o njih nemirnih prsih, o njih vročih ustnicah, o objemih, podobnih omedlevici. In jaz ne čujem več zvezdic, moram poslušati njega...
Ah, kako sovražim svojega druga ! K a k o črti moja duša moje nevredno — telo!
<'el«>, da so mu bili nameni dobri! Morila mu je bila volja res najbolja za reženj«- države iz ka« »sa, v kateri je zašla ista vsle«l silnega boja na ej staro tradicijo — b«»ja za ohranitev starih, na nobeno stran opravičenih privilegijev jedne narodnosti na šk«><lo vseli, — in inej mladim, svežini in v naravi opravičenim stremljenjem krepkih narodnih organizmov za svoje pravo, v obrambo svoje narodne individuvalnosti, za svoj svobodni razvoj ! Morda mu je bila volja najbolja, ali efekti njegove taktike so bili najslabši ! Narodi se ne zadovoljujejo le z dobrimi nameni in dobro voljo državnikov, ampak so hvaležni 1»• za dobra <1 e 1 a ! Dobrih del, takih, ki bi mogla vsaj nekoliko pomiriti za svoj obstanek vstrepetajoče in za svojo bodočnost bo-i'p<V se narode, takih del pa srno videli bore malo od grofa Tlinna. Njegova nesrečna taktika je bila: da ne bi razbujal svojih sovražnikov, je tepel — prijatelje. Posledica pa je bila, da ni pridobil za-se nijednoga mej sovražniki, pač pa je pahnil od sebe prijatelje! In tako je prišlo, da ne obžaljujemo njegovega odhoda tudi mi,- ki smo mil bili prijatelji, dokler smo mogli, dokler ni z svojimi Čini potisnil zapaha na vratih med sabo in nami. Naj-/uloBtneja dva spomenika na poti svoje nesrečne taktike pa je postavil v najnoveji čas: prepovedi (i o r i e i i n K-r a k o v e in pričati, da so slovanski narodi monarhije malone prišli ob vsako svobodo! Ukaz, da novinar iz Zagreba se sploh prikazati ne sme v K rakovem), ako noče biti izgnan kakor kakov postopač, nam kriči, da smo Slovani avstrijski — in to vsled taktike same obzirnosti do naših nasprotnikov - v dolgi dobi takozvanih slovanskih ministerstev, ne gledč na politiške in narodne svobo«lnosti, zgubili tudi ono svobodo gibanja in seljenja, ki je atribut moderne države, države XIX. veka! Ti prepovedi sta dogodka, ki bi bila vredna nekdanje policijske državo Bacha, Meternicha, ki pasti neodpusten čin v Avstriji sedanje dobe. Dogodka v Gorici in Krakovem bosta vzbujala le trpke spomine na ministrovanje grofa Thuna.
Ali njegov največi greh, ki jo v prvi vrsti prevzročil njegovo pogubo, je bil ta, da se ni mogel — in zopet iz večnih oz i rov do naših in svojih nasprotnikov — odločiti za to, da bi bila njegova vlada parlamentarna in konstitucijonelna. On seje sicer opiral na večino inje tudi zahteval od nje vsega, česar se more zahtevati od parlamentarno večino, ali vedno je bilo vsaj jedno njegovo oko na oni drugi strani, in le prcrad je ukrepal ali brez vednosti večine, ali pa eel<5 v dijamentralnem nasprotstvu z nje načeli in nje programom. In taki slučaji so se ponavljali, vzbujajo nezaupanje med vlado in večino, vsled česar ni moglo nikdar priti do takega homogennega, celotnega nastopanja, ki bi imponovalo nasprotnikom ! V tem nesoglasju mej prvima koristilucijonelnima činiteljoma, mej vlado in legitimno večino, je ključ do tajnosti: kako je mogla moč obstrukcije tako narasti, da je zaustavila ves parlamentarni aparat in vso zakonodajno delo ? ! In nasprotniki vedo to. Treba le prečitati uvodni članek v danes došli «Neue Freie Presne*, kako se razgreva proti zahtevi v resoluciji čeških poslancev in tudi v članku Poljaka Bilinskega v »Pester Llovdu* : da naj se namreč zasnuje parlamentarna vlada, izišla i/, zastopnikov velike večine prebivalstva, kajti le taka vlada more pomiriti vznemirjene nenemško narode, a hkratu tudi vsprejeti obveznosti nasproti opoziciji. Kako se razgreva proti tej najnaravneji od vseh zahtev, ker ve, da bi ob takih zdravih in normalnih odnošajih prišli ob moč oni, ki vspevajo le ob politiki katastrof in ob — anarhiji! Židovski list pravi, da bi parlamentarna vlada, vzeta iz desnice, pomenjala toliko, kakor da bi hoteli gasiti ogenj s — petroljem! Nič res. Mar niso zastopniki na desni z samozatajevanjem, ki je Često mejilo ob preziranje svoje lastne časti in svojega dostojanstva, vsikdar kazali svojo pripravljenost /.a poštovanje želja opozicije in za spravo, seveda na pošteni in častni podlagi ? ! Ako bi bila parlamentarna vlada desnice petrolej za opozicijo, pa bi bila neparlamentarna vlada iz revolucionarne opozicije pravo hudičevo olje za večino narodov. S takim oljem pa vestni zdravniki ne zdravijo svojih klijentov.
