PMtnfau plačana v gotovini Leto XXm., št 30 Ljubljana, nedelja 7« Sehruarja 1943"XXI Cena cent« 80 ■lica S. Upravniirvo s Liubifana. (*oconi)era Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 taieratru oddelek: Lfnbljao*. Pucdoilen «U* d 5 — Telefoo k. 31-25. 51-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pa poitno-cekovtiem zavodu St. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKJJUCNO ZASTOPSTVO a oglase ii Ki. Italije in inozemstva ima On ione Puhblictfi Italiana S. A. MILANO libi|t vsak d a o Naročala« mata________ _ vključno • »PonedeljsldiB Ut 36.50. na ponedeljka ■ icc n o Lir 18.—, O tedsiittoi Poccmijen ulica bev. 5, ker. 31-22. Sl-29. 31-24. _Bokopiai »c oe trižtjo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blidf* di pro v cm raza italiana ad estera: Unione Pubblirirt Italiana S. A. MILANO BOSI attlvita esplorativa id fronte tunisino :cftante poslzisae ctmquistata — Otto velivoli nemici abbattuti I! Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 febbraio 1943-XXI il scgucnte bollettino di guerra n. 987: Šal fronte tunisino gruppi da combatti-mento italo-germanici hanno svolto intensa aitivita esplorativa e conqui.«tato, dopo vi-vace combattiniento, una importante posi-/.ior.e. Dalla eaocia tedesca sono stati abbattuti 3 velivoli avversari. Bombardieri nemici sganciavano ieri sera bombe e spez-zoni ineendiari su Palermo causando pochi da:ini; in corso di necertamento le vittime. Tre degli aerei ineursori, raggiunti dal tira delle artiglierie della difesa, precipita-vano: uno in mare, a cinque km a Nord-Est di monte Pellegrino, il secondo vicino a Finale (Cefald) ed 11 terzo presso Carini. Le incursioni del giorno 4 hanno provo-cato complessivamente fra la popolazione civile di Torino e provincia 33 morti e 62 feriti, alla Spezia 11 feriti. Uno dei quadri-motori che II giorno 3 agirono sui dintorni di Ragusa risulta di-strutto, presso Pozzalle, dalle batterie contraeree; un altro appareechio, oltre que!Io segnalato ieri, č caduto in mare a Nord-Est di Trapani, cclpito dal fuoco della difesa. Un nostro scmmergibile non č rientrato alla base. Alcuni uomini del-l'equipaggio sono salvi. Le famiglie degli altri sono state informate. delavnost na teniškem Nov švicarski dlplcenatski zastopnik v Bhsra Rim, 5. febr s. Davi je prispei v Rim novi zastopnik Švice pri Kvirinalu minister Peter Osvojitev važne postsjaske — Osem sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 6. februarja naslednje 987. vojno poročilo: Na tuniSki fronti so italijansko-nemške bojne skupine razvijale oživljeno izvidniško delavnost in so po hudem boju osvojile važno postojanko. Nemški Jovci so sestrelili tri sovražna leta-a, Sovražni bombniki so snoči metali ručiine in zažiralne bombe na Palermo in povzročili manjšo škodo. Ugotovitev žrtev je Se v teku. Tri letala napadajočega oddelka so zrušil: izstrelki obrambnega topništva. Eno je padlo v morje 5 km severnovzhodno od gore Pelegrino, drugo blizu Finale (Cefa-iu), tretje pa pri Carinijo. Unc-vni poJeti nad Turinom dne 4. t. m. so v mestu in v pokrajini zahtevali med civilnim prebivalstvom 39 mrtvih in 62 ranjenih, v Speziji pa 11 ranjenih. Eden izmed četveromotornikov, ki so se 3. t. m. pojavili v okolici Eaguse, je bil uničen pri Po:Lzallu po protiletalskih baterijah; drugo letalo je razen tistega, ki je bilo omenjeno včeraj, padlo v morje severnovzhodno od Trapanija. zadeto od obrambnega f gnja. Neka naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Nekoliko mož posadke je re- Vieli. Na kolodvoru Termini so ga sprejeli šet šenih. Družine preostalih so bile obveščene. ceremoniala v zunanjem ministrstvu, zastopa nik ministrskega kabineta, celotno osebje švi» carskega p oslaništva m zastopstvo ^v i carske kolonije v Rimu. Odlični diplomat, ki se vrača v Italijo kot zastopnik svoje države, je bil v Rimu že več let prej tajnik švicarskega poslaništva. Po službah na važnih mestih v Bernu je vodil bančni zavod »Credit Suisse«. Trdovraten 1130I& asneriškega mornariškega ministrstva zaradi poraza pred stetess Rennellom Tokio, 5. febr &. Komentirajoč trdovratnost Amerike, ki noče objaviti izida pomorske bitke pred otokom Rennellom. v kateri je izgubila dve bojni ladji in tri križarke, izjavlja »Tokio Šimbun« v svojem uvodniku, da je razlog molka ameriškega mornariškega ministrstva bojazen, da bi se z odkritim priznanjem poraza diskreditiral Roosevelt in izgubil dobršen de' svojega ugleda. Roosevelt je obljubil, da se bo začela leta 1943 največja ofenziva proti Japonski. Leto 1943 je leto pred predsedniškimi volitvami in ofenziva proti Japonski je del Rco&eveltove volilne kampnnije. Roosevelt si obupno prizadeva, da bi dosegel kako zmago, čeprav samo navidezno na južnozapadnem Pacifiku, kajti to lahko zelo vpliva na njegov položaj. List dodaja, da velik poraz pred otokom Rennellom ni samo strateški poraz, temveč tudi volilni poraz za Roosevelta. Komentirajoč razne poraze zaveznikov na morju, izjavlja list, da jih je pripisati dejstvu ker obstoji ameriška sila na morju samo po vztrajnostni sili in nima prav nobene taktične spoaobnosti. Primer je bil zadnji poraz zavez« nikov pred Rennellom, ko so ameriške s;le sku* šale izvesti protinapad, računajoč samo' na svojo številčno premoč. Računanje Američanov na svojo gmotno silo jasno kažejo gigantske številke njihovih bilanc, kjer se navaja nič mani ko 100 milijard vojnih stroškov Združen1 narodi skušajo zaman kupiti zmago z denarjem. Jagioi?.sk! letalski uspehi isa Klfafskesn Nanking, 6. febr. s. Doznava se, da so japonske letalske sile na Kitajskem od septembra 1942 do januarja 1943 sestrelile 84 sovražnih letal. žlSsvsfe.a nadlega na Kitajskem Šanghal, 5 febr. s. Med vprašanji, ki se jih bo moralo japonsko-ki tajsko sodelovanje lotiti in čimprej rediti, je vprašanje Zidov To vpra« sanje je na Ktajskem in zlasti v Šmghaju zelo nujno, bolj kakor zaradi rasne strani spri* čo tradicionalne strpnosti v verskih in rasnih z?devah zaradi bistveno gospodarske resnosti vprašanja. Zidje. zlasti tisti, ki so prišli na Kitajko skoraj iz vseh držav, zlasti iz držav, ki še niso bile v vojni, dokler ni Japonska stopila ob stran Osi. so si utvarjali. da sc našli idealno pribežališče v velikih kozmopolitskih niertih Kitajske, kjer ni bilT težko pomešati se med razne kra;evne elemente in nemoteno oprav';at: svojih donosnih po«lov in špekulacij. Če je re3, da je bila zlasti Kitajska v vojnem času doslej najboljše področje za najbolj raz- lično udejstvovanje in da so novi prišleci našli vso podporo svojih sovernikov, ki so tam že prebivali, zlasti pa podporo finančnega magna-ta sira Viktorja Sa3soena. ki je že leta pošiljal v vzhodno Azijo ogromne po njegovih rojakih v Indiji nakopičene kapitale pridobljene s špekulacijami in trgovino z opijem, je ta zemlja postnla opasna za Ž;de z vstopom Ja« ponske v vojno ob strani Osi ter z ukinitvijo ang!eško«ameriških koncesij in odstranitvijo slehernega anglosaškega vpliva na K;tajskem. Sedaj, ko je izkustvo pokazalo, da je sožitje z židovstvom tudi v tej državi nemogoče, morajo kitajske in japonske oblasti rešiti židovsko vprašanje, ki je postalo smrtna nevarnost za obnovitveno' delo v narodni Kitajski Velik požar v Bcosbaf u Bangk°k, 5. febr. s. Iz New Delhija se doznava, da je nastal velik požar v neki tkalnici za bombaž v Bombaju. Požar se je naglo razširil in ga je bilo mogoče omejiti šele po večumem naporu. Poročajo o veliki školi. Med drugim je bilo -iničenih tisoč bal bombaža. Bcmbajske oblasti doslej še niso objavile o vzrokih pežara. Avstralci ne &0&0 več pošiljali svojih čet drugam Lorenzo Marquez, 4. febr. s. Iz Canberre poročajo, da je avstralsk? ministrski predsednik poda! danes naslednjo izjavo: »Narodi, kakor Avstarliija, ogroženi od nevarnosti, k.i značč življenje ali smrt. ne morejo pošiljati kontingentov čet na druga voijna prizorišča. Potem ko so poskrbeli5 za varnost Lastnega ozemlja, ne razpolagajo več s četami, ki bi jih lahko poslali, da bi se drugje borile. Churchill je obvestil, da se ne bo zoperabavljal povratku avstralskih kontingentov v domovino, da bodo lahko branili svojo domovino.« Strah v Avstraliji Bangkok, 4. febr. s. Pomorska bitka pri Salomonskih otokih, ki je prinesila Japoncem znano zmago nad zavezniki, je povzročila žalosten učinek v vsej Avstraliji kjer trdijo, da se je nevarnost japonske invar zije znatno povečala. Avstralski tisk piše, da se je vojna za 500 km približala avstralskemu kontinentu. Ta bitka, pišejo iz Sydneya, je tri odgovor tistim političnim krogom v Londonu in Washingtanu, ki ' kritizirajo avstralskega ministrskega predsednika ker pravi, da je treba poslati večje zavezniške sile v južni Pacifik, dia bi se preprečilo približanje Japoncev Avstraliji. PREOSNOVA VLADE V RIMU Duce prevzel vodstvo ministrstva za zunanje zadeve — Ustanovitev ministrstva za vojno proizvodnjo Rim, 5. febr. 8. S Kr. dekreti se je sestava vlade takole spremenila: Ministrsko predsedništvb: mesto Lui-gi§ Russa prevzeme nacionalni svetnik Amilcare Rossi, predsednik narodnega združenja bojevnikov. Zunanje ministrstvo: ministrstvo prevzame Duce s podtajnikom Giuseppom Bastianinijem; grof Ciano je poklican za triletno dobo v Veliki, svet. Notranje ministrstvo: podtajnika Gui-da Buffarinija nadomesti Umberto Albini, dosedanji prefekt v Neaplju. Pravosodno ministrstvo: mesto grofa Grandija, ki ostane predsednik Zbornice fašijev in korporacij. prevzame nacionalni svetnik Alfredo De Marsico. Finančno ministrstvo: baron Giacomo Acerbo,- predsednik proračunske komisije v Zbornici fašijev in korporacij, nadome- j sti Paola Thaona di Revel. Ministrstvo za narodno vzgoj« mesto Giuseppa Bottaia prevzame nacionalni svetnik Carlo Biggini, rektor univerze v Pisi. Ministrstvo za javna dela: namesto nacionalnega svetnika inž. Giuseppa Gor-le je poklican nacionalni svetnik dr. Ze-none Bennini. Ministrstvo za promet: senator Vittorio Oni nadomesti sedanjega ministra Giovania Host Venturia. Ministrstvo za korporacije: Prefekt iz Milana Carlo Tiengo prihaja na mesto sedanjega ministra Renata Riccija. Ministrstvo za ljudsko kulturo: nacionalni svetnik Gaetano Polverelli, sedanji podtajnik, prevzame ministrstvo namesto Alessadra Pavolinija. Ministrstvo za devize in valute: sedanjega ministra Raffaela Riccardija nadomesti nacionalni svetnik Oresto Bo-nomi. Ministrstvo za vojno proizvodnjo: pod-tajništvo za vojno proizvodnjo se poviša ▼ ministrstvo za vojno proizvodnjo, kateremu na čelu bo ostal general Fava-grossa. Novi senatorji Rim, 6. febr. s. S Kr. dekreti so bili naslednji nacionalni svetniki imenovani za senatorje: Arlotti Emilio, Aslnart di San Marzano Guido, Bibolini Gianbattisto, Di Pani An-tonio, Bol zon Piero, Borghese Rodolfo, Brizzi Alessandro, Brughi Alfredo, Bruni Giuseppe, Buronzo Vincenzo, Calzabini Al-berto, Capialdi graf Maasimo, Capri Cru-cinni Luigi, Sardi Livio, Costamagna Carlo, Del Buffalo Edmondo, Donegani Guido, Durini Giangiuseppe grof di Ponza, Fan-tucci Vittorio, Farina Cini pL Neri, Ghigi Alessandro, Maccarini Carlignanl Renato, Maggini Giuseppe, Milani Giovanni, Orelli Eugenio, Motta Giacinto, Paolonl Fran-cesco, Pelizzari Ludovico, Pesenti Antonio, Racheli Mario, Rottigliano Edoardo, Russo Luigi, Sacco Francesco in Trapani Lom-bardo Antonio. OV!£ ti Mmmosi Ponovn? sovjetski izkrcanfa izfalovlfeni — Hudi boji ob I>3nu — Odbiti sovražni napadi fužno od Lauclkega jezera Iz Hitierjevega glavnega , 1. februarja. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Pri Novorosijskn izkrcani sovjetski oddelki so bili kijub žilavemu odporu še bolj stisnjeni, v borbah pa uničenih šest na kopno pripeljanih cklopnih vozil. Ponovne akcije za izkrcanje so se izjalovile. Na področju izliva reke Dona, ob Dancu in v odseku pri Oskclu je sovražnik nadaljeval svoje napade. Ob spodnjem Doncu in v odseku pri Livnih so se vsi napadi izjalovili ob najhujših izgubah za sovražnika. Ob srednjem Doncu !n zapadno od odseka pri Oskohi so po skupinah boji, v katerih se menjavajo sovražni napadi z lastnimi protinapadi. Ponovni hudi sovjetski napadi južno od Ladoškega jezera so bili krvavo odbiti, izhodne postejanke pa razbite v topniškem ognju. V vodah visokega severa so potopila nemška brza bojna letala sovražno trgovsko ladjo s 0000 br. reg. tonami, nadaljnji 6000 tonski prevozni parnik pa je začel goreti. Pri ponovnih napadih na pristaniško in mestno področje Murmanska so bombni zadetki povzročili razdejanja. V Tunisu so nemško-iialijanske bajne skupine z uspešnim sodelovanjem letalstva zavzele obvladujočo viš:no ter jo obdržale kljub sovražnim protinapadom. Nemška brza bojna ietr.la so povzročila podnevi na obali Rokavskega preltva z bombnimi zadetki težkega kalibra znatno šlccdo. V hirdib obrambnih bnj>'h na področlu Donca sta se posebno odlikovali 204. pehotna in 7. oklepna divizija. |Gž= IMurom« SeraBČ Kanaš jtJ^s^t Melekes STavropol) i->rjansk Jef-emoy- , t,- ,,L N.UWc % n^ t l 5® « iPLtvni J SLipecR^unazi Dimifrovslt / ?Knlr!nii fk\ ^j^Usmanj renia/ Kuzneck Hvalinsk 4 .. Kujbišev if ' Samara ) SLls%Kursk /Kolonij 'Ščigrij \Time F^e^idobsk ^ 1Pogafevsh ^varovor ° „ X A Atkar.^^ ^^S^Markštadt E;elgc7>y( flOskoK S i Butu^novka|Urj^inskaja A^ARovnoje i—% /aVovčst r D i V Kai3C 1 FilonovskajajM-a^jjšjnF iGleminskaiaN, g2j I ulNts. / V .. Rosqs (Pavlovsk \ tPalasovka ^ Harj^v Krasr.ograd vA'U,'ki Bo^ča ^Kupjčnsk MigulinskaiaAj&S^ / oerezovsK »= i Vlihaj lovka tfNikolaievsk « i-nyunribftdid "Vi^g.'IV^&nfl. \Fr0l0V0 QAc>) ! 