SpedtstoM la abbonuMBte Poitnlna pl*(itu « gotovini Narofinlna mes«£no tS Lir, ca inozemstvo 20 ui — m-detiska icdaja ce-loletno M Lir. M Inozemstvo 50 Ur Ček ruč Ljubljana 10.650 t« naročnino in 10 349 ca inserata. Podraiaieai Novo fflMlO. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega m tujega izvora Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC laka|a vaak daa i|atra| raaaa nasMks te dans p« praaaOn. 3 Uradalltv« Is apravai Kopitartava 6, Ltabllaaa. Redazioaa, Amministrazioaai Kopitarjeva t, Labiaaa. i I Tcleloa «001--«005. Abboaamsoth Maaa 15 Lir«; Estero, mata JO Lira. bdicione domemea. sono M Lira, fcataro 50 Ura C. C. Pj Lubiana 10.650 pot fli abbo-oamanti 10349 per te tasersioni. Filial*! Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la pubbliciti di provemenza italiana ed eatera: llnione Pobblirita Italiana S. A. Milano. Vojno poročilo St. 667 Živahno delovanje patrol v Cirenajki Hud napad na Malto in Tobruk Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na CirenajŠkem bojišču živahno delovanje patrol. V bojih med velikimi letalskimi skupinami so nemška lovska letala brez lastnih izgub sestrelila štiri »Curtisse«. Oddelki nemškega letalstva so znova in močno bombardirali naprave v T o b r u k u ter lctalsko-pomorska oporišča na M a 11 i. Velika razdejanja in ogromni požari so dokaz tega hudega napada. Rim, 30. marca. AS. Vojaški dopisnik »Mes-saggera« popisuje nove uspehe italijanskih letal v Libiji, zlasti napad italijanskih letal na pristaniške naprave v Tobruku ter na postojanke v okolici tega mesta ter Ain el Gazale. Italijanski lovci so opazili da je bil zadet nasip in druge naprave; z bombami in strojnicami pa je bil poškodovan tudi promet na litorijski cesti. Med povratkom na 6vo-le oporišče je neko italijansko letalo napadlo neko angleško letalo ter ga sestrelilo. Tri italijanska lovska letala so napadla 9 angleških bombnikov nad Cirenajko. ki so se morali navzlic navzočnosti številnih sovražnih bombnikov po hudi bitki spustiti v beg. Druga italijanska lovska letala so jih zasledovala ter znova prisilila k boju, v katerem so sestrelili tri »Curtisse«, druge pa jjoškodovala. Japonci se bSižaio Moresbylu Darwin zopet bombardiran - Avstralija naj spremeni svoje stališče, če se hoče izogniti sovražnosti Japonske Saigon, 30. marca. AS. Iz Sydneya poročajo, da so japonska letala znova bombardirala Darvvin. Iz japonskih virov se je tudi izvedelo, da hitri japonski oddelki prodirajo proti i\loresbyju na Novi Gvineji, od katerega so oddaljeni le še 60 km. Sanghaj, 30. marca. AS: Iz Melbournea se je izvedelo, da so prišli v to mesto oddelki avstralskih vojakov z vsern pripadajočim orožjem, ki so 6e borili na raznih angleških bojiščih. Tokio, 30. marca. AS. V jaj>on. političnih krogih razpravljajo o postopni podreditvi Avstralije Združenim državam, ker se ie Anglija temu svojemu dominionu čisto odrekla. V japonskih krogih poudarjajo, da bi bilo prav, če bi »e avstralski voditelji spomnili nedavnih besedi japonskega ministrskega predsednika Loja. la je avstralske prvake opomnil, da bo Avstralija zadela na oboroženo sovražnost Japonske, če ne bo spremenila svojega stališča in vedenja do nje Angleški nasilni načini v Avstraliji