Ali kam smo zašli ? Ponavljamo torej, grofa Thuna je pogubila njega taktika obzirnosti na krivo adreso. Grof Thun naj se no čudi nikar, ako ob nje-
govem odhodu, mej hrupnim veseljem v taboru obstrukcije, vlada na drugi strani le«len indife-rentizera.
Kriza! Neka vest, došla po noči z Dunaja, prorokuje, tla Thun že kakor danes predloži cesarju svojo ostavko; praška »Politik« pa zatrja opetovano, da stvari se vendar ne bodo razvijale s tako rapidno naglostjo, kakor bi hotela obstruk-cijska glasila.
Iz današnjih nemških glasov ne zveni več tisto velikansko veselje, kakor par dni sem. Ume-jeino. Danes se imenujeti le dve imeni kakor naslednika Thunu: ali baron Chlumetzkv ali knez Alfred Lichtenstein, a nastop oblasti po jednem kakor drugem teh dveh mož bi deloval na nemško gemeinburgschaft, itak le s težko muko skupaj zlepljeno, kakor bomba-razstreljivka. Oba bi naletela na strupeno sovražtvo v taboru Wolf-Schoiie-rerjevem — ta pa odloča.
Kakor jo bilo predvideti, so vse obstrnkcijske skupine od desnega do levega krila bolj ali manj lieuljudno odklonile uljudno povabilo predsednika dra. Fuehsa. To osorno postopanje je pognalo krizo na nje višek. Konference seveda ni bilo, pač pa so je danes sestal izvrševal ni odbor desnice v plenarno sejo. Razgovori oziroma vspelii posvetovanj izvrševal nega odbora ne ostanejo brez pomenn za rešitev krize, Razgovori da se sučejo zlasti o tem, pod kakimi pogoji bi mogli ('ehi privoliti v odpravo jezikovnih naredeb l! Tudi slovenski in hrvatski državni poslanci so se sošli včeraj v Ljubljani, da določijo svojo taktiko za te velekritične čase. O posvetovanju nam dosedaj ni došlo nikako poročilo. Morda pa jim jo pot že določena vsmčri, na katero kaže zadnja številka »Sftdna«, ki je menda glasilo naših poslancev, ki pravi : za sedaj treba zapostaviti vse posebne želje, ko se je položenjc tako poostrilo, da se treba odločiti, ali ostanemo pri dosedanji razvrstitvi. In »Siiden« izjavlja, da Jugoslovani hočejo zvesto ostati na strani «1 o s c d a n j e ve č i n e i n n e p r o m i č n o sol i-darni z Cehi. Želeli bi pa, da bi načela teh skupin izvajala vlada, izvzeta iz desnico!