5tarofc]elsk \ Kteckaja^ %^i)ubovka Talovka iru^ograo \ Kleckaja^' H^o/Dubovka \ ) SI Milerovo eRusako* M? fcl,. J ^ lioa.cd^^h&^f f , Ka'ač ^£ol§kngrad(Caric,ni S /1w^Vorts,tcy?rsP,^KaVnSk M- ^ ^p^eVladimirovka — Hlodov kaj. ^^nsk_NirCirskaiafjf Jč^t,.. Ver^Baskunčah " Niz.LirsKajafr Jtr^r v , Ivanov i nsk a j a^Žuiovo °j a rTJSv\ fBafajsk Zimovniki jJorgovoje Mrahanj' Eljstap_e Jaškulj Ii nadtajifa tfe^Mtlrav obranibe Stalingrada Berlin, 5. febr. Ves nemški tisk se še vedno in upravičeno bavi z junašlto epopejo legendarnih branit^lje" Stalinrrada^ ;n s rp suje perlednje trenutke he- rojske nemške in zavezniške posadke, ki ■.L ,e ie ii pojurnoi.: branil i ore l rad- mcenimi napadalci in se naposled žrtvovala z namenom da olajša opera c'je kavka-ške armade. Po obvladanju Paulusove skupine je ista usoda zadela tudi nemške-rumunsko skupino pod poveljstvom generala Strakerja. Njegove čete so bi'e kot poslednje razmeščene v razvalinah ogromne tovarne za traktorje, k L e j il - >.mn veno izpremenjena v tovarno za tanke. NI prav nikak čudež, da se je pešč ea branl-teljev morala vdati ogromnim mn-žicam napadalcev, pač pa je čudež, da je vzdržala toliko časa in vezala ta1:© znatne sile sovražnika, ki bi bile sicer uporabljene na drugih delih fronte. Razen junaštvu mož ie treba to dejstvo pripisati morda tudi dejstvu, da so ogromni podzemeljski prostori delavnic služili branitaljem kot varno zatočišče pred topniškim obstreljevanjem. Razen tega so bili nemški oddelki kot pesadka v teh razvalinah cele mesece od prvih dni ofenzive, ko so nemške čete to tovarno iztrgale bolj-ševikom, in so odlično poznavale vsak kot, vsako luknjo, vsako značilnost tega zi-dovja. Njihova obramba je teda: dosegla višek učinkovitosti in bi se gotovo nada- lievala še kak teden, ako bi braniteljem ne pešlo strelivo, živež in zdravila. Največjega pomena je bilo pomanjkanje ročnih granat, ki so najprimernejše orožje za borbo iz največje bližine moža preti mežu. že nekoliko tednov so si ob'eganci in oble-govaJci stali nasproti le nekoliko metrov oddaj jeni drug od drugega. V razvalinah so se izmenjavali napadi in protinapadi. Spopadi so se dogajali v velikih lopah m pod zemljo in često borba ni prenehala po ves dan. Ogorčeni boji so se bili za kako stopnišče, za kako ploščad in celo za kako okno." V teh okoliščinah je ročna bomba sama po sebi najpripravnejše orožje. Dovolj je bilo vreči jo skozi kako okno, skozi kako lino, skozi kako luknjo, da se je razpočila med napadalci in jim prinesla pogubo. Zaradi tega so bile tudi na obeh straneh izredno velike izgube. Sovjetski vojaki so se po svoji navadi posluževali tudi min in so kopali rove pod i nogami braniteljev. Od konca novembra ni pritekla nobena noč, da bi cbleganci ne slišali udarjanje pnevmatičnih kladiv in svedrov, ki so vrtala pod njimi, često pa je bilo čuti povelje ruskih ženijcev, kadr.r so polnili izvrtano luknjo z razstrelivom. Včasih se je branilcem posrečilo z bliskovitim naskokom preprečiti eksplozijo, naj-češče pa jim je bilo nemogoče ogniti se grezeči opasnosti in takrat so bih piiM-ljeni, da so izpraznili ogroženo točko ter jo skušali zopet osvojiti po izvišeni eksploziji. Cesto po eksploziji nI bilo kaj ctva-jati. Tako so se vršile ogorčene boibe za vsako ped tal. Bilo je neznosno življenje med nerehmm strtljanjem ruskih topov, med bliski ek.s-p'oo.isjcčih min in med neprestanimi napadi. še 31. januarja, po osvojitvi zadnjega okopa južne skupine, so bran'lci štre-ckerjeve skupine odbili peziv za predajo, ki jim ga je sporočil nek sovjetski polkovnik. Približal se je bil poslopiu, ki so ga imeli zasedenega Nemci, ln je mahal z belo zastavo, želeč razgovora z oble-ganci. Ponoči 1. februarja so boljševiki izvršili zadnji napad in takrat so se Nemci in Rumuni branili le še s pištolami, bajoneti in noži. Neka skupina, zaprta v podzemlju, se je kljub temu še upirala, dasi ni bilo ničesar več braniti, ko je bilo že vse osvojeno in je bil Stalingrad že popolnoma v rokah neprijatelja. To junaštvo je zgled najvišje žilavostl in požrtvovalnosti. Preostali branilci, ki so tvorili posadko v tovarni za traktorje, so imeli na razpolago radijsko postajo, s katero so bili v stalni zvezi s Hitlerjevim glavnim stanom. Tako je vrhovno nemško poveljništvo lahko do neke mere sledilo in vodilo borbo. Dne 2. februarja ob 2.45 zjutraj pa je glavni stan dobil od skupine gene-, rala Streckerja, poveljnika 11. armijskega zbora, naslednje obvestilo: »Boljševiki začeli napad na naše zadnje postojanke. Moramo uničiti radijsko postajo.« Postaja je delovala do 3.10, kajti takrat je glavni stan prejel poslednjo vest: »Postaja radio XI. armijskega zbora preneha delovati, živel Ftihrer!« To je bil zadnji znak življenja, ki je prišel brezžično c~rlin, 6 febr. s. Pod naslovom »Italiji junaki na vzhodni fronti« poroča ajšnja »Borzenzeitung« naslednje: ,'azen divizije »Julia« sta se po hrabro-i n udarnem duhu že posebno odlikovali .zlj: »Trento« in »Culieo«. Vzdržali sta c vite napade sovražne premoči, med ivermi so sovjetske čete uporabile vsa polcžljiva sredstva. Hrabri vojaki orne-n:h divizj so prizadel; nasprotniku omne izgube in vrle italijanske divizije rned premikanjem, določenim za zased-novh postojank, vzdržale najhujše sun_ sovjetsk h napadov ter prisilne sovjet-.c poveljništvo, da je metalo v boj vedno -e rezerve, s čimer se je zakasnila sc-• rtska akcija in so se načrti beljševikov ■ rpolnoma izjalovili. Zlast' hud in težaven 3 bil pohod neustrašene divizije »Trento«, ••'.: je morala vzdržati najhujši pritisk nad-\očnega sovražnika ter je bila nskcTko 5?-sa celo obkoljena, s skrajno odločnostjo n železno žilavestjo pa so si junaki cdprli •pot med množicami sovražnikov ter zabili nove obrambne postojanke. Tudi v c.n spopadu so prizadeli sovražniku hude z-ube. Nemile ofenzivne speffacije pri Velikih Lukah Berlin, 6. febr. s. O ofenzivnih operacijah, ki so se te dni znova ojačile v odseku Velikih Luk. poroča vojni dopisnik nemške uradne agencije nekoliko zanimivih podrobnosti. Novi napad sovražnikov, pravi dopisnik, je imel za cilj osvojitev dveh višin južnozapadno od mesta. Obe višini sta gospodovali nad okolico in je bila njihova posest zelo važna za nadaljnji razvoj operacij kot oporišče našega obrambnega sistema. Rusi so pripravili napad z močnim bobnajočim ognjem topništva vseh kalibrov, ki so ga imeli v tem odseku, nato pa so prešli v napad. Naskok .je izvršila neka pehotna divizija ob podpori kakih 20 oklopnih voz. Napadajoče čete so bile znatno močnejše kakor nemška posadka. Prvi sunek proti našim črtam se je zrušil s krvavimi izgubami za sovražnika, Rusi pa so ponovili-napad ne glede na silne vrzeli, ki so zijale v njihovih vrstah, ter so bili tudi to pot odbiti. Naše avtomatsko orožje je doslovno kosilo napadalce. Naposled se je boljševikom po strahovitih izgubah le posrečilo, da so vdrli v naše postojanke. Tu se je razvila silovita borba moža proti možu, v kateri je bil sovražnik zadržan toliko časa, da je Nemcem prispela pomoč ter so lahko v protinapadu vrgli sovražnika s svojih postojank. Nemški protisunek je bil tako močan, da niso samo očistili svojih postojank, marveč so zagnali sovražnika daleč preko njegove lastne bojne črte. S finskega bojišča Helsinki, 5. febr. s. Finsko vojno poročilo javija, da se ni zgodilo nič pomembnega v zadnjih 24 urah na finsko-sovjet-skih frontah. BsJI na severa Berlin, 6. febr. s. Iz pristojnega vira javljajo, da je na laponski fronti udarni oddelek planinske divizije SS kljub snežnemu metežu in hudemu mrazu prodrl do sovjetskih črt in po hudem boju osvojil 21 okopov in utrdb. Pri tem je uničil odnosno zajel dotične posadke. Neki vojni dopisnik pripoveduje v »Zvvolfuhr-Blattu« o skupim nemških topničarjev, ki so bili ostali brez sredstev za premikanje topov ir, ki so se zato sami vpregli pred topove ter jih vlekli preko zasnežene stepe, dokler niso dosegli neke železniške postaje Tu pa so opazili, da koraka proti njim oklopna sovjetska kelona. sestavljena iz kakih 30 oklopnih voz. Topničarji so' takoj namenli svoje topove na bližajočega se sovražnika in so po hudem boju razbili 21 oklopnih voz, druge pa prisilili k begu. \nbe sovjetske omarice v Baltiku Helsinki, 6. febr. s. S piihodom zime in zamrznenjem so se zaključile pomorske borbe in sovjetske mornarice se je morala umakniti v zaliv Kronštata, potem ko je utrpela najhujše izgube v sezoni plovbe. Strogo precenjeni uradni podatki javljajo naslednje izgube katere so nemške pomorske in letalske sile in deloma finsko obalno topništvo zadale sovražniku: Potopljenih je bilo: 31 podmornic, 2 top-ničarki, 2 obalni stražni ladji, 16 motornih torpednih čolnov, 23 motornih oboroženih stražnih ladij, 8 minolovcev ter 3 druge ladje neznanega tipa. Poškodovanih je bilo: 16 podmornic, 3 strsžne ladje, 10 torpednih čolnov, 16 oboroženih motoihih stražnih ladij in 3 vlačilci. V teh podatkih niso upoštevane hude izgube rdeče mornarice, katere so sovražniku zadale nemške in itlaijanske sile v kronštatskem zalivu, na Nevi in na La-doškem jezeru. V plovni sezoni od 1. junija do srede decembra 1942 je sovjetska mornarica izgubila 85 edinic, 43 njenih edinic pa je bilo poškodovanih. V tem razdobju so finske pomorske sile izgubile samo eno edinico. Nezmanjšana nasprotstva ineil SiBlimm in njegovimi zmerni'' Stockholm, 5. febr. s. »Aftonbladet« piše v dolgem članku o odnosih med Stalinom in njegovimi anglosaškimi zavezniki ter omenja predvsem zadržanje rdečega diktatorja po konferenci v Monakovu, ko je bila sklenjena zasedba nemškega dela bivše Češkoslovaške. List omenja tudi, kar je govoril Churchill proti Sovjetski zvezi v letih pred vojno. Po konferenci v Monakovu je Stalin v govoru na stranko izjavil, da gre za najbolj pretkano francosko-angleško zaroto, s katero naj bi se nemške sile usmerile proti vzhodu, tako da bi velike zapadne demokracije ostale vame pred nevarnostjo. Churchill je bil vedno med najbolj srditimi intervencionisti proti Rusiji. Stalin, piše list, je ostal sovražnik demokracij in te so ohranile vse svoje varnostne ukrepe do svojega priložnostnega sovjetskega zaveznika. Med tem ko so anglosaške sile izgubljale čas z razpravami v Casablanci o povojni organizaciji, je Stalin ostal v Kremlju in še nadalje molči. Stalin ni podpisal nobene uradne izjave o svobodi ljudi in nobene atlantske listine. Ko je Poljak Sikorski hotel odpotovati v Kre_ melj, da bi govoril o poljskih zahtevah, .ie Stalin sporočil, da ga ne utegne'sprejeti. Stalinov glas, zaključuje list. ni nikoli pridružil glasu njegovih zaveznikov. Novi španski prostovoljci na patu v Rusijo Madrid, 5. febr. s. Skupina 1200 prostovoljcev sinje divizije je iz Iruna odpotovala v Rusijo. Velika množica z zastcpnkl oblasti in hierarhov na čelu se je poslovila od prostovoljcev na kolodvoru v San Seba-stianu in Irunu ter je vzklikala špain j', Osi in generalu Francu. Ob odhodu vlakov je množica zapela himno »Caro el Sol« in je navdušeno manifestirala, ko se je razhajala, Švedi proti boljševizmu Stockholm, 5. febr. s. List »Sozialdemo-kraten« piše, da je Rusija imperialistična sila in da bi bil sovjetski triumf, nasprotno kakor mislijo nekateri demokrati z omejenimi možgani, pravcata katasrofa za demokracije v vsej Evropi. List poudarja, da bi anglosaške sile rade strle Nemčijo, na drugi strani pa si ne žele zmage Rusije ter upajo, da te zmage nikoli ne bo. Kar se tiče švedske, piše list, mora ostati zedinje-na proti Sovjetom, da ohrani svojo neodvisnost. Ostati mora zvesta nevtralnosti. Protibotjševiška demonstracija v Londonu Lizbona, 5. febr. s. Angleški listi objavljajo vest, da so Londončani, ki so včeraj zjutraj šli po Finsburysquaru, lahko ugotovili, da je bil ponoči Leninov kip, ki stoji na tem trgu, hudo omadeževan. Tc se je zgodilo po filokomunističnem govoru lorda Beaverbrooka. Dogolek je zbudil seveda veliko hrupa v uradnih krogih in je odmeval tudi v spodnji zbornici, kjer se je "notranji minister Morrison požuril izjaviti, da je bila odrejena stroga preiskava. Popolna protiletalska obramba Hamburga Stockholm, 5. febr s. Ameriški piloti, ki so se udeležili zadnjega napada na Hamburg, so pripovedovali, ko so se vrnili na oporišča, da je treba smatrati to nemško pjisanišče za najbolj branjeno področje na vsem svetu. Nemci so čudovito kamuflirali glavne naprave v pristanišču in so jih zavezniški letalci le s težavo odkrili. Piloti so pripovedovali, da so jih nenadoma sprejeli silovit zaporni ogenj in zelo nevarni nemški lovci. Prav zaradi popolne obrambne organizacije so napadi na Hamburg postali najtežji podvigi za zavezniško letalstvo. AngteSka nasllstva na &Iižnjem vzhodu Ankara, 5. febr. s. Po vesteh iz Srednjega vzhoda se množijo v arabskih deželah, ki so pod angleškim nadzorstvom, aretacije vseh. ki so obdolženi sabotaže, kakor tudi odloki o vojaških rekvizicijah Na ta način skušajo zadeti predvsem patriote, ki jih označujejo kot protiangleške agitatorje Aretirance, med katerimi je mnogo šejkov in poglavarjev plemen, pošiljajo v posebna koncentracijska taborišča pri Adenu. Zmanjšan? ameriške dobave živil AngSiji Lizbona. 5. febr. s. Amer.ške pošiljke živil v Anglijo so se zmanjšale zaradi po+rebe povečanja živilskih dobav Rus:ji na etnovi sporazuma o posojilih m najemih. To je izjavil v WashmgtGnu ameriški minister za kmetijstvo \Vickard, ki je še dodal, da so sam' Rusi prc= sili,- naj se da popolna prednost živilskim po« šiljkam. GifOTi If? de Gaulle se nista sporazumela Stockholm, 5. febr. s. Degoiistični glavn stan, k' ss nahaja v Londonu, kategor čno demantira trditev, da sta Giraud in De Gaulle sklenila kompromis. Po njunem sestanku v Casablanci cb prisotnosti Rtose-velta in Church lla oba francoska šefa n:-sta imela več prilike govoriti. Položaj je, piše francoske glasilo »France«, k:kršen je bil. Ne sme se verjeti trd tvam alž rske-ga radia, da so bila vsa nasprotja likvidirana. Gre za manever generala G.rauda in njegovih sodelavcev. Aretacije anglosaških vohunov v Švici Stockholm. 5 febr s. Neki stockholmski list piše, da je bilo 90 odstotkov ljudi, ki so bili doslej aretirani v Švici zaradi vo"hunstva. agentov Anglije, Amerike in Rusije, ki so tvorili gosto mrežo za obveščevanje in sabotiranje ter bili zelo dobro plačani. Pomanjkanje živil v Iranu Ankara, 5. febr. s. Iz Irana poročajo, da se stanje prehrane še nadalje slabša zaradi hudega pomanjkanja moke. Vlada je morala monopol izirati pekarne. Vse zasebne pekarne bodo zaprte. Velika letalska nesreča na švedskem Stockholm, 5. febr. s. Veliko letalsko nesrečo so ugotovili včeraj v najsevernejšem' delu Švedske. Velik bombnik se je na vežbalnem poletu izgubil v megli in je hotel pristati, pri tem pa se je na tleh popolnoma razbil. Med ostanki letala, ki so jih našli kakih 15 km od mesta Overtor-nea, so bila tri trupla izmed 6 mož posadke. Usoda ostalih treh še ni znana. Iz Hrvatske Odlikovan« Častnika hrvatske legile. Poveljnik 8. italijanske armade na vzhodnem bojišču je odlikoval s srebrno kolajno za vojaško hrabrost polkovnika Egona Žitnika in majorja Ferda Musloviča, častnika hrvatske legije. Hrvatski vojni muzej. Priprave za ustanovitev hrvatskega vojnega muzeja so v polnem teku. Od ministrstva za oborožene sile organizirana zbirka orožja in drugih predmetov se uspešno nadaljuje. Bolnišnica na Rebra je dobila knjižnico. Nemški znanstveni institut v Zagrebu je bolnišnici na Rebru poklonil znanstveno knjižnico, ki bo vsebovala predvsem* medicinske knj;ge. Prvo pošiljko knjig so že izrečili upravi bolnišnice. Obletnica zaščite delavske mladine. Urad za zaščito delavske mlaline je 1. februarja praznoval prvo obletnico svojega obstoja. V vsej državi ima urad 60 podružnic, ki skrbe za okoli 80.000 mladih delavcev ln vajencev. V teku leta je urad razdelil 1.5 milijona kun podpor in 35.000 mladoletnim delavcem in vajencem zagotovil plačani dopust. Nadalje je urad organiziral 26.000 staršev vajencev in mladoletnih delavcev. Zdravstvena politika na Hrvatskem. Na povabilo hrvatskega zdravniškega društva se je v Zagrebu delj časa mudil berlinski profesor dr. Helgiuth HauboJd. Z glavnim ravnateljem za zdravstvo v notranjem ministrstvu Stipčem sta obravnavala vsa vprašanja nemško-hrvatskega sodelovanja na področju zdravstvene politike. Spremembe pri zagrebškem tramvaju. Uprava zagrebške električne cestne železnice se je odločila za ukinitev večjega števila postajališč. Z ukinitvijo nekaterih postajališč je nastala tolikšna sprememba, da bi po prejšnjem voznem redu vozilo 9 motornih voz in 6 prikolic več. Na najbolj zasedenih progah je bil zato razmah med vožnjami zmanjšan. Ogromeh pisemski in paketni promet. Iz statističnih podatkov glavnega . ustaškega stana je razvidno, da je bilo lani v notranjem prometu odposlanih 4,459.000 priporočenih pošiljk. V inozemstvo je bilo poslanih 235.900 priporočenih pošiljk, prispelo pa jih je 283.000. Poštnih paketov je bilo v teku leta poslanih 1,087.500. V inozemstvo je bilo odpremljenih 27.800 paketov, iz inozemstva na Hrvatsko pa je prispelo 35.100 paketov. Padec muslimanskih porok. Lani je bilo pri šerjatskem sodišču v Mostarju sklenjenih 115 zakonov. Število je v pcmeru z letom 1941. padlo za 78. Nasprotno pa ie lani narario število ločitev zakonov na 17, medtem ko je bilo prejšnje leto ločenih samo 5 rwrnv. Huda kazen za kverfcoptree. Sarajevska policija je obsodila Omera Mehmedagiča, Uzeira Gjurgjcviča, Selima Kobiča in Uze-ira Kolara, vsakega na 60 dni zapora ali denarno kazen 60.000 kun, ker so ponoči v nekem zasebnem stanovanju igrali karte za visok denar. en V vil. Novj grobovi. V Mariboru so umrli: brivčeva hčerka Rc-»!nr. ri-an-rjcva 12 letna str^ie ved jeva hčrrltn Jcrica Kramar-šičeva :n 33 letni vlničor Janez Macun s Plesi vca. Na Dum ju .ie umrl 39!?tni Herman Kager iz Studencev pri Mariboru. V Ptuju ie umrl uradni sluga Anton. Kuhar, sfcar 57 let. V celjski bo'u:šnJci je umrla v najlepš: dobi po kratkem trpljenju ga. Justina Zupančiče v a, r jena Globoč-nikova. Pokojnjca :e bila iz ugledne žalske družine, znane po vsej Savinjski dolini. Poročena je b:ln z b;všim k-petnnem Adol-fom Zupančičem, kateremu ja zapustila hčerkico. Ugledno pokojnico sj prepeljali v Žalec, kier so jo v četrtek 4. t. m. ob 16. uri položili v družinsko grebn eo. Nase iskreno s žal je! življenje in smrt na SP&rlnjem Štajerskem. V Ptuju so v tretjem tednu januarja zabelež li 11 p:rod v in 7 smrti. Poročili so se Anton Cus in Marija Rajsova ter Otmar Ve'unšck in Marija Meletova. Na Pragersrkem je bilo ist! 6: s troje rojstev. V Slovenji vasi. sta ee poročila Vinko žmavc in Kungota Berglez va. Na Tehar-ju so se poročil Karel Medved in Marija Guzejeva. Jožef S rc in Francka 6'vka ter Jože Avšnar in Francka. Uratnikova. V Ro^arkj Slatini so v januarju zabeležili 7 rojstev, umrla pa sta Janez Lesjak in Janez Ferlež. Earllo Ljubljana NEDELJA. 