nimajo sreče, kakor priča primer s poslanikom Caseyem, medtem pa dobivajo Združene države vedno bolj monopol na peti celini sveta. Amerikanci so se že polastili visokih mest v vojaški upravi, kar je dovoli razvidno iz tega, da je bil ameriški general Mac Arthur imenovan za vrhovnega poveljnika avstralske vojske. Združene države ne le, da smatrajo Avstralijo za prvo obrambno črto Severne Amerike, temveč mislijo Avstralijo uporabiti tudi za izhodišče svoji domnevni ofenzivi zoper Japonsko. Avstralija se mora zdaj zavedeti svojega žalostnega položaja ter se izogniti nevarnosti, da bi morala podleči kot žrtveni kozel za Ameriko. Nemško vojno poročilo Moskva bombardirana — 16 ameriških ladij potopljenih — Pomorska bitka pri Murmansku Hiti rjev glavni stan, 30. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Donskem področju so bili v srditih bojih odbiti močni napadi sovražnika ter je bilo uničenih devet tankov. Tudi na ostalem vzhodnem bojišču so pri spet naraščajočem mrazu izpodleteli sovražni napadi v hudih za sovražnika izgub polnih bojih. Topništvo je učinkovito obstreljevalo važne cilje v Leningradu in Kronstadtu. Opazili so eksplozije in požare. Finsko letalstvo je 28. marca na Karelij-skem bojišču uničilo več sovražnih kolon ter v letalskih bojih sestrelilo 27 sovjetskih letal. Preteklo noč so nemška letala bombardi1-rala vojaške cilje na področju Moskve, daleč navzgor ob Gornji Volgi ter vzhodno od Bolo-goja. Bombe so med drugim povzročile tudi velike požar-' v tovarnah za orožje. Kakor je bilo že javljeno v posebnem poročilo, so nemške podmornice v severnem Atlantiku pred ameriško obalo potopile 16 sovražnih ladij s 73.900 tonami. Nemški rtišilci so napadli konvoj, namenjen v Murmansk, ki ga je, kakor poroča vr- hovno poročilo dne 29. marca, f.e napadlo nemško letalstvo. S topovi in torp di so potopili veliko 10.000 tonsko prevozno ladjo, naloženo s tanki in municijo, ki jo vozila iz Newyorka. Preživeli s tega, kakor tudi z nekega drugega parnika, ki ga je potopilo letalstvo, so bili rešeni. Potem je prišlo do pomorske bitke z nad-močnimi sovražnimi silami, ki so jih sestavljale križarke in rušilci; s torp dom je bila zadeta angleška križarka razreda »Štete«. Ker je vladali snežni metež, ni bilo mogoče opaziti učinka. V hudi bitki je bil potopljen en nemški ru-šilec. Drugi nemški rušilci so rešili velik del posadke, ko so odbili s topništvom skupino sovražnih rušilcev. V Severni Afriki obojestransko ogp-dniško delovanje. Pred francosko zahodno obalo je neko letalo 28. marca potopilo še en angleški hitri čoln. Pri v včerajšnjem vojnem poročilu omenjenem angleškem letalskem napadu na Liibeck so bile predvsem zadete mestne četrti. Civilno prebivalstvo je imelo močnejše izgube. Pri poletih posameznih bombnikov nad nizozemsko obalo sta bili snoči sestreljeni dve sovražni letali. Med Bolgarijo in Turčijo vlada prijateljstvo Sofija, 30. marca. AS. »Slovo« prinaša uvodnik o bolgarsko-turških odnošajih ter jx>udarja, da prijateljska politika, ki jo izvajata bolgarska in turška vlada, odgovarja čustvovanju obeh narodov. Bolgarije in Turčije ne loči nobeno narodnostno ali gospodarsko vprašanje. Nova Rooseveltova pooblastila Rim, 30 marca. AS. Predsednik Roosevelt je podpisal zakonski predlog, ki daje predsedniku izredna pooblastila za čas vojne in ga pooblašča razpolagali z amerikansko imovino, .kakor zahhteva vojno gospodarstvo. Lahko bo torej zahteval, naj tleila industrija pori vodstvom vlade. Vlada pa ima pooblastilo zaseči kakršno koli tovarno za vojno industrijo. Amerikanci priznavajo Lisbona, 30. marca. 