Krivi nazori odličnega Rusa o avstrijskih Slovanih. Naj veča nesreča Slovanov } je, da so ne poznamo. Posebno v Rusiji — to pa zopet v prvi vrsti med izvestnimi starimi učenjaki a la Lamanskij — se tu pa tam uprav odlikujejo z fenomenalnim nepoznanjem avstrijskih razmer. Ti mili Bog, kakovo pojme naj imajo o nas, o naši kulturi fn o našem stremljenju, ako hodijo po svoje informacije v nemške knjige in nemške novine?! Žalostno ali resnično je, da je Rusov, ki so kar čudom čudijo, ako so v Trstu našli Slovanov. Prav nič niso poučeni ni o našem številu, ni o duševnih svojstvih avstrijskih Slovanov. Takov ne-nevednež je tudi mogočni vrlini prokurator sv. sinode v Petrogradu, Pobjedonoseev, Eksoclenca je bil nedavno temu na Dunaju. To priliko je porabil neki sotrudnik lista »Noue Freie Presse«, da se mu je poklonil v ta namen, da bi iz njega iztisnil nekoliko izjav o avstrijskih Slovanih, kakoršnjih more poroditi le nevednost. Eksoelence sodba je, da so pretenzije Cehov predrzne in neopravičene, ker se imajo za vse zahvaliti le nemški kulturi, da stoje šo sedaj pod vplivom nemške kulture in da nimajo nijednega sposobnoga voditelja! Njegova eksoelenca je očevidno prespal zadnja desetletja in se mu niti sanja ne o velikanskem napredku naroda češkega na polju zuanstva, umetnosti in gospodarstva! Prav ima »Obzor«, da opominja njegovo eksceleneo na izborni odgovor, ki ga je dal profesor na vseučilišču v Lvovu, dr. IJalzer, glasovi-temu Momsenu (ki je bil dal svojemu sopleme-njakom krščanski nasvet, naj pobijajo češke glavo), dokazavši mu, da Cehom in Nemcem je isti pro-izvor kulture — krščanstvo! Tega niso vzeli Nemci v monopol, kakor je tudi res, da velik del Slovanov ni bil pod vplivom one nemške kulture, kateri je konečni refrčn Bismarckovo načelo »sila nad pravico«. Nemci se toliko ponašajo se svojim Lutrom, a Pobjednoscev ne ve, da se imajo Nemci češkemu Musil zahvaliti na tem možu. Soglašamo z »Obzorom«, ki pravi, da je iz Pobjo-donosoeva govoril duh mržnje in okamenele ortodoksne eksklusivnosti. Nemci niso njeg. eksoelence dobro priučili nemškemu jeziku, pač pa so ga naučili sovražiti, kar sovražijo oni.
No, dobro je, da Pobjedonoseev že davno ni več splošno javno menenje v Rusiji in da je pri-
znal v svojem pogovoru z ure« I ni kom »Neue Freie Presse«, da se motijo oni, ki menijo, da ima on Bog zna kakov upliv na ruskega carja in na ruske odnošaje. Zato je opravičena nada, da tudi njega najnoveji pokloni pred nemško kulturo v pogovoru z nemškim novinarjem ne prinesejo daljne nesreče za slovanstvo.
Shod slovanskih novinarjev v Krakovem je postal senzacijska točka v bogatem repertoarju avstrijskih neverjetnostij. To po zaslugi policijske odredbe Tinino ve vlade. Slovanske novine obsojajo jednoglasno to odredbo. Sosebno ogorčeni so seveda hrvatski listi. I'a je tudi res že skrajno: razni čudni *generali» in — fotografi so svobodno sprehajajo iu vozijo v kočijah po naših krajih, ter na parnikih od državo subvencijo-narnili družeb po naših morjih — slovanski novinar, lojalen podanik svojega monarha, pa ne sme iz jednega kraja v drugi svoje monarhije.
A « Obzor* pravi, da vsled te nečuvene prepovedi ne bodo imeli skrbi aranžerji shoda novinarjev, ampak aranžeri to zabrane.
Ravno s to prepovedjo je že dosežen prvi vspeh s h o da si o v a n s k i h n o v i-n a rje v v Krakovem! Luii jim prvi shod v Pragi še ni tako mrzil — to je torej korak naprej v občutku blagodejnih posledic moralne vzajemnosti Slovanov v monarhiji avstro-ogerski! A imenitno je, da je vlada svoj h užarski skok napravila ravno v Krakovem, med Poljaki, in da je s tem užalila bas one, ki so bili dosedaj — kako bi rekli? — najmanje sitni se svojim slovanskim čutstvo-va njeni.
Srbska skupičina. Glasom poročila izBe-legagrada se snide srbska skupščina dne	ok-
tobra st. kol. Zasedanje bo trajalo malo časa.
Domače vesti.
PlTlUCŠČeiiJe. Velečastiti gospod J a k o b Cermažar, duhovni pomočnik v Krkavcih na Pomjanščini, katerega jo bila ne davno temu prodana kri, najeta od koperskih kulturonoscev, krvavo i pretepala na javni cesti, je premeščen na Opčiue. Mi smo uverjeni, da v ljubezni in udanosti svojih novih župljanov najde la zvesti slovenski mož najlepše zadoščenje za vse zlo, došlo mu od onih brezvestnih in brezčutnih subjektov, ki toli radi sami sebe nazivljejo element kulture, a so v resnici element brin ure v najgršem pomenu te besedo.