7.. FEBRUARJA 1S43-XXI. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15 Orgelski koncert. — 11.00 Prenos pete maše iz Bazilike presv. Oznanjenja v Firenzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v ital:janščini (O. G B Marino). — 12 15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanjč) — 12.30 Poročila v slovenščini — !2?45 Simfonična glasba. — 13.00 Napov.ed časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Komorna glasba. — 13.40 Operna glasba. — 14.00 Poročila v italiianščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra :n Komornega zbora, vodi dirigent D. M Šijanec. — Slovenska glasba. — 15 00 Poročila v slovenščini — 17 15 Dr. PUS L.: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Pesnv in napevi. — 17.45 Operetna glasba — 19 30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogo<£kov v slovenščini — 20 30 F:lmske pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirgenta Angelini-ja. — 21.00 Simfonični koncert vodi dirigent Simonetto. — 21.45 Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.15 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.45 Poročila v italijanščini- Solnčn! mrk na Japonskem Toki«, 5. febr. s. Najbolj slavni japonski astronomi so opazovali davi popoln sodnčnl mrk na otoku Hokaido. Solnčni mrk se je pričel ob 7.35. Mesec je popolnoma pokril solnce za eno minuto in 40 sekund. Konec popolnega solčnega mrka je bil ob 9. in 3 minute Japonskega časa. Rezultate opazovanj bodo čim prej objavili in jih znanstveni svet pričakuje z največjim zanimanjem. Spominjajte k slepih! Gospodarstvo Prometni načrti Italije na Balkanu Znanstveni'institut za prenetna vprašanja v Triestu se že dalj časa bavi s študijem vprašanj, ki so v zvezi z izgraditvijo prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi. Ravnatelj tega instituta Fabbri je imel nedavno na univerzi v Triestu predavanje, na katerem je osvetlil delo tega važnega zavoda. V teku so študije za zboljšanje prometnih zvez med Italijo in Gr» Cijo, Srbijo in Bolgarijo. Predvsem se pr JUTRO« St. 30 3 Tfefle^Ja, T. It T9G-XXI Velik uspeh vokalno-instrutnentalnega koncerta V petek zvečer je vckalno-instrumental-ni koncert v Operi zopet privabil številno občinstvo. Gledalšče je bilo razprodano. Videti je, da «c taki koncerti zelo vab-lj vi za občinstvo obeh Jezikov in da pc-d-p rr-jo medsebojno spoznanje. Kakor zadnjič so bil' tudi tokrat prisotni številni ugledni predstavniki z Eksc generalom Ga obaro na če'u. med njim: viceprefekt T)"- id, hrvatsk Konzul. v cefedera1 Capurso. Koncert je obsegal samo dve in.tru-mcntaln točki: oveituro Verdijeve pere »Moč usode« in Belhn jeve -»Njrme«. Izvajal ju jO precizno :n učinkovito operm orkester pod vodstvom dirigenta Demetri-ja 2 e br e t a. V nadaljnjih točkah ie b:lo orkestru n d rigentu odmerjeno samo spremljevanje. ki je poteklo v trdni ubranosti pevcev in orkestra ter pr spevalo lep delož k u pehu kcncerta. Kakor na prvem letošnjem koncertu Je vrste v Operi, je m glo občinstvo tudi zdi j pozdraviti clva ugledna gosta baritonista G useppa Tadde a in tenorista Giorg.a Sembrija. ki sta si že s svojim prvim nastopom v Ljubljani pridobila sloves odi č-nili pevcev, ter dve priljubljeni sol stk' domače Opere. soj.ranistk: Ksenijo Vidalije-vo in mezzosopran stko Kizo Karlovčevo. Koncert, k; ga je izvajala ta četverica je obsegal več del sol stične nastope in po en duet in kvartet Zast pane so bile po večini znane cpc-rne arije Puccnija, Giorda-na. Rosanija, Verdija Bizeta, 8a;nt-Saen-sa, Don zetLija in dr., med njima baritonska kavafna iz »Sevllj3kega brivca« ki jo je bil moral Taddei ponoviti in nabanera iz »Co rmen«, s katero je dosegla velik uspeh Karlovčeva in jo je tudi morala ponoviti. čeprav se je zdelo da ga. V i d a 1 j-j e v a ni bila najboljše razpoložena, je dosegla s svojimi nelahkimi točkami prodoren uspeh. Prav posebno srečen dan je imela ga. Karlovčeva, ki je z nekaterimi nastopi (zlasti z Don'zettijem in z že omenjenim Bizetom) uveljavila v bleščeči cbiik svoj glas in svojo pevsko kulturo, tako v italijanskem kaker v slovenskem tekstu. Ni treba niti poudarjati, da sta oba gosta tudi tokrat zagrabila občin-svo ne le s svojimi glasovn!mi kvalitetami :n z veliko pevsko kulturo, marveč tudi z učink:vitim prednašan^em, ustrezaiočim dramatičnemu značaju posameznih arij. Prav posebno je uspel Taddei z nekaterimi srečno izbranimi in popularnimi točkami, medtem ko je nekoliko manj disponirani Sembri najbolj užgal z arijo iz Ponchiellijeve Gkconde »Morje in zemlja«. Sodelujoči solisti so bdi nagrajeni s šopki in večkrat klicani na oder. Koncert je dosegel, kakor je bilo pričakovati^ velik uspeh in je v poln* meri izpolnil svojo umetniško in moralno naloga K jutrišnjemu koncerta čelista Antona Janigre Spored odličnega violončelista Anti—a Jan igra k; že več let deluje v Zagrebu na tamošnjem konserva toriju, je nenavadno bogat po izbiri skladateljev. Osrednja točka je klas čp1 Haydnov Koncert za violončelo, ki je razen nekaterih večjih ita-lijansk h tovrstnih skladb, eden prvih koncertov v literaturi sploh, in stavi na instrumentalista že znatne tehnične zahteve. Kasneje so se pridružila temu klasičnemu vzoru nekatera dela romantikov, predvsem Saint-Saensa in Dvofaka, ki sta v izrazu postala bolj čustvena in razgibana, klasični ideal forme pa je le ohranil naš Haydnov Koncert v največji meri. Ostali spored tvorijo nekateri italijanski skladatelji, na čelu slavni Locatelli, Corel-lijev sodobnik in obenem s tem znamenitim godalnim skladateljem, utemeljitelj klas:čne violinske in violončelo ve igre. V zadnjem delu sporeda pa je nekaj novejših skladateljev, med njimi Chopin s svojim zadnjim Nokturnom v cis-molu, ki smo ga v izvirniku že čuli izvajanega od ruskega pianista Magalova; razen Chopina pa bomo še slišali Ravela • z njegovo Habanero, Dinica (Rumuna) Nina (Španca) in Brera (Italijana), torej dovolj pestro izbiro za najbolj razvajenega poslušalca. Kot klavirski spremljevalec odličnega mojstra je moral uskočiti pianist Marijan Lipovšek, ker Janigrcv stalni spremljevalec ni mogel odpotovati. Ponovno poudarjam, da je Janigro eden najboljših če-listov; ki ima za seboj že zelo lepo in umetniško uspelo koncertno delo. »Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo jutri, v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Konjiča, oklepniki in letalci v vojni Kakor slepec, ki si ne more pomagati, ker ne vidi, najsi bo še tako močan in zaiadj tega podleže v boju, prav tako je tudi najmočnejša vojska brez opazovalcev izročena na milost in nemilost žalostni usodi. V davnih časih, ko so bile vojske še majhne ter je lahko vrhovni poveljnik opazoval potek bitke s kakšnega hriba, tudi opazovalci niso imeli v vojni takšne vloge kakor dandanes. Dandanašnji dan ko štejejo vojske milijone mož, seveda ni mogoče uporabljati več zastarelih metod iz preteklosti. Samo če pomislimo na ogromno razsežnost ozemelj, kjer se odigravajo borbe, vidimo, da s^-hteva današnji način bojevanja popolnoma no« ve metode tudi v opazovanju sovražnika. Bo= jišče, ki se razteza na stotine kilometrov v širino in globino, potrebuje posebnih opazovalcev in ti opazovalci so predvsem letalci, pa tudi oklepniki poleg konjenikov. V vojni leta 1870/71 je bilo še vse opazovanje poverjeno konjenici. V teku bitke kavale-rija seveda ni mogla videti in ugotoviti kaj se dogaja za sovražnikovim hrbtom. Danes so dana zračnemu orožju v tem pogledu popolnoma druga sredstva S tem. da letalci lahko opazujejo iz zraka sovražnikove premike in prina« šajo svoja poročila v glavni stan svojega poveljnika, je temu poveljniku dano. da lahko presodi, kaj se odigrava za fronto. Vojnemu poveljstvu pomaga danes v prvi vrsti brezžični brzojav, s katerimi glavni stan ne sprejema samo informacij, ampak tudi oddaja lastna povelja četam. Razlikujemo operativno, taktično in poizvedovanje o bitki, ki je v teku. Za operativno poizvedovanje, ki nudi vrhovnemu poveljniku oborožene sile podlago za strateške odločitve ter se zaradi tega razteza na najširši prostor, so posebno važna izvidniška letala z veliko brzino, razen tega pa brzi motorizirani oddelki, ki švigajo s svojimi težkimi oklepniki na stotine kilometrov daleč sem in tja. Operativno poizvedovanje ima namen, določiti, kje in v kakšni množini se zbirajo ali so na pohodu sovražne vojske, sovražna letala itd. Vsi ti po-izveclovalci se kajpak poslužujejo fotografije, ki podpira in izpopolnjuje njihova poročila. Poizvedovalni oddelki morajo zaradi tega biti vedno dovolj močni, da izvedejo prodor skozi sovražne vrste ter jim pridejo tako daleč za hrbet, da lahko vidijo, kaj se dogaja za pred* njimi stražami. Taktično poizvedovanje prihaja v prvi vrsti v poštev tedaj kadar vojska ni v preveliki od* daljenosti od sovražnika. To poizvedovanje omogoča višjim poveljnikom vojske ugotoviti, kakšna je razčlenba in razdelitev svražnih sil, ki so na pohodu ali že na postojankah. Seveda Jre pri takšnih poizvedovalnih akcijah vedno tudi za to, da se dožene, v koliki meri je nasprotnik motoriziran, s kolikerimi in kakšnimi letališči razpolaga ter kakšna je njegova protiletalska obramba. Takšne poizvedovalne akcije se izvajajo navadno v srednjih višinah. Letalci prinašajo s svojih poletov domov fotografske posnetke. Na podlagi teh podatkov poveljnik domače čete lahko ugotovi, koliko sil je sovražnik zbral ali jih še zbira na enem samem mestu. Ko presodi vse te podatke, lahko pod-vzame protiukrepe izda povelje ter ukrene vse potrebno, da že v naprej onemogoči sovraž* nikovo namero. Med bitko si mora biti vrhovni poveljnik predvsem na jasnem, kako uporablja nasprot« nik svoje sile, kako je porazdelil topništvo, oklepnike in kakšne so njegove rezerve S temi podatki si današnji vojskovodja lahko' napravi sliko o poteku bitke, medtem ko boji še trajajo. Tudi med bitkami imajo poizvedovalni poleti velikanski pomen. Seveda so takšni poleti zelo tvegani ter jih je mogoče izvršiti samo v spremstvu lovskih letal, ki ščitijo iz: vidnika, poslanega na poizvedovanje s fotografsko kamero. Moderno vojskovanje se torej poslužuje vseh mogočih pripomočkov, od katerih je odvisen potek operacij in končni uspeh vojne. Dolgočasen je večer brez Ponedeljskega „Jutra" Nekaj pripomb k poročilu o Leharjevi »Deželi smehljaja" V oceni o Leharjevi »Deželi smehljaja« se je v četrtkovem »Jutru« g. M. Lipovšek spotaknil posredno ob moj članek v Gledališkem listu (št. 10). češ da so v njem uporabljena nepravilna merila pri vrednotenju operetne glas« be in da govorim »o vrednotah tam, kjer jih ni«. Nočem misliti slabo in zato sodim, da je pršel kritik do takih sklepov samo zato, ker ni dodobra prebral in pretehtal mojega članka in ga spravil v sklad z vsem mojim ostalim glasbenim vrednotenjem in enako z vodilnimi načeli mojega delovanja. Že naslov mojega članke (»Glasba je poso* da čustvenih gibov«) pove, da se vsebina ne tiče izključno Lcharjeve glasbe, temveč da se je ob njej samo vzbudilo razmišljanje o bistvu glasbe sploh in o vseh mogočih vrstah glasbenega izraza, da je tedaj članek le kratek donesek k celotni glasbeni estetiki Spoznal bi, da sem v njem nakazal vso možnost duševnih doživetij in njim ustrezajočih vrst glasbenega izražanja: od najvišjih duhovnih navdihnjenj in po njih najvredneie oblikovanega glasbenega izraza (Bach), mimo sredine, kjer je zajet človek v polni borbi med najčistejšimi duhovnimi nagnjenji ter med nasilnostjo prirodnih nagonov in kjer se tudi glasbeni izraz podredi tej nasilni borbi nasprotujočih si doživetij človeške duše (Beethoven. Čajkovskij in Musorg-ski) pa do nižje vrste človeškega doživljanja in glasbenega izražanja, kjer se človek prepusti objemu prirodnih nagonov in vsemu njihove* mu opoju (Lehar). Menim, da sem že s tem dovolj jasno opredglil in vrednotil operetno glasbo na sploh m posebej Leharjevo glasbo, ob kateri sem se končno nekoliko pomudil in ji še posebej očital sladkobnost, zapeljivost, da. celo lažnivost. Toda čim sem jo tako opredelil, sem pa z zavestjo odgovornosti podčrtal z druge strani njeno vrednoto, ki jo po ob* jektivni presoji nedvomno ima v svoji celotni glasbeni zasnovi, v iskreni doživetosti. v instrumentalni barvitosti ter končno v mojstrski obdelavi in umetniški resnobi. Če bi se kritik potrudil in moj članek tako razumel, potem bi ne mogel trditi, da moja merila za vrednotenje operetne glasbe niso jasna. Tudi bi ne mGgel napraviti iz njega takih pojmovnih zamenjav ter priti do sklepa, da »se ne sme navajati ne Bachovega ne Musorg-skega imena v neki, čeprav še tako oddaljeni vzporednosti z operetnimi skladatelji«. In še manj bi mogel istočasno, ko zanika vsebino mojega članka, priti do sklepa, da je »čustvovanje, ki jih (skladatelje) loči docela bistvenega pomena za vrednotenje njihovega dela« ter tako trditi prav isto, kar je osnovna ideja mo* jega članka. To sem hotel napisati zato, ker sem oster nasprotnik nepravilnih tolmačenj in ker hočem, da je javnost poučena o stvarnem in resničnem staniu. In resnica je, da sem ostal vseskozi ne« naklonjen plitvi, moderni opereti (prav tako kakor kritik sam) in da jo skušam zato po>-stopoma — kolikor dopuščajo čas, razmere in organski, nenasilni razvoj" — iz opere odstraniti in jo nadomestiti deloma s komično in resno opero lažjega značaja, deloma z baletom. Z druge strani pa je resnica tudi, da se hočem kljub tej osebni nenaklonjenosti do operete ▼ razliki s kritikom prikloniti pred njo vedno tam, kjer morem ugotoviti v njej resno umetniško stremljenje. In Leharjeva »Dežela smehljaja« ga ima. Kajti mimo že prej označenih glasbenih vrednot je tudi vsebinsko vredna, če vzamemo vsaj konflikt med zbližujočo enovi-tostjo ljubezni in med razdvajajočo raznolikostjo plemen in kultur. Zato smo ji tudi pri iz» vedbi naklonili mnogo pozornosti in skušali na njej poudariti vse tiste momente, ki to zaslu* ži io. P. S. Podrobneje se bomo bavili s tem vprašanjem še v Gledališkem listu. Vilko Ukmar. Iskrice Pczabljenje je dar. ki ga je bog naklonil dolžnikom kot nadomestilo za pomanjkanje vesti. * Kaj je prav za prav življenje ženske? Borba, večna borba! Od osemnajstega do petindvajsetega leta traja sedemletna vojna med srcem in razumom. Od petindvajsetega do petintridesetega leta se vleče desetletna vojna med njenimi oblikami in krojači, od