9S. Iz Washingtona sc je izvedelo, da v Ameriki priznavajo izgubo 71 parnikov, ki so jih potopile nemške podmornice. 47 jih je bilo potopljenih na Atilanskem morju, ostale pa v Tihem in Karibijskem morju. Pred spremembo lordske zbornice ? Rim, 30. marca. AS. »Daily Herald« jc poročal, da je v Angliji pripravljen osnutek za reformo lordske zbornice. Odpravljena naj bo dedna pravica lordov, ki jim že lordski naslov dovoljuje članstvo v tej zbornici Spremeni naj se v neko intelektualno aristokracijo, ali kakor išc ta list. v »možganski tirust«. Nadalje piše ist, d a bo s tem odpravljena dedna predpravica Jordov, ki so često politično, pa tudi moralno ln razumsko nesposobni za to mesto in rla morajo v sedanjih nevarnih časih priti v zgornji dom sposobni ter učeni ljudje. Ameriške zaloge padajo Bnenos Aires, 30. marca. AS. Državni zakladnik Združenih držav je povedal, da so se ameriške zlate zaloge od začetka vojne /.man j-foiilc za 680 milijonov dolarjev. Fi Konec procesa za Tolstojevo 1 1 • v v • dediščino Bukarešta, 30. marca. AS: S pc«ebnim dekretom je bil včeraj zaključen proces, ki je trajal 20 let. Tolstojevi dediči 6o zahtevali od romunske vlade odškodnino 83 milijonov lejev za Tolstojevo posestvo, ki ga je Romunija v Besarabiji zaplenila ob izvedbi agrarne reforme. Dediča Natalija in Sergij Tolstoj 6ta z omenjenim dekretom dosegla svoje pravice. Tokio, 30. marca. AS. List »Asahi« poroča, d« so japonski oddelki na Andamaiinkih otokih zasedli otoka Aveloch in Slcvvard. /.ujeli so tam 300 indijskih vojakov in 23 angleških častnikov Tokio, 30. marca. AS. Agcn. Do me i poroča z Bornea, da so 27. marca beli oddelki holand-ske vojske, ki so se upirali okoli Sanmaringe navzlic zapovedi holandskega vrhovnega poveljstva, naj se vdajo, končno le odnehali pod pritiskom japonskih vojnih sil. Pri teh četah je bilo 75 častnikov. Carigrnd, 30 marca. AS. General Erkilet piše v listu Džumhur:yct, d a Amerikanci ne bodo mogli ponovno zasesti izgubljenih postojank, četudi bi Združene države uresničile svoj velikanski oboroževalni program. List izključuje možnost, da bi Amerikuncj lahko premagali Ja- ponsko, ki po zasetfbi Sulomonskih otokov lahko že nadzoruje severno Avstralijo in odkoder ji ne bo več težko zasesti Nove Hcbride ter Novo Kaledonijo, od tam pu bo lahko nadzirala tudi vzhodno Avstralijo V tem primeru ne bo več mogel prihajati ameriški živež in ne ameriško orožje, ki je za obramlio Avstralije nujno potrebno. List zaključuje, da so dogodki v vzhodni Aziji definitivnega značaja ter da bodo Amerikanci težko ohranili postojanke, ki so jim ostale še n« Filipinih ter na Havajskih otokih. List »Tasviri Kfkar« pa piše, da se zelo motijo tisti, ki verjamejo anglosaksonski propagandi, da je ofenziva Osi na v/hodnem bojišču zadnji možni najvor Osi. Ti bodo zelo razočarani, četudi Os ne bi popolnoma uničila Sovjetske Rusije letos, ker lw> ime'a še vedno dovolj moči, da to stori prihodnje leto. Slovesna proslava fašijev v Zagrebu Italija in Hrvaška sta zaveznici v vojni in miru Zaqreb. 