»Viva ritali«! VI va Uiuberto! VI va Sa-voiil!« Zaradi teh klicov so zaprli sinoči na ulici delle Beceherie 27-letnega dninarja Petra Z. i/. Vittoria na Benečanskem.
Po zaslišanju so ga sprovedli v ulico Tigor, — Stara pesem: prihajajo lačni sem, jemljejo našim kruh iz-pred ust, so nasičajo, postajajo objestni in, pijani — od avstrijskega gostoljubja in avstrijske potrpežljivosti, izzivajo po ulicah in žalijo čut domačinov, zbok česar so dogaja le prepogosto, kakor kaže ne&tevilo žalostnih izgledov, da zavajajo našo ljudi v nesrečo v takih slučajih, ako le-ti, v opravičeni jezi, niso znali varovati mirno kri. Je pač res, da je ni države morda na vsem svetu, kjer bi tujci tako zlorabljali gostoljubnost, kakor se to g«>di v naši državi in prav v teh naših pokrajinah ob Adriji, katere osrečuje tako — sosedstvo ! —
Najdeno. Na policiji se hrani zlata ovratna verižica z medaljonom in krilcem ter srebrna, pozlačena zapestnica. Oba predmeta sta najdena v nI* Massimiliana.
Za finančne stražnike. Prihodnja številka ukaznega lista finančnega ministerstva objavi naredbo, ki ima stopiti v veljavo s 1. oktobrom in glasom katere so zniža poskusna službena doba finančnih stražnikov na tri leta. Istodobno se usta-novlja nova vrsta finančnega moštva, t. j. finančnih viših respieijentov. Aktivitetne letne plače bodo znašale 700, 600, :">()<) in 400 gld., plačljive vsaki mesec naprej. Doklade, ki se imajo všteti o določbi mirovine, bodo znašale 40 gld. po 4 tri-letjih, 40 gld. čez nadaljna 4 lota in 50 gld. zopet čez 5 let službovanja. Pristojbine službenega potovanja se zvišajo, dovoljujejo se potrošni ne ter /.boljšajo znatno preskrbnine moštva, njih udov in sirot.
Za Jutri napovedano veselico preložim na prihodnjo nedeljo, t. j. dne 1. oktobra ob isti uri.
V. JU kuga.
B*C obvaruj! Tako jo. vzkliknila včeraj zjutraj ona priletna devica precej že gori v srpanu dolge dobe — gorkoga koprnneja. To je tisto ženšče, ki prodaja tobak v magistratni palači malo dalje od lekarne Pr«xmarer. In s kakim zanosom je Vikliknila : Bog obvaruj! Pa ne mislite, da je kodo kaj posebnega zahteval od nje. Dotični k je vprašal le, da-li se tam prodaja* Kdinost« ? !
Da bi ne bil toga rekel nikdar! Kakorr se že ume samo ob sebi, ker je že v navado taki vrsti amazonk, in posebno še, če imajo že veliko in dolgoletno »prakso« — veliko k rižev na hrbtu, sem hotel reči; pričela je klepetati, so rotiti, jeziti : »Dio guardi ! 1'»Kdinost« <pia do noi, Dio guardi, allora el magistrato ne serra la bottega, ne seazza via i. t. d.
I bogi možje moral poslušati izbruhe naše — amazonke, kakor bi bil zagrešil Bog si ga vedi kaj, koje poprašal po »Edinosti«; in pa še laško je poprašal ter rekel, da bi bil lo rad videl, da-li je neki insorat v »Kdinost i« ?! Ona pa jo le nadaljevala in so rotila in jezila!
Vprašati smemo: da-li bi no bilo dovolj, če bi mu bila mirno rekla, da tega lista nima?! Kakov list pa je ta nesrečna »Edinost«? Memla je še vedno toliko spoštovanja vreden, kakor nemoralni »Corso«, nesramni »Pieeolo«, ali (čez lužo škileči, izdajski) »Indipendonte« e eompagnia bella !! In kdo je kriv, da so tako godi ? Sicer pa naj si Slovenci, Hrvatje in Slovani v Trstu sploh (posebno mnogo Dalrnatincev zahaja tja) zapomnijo dobro ravnokar opisano epizodo v tobakarni v magistrati)! palači. Radovedni sino, da-li jim amazonka, zalite-VHjočim od nje smotk za — dober slovanski denar, tudi poreče: Bog obvaruj!