tu naprej pa traja trdovratna obramba proti nastopajočim letom. Skromne ženske so mnogo nevarneJSe od priznanih lepotic. Vsak ponovni zakon dokazuje, da je upanje večje od izkustva. > • Zadovoljstvo ima prednost pred bogastvom: prijatelji ne prosijo, da bi ga jim posodili. ii i i V gozdu Dansko spisal Karel Ewald Stisnil 'sem se v kot svojega oddelka in strmel v jasno zimsko noč. Drseli smo preko neskončnih, ravnih, zasneženih polj vzhodne Jiitlandije. Nebo je bilo mrzlo in jasno, mesec in vse zvezde pa so lesketale in blestele ledenomrzlo. Na redko so ležala raztresena, tu pa tam, gospodarska poslopja in hiše... globoka temna senca v snegu, od meseca osvetljen vrh strehe — čez katero so se stegovale suhe veje — sleme in ko kreda bel dimnik. In sredi vsega tega je vzplapolala tu pn tam kaka lučka — ogrevajoča iskra sredi neskončne pokrajine. Polagoma je nastala noč in vsenaokoli so luči ugasnile. Mimo nas so bežala vedno nova polja — vsa tako bela, vsa tako ravna. Majhne prijazne iskre so izginile in dvojno sem občutil, kako ogrevajo te od človeških rok vžgane lučee in oživljajo. Mesec in zvezde pa so še vedno razlivale svojo rezko svetlobo na blesketajoči sneg... Vrata oddelka so se odprla. Pol v spanju sem slišal neko daljše pojasnilo, katero je pravil sprevodnik za šalo. Toda prekmalu sem spoznal, kaj je: cev lokomotive je počila in mi se za nekaj časa nismo mogli premaknit* z mesta. In tako smo sedeli tu — približno deset zaspanih ljudi, ki so bili vrhu tega še slabe volje — na neki mali postaji, o kateri večina izmed nas sploh vedela' nič ni — ob eni uri ponoči — pri m*g:u desetih stopinj! in zdaj se je*pričelo Spraševanje, stokanje, cepetanje z nogami in vzdihovanje — vsul se je cef veletok kletvin in tožba, potem pa je vsak ko za stavo hitel v čakalnico postaje, da si pribori vsaj kak boren prostor na leseni klopi za čez noč. Jaz pa sem se namenil prebiti eno nočno uro na zasneženi cesti in sem zapustil kolodvorsko poslopje od zadaj. Ravna polja so bila že za nami, zemlja je postala valovita, drevje in grmičevje se je vzpenjalo povsod naokoli, in v mali oddaljenosti je ležalo nekaj, kar bi se lahko imenovalo gozd. Kmalu sem ga dosegel in Sel po sledovih sani, ki so peljale v gozd — v gosto lesovje. kjer so še viseli predlanski, mrtvi listi, na grič, kjer je bilo drevje posekano do zadnjega debla. Tam v snegu so ležali padli velikani in stegovali od sebe golo vejevje. Tu pa tam so bili že razžagani in vloženi v dolge sklade — tisti redki, ki so še ostali, so stegovali gole vršičke v ledeno, mrzlo mesečno noč, in majhne drevesne rastlinice v dolgih, ravnih vrstah, so vzbujale upanje, da vstane še kdaj nov gozd na razvalinah uničenega. Naenkrat se je prikazal ne daleč od mene neki človek, kakor da je zrasel iz zemlje. Gotovo je sedel prej za skladovnico desk. Obrnil se je od mene in je zrl na pot — šibak možiček v zimskem površniku in nepremočljivih škornjih, s ko-žuhastim ovratnikom in volneno čepico na glavi. Stal sem za skladovnico, v senci nekega drevesa in ostal, kjer sem bil. Oni človek je začel cepetati z nogama, pljuvati, pol-tiho je preklinjal in se popraskal ob nogo — ne da bi potegnil roko iz žepa. Potem si je otresel ob kamenju sneg s svojih škorenj — stopil na pot, pa se spet vrnil, šel proti oni strani, kjer sem bil jaz in ta-' ko stopal par minut gor in dol, med plju- vanjem in preklinjanjem. Bilo je svetlo kakor podnevi, tako da sem popolnoma lahko razločil njegov obraz. Imel je skoz in skoz nezadovoljen izraz. Cisto dobro se je poznalo, da mu je silno dolgočasno tukaj čakati. Oči so zrle nejevoljno predse in poteze okrog ust so izražale godrnja-vost, katere niso zamogli prikriti niti redke, plave brki. Postal je in prisluškoval. Kmalu nato je stopila iz gozda neka ženska In mu tekla naproti, kolikor so jo nesle noge. Padla mu je okoli vratu, ga pritisnila nase in ga poljubila kakor v odškodnino za dolgočasje, ker jo je moral čakati. Toda ni se ji posrečilo njega razveseliti. Stal je še vedno pred njo, v žepih roke, in se je je neprijazno otresal. »Nisem mogla prej priti, Karel — tako pozno so šli spat — ne smeš biti hud, moj ljubi, ljubljeni...« »Tiho, tiho. Ha na! Ni treba tega nemira in vznemirjenosti!« Toda ona se ni mogla pomiriti. Ovila je roke okrog njegovega vratu in ga vnovič objemala in je bila tako srečna in ljubezniva in razpoložena za veselo govorjenje, ko da stoji v poletni mesečni noči in ne sredi najhujšega zimskega mraza. »In tu je skladovnica! — Bog ve, če leži tista stvar še na tem mestu?« Hitela je za skladovnico lesa in za vpila skoraj na glas: »Ti, še vedno leži tu, še vedno leži tu!« Zdaj pa je skočil on kakor razjarjen tiger: »Pst! Pst! Ali noriš? Ce bi te kdo slišal!« »Ah, kaj!« Toda postala je zamišljena in začela-je z zamolklim glasom: »Da, zdaj ponoči lahko srečamo tu v gozdu ljudi. Divje lovce! Velik ovinek sem morala napraviti, (bi v ' -.^V'.: m'-W I . >•■•:■.s-■ /V*", '. •: ..... >r ■•• . - 5» ' ' ' ■ ■-/ - - 1 , % > * - > ; Mezzl corazzati amerlcanl distrutti dalle Ameriška o klopna vozila, ki so Jih uni 1 ta liane sol fronte della Tunisia — e italijanske čete na teniškem bojišču MODA IN DOM Bliža se pomlad 1943! Moda že pripravlja nove zamisli za letošnjo pomlad. Samo še lepega, toplega vremena je treba, pa bodo nove jopice, novi kostumi in plašči kljub težkim časom prirojili na svetlo kakor metulji, ki jih je prebudilo sonce. Kadar ni denarja, ka- dar ni blaga, si pomaga moda z iznajdljivostjo, z ljubkimi podrobnostmi in sestavami, ki na videz ustvarjajo iz starih oblačil nova. Tudi jopico, ki jo vidite na naši skici in ki jo boste lahko nosile k sleherni pomladni obleki ali lahkemu krilu, si lahko zamišljamo iz stare, v hrbtu ohlapno krojene jopice. Na jopici je novo okrasje rokavov: v veliko cvetlico našita vrvica, ki jo izberemo v kontrastni barvi. Tudi obe spodaj zaokroženi sprednji poli pomenita nekaj novega. Kako ravnamo s porcelanom Fini porcelan najlepše umijemo v vodi, ki smo ji dodale nekaj boraksa, potem pa ga. še odrgnemo s koščkom kruhove meče. Madeže od pepela odstranimo iz porcelana, če jih drgnemo z zamaškom, ki smo ga pomočile v vlažno sol. Porcelan postane svetal in obdrži svoj sijaj, če ga ol časa do časa močno podrg-nemo z limono, ki smo jo prerezale na dvoje. Porcelana z zlatim robom ne smemo nikoli umivati v vodi, ki smo ji dodale sode, kajti soda izjeda zlato. Steklenice očistimo tako, da jih napolnimo z vročo vodo, ki smo ji dodale zdrobljenih jajčnih lupin, in Jih močno stresa-• Jutranja telovadba Res je, telovadba ni samo konjiček nekaterih prenapetežev, temveč je za nas, ki živimo v mestu, nujno potrebna, če hočemo ostati zdrafvi in zmogljivi. Toda kar na lepem tudi tukaj ne smemo pretiravati. Ozirati se moramo na svojo naravo in potrebe in po tem uravnati našo jutranjo telovadbo. Vaje, ki si jih izberemo, pa moramo izvajati tako natančno in vztrajno, da se kar same spoštujemo zaradi tega! sem se jim ognila, toda kljub temu sem jih razločno videla. Eden izmed njih je bil Mads Larsen — saj veš, oni od paše. Naložili so na sani divjačina« »Prav zdaj? Po kateri poti so peljali?« »Ne vem — mogoče pridejo mimo.« »Potem morava oditi, Hana. Le pojdi, čuješ? Ne, bolje bo, če se takoj tu ločiva.« »Ah, neumnost! Saj se oni nas bolj boje kakor mi njih.« »Pojdi zdaj, Hana! Saj se lahko spet sni-deva jutri ali pojutrišnjem —' če nas vidijo ...« On je prenehal in obadva sta stala nekaj trenutkov tako in prisluškovala. »Pst! Pst! — Ali slišiš?« Prihajal je nekak šum kakor sopihanje živali. Zgoraj, kjer se je kolovoznica zgubljala v gozdu, je škripal sneg. Trenutek pozneje sta izginila za skladovnico in se tiho pripognila. Na griču so se pojavile sani. Staro, suho kljuse, privezano z vrvmi, jih je vleklo počasi, korak za korakom. Zraven je stopal kmečko opravljen mož ln držal vajeti — nekdo drugi je sedel na saneh pri ustreljeni divjačini. Prav pred mojim skrivališčem je potegnil oni mož vajeti nazaj in počil z bičem naokoli, da je konj postal. Stara žival se je ustavila, se zgrudila z zadnjimi nogami in povesila glavo z ugaslimi očmi nazaj proti tlom. Oba divja lovca sta se posvetovala s pritajenim glasom Jaz pa sem gledal proti onima dvema, ki sta se skrila za skladovnico. Mesečina je oblivala njuni postavi. On je bil na kolenih in se pripogibal z zelo prestrašer nim obrazom — ona pa je le hitro pogledala proti oni strani, kjer so bile sani, in se potem obrnila z mirnim nasmehom k svojemu spremljevalcu. Za ženske z aktivno naravo: Odejo vržemo s sebe, z obema nogama skočimo v visokem loku iz postelje, postavimo se razkoračeno, se v hitri menjavi tolčemo s pestmi v ramena in izdihamo, potem pa se nagnemo postrani in vdihamo (1. skica). Zdaj potegnemo koleno kvišku in izdihamo, nato ga vržemo nazaj in vdihamo. Izmenično levo in desno (2. skica). Pri tej vaji delujejo trebušne mišice, hkratu pa je to masaža trebušnih organov. Važno je, da život gibčno sodeluje pri tej kretnji. Ce so stanovalci v nadstropju pod nami dobrodušne narave, pride na vrsto še globok počep, v katerem poskakujemo — sicer pa to raje opustimo. Nazadnje pa se še sprostimo, kar je ena od najvažnejših vaj jutranje telovadbe. Ležemo na tla in se predamo kakšni dve minuti občutku teže lastnega telesa. Važno je, da pri tem na nič drugega ne mislimo. Za ženske s pasivno naravo: Najprej se pošteno stegnimo v postelji, usločimo hrbtenico in jo spet pritisnimo k žimnici, po-tegnimo roke čez glavo, nategnimo život in vseh dvajset prstov na rokah in nogah skrčimo in razkrečimo. Slučajno je to izvrstna vaja, s katero si lahko nategnemo ip učvrstimo členke in mišice. Važno je tudi, da pri tem pošteno zehamo, kajti zehanje nam dovaja po najbolj naravni poti obilo svežega zraka. Preden vstane- mo, nagnemo glavo še čez posteljni rob, nekolikokrat dvignemo brado in spet povesimo glavo. Nato potegnemo glavo kvišku in jo obračamo z leve na desno. S tem si utrdimo mišice na vratu in dosežemo gibčnost tilnika. Važno je, da držimo brado pokonci in enakomerno dihamo! Zdaj pa se nam tako in tako ne ljubi več ostati v postelji! Vstanimo, noge postavimo drugo poleg druge in se nagnemo iz členkov poševno naprej (3. sklica), dokler nimamo občutka, da bomo izgubile ravnotežje. Zdaj postavimo naglo eno nogo naprej, da v dolgem, globokem koraku prožno ujamemo život in izdihnemo (4. skica). Potem se spet postavimo v prvotno stojo in se podobno nagnemo, a to pot postrani in se potem ujamemo s stranskim korakom, itd. Tudi nazaj premaknemo ravnotežje in tako telovadimo v vseh smereh. Važno je, da je korak dovolj velik in zadosti proženl Divja lovca, ki sta se prej posvetovala, sta utihnila. Eden izmed njiju je vrgel kos divjačine na hrbet in odšel čez hrib, drugi je obrnil sani, sedel nanje in se odpeljal po isti poti nazaj, po kateri je pri-šeL Konj je vlekel vozilo prav tako žalostno dalje, sneg je škripal in cvilil pod njegovimi kopiti in obetal naraščajoč mraz. •Naposled so utihnili glasovi v gozdu. On je vstal in si očistil kolena od snega. »Sama lahko vidiš,« je zamrmral, »tako blizu nas je nesreča.« Ona se je tiho in brezskrbno smejala. »Da, zaradi mene, če tudi ni. To si lahko že misliš. Meni je navsezadnje vseeno. Toda konec bo nesrečen. Ze mnogokrat sem ti rekel, da opustiva te sestanke. Preveč sva vedno v nevarnosti.« »Ah ne — ah ne!« je prosila ponižno in prisrčno naslonila svojo glavo na njegova ramena. »Da, ti se zanašaš na mojo previdnost,« je rekel in napravil nestrpno kretnjo. »In saj se vsa zadeva tiče bolj tebe kot mene — hu — kako je mrzlo! Bolje bo, če"greva odtod domov.« »Ostani še trenutek, Karel!« je prosila. »Deset minut! Da? Pet minut! Ah. hvala, hvala! Ti si tako sladak, tako dober in jaz te ljubim tako neizrečeno!« Nejevoljno je sedel na štor in godrnjal nekaj, česar nisem mogel razumeti. Ona se ga je oklenila in ga neprenehoma poljubljala. »Saj midva vendar nisva divja lovca,« je mirno rekla. »Ti ne smeš toliko misliti name. Gotovo bi bilo sitno, če bi «aju kdo ugledal, toda saj to ni zločin. Ce bi bilo treba, bi že našla kak izgovor, to mi la- * Zlata kolajna za padlega desetnika. S posebnim dekretom vojaških oblasti je bi-a podeljena zlata kolajna za vojaške za-liuge padlemu višjemu desetniku Donatu 3i sceseju iz Venoze.pri Potenz:. Briscesi je pripadal 2. poiku pionirjev ter je padel pri Nikola_,evki na vzhodnem bojišču dne 20. februarja 1942. * Junaška smrt za domovino. Na balkanskem bojišču je padel te dni junaške .-» •rti topni carski poročnik SergLo Fonda iz Triesta. Pokojnik se je narodil leta 1912., študiral je na Oberdanovem liceju, kjer je oil med najboljšimi dijaki, po študijah pa e dobil nameščen je pri paroplovni družbi i-Tripcovich«, kjer je os ta! do svojega vpoklica pol orožje. Pokojnik je bil dodeljen ■S na bojišču 151. polku Casari. * Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti so padli: stotnik Adolf Hof-mann, bataljonski poveljnik v planinskem cvsikem poliču, stotnik Karel Ludvik Ke-gel, poveljnik oklepne čete, in n&iporočnk Gunther Klappich. poveljnik čete v motoriziranem grenadirskem polku. Vsi tri e so bili odlikovani z viteškim križcem železnega križa. * Fa&stinje iz Tresta so poklcn'le Crn'm srajcam zastavo, ženski fašij v Triestu je poklonil 38. bataljonu črnih srajc krasen prapor s spremnim pismom, ki izraža željo, naj b: nova zastava spremljala bojevnike do končne zmage. * Odlikovan poai-rščak. Z bronasto kolajno za vojaške za-sluge je bil odlikovan pomorski častnik Cario Cheleri iz Triesta. Odlikoval se je ponovno pri. opazovalnih podvigih. Doslej je bil Cheleri odlikovan že z dvema srebrnima kolajnama. * Natečaj za učitelje italijanskih š°l v inozemstvu. Zunanje ministrstvo v Rimu je razpisalo natečaj za učitelje italijanskih šol v inozemstvu. Gre za osebe, ki bodo poučevale na srednjih šolah in na zavodih za italijansko kulturo, kakor tuli za docente italijanskega jezika. Natečaja se udeležijo lahko profesorji, ravnatelji in vseučiliški docenti, ki so usposobljeni za poučevanje na srednjih šolah. Za kandidate je skrajna starostna doba 48, odnosno 45 in 35 let. * Italijanski film v Lizboni. V Časi d' Ita-lia v Lizboni so te dni predvajali več italijanskih filmov športnega značaja. Filmi so vsebovali prvenstveno slike o vzgoji %t DRAMA Nedelja, 7. febr.: Ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Zadnjikrat v sezoni. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 8. februarja ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Zaključena predstava za Gffl. Ponedeljek, 8. februarja: zaprto. * Peterček se poslavlja. V nedeljo, 7. t m. ob 14. bo zadnja predstava božične igre Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje«. V tej opremi, zasedbi, inscenaciji in režiji se »Peterček« ne bo več pojavil na odru. Zadnja predstava bo po številu 71. Igro je gledalo in poslušalo v Ljubljani okoli 50.000 ljudi OPERA Nedelja, 7. februarja ob 16: »Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol. • V nedeljski »Traviati« bo pela vlogo Vio-lette Ivanka Ribičeva, Alfreda-Drago Čuden, očeta Germonta-Vekoslav Janko. Ostala zasedba vlog je običajna. Po daljšem času bo pela Violetto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nastopila v tej partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnične znanje do polne veljave, prav kakor njena velika odrska rutina v igri. italijanske mladine. Predvajanje filma je vzbudilo veliko pozornost, kajti prisostvovalo mu je mnogo občinstva, listi pa govorijo o prolukciji s splošno pohvalo. * Obnovitev stare palače v Rimu. V Rimu so začeli obnavljati starinsko poslopje v ulici Maschera d' Oro. Odkrili so v njem mnogo slik, ki doslej niso bile znane niti starinoslovcem. * Zlata kolajna za junaškega podporočnika na vzhodnem bojišču. Podporočnik Fi-lipo Nicilai iz Caprarole pri Viterbu, ki je padel v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti na ruskem bojišču pri Petrovla dne 21. fe-oruarja 1942, je bii za svoje junaštvo po smrti odlikovan z zlato kolajno. * Tudi na Madžarskem bodo omejili proizvajanje likerjev. Madžarska vlada je izdala odre'.bo, ki močno utesnjuje dosedanje predpise o produkciji likerjev. V bodoče bo dovoljeno izdelovati likerje le v količini, ki je bodo določila pristojna oblastva. * Zadnja p«t nadškofa MOltalbettia. V Reggio Calabria so položili k večnemu počitku telesne ostanke ubitega nadškofa McnLalbettia, ki je postal žrtev sovražnega letalskega napada. Pogreb cerkvenega dostojanstvenika je bil izredno svečan, udeležile so se ga poleg predstavnikov cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev ogromne množice vernikov. Mašo za pokojnikovo dušo je služil mens. Chiappe .