30. marca. s. Na pobudo fašistične delegacije pri ustuškem pokretu so priredili včeraj v zagrebškem državnem gledališču svečano proslavo obletnice fašističnih organizacij. Svečanosti so se udeležili zastopniki italijanskih, hrvatskih in nemških oblusti fašističnega, usta-škega in narodnosociulističnega pokreta ter velika množica Italijanov in Hrvatov. Med drugimi so bili prisotni italijanski poslanik Caser-tano. načelnik fašistične delegacije nacionalni svetnik Balestra di Mottola, poveljnik italijanske vojaške misije na Hrvatskem, apostolski vizitator, nemški poslanik, zastopniki prijateljskih in zavezniških držav, maršal Kvaternik in zastopniki ustaške milice in mladinskih organizacij. Svečanost se ie pričela z nacionalnima himnama obeli prijateljskih držav ter z velikimi manifestacijami za Duceja in Poglavnika. Nacionalni svetnik Balestra di Mottola ie imel govor, v katerem je navdušeno pozdravil generalnega državnega namestnika generala Eksc. Galbiati ia. Eksc. Galbiati je nato govoril o razvoju fašizma v borbi proti istemu sovražniku, proli kateremu sc sedaj bori Evropa na vzhodnem bojišču. Ustaški glavni stan je priredil Eksc. generalu Galbiati ju obed, ki so se ga udeležili tudi poslanik Cascrtano, poglavnikov adjutant Blaž Lorkovič in drugi zastopniki italijanskih in hrvatskih oblasti. Poglavnikov pribočnik je v svoji zdravici pozdravil generala Galbiatija v imenu ustaških organizacij, ki sedaj prav tako branijo domovino v borbi proti istemu sovražniku, kakor so se slavne fašistične organizacije nad 20 let borile v obrambi svoje domovine in za srečo vsega človeštva. Naglasil je, da Duce skrbi za Hrvate in za mlado zaveznico na drugi strani Jadranskega morja, ki se bori proli komunizmu, dedščini bivše Jugoslavije. Ko bo sedanji vihar prešel, bo ves civilizirani svet romal na trg San Sepolcro v Milanu in v »Brlog«. Fašistični po-kret dobro razume hrvatsko borbo in se fašisti zato bore ob strani ustašev. Močna uslaška Hrvatska je jamstvo za varnost fašistične Italije na vzhodu, kakor je fašistična Italija jamstvo za neodvisnost ustaške Hrvatske. V znamenju te usodne zveze in neločljivosti obeli borbenih pokretov, je Lorkovič nazdravil Duce ju. fašističnemu Imperiju, slavni fašistični Milici in generalu Galbiati ju. General Galbiati je v svoji zahvali izrazil priznanje ustašem za njihovo borbo po zgledu fašizma, ki se opira na idejni pokret, izvirajoč iz fašizma. Od tod tudi tovariške vezi fašistov in ustašev, od tod sodelovanje za bodočnost Neodvisne Hrvatske. Hrvatska in Italija nista zaveznici samo v sedanji vojni, ampak \\ Crippsovi posveti v Indiji Indija hoče državno neodvisnost in enakopravnost Carigrad, 30. marca. .AS. Poročilo iz New Ddliija pravi, da je Gandhi izjavil, da se mu zdi Cripp6 malo pripravna 06eba, s katero bi 6e dalo pomeniti o indijskih vprašanjih. List »Hindostan Times«, ki mu je ravnatelj Gandhi 6am, piše, da bi bili Indijci nemarni v svojih dolžnostih, če ne bi bili 6krajno oprezni. Položaj zahteva urno in odločno delovanje, sicer bo prepozno. Bengalski