Nemške razglednice na Kukekii. Pišejo nam: Danes som prejela z Rakeka samo nemško razglednico, na kateri se mi piše:
»Ali ti ne prihaja slabo pri pogledu te karte ? To je grozno, a še groznejše je, da je te karto založila znana slovenska dama najbrže na ljubo onim častnikom, ki so zahtevali, da se odstrani j o C i r i 1- M e t o d ove u ž i g a 1 i c o in ki so 1H. avgusta vrgli našo slovensko tro bojnico v blato.«
l)a so naše dame jako vnete za uniformo, mi je bilo pač znano, a da bi za uniformo prodale celd narod svoj — to sem videla iz tega »Gruss aiis Rakek«.
Novoustanovljeno pevsko drnstvo v sv. Ivami (na SovranlšM) Zvezda vabi slavno občinstvo iz Trsta in okolice na veselico, katero priredi jutri dne 24. t. m. na vrtu »Narodnega doma« v Sv. Ivanu, v slabem vremenu pa v dvorani.
Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Na veselici svira domača godba. Ustopnina za osebo 25 nvč. Sedeži za osebo 10 nvč. Vstopnina k plesu za možke ;10 nvč., za ženske 20 nvč..
Na obilno udeležbo vabi uljudno
Odbor.
•IntrNiiJa veselica »Zarjo v Hojami. Ob
38/.t bo pozdrav došli in društvom ob obokih. V s pored veselici bo isti kakor je bil določen niinolo nedeljo. Pomnožen bo le po pozdravu predsednika sla vnost nem u od boru.
»Slovansko pevsko društvo« se udeleži jutranje veselice »Zarje« v Rojanu korporativno. [Jme se : če bo vreme dovolj ugodno ! — Nadalje opozarja to društvo, da je odslej vsa pisma odpošiljati tajniku g. Josipu pl. Masnecu, via Farneto št. 12. I. nadstropje.
Vrnitev vojakov z vaj. Včeraj in predvčerajšnjem sta se v treh oddelkih 97. pešpolk in tuk. domobranski polk s posebnimi vlaki južne železnice vrnila z velikih vaj v naše mesto.
Tatvina. Franji Tavčar, perici iz Bojana št. 114. je včeraj v jutro, ko je bila odnesla perilo v mesto, neznan tat vzel iz zaprtega stanovanja zlato iglo z 4 dijamanti, vredno 20 gld., zlat prstan z rudečim kamenom in zlate uhane v vrednosti 10 gld. in 2 gld. in 5 kron v srebru. Tatvina se je naznanila redarstvu.
Umor. Kakor javljajo iz Kopra, je tamošnji krčmar Dominik Gregorič zabodel Antona Mihe-liča z nožem v sreo, da je poslednji umrl na licu mesta. Gregor i č se je prepiral s trgovcem Rioso, a Mihelič je prišel mirit ter je ob tej priliki — kakor se dogaja rado — našel smrt. Razun smrtne rane jo dobil še štiri druge, manj nevarne.
hrambe premičnin. V poned., dne 2"». septembra ob 1 (K uri predpoludiie se IhhIo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za eivilne stvari vršile sledeče dražbo premičnin : v uliei Farneto št. 10, okvirji za okna; ob 12. uri, v ulici Scussa št. f>, hišna oprava; ob 10. uri, v ulici Sette Fontane št. 31, hišna oprava; v uliei Stadion št. ."», hišna oprava; ob 12. uri v uliei delle Aotpie št. f», jestvine in štaonnska oprema ; ob 10. uri v uliei ('onieoli št. I, hišna oprava; v ulici S. An-tonio št. !.'», galanterije.
Loterijske številke, izžrebam- dne 2.1. t. in. : Line	57 (12 50 2 74
Različne vesti.
Cesar na Hoferjevi slavnosti. Dve lastnosti (ličila od pradavnih časov večino tirolskih Nemcev : globoko '*ersko prepričanje in udanost do vladajočo rodbino Habsburg-lotrinftke. Najlepšega izraza sta ti dve v enoto združeni lastnosti našli v spomeniku, katerega so Tirolei postavili svojemu najvećemu junaku, Andreju Hoferju, na njegovem rojstnem domu v Sandhofit: zgradili so kapelo, posvečeno sv. srcu Jezusovemu. Kakor smo že javili, so jo cesar udeležil otvoritvene slavnosti ter ga je prebivalstvo povsodi navdušeno pozdravljalo. Danes moremo dodati nekaj opazek, ki so značilne ne le za mišljenje Tiroleev, ampak tudi za miroljubnost našega vladarja.