škof iz Ge-racea. V poslovilnem nagovoru so govorniki naglašali, da je nadškof Montalbstti prvi italijanski škof, ki je padel kot žrtev sedanje vojne. * Visok praznik zgledne notranjske matere. V starodavni Cerknici na Notranjskem je v krogu svojih sinov, hčere, vnukov in pravnukov obhajala dne 29. januarja 90-letnico rojstva in godovni dan mati, pra-rnati in prababica Frančiška Svet, roj. Škof. Živela je vedno v skromnih razmerah, ob trdem delu za svojo številno družimo. Rodila je 12 otrok, od katerih jih še živi 7. Vzgajala je in vzgojila svoj rod kakor to le more prava slovenska mati. Ju-bilantka je vdova pred 10 leti umrlega posestnika in lesnega trgovca Antona Sveta. Vse do njegove smrti je z njim delila neštete bridkosti, trpljenja in razočaranja, pa je vedno našla tolažbo v veri in družini. Danes so njeni otroci razkropljeni tudi po tujem v svojih poklicih. Njene misli rana-jo v tihih vzdihih k njim, najrajši bi imela vse okrog sebe. Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo še zdravo in bistro naj ji Bog da zdravja še za naprej! * Poročila sta se 25. januarja v Zagrebu dr. OUver Buzolič sin uglednega zdravnika in ga. Renata Stegu, rojena Stropnik iz znane ljubljanske rodbine. Uglednemu paru želimo obilo sreče! * Dva brata sta vzela dve sestri. V Sant'Albuna sta se te dni poročila brata Evgenio in Giuseppe Prosetti s sestrama. Magdaleno in Marijo Tomatiz. Pač redek primer, da je na isti dan poroka dveh bratov z dvema sestrama! * Po štirih mesecih je zadela 17.000 lir. V San Remu je zadela neka ženska, Id stavi večkrat na loterijske dobitke, kvatemo na številke 13, 25, 47 in 48. Bila je zelo vztrajna in je stavila na te številke že štiri mesece. Njena vztrajnost je bila na kon-17 ka;iti kvaterna Ji ^ prinesla * Nesrečen padec z zidu. 481etni delavec Giovanni Tomej iz Genove se je te dni vračal domov v temi in megli, šel je po nekem deset metrov visokem zidu ter je padel v globočino. Obležal je na mestu mrtev, * Velik dobitek v loteriji. Loterijski igralec Nieila Bartoletti je stavil 50 lir na loterijske številke 8, 11 in 84. Imel je srečo, kajti zadel je s tem vložkom 233.750 lir. * Za zabavo je povzročil alarm. Delavec •juiliano Lorenzo iz Celia pri Novari se je vozil nedavno z vlakom proti kraju Romag-nano Sesia. Med vožnjo mu je bilo tako ' - ^ Z lesa spominčke lepe, skrin'ce naše — Vam le Vavpetič izdela po domače ^ J. VAVPETIČ, LJUBLJANA, CirU-Metodova 35 hko verjameš. Najhuje bi bilo pri tem, da te ne bi videla dolgo časa.« »Mrazi me,« je rekel in zazdehalo se mu je. »Glej, tu — tu!« Odpela je kožuhast ovratnik in ga ovila njemu okoli. »Preveč si lahkomiseln, da hodiš brez površnika. Pomisli vendar, da si moj. Nikakor smeš biti tako nepreviden. Ali ti je še vedno mraz? — Kje?« »V noge me peklensko zebe.« Spet se je zasmejala — čisto tiho in brezskrbno. Sezula si je galoše in rokavice in položila vse na en kup. Pokleknila je v snegu pred njim, mu vzdignila noge in jih postavila na tisti kup — pri tem pa se je mirno in veselo smehljala. »Otročarija!« je zaklical in se silil k smehu, ne da bi trenil z nogami. »Se prehladna se boš.« »Ah, neumnost! Saj mi je tako gorko, tako gorko! Misliš, da me bo zeblo, ko sedim zraven ljubega? — Ali ti pomaga? Čakaj za trenutek — poglej sem — obrni se nekoliko, tako! Položim svoj plašč čez ta les... Tako — zdaj spet lahko sedeš.« Nekaj časa se je slišalo le šepetanje in poljubovanje. Ona se ga je oklenila in zaprla oči. »Spregovori še eno besedo, preden odidem,« je prosila, »eno sladko besedo! Kaj naj vzamem s seboj, da se bom razveselila, preden se spet snideva?« »Iz tega ne bo nič.« je odgovoril. »Jaz ne bom kriv, če te pustim letati okoli v takem mrazu.« Zaprla mu je usta s poljubom in drzno vstala. »Mene zebe. če nisem pri tebi,« je rekla »Toda biti hočem pametna. Misliš, da ne vem, koliko ti lahko škodujejo te mrzle noči? Ni lepo od mene, da sem tako samoljubna. Toda včasih hrepenim po tebi skoraj blazno. Pojdiva sedaj! Misliš, da ti hočem nakopati kako bolezen?« Pobrala je vse svoje stvari in se oblekla. Zdelo se je, da ji hoče on pomagati, toda napravil ni ničesar. »Menda vendar ne boš oblekla premočenih rokavic?« »Spravila jih bom v plašč,« je rekla veselo. »Tako sem gorka kakor lonec juhe.« »Najbolje bo, če se tukaj razideva,« je rekel in je prestrašen pogledal naokoli. »Poljubi me!« ga je tiho prosila. »Jaz sem ves premražen, Hana — rad bi te spremil domov, a saj veš sama — odkar sem bil tako bolan... Pa saj ne bi bilo pametno. Lahko bi naju spoznali med potjo, človek ni nikoli varen...« »Cisto prav imaš. dragi! Pojdi naravnost domov, spravi se v posteljo in sanjaj nekoliko o meni. Pa bodi previden, slišiš? Kaj naj jaz počnem, če mi zboliš? Jaz pojdem ob gozdu — ne bojim se ničesar. Tu gotovo ni nikogar, ki bi mi storil kaj hudega.« Premaknil sem nogo in stopil na neko vejo, ki se je glasno zlomila. Oba sta se zganila strahu in gledala proti mojemu skrivališču, potem pa jo je on pobrisal kakor veter. Pol minute kasneje je zginil v gozdu. Stopil sem na pot in se ji odkril, ko sem šel mimo nje. Gotovo se- je silno prestrašila. Toda ona se je vzravnala in mi odzdravila prosto in ponosno, ko da je pripravljena zagovarjati samo sebe in onega revnega ubežnika tam doli. In mirno je šla svojo pot, ne da bi se požurila, ali se vsaj enkrat ozrla. pusto ln dolgočasno, da M Je vratno zabavo. Sprožil je večkrat zvonce, ki rabijo za znak pri alarmu. Zaradi rionu be je moral krivec pred sodišče, ki ga je obsodilo na 150 lir globe. * Padla Je s kolesa v hudournik in nt°-nila. Maria Zorzini, stara« 32 let, lz Man-zana pri Udinu se je vračala s kolesom proti domu. Hotela si je skrajšati pot ter krenila čez brv, ki drži preko hudournika. Na brvi pa je izgubila ravnotežje, da je padla v vodo in utonila. * Velik požar v mizarski delavnici. V prostorih tvrdke Picco e Tomadini v Udinu je nastal velik požar, ke je povzročil do 700.000 lir škode. Poleg skladišča lesa in drugih izgoiovljenih predmetov je zgorelo tudi 14 strojev. * Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji prično v ponedeljek dne 8. februarja. Desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šoja; Največja moderna strojep.snica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Cliristofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. * »Super« čaj ustreza Vafil želji po pravem ruskem (kolonijainem) čaju. IZ LJUBLJANE u— Opozarjamo na koncert za violončelo, kj ga bo izvajal jutri, v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani znameniti čelist Anton Janigro, profesor Državnega konservatorija v Zagrebu in eden najpomembnejših mlajših svetovnih čelistov. Janigro je čudovit umetnik na svojem instrumentu, zato vabimo tte. ta koncert, ki bo nudil izreden užitek. Nekoliko več o koncertnem sporedu smo spregovorili na drugem mestu našega lista. u— Prihodnji klavirski koncert bo v petek 12. t. m. Izvajala ga bo naša izvrstna pianistka ga. Emilija Dernovškova, absolventka praške glasbene akademije. Njen prvi nastop lani je vzbudil splošno pozornost. Natančni spored in druge podrobnosti o njenem koncertu bomo priobčili v prihodnjih dneh. Vstopnice za ta koncert bodo od torka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Prirod°slovno društvo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 17. februarja ob 17. v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. Opozarjamo članstvo, da je treba v smislu društvenih pravil morebitne samostojne predloge predložiti društvenemu odboru vsaj pet dni pred občnim zborom. Vabimo članstvo k obilni udeležbi. mi|Hlwllip!|i|lll|WI!ll|ll||ll|ll g KI,OBr('ARXA ..PA J K" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica — Zaloga klobnkoy. Se priporoča RUDOLF PAJK —LJTBLJAIA -A Sv. Pet a cesta 38 — Miklošičeva cesta 12 (Nasproti kotela Union) = u cuttutuuiiuiuii t it ttiHttuiiiii iiat ti iui h i u; t n t uuiit umiti »i uuuiit ow**Mii(tmMtttuiUUiUttuiuuiiuu ^ ^^ u-— V počastitev spomina ge. Ane Ja-vornik iz žalne, sta darovali rodbini Pogačnik in šerko iz Cerknice Društvu slepih, Ljubljana, 600 lir. Iskrena hvala! u— Delitev krvavic. Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Prehranjevalnega zavoda cenjenemu občinstvu, dia bodo prodajali v Ljubljani v torek, dne 9. februarja od pol 7. do 11. dopoldne mesarji na 'nabavne knjižice za meso po 10 dkg krvavic na osebo. Stranke, ki do 11. ne dvignejo krvavic, nimajo več pravice naiknadno jih zahtevati od -nesarja. u— Delitev danskega semenskega krompirja. Ljubljanski interesenti za danski semenski krompir, ki so se prijavili že jeseni, naj pridejo po nakaznice do 10. februarja v sobo št. 35 v IL nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Po tem terminu zapadejo vse že napisane nakaznice. Zamudniki, ki se za semenslii krompir niso prijavili že jeseni ter so lastniki zemlje ali jo imajo v najemu, naj pridejo s posestnim listom ali tej listini podobnim dokumentom in osebno izkaznico na mestni gospodarski urad v četrtek 11. t. m. od 9. do 12. ure, da se tam prijavijo. Zamudniki z začetnimi črkami priimkov A do J dobe nakaznice na mestnem gospodarskem uradu v soboto 13. t. m. od 8. do 13. ure. od črke K do 2 pa v torek 16. februarja od 8. do 12. ure. S temi nakaznicami pa dobe takoj po prevzemu nakaznic krompir pri tvrdki Sever & Comp. na Cesti Ariele Rea št. 5, torej na nekdanji Gosposvetski cesti vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 18. ure do 20. februarja, ko bo razdeljevanje semenskega krompirja zaključeno. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršila od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 13. u— Vodnikova družba sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dofiskane. Vsi oni člani, ki so do 20. januarja prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige tam, kjer so se prijavili. Dobe jih pa tudi dani — zamudniki, ako se takoj prijavijo in dokler traja zaloga. u— Instrukcije in priprava ca privatne izpite. Novi trg 5/HI. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposelni diplomirani filozofi uspešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privajate za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno jamo strokovnjaki za zmeren honorar. Informacije na šolah. Prijave vsak dan od 8—11 in od 15—16: Instrukcije ln priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5—III. u— Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Glavna skupščina združenja je izvolila dne 30. januarja t. L naslednji nadzorstveni odbor: Kokalj Jože, namestnik višjega državnega tožilca, Sirca Ignacij, višji finančni svetnik, Mešek Ivan, davčni inšpektor pri finančni direkciji, za namestnika pa: Jan Janko, inšpektor finančnega ministrstva v pok. ter Bekš Joža davčni inšpektor v pok. Nadzorstveni Interrogatorlo di prigionieii deganlllsti catturati dalle truppe ltaliane sni fronte tuni-sino — Zasliševanje deganlUstičnih ujetnikov, ki so jih zajele Italijanske čete na tuniškem bojišču odbor, kojega naloga je, da stalno nadzoruje poslovanje, posebno tudi poslovanje združenja, je že pričel poslovati. u— Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine poziva vse kmetovalce, ki potrebujejo prepustnice v svrho obdelovanja polj, dr. se čim prej, najkasneje pa do 15. februarja t. L zglase v njegovi pisarni: Gospo-svetska cesta'2/1. S seboj morajo, prinesti staro prepustnico in potrdilo Gospodarskega urada, da in koliko zemlje imajo. Ta poziv velja vsem kmetovalcem, ki so že kedaj ali še nikoli prosili pri Združenju za prepustnice, ne zadeva pa onih kmetovalcev, ki že imajo dovoljenje za prehod v zimskem času do 28. februarja t. L Dovoljenja le-teh za prehod preko kontrolne črte bodo po tem roku podaljšana, ne da bi bilo 'treba ponovne prijave. O eventuel-nih spremembah bo Združenje sporočilo v vseh listih. u— Z doma je odšel v petek zjutraj 60-letni pečar Josip štepic, stanujoč v Rožni dolini, Pred jamska 37. Mož je bolan in inna pri sebi dokumente. Oblečen je bli v zelen kratek površnik, temno obleko, rjav šal in rjavo čepico. Vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naprošajo svojci, da sporoči na prej omenjeni naslov. u— Sadjarska podružnica Vič obvešča svoje članstvo, da se dobi semenski krompir pri g. Gabrcvšku, Rcžna dolina XVH/1. u— Nova trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. V Ljubljani, v Gradišču št. 2 je odprl g. Leon Stupica, sin znanega uglednega trgovca Franca Stupice, novo trgovino z železnino in poljedelskimi stroji. Mlademu in podjetnemu trgovcu, ki se je v teh težkih časih lotil tako odgovornega dela, želimo mnogo uspeha v njegovem podjetju. u— Pijemo Uran čaj, ker je okusen, aromatičen, svežilen in potrebuje malo sladkorja. Dobimo ga v vsaki trgovini. u— Sporočamo, da smo dobOi zopet nekaj Jezikovnih šol na ploščah za italijanščino in angleščino, po metodah Lingua-phone in prof. Hazon. Vabimo interesente, da se čimprej zglase, dokler zaloga traja. »Everest«, Prešernova 44. u— Bele ovojne vrečice ln škatle za pošiljanje jestvin svojim dragim dobite v trgovini »Pod Velbom«, Stari trg S. u— Ne pozabite, da tudi Vašemu finemu okusu ustreže Foto Studio Potrč, Ljubljana, šelenburgova 6. u— Dobre harmonike znanih tovarn dobite, dokler zaloga traja pri tvrdki »Eve-rest«, Prešernova 44. u— Obveščamo ljubitelje glasbe na ploščah, da je prispela nova pošiljka lepih gramofonskih plošč! Izbira je vel!ka, cena že od 15 lir naprej! »Everest«, Prešernova 44. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 8. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje ln informacije dnevnQ do 19. Obvestilo. Samo še 10 dni bomo kupovali obrabljene stare plošče in sicer po 2.50 lir komad .Pohitite vsi, ki imate stare plošče naprodaj, ker po tem roku jih ne bomo več nakupovali. »Everest«, Prešernova 44. u— Nesreče. Z nastopom južnejšega vremena se je tudi znatno skrčilo število ponesrečencev. Medtem ko je v zimskih dneh iskalo zdravniške pomoči vsak dan po več ponesrečencev, ki so si polomili ude zaradi snega ali poledice, so te vrste nesreče zdaj skoraj povsem izostale. V zadnjih dveh dneh so v bolnišnico pripeljali po večini ponesrečence z dežele. 