list »Harita Bazar Batraika« izraža dvom o uspehu Crippeovega poelaratva, zakaj, ko je Churchill nedavno govoril v zbornici, je omenil ponudbo angleške vlade iz I. 1940., ponudbo, ki je Indija ni sprejela. List pravi, da je pravi sporazum na tej osnovi nemogoč. Odnosi med hin. duici in muslimani v Indiji so se v zadnjih časih nekaj zboljšali in oboji se resno trudijo, da bi našli sporazumno rešitev. Glede tega je važna izjava, ki jo je 1. marca podal predsednik muslimanske zve-ve v Indiji, Jinah: »Zahvaljujem se Gandhiju za besede, s katerimi je podprl moje prepričanje, da med hindujci in mohamedanci ni osnovnih razlik in da hočejo oboji živeti v miru.« Pred Čripp60vim prihodom je Pandit Nehru objavil spomenico, v kateri navaja želje indijskega kongresa. Te želje so: 1. Angleški parlament mora razglasiti indijsko državno neodvisnost, 2. Indiji naj se prizna popolna enak06t pravic v zvezi svobodnih narodov; 3. Indijska narodna vlada bo takoj po vojni sklicala ustavno narodno skupščino po kateri bo ustvarila 6vobodno indijsko državo.- 4. Svobodna indijska vlada mora dobiti vso oblast da lahko razglasi 6vojo neodvi6no6t; 5. Takoj bo morala biti ustanovljena začasna osrednja vlada. Od 15. marca sem ima izvršni odbor nacionalnega kongresa 6voje seje v Wardhi kjer obravnavajo podrobnosti iz lega Nehrujevega načrta. Crippsovi predlogi Rim, 30. marca. AS: Cripp>6 je objavil zastopnikom ti6ka v New Delhiju predloge angleške vlade glede Indije. Po koncu sovražnosti je predvidena indijska ustavodajna zbornica, katero bo iz. volilo ljudstvo in ta naj izglasuje ustavo nove indijske zveze. Indija bo dobila 6tatut svobodnega do-miniona. Indija bo zvezana s skupno kraljevino z drugimi dominioni v zvestobi do krone, bo pa popolnoma enakopravna v vsakem pogledu in ne bo podrejena niti v notranje ali zunanjepolitičnem pogledu. Anglija bo sprejela ustavo, temelječo na omenjenih osnovah. Vsaka jx«amezna indijska provin. ca, ki ne bi hotela sprejeti ustave, bo imela pravico ohraniti sedanji položaj. Anglija vabi Indijce, naj 6e udeležijo neposredne obrambe Indije in im. perija. Cripr* je tudi izjavil, da obrambe Indije ne bodo vodili Indijci, čeprav to na V6eh 6traneh želijo, ker bi bila to najslabša usluga, ki bi jo lah-ko^naredili Indiji. Povedalje tudi, da bodo morali Indijci niegov predlog ah v celoti sprejeti ali v celoti odkloniti. tudi za vso mirno bodočnost. Ponudba hrvatske krone Snvojskemu domu in pogodba o jamstvu za hrvatsko neodvisnost sta temeljna kamena mlade hrvatske države. Zato jamčijo oborožene sile in politični prestiž fašističnega imperija. 01) zaključku ie nazdravil blagostanju hrvatskega naroda in voditelju ustnške revolucije. General Cavallero se je vrnil iz Budimpešte Budimpešta, 30. marca. AS. Gen. Cavallero jo bil gost načelnika vrhovnega poveljstva madžarske vojske generala Szombatheiyja, ki ga je pospremil v Szehesfehervar. Potem ko si je ogledal to vojaško središče, jo bil pri zanimivi vojaški vaji. Udeležil se je zakuske in se zvečer vrnil v Budimpešto in bil pri kosilu, ki ga je njemu na čast priredil italijanski poslanik Anfuso. Nato se je general Cavallero odpravil k železniški postaji, kjer je obšel častno četo. Prišli so ga pozdravit