Deželni glavar, grof Braudis, je bil v svojem nagovoru izrazil veselje, da sme pozdraviti cesarja na tako znamenitem mestu, kakor jo rojstni kraj Hoferjev, je naglašal zgodovinsko udanost Tiroleev ter izjavil, da so isti tudi sedaj vsaki hip pripravljeni slediti svojemu vrhovnemu poveljniku v boj za obrambo domovine.
Na to je odgovoril cesar: »Globoko ganjen po mogočnem utisu, ki ga je napravilo na me to mesto, posvečeno po duhu domovinske ljubezni, sprejemam izraz Vaše udnnosti. Bila je dobra in lepa misel, da sto skromnemu možu, ki je z resnično bogaboječnostjo in zvesto ljubeznijo do domovine sebe in svoj narod povzdignil do večne slave, postavili stalen spomenik tukaj, kjer se je rodil, kjer je v zraste l in odkoder jo kakor mož započel svoja naj pogum noj ša dela. Naj bi duh Hoferjev, v čegar hvaležni spomin smo se danes tukaj zbrali, nikdar ne zapustil tirolskega naroda. Kakor so toga nadejam z gotovostjo in kakor sem prepričan, da bodo možje tirolski ob času nevarnosti sledili klicu svojega kneza, kakor vselej doslej, i s to ta k o želim iskreno, da se moč n a rod a, o jače n a p o pode d o v a n i 1 j u-b e z n i d o d o m n č i j e, o h r a ni mi r n e m u delu za blagostanje, ter da bo junaški duh Hoferjev mogel z višin glodati na zvesto in hrabro, pa tudi čedalje s r e č n e j š o Tirolski >! <
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Točki 410, 411. —Moj poletjem naše kmečke boljše gospodinje kupnjo ob nedeljah svojej družini za obed «bravino», katero dobe svežo vsako nedeljo pri fari zj-utra po prvi maši, in tudi Tvoja mati, vem, je vam za obed bravino kupovala pri mesarji sosedu, saj po loti tudi bučenski mesar ne ubija govedi. Govedina, le t'j ne, je meso zaklane govedi in bravina je meso zaklanega »brovoa» ali po domače «koš truna* (del oastrato), — no, tudi veleučeni g. prof. Perušek je v svojem vrlodobrem, dovršenem razpravljanji o samostavnikih na — eo svojemu tovarišu povedal, kaj je bravec. Njegova temeljita izvajanja in poučevanja, keda naj pišemo
•	■ 1 eo in keda — veo naj bi vsak Slovenec spoštoval in posnemal, kakor tudi druge njegove nauke v onej knjižici obrazložene; odveč bi bilo tore, da bi se še jaz hotel spuščevati v podobna razglabanja, ali nekaj bi Ti vendarle rad pripomnil.
Kod ar Te Jlelikranjec vidi, da imaš pismo, novino, knjigo v roki, vpraša Te: «kaj čtiš?» ali
•	kaj štiješ?» — drugi Slovenec ob hrvatski meji: «kaj šteješ?, kaj štiješ?». Kedar naš kmet vidi deklico priti iz šume s eujuioo v roki, kedar on vidi dekleta prihajati z njive z locanjo na glavi ali kedar on vidi gospodinjo priti z vrta zaledje-nim predpasnikom, praša jih: »kaj sto brale? kaj ste nabrale?* —
Slovenec bere, nabera, pobera : borovnice (brinje smuče), češplje, črešnje, drnulje, drobnice, gobe, jagode, maline — sploh sadje in grozdje ter vse drobne stvari ali tudi sploh stvari od hiše do hiše (bero, davke, desetino...), to vse on bere (eogliere, raccogliore, vendemmiare (grozdje) ; pisma, novine in knjige on čtije, štije ali čira kakor vsi drugi Slovani (hrvatsko čitati, rusko čtoti leggere), v prvem slučaju je on (bralec in v poslednjem «čitalee», »čitatelj*.
Po tem pravilu bi so mi morati vladati, govoriti in pisati, in ne inače; kdor pa nas hoče učiti in mamiti, da pisma, novino in knjigo beremo, oni je pa res velik «bravoc» švabiloc, kajti to je vendar drzno in nesramno švabonje, da naš krotki in hlagodušni narod mame in zavajajo prirejati »bralna društva* (švabski «lescvorein»), potem ko so nam zatrli skoro vso čitalnice, ki vendar niso bilo in niso drugega 110 društva v svrho, da se narod čitanjem sam izobraža. Ej da, čitalnice so bile in so osnovane slovanskim temeljem, to pa jo peklo in peče našo vrage in rovali so proti njim in rujo na vso možne načine tako dolgo, da so jim pomočjo domačih mlačnožov vzeli iu je ml j d slovansko ime tor jih odeli in ode vaj o — švabski m ovlakom.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje ve« t i.)