38 letna žena posestnika Alojzija Lavničeva iz Loškega potoka je padla na skednju in si poškodovala hrbtenico. Desnico ima ranjeno 60 letna tovarniška delavka Ana Tcninova. Levo nogo si je zlomil, ko je padel v kuhinj', 73 letni posestnik Franc Serjak iz Pljave gorice. Prste na desnici si je porezal 30-letni železniški ključavničar Janez Mihelc. S precejšnjo poškodbo na glavi pa je iskal zdravniške pomoči v bolnišnici 68 letni nezaposleni kovač Anton Hren iz LJubljane. Drobne zanimivosti ' Molzna krava se Je vrnila v domači hlev. Kmet Luiggl Cencina iz Colflenze blizu Pavle je prodal svojo kravo v sosednjo vas. Kravo so odpeljali k novemu lastniku, ki jo je prevzel v svoje varstvo. Naslednje jutro pa se je žival znašla zopet pred domačim hlevom. Napravila je 6 km dolgo pot, da bi zopet bila privezana k starim jaslim. S kropeljcem ubjt delfin. Na nabrežju Calambrone pri Livornu se je pred dnevi pojavil vel'k delfin, ki se je zapletel v ribiške mreže. Ko so ribiči vlekli mreže iz morja, se je delfin hotel rešiti in pobegniti. Pob'ti so ga morali s krepeljcem in ko so ga potegnili na suho, so ugotovili, da tehta 2 stota. ŠPORT Številke poved® vse Cisto kratek je tale sestavek, toda že teh nekaj suhoparnih številk pove več kakor cele knjige, kdo in kako je treba skrbeti za razvoj športne misli in razmah športnih uspehov. Se pred 20. leti je Imel šport v Italiji malo pomembno vlogo, kar vsekako nt velja za kolesarstvo in nogomet, k; sta ž^ od nekdaj imela svoje množice pristašev med Italijani. V zadnjih dveh desetletjih se je splošni položaj za šport ln s tem tudi mednarodni sloves italijanskega športa bistveno spremenil. Kako in zakaj? V 20. letih Fašistične vlade je bilo v Italiji zgrajenih 17.721 športnih naprav, med njimi 1965 takih za igre na travi (med temi je nič manj kakor 162 tako obsežnih, da je v njih prostora za več kakor 20.000 gledalcev), dalje 2814 teniških prostorov, 1319 igrišč za košarko, 1112 strelišč, 812 drsališč, 399S prostorov za balincanje 1457 naprav za gojitev vodnih športov, 3415 telovadnic, 784 gorskih zavetišč in smučarskih koč. 27 kritih plavalnih bazenov, 159 dirkališč za konjske dirke in 23 dirkališč za kolesarje. K tem je treba prišteti še 18 športnih dvoran za izvajanje težko-atlctskega športa in boksa. Pri vsej obilici športnih naprav pa s d v delu in pripravah še nove, okrog 2000 nadaljnjih za razne športne panoge. Vsekakor je bila izvršitev teh dol spričo sedanjih izrednih razmer odložena na dobo po končani vojni. XIX, ko!o tel za tecke r Bolj ko se tekmovanje za naslov državnega prvaka v nogometu bliža koncu, bolj je važna vsaka tekma, vsaka točka in vsak zgoditek za vsakega izmed udeležencev. Danes bo na vrsti — brez vsakega odmora od lanskega oktobra — XIX. zaporedno kolo v diviziji A, ki je obrnem četrto v povratnem delu tekmovanja. Med srečanji današnje nedelje ni prav za prav nobenega, o katerem bi se moglo reči, da je važnejše od vseh ostalih. Vsa so enako važna, vendar pa, kakor je to v takem tekmovanju že neizogibno, različno težka, in lahko usodna za posamezne enajstorice. Zelo kočljivo nalogo bo imel opraviti to pot Torino, ki mora na gostovanje na vroča tla v Genovo. Njegov današnji nasprotnik iz raznih razlogov gotovo ni več v nekdanji stari formi, toda kljub temu bodo morali Torinci zelo paziti, da jim to pot spet ne bo spodletela pot proti vrhu tabele. Ostala dva kandidata z obeh najboljših mest v razpredelnici bosta današnjo nedeljo lahko prebila pred domačim občinstvom Livorno bo sprejel v goste letos izredno razpoloženo ekipo Atalante iz Bergama, medtem ko bo milanska Ambrosiana doma obračunala za točke z rimskim Laziom. Napovedi se gotovo glasijo v korist obeh gostiteljev, toda posebno za igro, v kateri bo nastopila Atalanta, ni prav varno delati prognoze. Ostanek sporeda obsega še dolgo vrsto drugih zanimivih dvobojev, med katerimi je morda eMino tekma med Juventusom in Ligurio v Torinu skoraj gotovo v naprej dobljena za domačine, glede vseh drugih pa bo bolje z ugibanji počakati do nedelje večera. Naša soseda Triestina ima v tem kolu vsaj na videz prav skromno nalogo, toda. kakor je že muhasta vso sezono, si ji niti danes v tekmi z Vicenzo na domačem igrišču ne upamo prerokovati popolnega uspeha. To kolo obsega v ostalem v diviziji A naslednja srečanja: V Triestu: Triestina—Vicenza, v Firenzl: Florentina—Milano, v Rimu: Roma—Venezia, v Genovi: Genova—Torino, v Torinu: Juventus—IJjnirla, v Livornu: Livorno— Atalanta, v Milanu: Ambrosiana—Lazio in v Bariu: Bari—Bologna. V diviziji B, kjer bodo danes odigrali drugo kolo v povratnem delu tekmovanja, sta najbolj vidni dve t-kmi, in s cer gostovanje ene najmočnejih ensjstoric Pro Pa-trie v Brescii ter nastop prav tako močnega moštva iz Pise v Antoni. Mnogo oči bo obrnjenih tudi v Spezio. kjer s* bo tako dolgo vodilna Spezia v dvoboju s Percaro spet zares udarila za povratek za svoje staro častno mesto. Pari današnje nede'je so v ostalem razporejeni takole: Napoli—Alessandrfa, Modena— Nova ra, Brescia—Pro Patria, Anconita-a—Pisa, Spezia—Pescara, Padov?—Savcni, Mater —Cremonese, FanfiiTa—Udinese in Palermo—Siena. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Vabim vse aktivne igralce sekcije, da se zanesljivo udeleže družabnega eertanka, ki bo danes ob 15. v table-teniški dvorari hotela Miklič (vhod poleg Grafike). — Načelnik. asi Kdor išče službo plača as. »salto Oe«eao L —JO ra drt m prov takso —.60, ra dajanje naslova ill Slfro L 2.— Nalmanjšl iznos za te oglase Je L 7,— — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati a besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo, za dr?,, ln prov. takso L —.60 sa datanje naslova ali ftlfrn L 3.— NalmanJSl iznos ra te oglase )e L 10.—. J R V A PREMOG G O M B A C Gledališka 14 ZlSHi pa sit ■if-eio službe Dekle pridno in pošteno dobi stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 1832-la Zakonci Italijani iščejo pošteno služkinjo za vsa hišna dela. Informacije Verdijeva ulica št. 6-1. n. 1863-la Kuharica samostojna, k dvem osebam , se sprejme takoi Hrana in plača dobra. Naslov v Mod. trg. Eger, Sv. Petra c. 2. 1876-la Postrežnico za dopoldne od 8. do 2. ure spreimem. Smerkolj ml., Malgajeva 2. 1879-la Gospa išče službo, oaavlja vsa bišna dela in dobro kuha. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Adm ni-stracija«. 1821-1 Ljubljančanka poštena in skrbna, želi voditi gospodinistvo pri boljšem. starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reference razpoložljive«. 1799-1 Postrežnica išče zapueiitev, brez hrane. — ^or.ufjbe pori »Dela vajena« na ogi. odd. Ju ra. 1960-2 Dekle, staro 25 let, želi službo k dvema ali trem osebam; ljubi tudi otroke. Vprašati v nedeljo ves dan: Tržaška c. 13 pri Selaa. 2103-2 Dobra kuharica va;ena vs^jh dela. išče službo pri boljši družin . Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ku-aariea«. 2006-1 Dobra kuharica, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, želi službo pri boljši družin-. Ponudbe pod »Vrstna kuharica« na oglasni oddelek Jutra. 2102-i Dekle tj ima veselje do majiišega gospodinjiva, želi zaposlitve pri boljši družini. Ponudbe pod šifro »Pošteno dekle« na ogl. odd. Jutra. 1935-2 Gospodična Inteligentna prosi kakršnokoli zaposlitev. Obvladam Italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše dekle«. 1813-la Vdova s hčerko prosi za delo na dnm. Ponudbe na oglzfni oddelek Jutra pod »Delo oa dom«. 2003-1 Hišno pomočnico k tričlanski odrasli urainiški družini iietin. Ni^slov v vseh poslovalnicah Jutra 2012-la Gospodično ali mlado vdovo za vodstvo trgovine in skupnega gospo-oiojstva iščem Pcrudtie na ogl. odieiek Jutra pod »Kruto varan«. 1919-1,» Praktikant i z malo maturo bi se rad pcakticiral za fino mehaniko ali elekt^ptehniko. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Veselje«. 1847-44 Mod. vajeuko ti ima res veocljc- u u.odi-s:ovske obrti, sprejme tskoj tštion »Julči« Klopčič. K'-slje- va cest« 8. ^013-44 Učenka te takoj sprt-jmi- v trgovino z mešanim blagom. Poaudbe na ogl. oideiek Jutro pod »Mešano blago«. 2001-44 Učenka malo maturo -i- sprejme v modni trg-jvni Lastnoročno pisane ponudb« pod »Lepo ve denje« na oglasili oldrfeV Int ra. 1959-44 Postrežnico pošteno ji marljivo za tri ure dopoldne k dvema osebama se prejme. Vprašati pri Adier-£erv;ce Konda, Kersnikova 2. 1985-la Dekle za vsa hišna dela, vajena tudi kuhe, po možnosti "nad 30 let staro, takoi Vajenca in pomočn;ka za mizarsko obrt z oskrbo v hiši sorejmem. Jo6ip Goljar, Gerbičeva ul. 51. 20*17-44 Šivilja za perilo išče zaposlitve. Vzame delo domov ali gre šivat drugam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1714-2 Priporoča se šivilja za krpanje perila nogavic in drugo, pride iskat na ftl' PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 pn Je »Hamnionia« parketno čistilo je spelo — poskusite, odlična tekočina, čisti le po. temeljito. Hitro in p< cem HAMMONIA čist parkete pohištvo, lino leum. pili folge umet na m kamemta tla. — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, — Ljubljana B!eiweisovg cesta 35a J-175bM t Vodovodne cevi 1M> cole in pr.padajoč: materij al so poceni pro da (večjo količino. Iler šič, Rimska c. 13. 1855 6 Poljske- tračnice 7 kg profil, 2000 m, 29 vagonetov. 3A m/* in Diesel-lokomotiva Oren stein & Kolpel, malo rabljeno se ugodno pro da Ileršič, R;mska c. 13 1854-6 sorejmem. Gostilna. Sv. dom. Ponudbe na ogl. odd. s-nft Un- hlnlrnv .Talrnh, tre S 2027-la Jutra pod »Zanesliiva in po uuu ttS OlUltUV 1873-3 Jakoba trg 5. 2027-la Mlajšo služkinjo pošteno, sprejmem. Do bra plača. Naslov v vseh posl. Jutra. 2019 la Ženska, katera se nekoliko razume in ima veselje do samostojne obdelave zeljenadnega vrta. dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 1831-1» Strežnico-služkinio zanesljivo, snažno, vajeno vseh hišnih poslov, iščem 5 dni tedensko. Dam plačo, stanovapje, vso oskrbo, bolniško blagajno. (3 osebe, nastop takoi). Resljeva 18-11., desno. 1715-la is/ti posli dobijo službo Postrežnico za vsak dan iščem. Poizve se: Podlimbai skega 25. Šiška. 1939-1 Postrežnico za eno popoldne tedensko ter enkrat mesečno pranje, sprejmem. Mi-hevc. Verstovškova 27 — Mir je. 2042-1 Gosp. pomočnica vešča kuhe m gospodinjstva se išče za takoj. — Plača 300 lir. Javiti se dopoldne v Igriški ulici št. 2-1. desno. 2031-1 Kmečko osebo sprejmem >uci zakonca (mož tn ženil za obdelovanje ze-lenjadnejKt vrta; pc dogovoru •lianovan e. Cesta na Loko 2?. Ljubljana. 2142-1 Osebo pridno in pošteno za upravljanje vseh gospodinjskih del k družini z dvema otrokoma. Iščem za cel dan (s hrano) ali samo popoldne. Obširna ponudbe z navedbo osebnih podatkov in ev. ceno na ogl. odd. Jutra pod »Res zanesljiva«. 2038-1 Nočnega stražarja srednjih let. vestnega, treznega in poštenega zavod za nočno stra-ženle. Pismene ponudbe n* o^!. odd Jutra t>od »Nočni stražar«. 2011-la Dekle k otrokom dobi službo. Stanovanje v hiši. Hrana in plača dobra. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiva«. 1764-la •" Famiglla Italiana cerca domestica tutto tare con referenze Sartji, Via Verdi 3-IV, piano presentarsi dalle 3 alle 15. 1912-la Uradništvo išče službe Upokojenec išče zaposlenie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skro men«. 1769-2 Pošteno dekle želi namestitve kot prodajalka sadja in zelenjave ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiva«. 1871-2 Upokojenec podoficir, iščem službo sluge kladiščnika ali vratarja. Vajen sem tudi ( isarniških prs-slov. Ponudbe pod »Zanesljiv 111« na oglasni oddelek Jutra. 1930-2 Absolvent trgovske akademije s prakso industrijskem podjetju, s popolnim znanjem italijanščine, možen francoščine in nemšči-e, išče primerni, • zaposlitev. Ponudbe pod »Sposoben 77« a oglasni oddelek Jutra. 1932-2 Dekle, ki zna epo šivati, kuhati ter ljubi otroke, želi službo ki zna lepo Šivati, kuhati Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 2101-2 Služldnjo polteno. ^neslj 'Vo, jsnoS-no nekol'~ko šivanla in knhe k dvema oseb?ma sprejmem. Sfeaaa. Janševa 2. 5:«ka. 2008-1 a Kuharico tr: te m lena tudi vseh del st>rej-nem ta-\rni 'Ponudbe i? ngl. odd. Jutra pod »Vajena* 1921-la Postrežnico t, dne-z-no od 8—12. nre ■n ves dan v nedpllo """'rnPm. P-o^rvo^oj TV>-Ponudb nH -^oT,trum« na o?:' Jut rs. 5908-ln Prevodnika 7a preroz ne«ki v T ir>M?a-ni r>otr^TT*em. Bf-včar. T ;'tb'iana-Siška. Lenndvor-ska 2i?. 20S9-1* Kontoristinjo z znanjem nemščine in italijanščine. dobrq. ijpču-narico (tudi začetnico) sprejmemo takoj. Samo prosilke, katere tem zahtevam res odgovarjajo naj pošljejo lastnoro?no pisane podube z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Tehnična pisarna«. Ž049-1 Trgov, pomočnica, izvežbnna v Špecerijski in delikatesni trgovini z znanjem nekoliko italijanščine išče službo. Ponudbe pod »Mlajša moč« na ogl. odd. Jutra. 2075-2 Vajenca za železnino, iščem. Bogdan Zilič & Comp., Cesta Ari-ele Rea 4. 1860-44 Frizersko učenko sprejme takoj salon Frank, Ljubljana, Stritarjeva 1. 1820-44 Zidavo kakršnekoli zgradbe al adaptacije sprejme pod jetje, ki Ima na razpola go ves materij al. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 1965-2 Načrte za vse vrste zgradb in renoviranj izdeluje po zmernih cenah gradbeno tehnična pisarna. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Načrti«. 1364-2 Mlad gospod poučuje italijanščino, — Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Dobra metoda«. 1794-4 DipL matematik 2 12letao prakso v instra iranju, poučuje matemati' ko, kemijo, fiziko, mineralogijo, nemščino in druge predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčen uspeh«. 1806-4 Italijanščino poučujem vestno in temeljito. Slovnica, konverzaci-ja. Grem tudi na dom. Na-slov vseh posl. Jutra. 1818-4 Cercasi signorina che vorrebe scambiare con-versazione in lingua tede-sca, indicare nazionalita. Marko Lozič, Beethovnova 4. 1449-4 Nem. konverzacijo želim s boljšo osebo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Častnik«. 1759-4 Gospa poučuje italijanščino in tn nemščino po hitri in praktični metodi. Zmerne cene. Rimska 10, I, desno. 1898-4 Klavir in teorijo poučejem uspešno in poceni. Grem tuai na dom. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 2010-4 Dipl. učiteljica poučuje klavir, nemščino, fran-eoščino Ceme zmerna. Dolar, Mestni trg 5-0. 1990-4 Nemški in angleški za začetnike. Hitra metoda. -Naslov v vseh poslov. Jutra. 1981-4 Visokošolka želi podučevati nemščino ali francoščino. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Izvrstna metoda«. 1984-4 Akademik išče kakršnokoli instruk-cljo. Ponmdlbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 2056-4 Italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino, poučujem ln prevajam. Instruiram vse srednješolske predmete, pripravljam za Izpite, šolske naloge, tudi enkratno. Prva ura za določitev metode brezplačna. Vrhovčeva 12, visoko priti., levo (pri kavarni Tabor). 2028-4 Conversazione italiana eerco. In ricambio event. le-zioni di tedeeco. Offerte eotto •Impiegata« na oglasni oddelek Jutra. • 193S-4 Želim razlage književnosti in zgodovine. Ponudbe s ceno pro uro na ogl. odd. »Jutra« pod: »Razlaga«. 2088^4 Radio lpnpim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam dovoljenje«. 17^0-9 iz najfinejšega papirja prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Papir« 2005-6 Zaboje vseh velikosti prodam. Naslov v ogl. odid. Jutra, 2004-6 Otroško stajico ip delovno mizo za mo-distlnjo ali šiviljo ugod no proda Dolenc, sv Petra c. 19. 1997-6 Blagajno tvrdke Th. Wiese 58X 60X140 prodamo. Ponud be z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«. 1996-6 Verižni reskar (kettenfreser) s pripadajočim orodjem prodam, Zor Jože, strojno mizarstvo, Ljubljana - šišlca. Aljaževa cesta 14. 