minister za državno obrambo, načelnik vrhovnega poveljstva, italijanski poslanik, italijanski glavni konzul in številni uradniki poslaništva. Potem je general Cavallero s spremstvom stopil na vlak in se odpeljal v Italijo. Odlikovani italijanski mornariški častniki Rim. 30. marca. AS. Nemški veliki admiral Rhder je v Hitlerjevem imenu podelil odlikovanje zeleznega križa naslednjim italijanskim admiralom in poveljnikom: eksc. admiralu pomorskega oddelka Carlu Bergaminiju, divizijskemu admiralu grofu Karaelu de Courtenu. kapitanom bojne ladje: Albertu Parmigianu, Arturu Šolanju, Frnncu Roga-veu, Mariu Schiavutti. Ferantu Capponiju, Riccar-du 1 ontremoliju, kapitanom fregate: Giuseppeju de Antnoi, Antoniu Guerri, Giacomu Sciccu, Giu-gbu Cmnna-Peroniju. Odlikovanja je izročil 7lar,ca„"a krovu neke bojne ladje admiral c-berh a rt VVeichhold, poveljnik nemške mornarice Teheran pod sovjetsko oblastjo Adana, 30. marca. AS. fz Perzije poročajo, da je prestolnica te države, Teheran, že dva-naist dni docola v oblasti Sovjetov, ki so uvedli v leheranu vlado nasilja s preiskavami po stanovanjih in z odvažanjem ljudi. Angleško oblast« se zdi, da so spričo tega brez moči. 1 rebivalstvo odgovarja na to nasilje z demonstracijami ter z vzklikanjem državam Osi, zaradi česar prihaja do resnih spopadov, pri katerih so bili mrtvi in ranjeni. Smrt dveh indijskih voditeljev Tokio, 30. marca. AS. Pri letalski nesreči nad zalivom Ilzo sta izgubila življenje dva indijska narodna voditelja, in sicer predsednik indijskega narodnega sveta Swumi Satyanando I uri in predsednik zveze za indijsko neodvisnost I ritan Singh. Oba sta bila pred begom iz Indije od Angležev zaprto, nato pa sta se v tujini vneto borula za indijsko neosdvisnost. Sovjeti ne zaupajo Angležem Stockholm. 30. marca. AS. Timesov dopisnik poroča iz Moskve, da vlada v Sovjetski Rusiji nezadovoljstvo zaradi nezadostne udeležbe Anglije v vojni. Dopisnik pravi, da je tega kriva slaba angleška propaganda, ki je v Sovjetski Rusiji nejevoljno organizirana. Dopisnik piše, da Sovjeti nc verjamejo v to, da bi bila Anglija pripravljena vreči vse svoje sile v boj Angleški propagandni material, ki pride v Moskvo, često doseže ravno obratni učinek, kakor ga pričakujejo. Mac Arthur naj bi postal predsednik USA WorMS1°1a' mor™-, AS- List »Newyork K J A /T*"1' JB Pred,ae°l. naj »'i bil /ene-ral Mac Arthur imenovan za predsednika Zdru- e™ld av,.rf. Prav gotovo ni všeč Rooseveltu, ki b, bil rad predsednik do svoje smrti, kakor tudi ne druščini, zbrani v lini i hiši ki je z vstopom Združenih drŽav v vojno našla način, da lahko ostane na oblasti. V kolikor ie imenovani list pri tem predlogu omenjal Jurija \Vnshinptona je treba pripomniti, da se je Wa-shington boril proti'Angležem in je osvobodil Združene države dočim se ie Mac Arij,"* de slej odlikoval le p<, svojem begu s Filipinov, ki Jih m znal braniti. Pred dokončno ureditvijo živilskega trga V kratkem bo izginila z živilskega trga zadnja baraka Tako staro vprašanje uri-ditve živilskega trga se končno bliža svoji uresničitvi. Dolgo vrsto let naš živilski trg ni doživel nobene spremembe. Novo vodstvo tržnega urada, ki je prevzelo vse zadeve živilskega trgu aprila 1936 pa io že zgodaj