DUNAJ 23, Danes ob 9. uri predpo-ludne je bilo ministersko posvetovanje pod predsedstvom grofa Thuna. Minister-•tvo je sklenilo podati svojo demisijo. Ministerski predsednik, grof Thun, je bil ob 10. uri vsprejet od cesarja v posebni avdijenciji ter je predložil Nje g. Veličanstvu sklep vsega kabineta.
Dunaj 2)1. Predsednik zbornice poslancev, dr. Fuehs,jo doposlal načelnikom političnih strank nastopno pismo: Za jutri napovedana konferenca načelnikov klubom se no bo vršila. Pismo so je doposlalo poslancu Javorskemu kakor načelniku desnice, posl. dru. Puukeju kakor načelniku levice in poslancu baronu Malfuttiju kakor predsedniku italijanskega kluba.
Dllliaj 22. Dvomi so, da bi se knezu Alfredu Lieelitensteinu poverila sestava novega mi-nisterstva. Verjetneje je, da dobita nalog ali baron C h l u ni e t z k v ali vitez Bi lin s ki. V obče pa je še vse položenje tako nejasno, da niti ni možno kontrolirati vso množico vesti, ki se širijo v političnih krogih.
Poslano od sv. Jakoba Slavi!
(Slava! Vsprejeti v sveto cerkev in krščeni v imenu Boga očeta, Sina in sv. Duha, Ti obljublja Tvoj krstni kume, da ho molil Vsevečnega, da Ti v mlado srčcec že v rani mladosti zasadi kal ljubezni do svojega naroda! Pokladam Ti roko na glavico in kličem sladko Ti ime: Slava!
Slava moja ! Najsrčneja želja mi je, da Ti sobo in svoje življenje posvetiš Bogu in narodu! Siri naj so to Tvojo ime mod narodom, po vsej mili naši domovini.
Oče iu mati naj čuvata nad Teboj, da nikdar ne zaideš med sovražnike naroda !
V to ime pomozi P>og in dobri genij našega naroda.
Trst, dno 17. septembra I8!»t>.
Tvoj krstni kume
Anton Stupa r.
Pohištvo.
Radi hitrega odpotovanja produ se lepo pohištvo v ulici Capimno št. 1), II. nad.
Slovenska družina
želi oddati lepo S0l»0, eventuelno tudi s hrano. — Povprašati v ulici Farneto št. 12, T. nadstropje.
Gospodična
išče mestu kakor odgojiteljicu, eventuelno masčza. P.oučuje tudi v italijanščini, nemščini in francoščini. Natančneje v našem upravni štvu.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
<xi
Ataandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Kosario žtev. '2.
(Šolsko poslopje).
Itotra t izbor v tapetarijuh. zrcalili in slikali. Ilustriran ccnlk vrat Is in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali žele/11 ieo. brez da U i se za to kaj za računalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diaaa). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
Zanimiv oglas kolesarjem
kolo iz	tovarne
Johanu Puch iz Gradca I
ustanovitelja industrije za kolesa,	J
je najbolje kolo sveta
L. Colobig* v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
.ledini in glavni zastopnik za:	fl
Trst, Primorsko in I)almu<'ijn.
Špiritu« slnapis o o m p o a 11 u a
ALGOFON.
.ledino aredatvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter ar dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza imt TRST
Paziti na ponarejanja.
Njega svetost
i
Tržaška posojilnic a tn hranilnica
jeamruvana zadruga i nmeieunn poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I.
(Slovanska < italnieai.
n.
Hranilne ulo-re se sprejemajo od vsakega. <V tudi ni tid zadruge in se obrestujejo po 4"; Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo s.- samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5,'a,V„ na inenjico po «>"„, na zastave po 5*
1'radne ure so: od 9—12 ilopolndne in od .'1—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. I/plačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopolnilne in vsaki četrtek oil :1—4 popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
)
Razglas. Papež L1011 XIII.
C
S pri val jou jem res. kr. muneatiiigtvu v Trstu otvorijo se v Cerknem Štirje novi seinnji za živino in sicer :
1.	Sredpostni ponedeljek; ako je tu dan praznik, pa dan kasneje.
2.	Dne 23. aprila; ako je pa ta dan praznik, pa tlau pozneje.
.'». Dne 14. septembru, ako je pa ta dan praznik, pu dan kasneje.