1895-6 Schaffhausen zapestno uro prodam. Naslov na ogl. odd. Jut ra 1910-« Otroški voziček globok, skoraj nov prodam in kupim športnega. Sovišček, Zvona rs ka 11. 1907-6 Gojzerje moške, šivane, dobro ohranjene, št. 43, prodam za 350 lir. Ogled od 11. do 12. Naslov v vseh posl. Jutra. 1803-6 Prodam novo, krasno, namizno tn čajno garnituro (prt in ser-visti za 6 oseb), najfinejše platno, ročno delo. Naslov v vseh posl. Jutra. 1861-6 Prodam več parov ženskih (otroških) čevljev št. 35. Naslov v vseh posl. Jutra. 1862-6 Električni gramofon z ojačevalcem v krasni omarici z vdelanima 2 zvočniko-m« ter originalni tovarniški stroj s patent ustavljačem — ugodno prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 3132-6 Srebrno lisico, lep eksemplar, nujno — ree ugodno prodam. — Naslov v vseh po^ovaln. Jutra. 3133-6 Športni voziček dobro ohranjen prodam. Kolezijska ul. 15. 2087-6 Dva para moških čevljev št. 41 črne ševro za 450 lir in rujave poletne za 280 lir naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2070-6 Razprodaja štedilnikov in tricikliev po zelo ^godni ceni. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 2091-6 Voziček globok, bel, prešit, skoro nov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1849-6 Otroški voziček globok, prodam za 450 lir. Svetosavska št. 6, priti. 1801-6 Stajico in zložljiv stolček-mizico, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1875-6 Zofo poceni prodam. Jegličeva 10-VII., Dinter. 1835-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, srodam ali zamenjam za iportnega. Šolar, Tomšičeva ul. 7, za mestno pristavo. 1894-6 Športni voziček predvojni, dobro ohranjen, prodam. Inž. Bricl, Celovška 72 1. 2058-8 Voluharje, • podgane in miši zanesljivo uniči MIKROTAN. Inž. PrezelJ, Wolfova 3. I 2014-4 I Športni voziček IV ofcari jsbo skoraj nov, najmodernejši *— model, samo zamenjam za . . . lep moderen globok vozi- prodajo sprejmemo umet ček. Naslov v vseh posl. a,ne- fotoaparate in i Sodelovanje i in komisijsko materialno in dejansko ev. J prodam lepo parcelo. Po- ] tudi prostor nudim solid- I nudbe na ogl. odd. Jutra nemu obstoječemu ali *a- I pod »800 m'«. 2123-20 j četnemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jtitra pod I pQ »Sloga«. 1829-16 rarceia, V Rožni dolini Jutra. 1885-6 Železna postelja zložljiva, naprodaj. Naslov X vseh posi. Jutra. 1793-6 Polno jarmenik malo rabijfen, v cobrem stanju, kompleten, prodam takoj iz sklad .š^a v Ajjubljaju'. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj dobavljiv«. 2050-6 Prodam postelje, n^Ci.s omare za 2 osebi, trdi les in Erika pisalni stroj in igralni vo-z ček. Naslov v vseh posl. Jutra. 2052-6 Prodam precizno O Lesa uro in Oso. letnik 1303, vezano. Naslov v vseh pasi. Ju tra. 2020 6 Reg. blagajno »Krupp«, skoraj novo, prodam. Simandl, Knaf-Ijeva 3. 2024 6 Prodam 15 oljnat h umetnišk h slik po zelo nizki ceni. Naslov v vseh posl Ju-*ra. 2034-6 Železen štedilnik dobro ohranjen, prodam. Ogledati pr> gce. Parfume rta »Venuš«, palača Bata. 1905-7 Perzijsko preprogo kupim. Prekupčevalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa«. 1809-7 Berkel tehtnico avtomatsko tudi druge znamke, samo v dobrem staniu, nosilnost do 20 kg, kupim takoj. Ponudbe na ngl. odd. Jutra pod »Berkel«. 1802-7 Okroglo mizo 3ntično, kL"-im. Premer PO do 90 cm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Marmonto-va 28. 1816-7 Steklenice buteljke, Cinzano. radenske, Chinnti in od konjaka kupuie Medarna, Židovska ul. 6. 1828-7 Snežke št. 29 ali 30 otroške, bele, kupim. Angelca Strgulec, Ljubliana Verdiieva 9-1II. 1839-7 Preprogo novo, rdečo (pravi Ko-kosmatte) 1.50 X 3.75 po 190 lir kv, m, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2036 6 Srebrno lisico krasen eksemplar. popolnoma novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srebrna prima«. 2023 6 Večjo omaro za obleko ugodno prodam. — Ulica Stare pravde .H, pritlično. 1945-6 Otroški voziček globok, bei, dobro ohranjen, naprodaj. Gerbičeva ulica 18 b Ogleda se od 9.—15. nre. 2018-6 Otroški voziček lep, malo rabljen, globok — prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 1937-6 - Športni voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »športni«. 1901-7 2 pisarniški omari znamke »Remec Duplica«, model 3021-2, odn. tudi drugi model te tvrdkei kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remec«. 1896-7 Kupim dobro ohranjen osebni avto, pisalni stroj, klavirske harmonike, kratek klavir ali pianino, krznen plašč za večjo postavo. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Vse dobro ohranjeno«. 1897-7 Otroški voziček športni, znamke »Velebit« ali »Progres«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velebit-sport«. 1893-7 Otroške vozičke kupimo, plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. _ 1886-7 Tridkel in Berkel tehtnico kupim, Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Brezhibno«. 1781-7 Posest Novo hišo, trina btropuo v centru prodam, fuuudbe n« ogjsni oddilek Jutm pod »Za lir 1,150.000«. 2099--X) Hišo ali vilo kupim za cra. 6C>1.0 W do 800 tisoč. lir. Ponu Ibe na oglasni oddelek Jutra« pod »Resi-a zadeva«. 209S-20 Dvodružinsko hišo v Šiški prodam [» ugodni ceni. Ponudbe na oglasni odde-s:k Jutra pod »Rabim nujno denar«. 2097-20 Kupim njivo, travnik ali hišico z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60.000«. 2071-20 2 stavbni parceli za trina !strot»ico ob Bleiwpi sovi cesti t že obstojeio hišo naprodaj Ponudbe na oglasni ortdN-ke Jutra pod »Strnjen sistem«. 2079-30 | velika ali dve manjši v Šiški blizu tramvaja na prodaj. Brez posredovalca. Pojasnila na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 206 -20 | Prodam v šiški štiristanovanjsko hiio za L. I 450.000. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »600 m! vrta«. 2127-20 | Hišo v centru, dvonadstropno, prodam za 420.000 lir. Ponudbe na og. odd. »Jutra« pod »šes:-stanovanjska«. 2126-20 Prodam zemljišče 4500 m3, na severni strani Ljubljane, po 35 lir za m1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa zemlja«. 2125-20 Prodam dve parceli po 700 m1 veliki pred re- j mizo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lir 180 ] za mJ«. 2124-20 OTROŠKI VOZIČKI vseh vrst se sprejemajo v popravilo, kjer se dobi tudi nadomestna guma. »TRIBUNA« — LAZAR FERDO, KAKLOVŠKA CESTA ŠTEVILKA 4 Tristanovanjsko vilo z večiim urejenim vrtom, med Tržaško in Marmon-tovo, zamenjam za večjo posest. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zamenjava«. 2068-20 Prodam strogem centru 800 m' veliko parcelo. Ponudbe na "' . j ogl. odd. Jutra« pod »Pro- parcela<- V okolici Ljubljane prodam posestvo, veliko za 8 glav živine za 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posestvo«. 2119-20 Kupim enoetažno stanovanje ali celo etažo v centru mesta. Ponudbe na Ofi. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 2131-20' V Gerbičevi ulici prodam parcelo 800 m1 po 160 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped »Sončna 2130-20 I Kupim hiso-vilo .. I- -Ul-*:: »u« I 1400 m* po 65 lir. Ponud v centru ali najbližji oko- bff ogCodd. i lici, najsibo kjer koli ti- BRlzdeIjiv0 ^di na dve«, šina cene ne igra vlogo. 1 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro kupim«. 2115-20 V Dravljah prodam ttavbno parcelo, lir. Ponud-»Jutra« pod i dve«. 2129-20 Njivo vzamem v najem znotraj bloka v Ljub'jani. Trgovini pri Soncu, Pagačar jev trg. 2'Jtji 20 Hišo ali vilo v centru ah blizu centra ne glede na ceno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša«. 1790-20 Stavbno parcelo upodno prodam. Zraven vodovod, elektrika, na lepem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moj dom«. 2052-20 Kompleks blizu Ljubljane, 5096 kv. m prodam za 100.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bo zazidljivo«. 1966-20 Hišo 3-stanovanjsko, 790 kv. m percele, v Kolodvorski uli ca, prodam za 2,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolodvorska«. 1973-20 Lepo parcelo t Šiški, 1000 m*, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tla pod »Celovška cesta«. 2122-20 Parcelo 2» strnjen sistem 850 ms I ob Ble we'sovl c., pro-| dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kras-I na« 1972 20 V strogem centru prodam trinadstropno trgovsko-stanovanjsko bišo s omfortnimi stanovanji. Po- Cepilna smola Ing. Prezl;eva celi rane b varuje drevje Se posebno pred okužbo s strani glivičnih bolezni. Ing. Preielj, Wolfova ulica S. Gosp. tehtnico I kupan. Tabor it. 6, vrata 10. 1947-7 Otroški voziček globok, ugodno prodam. Zore, Marenčlčeva 3. Moste. 2045-6 Sprach-Brockhaus j kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 777« 1982-7 Umivalnik Analizko tehtnico kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro ohranjena 777». 1983-7 Otroški voziček z Tino porcelanasto trmi valno garnituro, prodam. Naslov v vseh posl. Ju- , , . . . . tra. 1808-6 8!°bok. dobro ohranjen. kupim ali zamenjam za blago za moško obleko. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Snažnost«. 2046-7 Nakup in prodaja I Predsobno steno umetniških predmetov, pc-1 kupim. Ponudbe na ogl. hištvo, slike, drobne pred-1 odd. Jutra pod »Pred. mete. Umetnost. Kolodvor* I sobna«. ' 2021-7 ska ul. 30. 207-7 M .. . _ i Kupimo biciklje, mačje Koze I bicikelj-gnme to motorna ko- in zajčje, samo velike Jn lesa. Plačamo zelo dobro. _ zimske — kupuje krznar- Gasogeno »Merknr«, Puharje-stvo L ROT, Ljubljana, vi olica «. 8094-7 Mestni trg S J-227-M-7 Knjige Gramofonske plošče dobro ohramene ali pa v neuporabnem stanja kupuie m plača najvišje dnevne ■ „ cene »Everest«, Prešernova I ulica 44. J-212-M-71 Vse vrste antlkvarnlb Knjig, revij ln časopisov Otroške vozičke najbolje prodaš te, kupite ali zamenjate pri »Prometu« (nasproti Križan-ske cerkve). 1729-7 Kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjlgar-a Janez Dolžan v Ljub ijanl. Stritarjeva 6. Telefon 44-24. J-134-M Planinske vestnike kupujem, prodam »Zelt-I sehriften des Deutschen šivalni stroj rabljen in otroški vozi-________ _______ ček kupim. Ponudbe na I AlpenvereinH, »Erschli^ ogl. odd. Jutra pod »Pla- sung der ostalpen« in Cam«- 1728-7 razne jetnike »LJubljan- | ske Kronike«. Ponudbe | na ogl. odd. Jutra poa »Planinec«. 2009-8 Kože mačje, velike domače zajčje, lisičje, veverične, dehorjeve ln vse druge, ter hrbtno ščetino kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Zdravič, Ljubljana. Stari trg 30. 1737-7 2 skobelnika dobro ohranjena kupimo. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skobel-nik«. 1941-7 Jedilni pribor Berndorf za 6 oseb kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pribor«. 1999-7 Prodam »Spamen illustrierte Welt-geschichte in UHsteins Weltgeschichte. Zrinjskega 7, vrata 8. 1882-8 Hinko Sever njigarna, nasproti Šentjakob I ske šole, proda celoten Kres. Dunajski in Ljubljanski Zvon ter Dom in Svet. Kupuje vse vrete slovmskih knjig. 1988-8 Pregrinjalo otomane ln tekač preprogo kupim. Ponudbe pod »Ohranjeno« na ogl. odd. Jutra. 2003-7 Spiel und Arbeit številke 119, 132. 137, 142, »162. 163. 164, 169, 192 kupim. Gaberščik. Strosmajerjev« 4, II. 2082-8 Preproge 10 m tekača, tudi ▼ manjših kosih ter preproge 3—4 m! kupimo. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na odd. Jutra pod »Preproge«. 1995-7 Omaro za obleke dobro ohranjeno, iz trdega lesa v svetil barvi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«. 1923-7 Na prodaj: »Alpine Majss aeten«, »Garten-laube«. »Jugeni«, »Ueber Land und Meer«, »Verbalen - Kla-singg Monatsheft®« stari vezani letniki. Marmontova 45. prit- ličje- 2066-8 Kapital Krojaške odpadke volnene in volneno trikotažo kupujem. Can-karlevo nabrežje št 3. Ribja ul. 8. 1903-7 Knplm nekaj dekorativnih blazin. Ponudbe na oorl. odd. Jutra pod »Dnbr^ ohranjene«. 1909-7 Vse denarne in trgovske posle izvršim bitro in točno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka olica 12.. Telefon 38-10._ Katera dobra oseba bi posodila vdovi s pokojnino 2000 lir proti Jamstvu in mesefinemu odplačilu. Ponudbe n» ogl. odid. Jutra pod »Sobota«. 1950-1« Železno blagajno s*o'e?o. takoi kurimo. Pro^a-ve?io množino pnznih vreč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1992-7 Soudeležbo t kaoitalom do 150.000 Hr pri kaki trgovini ali pod- Kupim parcelo na Mirju, Bežigrad Šiška, . nudb ogl. odd. »Jutra« čim bliže mesta Ponud- ^ ,Ur J^OO.OOO«. be na ogl. odd. Jutra« pod v 2128-20 »Plačam vsako ceno«. j _____ ____ _- -4-"20 Stavbno parcelo HiŠO, I T Šiški pred remizo ob . . ,. .__.. _ I tramvajski po&taji v izmeri trgovsko ab stanovanjsko t 600 m» ugodno prodam, strogem centru, kupua. Re- ponudbe ^ sne ponudbe na ogl. odd. ^ ^ ^^ , Jutra« pod »Do dva mi- ^ 2080-20 lijona ur«. 2113-20 nišo komfortno. 3-stsnovanjsko T Šiški ugodno pror" 4t Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim manjšo«. 1971-20 Hišo z lepim vrtom v ljubljanski okolici, prodam za 85.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 1974-20 Kupim vilo, Hišo ,____* ... ' . I * vrtom in lokalom blizu komfortno, za Bežigradom. Tob,ene tovan,e prodam. u vsako ceno. n« i - . . -K. . .• ogl. odd. Jutra rektno bre* posredovalcev« 2112-20 Dvonadstropno hišo na Rakeku prodam za lir J00.000. Ponudbe na ogl. | odd. »Jutra« pod »Rakek«. Pojasnila na ogl. odd. Jutra pod »Lija«. 2064-20 VikT v bližnji okolici, tristanovanjsko. s velikim vrtom, prodam Za 250.000 lir. Po-,,,, , nudbe na ogl. odd. »Jutra«. 21 n-20 pod »Dežela«. 1968-20 Hišo S nallil- • Mi:;||!!lliilillllllil;lii!ll|||||!j„li|it|ii|jjl||||||il||l VUo Nemška filmska industrija Nemška filmska industrija uspešno premaguje vse težkoče in ovire. Lani je izdelala 54 novih filmov. Od 1. junija do srede decembra 1942 je deloma izdelanih deloma pa še v delu 75 novih filmov od 108, ki naj bi jih izdelala do 30. maja 1943. Tudi priprave za prihodnje leto so že precej napredovale, dočim je bilo lani 1. junija pripravljenih samo okroj 36 odobrenih filmskih libretov, jih je bilo do srediDe decembra že nad 130. Posebno dobro so se obnesla manjša filmska podjetja. mene. Ponudbe na oglas, eno ali dvodružinsko, ku-odd. Jutra« pod »Industri- pim. Zajec, Tavčarjeva 10. jalec«. 2118-201 1844-20 | Prodam Parcele sedemstanovanjsko dvonad- I na Mirju, v Rožni dolini, j stropno novo bišo za Be-1 v Šiški ali drugod, kupim, žigradom za 1,350.000 lir. I Zajec, Tavčarjeva ul. 10. Ponudbe na ogl. odd. Jutra I 1845-20 | pod »Hipoteka 300.000 lir« 2117-201 Trgovsko hišo Knnim tiiSn I trinadstropno. novejšo, t 1 nupim niso Strogem ceniru, prodam. V kjer koli v Ljubljani, no- hiši so tudi pisarniški lo-vejšo pa tudi starejšo do I kali. Zajec Andrej, reali- | 700.000 lir. Ponudbe na I tetna pisarna, Tavčarjeva ogl. odd. Jutra pod »S bi- I uL 10. 1840-20 poteko tudi več«. 2104-20 Prodam enonadstropno šes (stanovanjsko hišo v Šiški za lir lenu, iscem. Ponudbe na 720.000. Ponudbe na ogL ogl. odd. Jutra pod »Pod- odd. Jutra pod »Hipoteka jetna«. 