4. Dne 4. novembra ; ako je psi praznik potem pu drugi dan.
Prvi semenj otvori se Že v tekočem letu dne 1. novembra.
Opozarja se živinorejce in knpeevalce z živino nate novo uvedene semnje za živino.
Županstvo v Cerknem na Goriškem
dne 14. septembra 1 «;*!>•
A. Kosmač, župan.
Razglednice
krasno dovršene 2f> o;ld. tisoč izdeluje Ant. Jerkić odlikovan fotografski atelierv Gorici. Kraje pride na željo p. n. naročnika brezplačno fotografova!.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi~ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra lWi»7. podelili naslov „dvorni zaloinik Njihove svetosti*'
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Flccoli-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebav-ljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejemn proti povzetju in točno izvršuje
G. Ficcoli,
lekarnar pri ,,Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošiljn izd lovatelj v škat-Ijali po 12 ateklenfČio za glil. 1*2O a. vr., po 24 atekleničic za gld. 2'40, ilo Jlt! atekl. za gld. 3*50, po 7f> atekl, za gl. 8'50 (poštni paket ne črez 5 ki. te/.ak), pa 11(1 za gl. 10'30.
Poštnina mora plačati p. n. naročnik.
ftffijj
"^Sfsr
KKJOOOOOOOOOOOOOOttC
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
1T.soja m si naznaniti stavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da som preskrbel svojo prodajnlnico v mnogobrojnein povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnili cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . . . . ........po 15 uvč
Fini perkal za srajce.........„ 24 „
Ozford, barve garantirane.......„ 19 „
Francozkl sateni........... 28
Piquet, barvan in bel za oblekeha....., 2ti „
Perkalin za podloge vseh barvali....... 10 n
Blago močno za podloge vneli barvah.....lf> „
Blago za ženske obleke dvojna šiirina od 28 nvč. naprej
„ ., možke obleke širina 150 cm. „ <J() „ Alpagasčr ni za. Ženske obleke velik.
izbor........• . . . „ 50 ., „
Kotenina............,18	„
„ hela...........21 ..
Navidezno platno .........15 „
Platno čisto laneno........,22	„
m	« za rjuhe dvojna širina 45 ., „
Muiolin bel prve vrste......., itf
Chiffon za srajce.........,18 .,
Srajce za gospode, velik izbor belili iti
barvane...........90 „ „
Srajce za gospe........... 50 „
Moderoi, zadnji kroj.........<jt) * „
Velik izbor
trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistlnje. — Vsprejemajo se naročbe možkih oblek po meri in najnižjih oenah.
i0T Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
KXXKKXXKKXKXKKX)©OC
O		CM
u		
■M		HI)
>CQ	<	03
	o	O
d	oc o	'5
0	ca	cd ^
-P		trt C
d		Ž
Konsumna zaloga olja
ra/pošiljatve i/ glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto (jorim).
Olje jedilno fino	:V> nvŽ,
,, dalmatinsko	.'Ji 5
,, istrsko	4() n
., namizni« I.a	44 .,
najfinejše 4H extr>t	;")(>
<,	specijalitetom (!t) .,
., Posebno /a cerkveno luč
Naznanilo-
1'odpisani si usoja javiti, da jo prevzel od gosp. Ivana Oodnig -a povsem na novo urejeno trgovino jestvin v ulici Farneto štv. 26. (nasproti bolnišnici) in dobro založeno z vsem potrebnim blagom.
Osobito priporoča: Kavo (cikorijo) »Sv. Cirila in Metoda, sirkovo moko za prašiče po l> '/.» nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd..
Blago je vse sveže in cene nizke. —■ I'ožilja se tudi na dom.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Suhan.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, lv.zun v drugih navedenih tobakarnab, tudi
na južnem kolodvoru.
iVse stroje za poljedelstvo *
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje In zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov!
Mlatilnice. mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in »udje različnih sestav, — Sainorezniee jnko lahko za goniti in poželo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Ceni kein spričevala zastonj.	l|/9 Praterstrasse.
i/C Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!
oooooooooooi
via Geppa štv. 5.
in komisijska poslovnica.

Vsprejme vsakovrstna zastopstva.
Priporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovužunju v Trst ali izvažanju iz Trstu. Preskrblja vse potrebne manipulacijo na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pobrano.
Oprt na na veliko izvežbunost, pridobljeno v 10-letnem delovanju v tej stroki, zugotovlja lahko 11 a j toč nejo pi ist rež bo.
R. Protner.
Korespondenca se votli v slovenskem, hrvatskem. češkem, nemškem in italijanskem Jeziku.