1825-16 i 50.000 Um. 2120-20 Prodam vflo, itiriatanevanjsk«, na Pru-1 lah ta 750.000 ali pa z menjam za manjšo. Ponud-1 be na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodam-zamenjam«. j 2121-20 I loo-letnica cigarete Francija praznuje te dni svojevrsten jat-bilej namreč lOOletnico cigarete. Med osvajanjem Al žira po Francozih je neki francoski vojak izgubil pipo in ni si mogel omisliti nove. Zato je vzel papir svojega naboje in zavil vanj tobak, ki bi ga bil sicer pokadil v pipi. Njegovi tovariSi ao nazvali njegovo primitivno iz papirja na hitro roko narejeno pipico cagarette. Talen je nastala prva cigareta. Francija je do sejanje vojne Izdelovala letno 17.000 ton cigaretnega papirja. Približno petina cigaretnega papirja je Sa v Ameriko. Cigarete so se kmalu razširile po vsem svetu ln sdaj si ne moremo misliti kadilca brez njih. Spominjajte ae slepih! posoda orodje okovje pločevina žica žičniki štedilniki peči kopalne banje slamoreznioe plugi brane žitočistilnikibrzoparilniki noro ustanovljeno TRGOVINA 2 ŽELEZNIM IN POLJEDELJSKIMI STROJI LEON STUPlUAj MRffiM® LJUBLJANA FERRUM LEON STUPIČAl. GRADIŠČE 2 POLEG URŠULINK doto ustanovljeno /.) posoda orodje okovje pločevina žica žičniki štedilniki peči kopalne banje slamoreznioe plugi brane žitočistilniki brzoparilniki Vi Spalnico fur vrano, popolnoma novo prodam. Kveder, Po-liiiiska c. 53, pritličje. 1994-12 Kompl. spalnico ln preprogo 2X3 s pred-poeteljniki. predvojna kvaliteta, prodam zaradi selitve. Ogled -"ed 11. in 15. vsak dan. Ugodno. Naslov v ogl. odid. Jutra. 1933-12 Moderna spalnica in kuhinja po nizki ceni naprodaf Mizarstvo Vel-kavrh krakovska ul. 7, Ljubljana in sprejema naročila. 1951-12 Pohištvo Največjo izbiro kuhinjskih in sobnih oprav ter posamezne komade vam nudi mizarstvo »Sava«. Miklošičeva cesta. 1914-12 Stanovanj, oprema zaloga pohištva, Ljubljana, Gradišče št. 4. Kvalitetno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, pisarne, itd. Sprejemajo se naročila. — Ogled brezobvezen. Posteljne mreže po naročilu. 1993-12 Stalno kupujemo vseh vrst snažno pohištvo in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 1890-12 Samsko spalnico kompletno, prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. 2025-12 Prodam hrastovo črno poliiirano jedilnico, tri perzijskb in eno bosansko preprogo — in dobro ohranjen klavir. Ogled v nedeljo od lo. dd 16. ure in ▼ [ponedeljek ves dan. Hvastja, L;ubl;ana, Javornikova cesta št. 13. 1955-13 Omara za obleko naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2135-12 Samska soba lepa, s posteljo, otomano, preprogo itd. za 4500 lir na prodaj. Sušteršič, delavnica za triciklje, Tyrševa 13, Figovec, levo dvorišče. 2092-12 Oblatila Prodam 2 obleki, eno moško, črno iz kamgarna, 1 fantovsko, 15 let. in suknjo iste postave, zelo poceni. J. C., Karunova 10. 1819-13 Staro blago za obleke in tudi obleke za srednjo, močno postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obleka«. 1817-13 Moško suknjo in obleko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1837-13 Muf in boo novo ali malo rabljeno, najraje črno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra«. 2065-13 Moška obleka športna nova, temnorja-va, za 'srednjo postavo, prodam. Modni salon Pahor Adrijan, Prešernova ul. 54-1 Hotel Slon. 2059-13 Krznen plašč »Nutriet«, skoraj nov — prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2087-13 Krznen plašč siv, dobro ohranjen, poceni prodam. Bleiwelsova 59a-I 2039-13 Moški površnik moder, skoraj nov, poceni prodam. Bleiweiso-va 69a-I. 2040-13 Pristen »sil« in nruf, ugodno prodam. Vprašati pri hišnici, Tavčarjeva 12. 2026 13 Zamenjam pernico za, muf iz perzianca ali drugo kožo, pa tudi za glasbeni predmet. Doplačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18<. 2022 13 Damski plašč dobro ohranjen, črn s krznenim ovratnikom, krzneno jopico (divja mačka), prodam. Naslov ▼ vseh poe!ovs!nio.-h Jutra. 1980-13 UUf* Perzianer ftm plašč ali krzno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 1768-13 Z moški obleki dobro ohranjeni ter suknja in čevlji naprodaj Naslov t ogl. odd. Jutra. 1948-13 Poceni prodam 1 črn ptiš plašč, 2 ženski Jopi iz blaga, ženske rujave čevlje št. 39, čipke za kapne in otročje čeveljčke od 2—7 let. Kačič, Wolfova 12. 1957-13 Hubertus plašč naprodaj. 7 /II. Rožna ulica 1998-13 Manjši lokal aa bollšo trgovino Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna uli-cac. 1987-19 Brivsko-frizersb! salon dobro Moč v večjem krajo na Dolenjskem, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 1858-19 Lokal v eentrumu mesta iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 1943». 2074-19 Trgovino ali kako drugo podjetje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Do 150.000 lir. 1824-19 Lokal primeren za trgovino ali obrt se odda. BIeiweisova 84, pri Stadionu. Poizve se pri Glavni! , Pogačarjev trg 1. 1900-19 OTROŠKE VOZIČKE globoke ali športne, zopet dobite v lepi Izbiri, domaČe izdelave pri tvrdki »TRIBUNA« Lazar Ferdo, Karlovška cesta št. 4. Lokal v sredini mesta za takoj aH kasneje, iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik'. 2030-19 Frizerski salon za dame in gospode, kupim v sredini mesta, ev. vzamem primeren lokal v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 1859-17 Motorno kolo novo ali malo rabljeno kupim ali zamenjam. Bleiweisova 23, pritličje, levo 1931-10 Ugodno prodam motocikel angleške znamke, zadnji model, v odličnem stanju. Garaža Janko, Kolodvorska 26. 1892-10 Motorno kolo, skoraj novo, in motorno trikolico za 700 do 800 kg ugodno na prodaj. Gasoge-no Merkur. Puharjeva 6. 2090-10 3-sobno stanovanje s pritiklinaini, brez kopalnice, stroga sredina mesta oddam. Natančne ponudbe z opisom družine na ogl. odd. Jutra pod »Mir, snažnost«. 1911-21 Stanovanje in plačo dobi mož in žena vajena vrtnarskega de!a. Naslov v ogl odd. Jutra. 2076-21 Enosobno stanovanje po možnosti v centru me6ta iščeta starejša zakonca brez otrok. Mirna in točna stranka. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1730-21a 3000 lir nagrade nudim onemu, ki mi preskrbi 3—4sobno komfortno stanovanje v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 1922-21a 1500 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi v centru mesta alt pa v vUi z vrtom kon-fortno štirisobno stanovanje, tudi z zamenjavo z mojim dosedanjim trisobnim na Iliriji. Naslov V ogl. odd. Jutra 1917-21a 1000 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družina«. 1872-21a Stanovanje obstoječe iz ene ali dveh sob, s ali brez kuhinje, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1956-21a 1 ali 2-sobno - stanovanje iščem za takoj, po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Mirna«. 1834-2Ia 2-sobno stanovanje s pritikllnami iščem za takoj ali pozneje. Stranka mirna brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 2029-21a 2-sobno stanovanje za takoj ali za maj — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi*. 2044-21a Dvosobno konfortno stanovanje zamenjam za trisobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2073 21a Stanovanje zamenjam; najraje v Rožni ccLni. Kraška ulica 15. Trnovo, Ljubljana. 2017-21a Šobooddiir Majhno sobo prazno, išče gospodična za Bežigradom. Ponudbe pod »Mirna stanovalka« na ogl. odd. Jutra. 1920 23a Malo sobico oddam. Beethovnova ul. 15, priti., Šalamun. 2007-23 Sobo oddam za shranitev pohištva v Rožni dolin;. Ponudbe pod »Suha pritlična« na ogl. odd. Jutra. 1916-23 Mlajši šivilji pošteni, dostojni gospodični dam začasno prenočišče. Doplača z delom. Doois poslati na ogl. odd. Jutra. Stroj na razpolago. _ Opremljeno sobico s posebnim vhodom se takoj odda. Koroščeva 1, — Moste.____1757-23 Opremljeno sobo C kopalnico v centra, oddam takoj gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra-1846.2J Opremi ieno sobo sončno, s posebnim vhodom in souporabo kop1!" niče, oddam takoj ali 10. ali 15. febr.. mirni boliši osebi. Železnikarjeva ul. 16, Sp. Šiška.___1883-23 Uradnik mlad, ugodno situiran, icli znanja z mlajšo simpatično in samostojno gospodično v svrho ženitve. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sta-sita in diskretna«. 1782-25 Sobo z dvema posteljama oddam na Resljevi cesti 30. Poiz--ve se pri hišniku. 1644-23 Opremljeno sobo v visokem pritljičju, oddam. Skrabčeva ulica 5. 1946-23 Sostanovalca k mirnemu gospodu v sobo s posebnjm vhodom, sprejmem. Vidovdanska 1, vprašati pri hišniku. 1936-23 Sobica opremljena se odda gospodu po zmerni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 1929-23 Opremljeno sobo lepo z dvema posteljama, oddam v centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 1934-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom se odda 15. febr.. Poljanski nasip 32 . 2054-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Idrijska 17. 2057-23 Opremljena soba se odda gospodu, oz. gospodični. Naslov v poslov. »Jutra«. 2083-23 Oddam lepo opremljeno sc-bo s souporabo kopalnice. Isto-tam se odda prazna soba. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2072-23 Preprosto sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Za preprosto«. 1918-23a Prazno sobo ■preprosto, s štedilnikom aH brez iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Preprosto«. 1913-23a Malo prazno sobo lepo, s posebnim vhodom išče gospodična. Naslov v vseh posl. Jutra. 1878-23a Prazno sobo s posebnim vhodom ilčem za takoj. Plačam do 200 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 1877-23a Eno ali dve sobi prazni, separirani, išče višji drž. upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 1943-23a Iščem sobo v bližini centra za takoj ali po dogovori Ponudbe pod »Sigurna* na oglasni odielek Jutra. 2137-23a Sobo za pisarno iščem za takoj v neposredni bližini glavnega kolodvora v pritličju ali prvem nadstropju. Naslov v ogl. oda. Jutra. 2078-23a ITEL. HBBHES B S 1 in Frančiškanska 1C Vloge in prošnje v italijanščini, prepise. informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«. Sv. Petra cesta 29 ■Il iHiraimiiiiiiiiiiimAiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH !!!ll!ll 1 PRODA SE TOVARNIŠKO PODJETJE g | živilske stroke, manjšega obsega; za vso zalogo in inventar potrebnih približno | 1 Hr 100.000.-. — Obširne ponudbe s točnim naslovom na oglasni oddelek Jutra g 1 pod šifro: »RAZID DRUŽBENIKOV« jj l«|||ll«!!!il!l» O O k PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 Nov .iaslov: Frančiškanska ul.*3. Upokojenec srednjih let želi resnega znanja s samostojno gospodično ali vdovo od 04—30 let. Ponudbe s sliko, katera tajnost Je zajamčena in se zaupno vrne, na ogl. odd. Jutra pod »2eiim svoj dom«. 1 182325 Fant dobro situiran. želi poznanstva z gospodično do 30 let, radi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V lepšo bodočnost«. 1800-25 Vdova se želi spoznati z boljšim starejšim gospodom, le resnega značaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »O-samljena«. 1874-25 Pošteno dekle se želi poročiti, ronuabe poa »lUsnost« na oglasni od ielek Jutra. 1962-25 Mlad samec v driii * ni siuibi želi sjoznati v Bvrho ženitve gospodično srednjih let. Ponudb; na ogi. oldelek Jutra pod »Poštena«. 1920-20 Gospod sitniran izobražen, želi spoznali istotako damo v Fvrho ustvaritve prijetne skupnosti. -Cenjene ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Pomlad«. 1927-.3 Gospod v državni službi, s Šestletno hSeiko, želi spoznali radi ženitve nobro gospodinjo, ki bi bila tadi mari otroku. Dopise na oglasni oddelek Jutra po I »Ljubim otroke«. 1935-25 Prodam vijolino, mojstrsko, s strokovnim ekspertom. Brezrvbvezno vsakemu na cg'ed. Trgovina ^Umetnost«. Kolodvorska 30. 1489 26 Piani.no dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na cgl. odd Jutra pod --Piaai-no«.' 1706-26 Gramofon s ploščami, viol no in več moških oblek za srednjo postavo ug101« . 1940 - ZOt ZAHVALA Ob težki izgubi nažega nepozabnega soproga in očeta, gospoda IVANA SUŠNIKA železniškega uslužbenca v pokoju vsem, ki so ga počastili, poklonili cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala. Ljubljana dne 7. februarja 1943. ŽALUJOČA SOPROGA IN P. a. Wodeitoase: 91 Humoristi?«* roman Gospod Wrenn, ki je imel svojo spalnico na prednji strani hiše, mu je bil v mislih že davno voščil, da bi jo odkuril kamor koli, v posteljo ali v krtovo deželo, toda kot ljubezniv in dobrodušen človek se ni upal izreči svojo željo skozi okno. Sam se je izprehajal in izprehajal. dokler ni po glasu nekih drugih korakov spoznal, da ni več sam. Žepna svetilka se je dvignila v višino njegovega obraza. »Ste še tako pozno pokonci gospod?« je rekel varuh javnega reda in obstal pred njim. »Pozno?« je zategnil Sam, ki ni imel več občutka za čas. »Res mislite, da je pozno?« »Dve je že bila, gospod.« »Oh! Potem bo res najbolje, da grem spat.« »Kakor vas je volja. Ali stanujete tukaj?« »V tej hiši.« »Tedaj sodim,« je nadaljeval stražnik in priprl oči, »da se boste razveselili prilike, podpreti člove- koljubno organizacijo, ki ji morate kot hišni lastnik ...« »Ali verujete v to, kar .pravijo vedeževalke ?« »Ne, gospod... ki ji morate kot lastnik hiše prvi priznati zasluge za svojo osebno nedotakljivost in svoj hišni mir. S tem merim na...« »Nu, dajte, da vam nekaj rečem,« mu je Sam odločno segel v besedo. »Nekoč mi je ena teh vede-ževalk prerokovala, da se bom kmalu oženil... in res se oženim čez nekaj dni.« »Vso srečo želim, gospod,« mu je vljudno odgovoril »policeman«. če je torej tako, upam, da smem ponuditi vam in vaši ljubeznivi bodoči gospe dve vbtopnici za veliki koncert, ki bo dne šestnajstega prihodnjega meseca v dvorani ,Odd Fellows Cluba' na Ogilvy Streetu v korist sirotišnici policijskih stražnikov. Take vstopnice se dobe za vsak denar in v vsakem številu. Vstopnice po pet šilingov, po...« »Ste oženjeni?« ga je vprašal Sam. »Da, gospod... po tri šilinge, po por krone, po šilingu in po šest penijev.« »To mora biti lepo življenje, kaj?« »življenje policijskega stražnika ali življenje sirote?« je vprašal redar. »Zakonsko življenje, sem hotel reči,« je Sam pojasnil Redar se je zamislil. »Kakor nanese, gospod,« je modro odvrnil. »Vse reči imajo svetlo in senčno plat, tako tudi zakon.« »Seveda,« je rekel Sam. »Ako se vzameta dva človeka v siromaštvu, ne more iti drugače kakor slabo, a če je cvenka na kupe, mislim, da mora biti vse v najlepšem redu.« »In vi imate denarja na kupe, gospod?« »Toliko, da ne vem kam z njim,« je rekel Sam. »Če je tako, mi dovolite, da vam priporočim vstopnice po pet šilingov. Eno za vas, eno za ljubeznivo bodočo soprogo in... in da bo funt šter-lingov zvrhan, še dve za tega ali onega prijatelja, ki ga gotovo povabite na to prvovrstno zabavo. Tovariš Purvis bo prednašal... « »Čujte,« ga je prekinil Sam, ki se je šele zdaj zavedel, da mu stražnik nekaj pripoveduje, »o čem, vraga, pa govorite?« »O vstopnicah, gospod.« »Mislim, da za ženitev ni treba vstopnic?« »To je res,« je stražnik pametno pripomnil. »Potrebujete jih pa za koncert v korist sirotišnici policijskih stražnikov, in zato vam z mirno dušo priporočam, da jih vzamete pol tucata po pet šilingov.« »Koliko stanejo tiste po pet šilingov?« »I... Pet šilingov vsaka, gospod.« »Stvar je namreč ta, da imam v žepu samo bankovec za deset funtov.« »Jutri zjutraj vam prinesem drobiž na dom, gospod.« Sam je takoj izprevidel, da si te noči vseh noči ne sme kvariti s klavrnimi pomisleki »Za drobiž se ne menim,« je rekeL »Gospod!« »Kar obdržite ga. Ženim se,« je dodal v pojasnilo. »Drobiž iz desetih funtov naj obdržim?« je ponovil redar, ne vedoč kod ne kam. »I menda. Kaj pa je deset funtov?« Nastal je kratek premolk. »Ko bi bili vsi takšni kakor vi, gospod,« je z globokim basom pripomnil stražnik, »tedaj bi bilo življenje dokaj bolj prijetno.« »Življenje ne bi moglo biti nikoli prijetnejše, nego je danes,« ga je zavrnil Sam. »In zdaj lahko noč.« »Lahko noč, gospod, najlepša hvala,« je stražnik spoštljivo odvrnil. KONEC ti, "<-LO. -------^-----' i---X-----------J---------------*■ " ___" - — Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jemn — Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — ysi jr Ljubljani