začelo odstranjevati prve barake. Mestna občina se prav tnko ni ustrašila žrtev in z dvema in dobrim čelrt milijona lir zgradila v dveh in pol letih nove tržne mesnice, ki bodo nudile ljubljanskim mesarjem na trgu res sodobno streho. V ponedeljek so se mesarji že začeli seliti v nove prostore. Preden je bilo to mogoče, je bilo treba urediti nešteto podrobnih vprašanj. Dosedaj so mesarji imeli svoje stojnice v določenem vrstnem redu. Ta se je nekoliko spremenil, prvič tedaj, ko so začasno prestavili svoje stojnice na živilski trg in tako napravili prostor za stavbišče tržnic. Vrstni red se je z dogovorom, popustljivostjo in razumevanjem ustvaril tudi sedaj tako, da so zadovoljni vsi. Večinoma sta po dva mesarja v eni produ jal-nici. Največ takih parov bo prišlo iz dveh, sedaj nasproti si stoječih lesenih stojnic. Drugi pa so si izbrali tovariše dogovorno. Vse tržnice imajo skupno 30 mesnic. Na živilskem trgu pa ima 45 mesarjev stojnice. Pet mesarjev pn je ob začetku graditve mesarskih tržnic odstranilo svoje stojnice s trga, ker jim je bilo obljubljeno, du bodo dobili prostore v novih tržnicah. Vsega skupaj dobi torej prostora v novih tržnih mesnicah 50 mesarjev. 10 velikih mesarjev bo imelo po eno mesnico, 40 drugih mesarjev pn paroma 20 mesnic. Vsaka mesnica v tržnicah bo zaznamovana s tekočo številko. Vrstni red se bo začel v prvi tržnici pri Kresi ji, kjer bo prva mesnica dobila št. 1 in tako naprej, dočim bo zadnja mesnica ob Zmajskem mostu imela št. 30. Ljubljanske gospodinje bo gotovo zanimal vrstni red mesarjev po tržnicah. Začenši s prvo tržnico pri Kresi ji bodo razdeljeni takole: Mesnica št. 1. .lesih Jakob, št. 2. Ocvirk Franc, 3. Smol jan Anion in Kotnr Pavel; 4. Kocjan Alojz in Hizilj Anton: 5. Žnn Ivo in Dolinšck Pavel; 6. Koprivec Josip in (iornik Anton; 7. Ku-stelic Alojz in Ahlin Pranju; 8. Babšek Franc in Gruden Anica: 9. Gregorc Anion in Černe Karel. V naslednji, drugi tržnici: 10. Rczar Franc; II. Petrič Jakob; 12. Cernivec Franc in Anžič Miha; 13. Novak Anton in Lavtižar I ranc; 14. Kumar Matija in Gešek Alojz: 15 Remec Franc in Volkar Franc; 16. Jesih ml. V tretji tržnici: 17. Huni Jože; 18. Selan Franc, 19. Zaje Franc; 20. Nered Jože in Janež Ivan; 21. Stupnik Franc in Paternoster Josip; 22. Dol-ničar Franc in Kocjan Jože; 23. Skerjanc Anton. V zadnji tržnici ob Zmajskem mostu: 24. Zu-punčič Anton in Krašovec Franc; 25. Jugodic Franc in Stanič Alojz: 26. Javornik Jože in Jesih Alojzij; 27. Rozman Martin in Ilnrtmnn Herman; 28. Rode Avgust in Povše Karel; 29. Rode Franc in Novljan Frunc; 30. Javornik Ivan. Kolikor smo mogli zvedeti od mesarjev, so vsi s to razdelitvijo prostorov prav zadovoljni, prav tako kakor so tudi zadovoljni z notranjo ureditvijo mesnic. Kot mojstri z veliko prakso najdejo sicer malenkostne nedostatke. ki pa jih ne bodo pri njihovem delu niti najmanj ovi rali. Ko se bodo privadili na nove prostore, bodo gotovo še bolj zadovoljni kol so sedaj. Vsi mesarji bodo plačevali redno mesečno najemnino za nove prostore, ki jc zmerna. Z najemnino se bo v glavnem amortiziral gradbeni dol« zn tržnice v 25 letih. V nekai dnevih bodo izginile že zadnje lesene mesarske stojnice. V torek popoldne bodo najemnikom novih mesnic na tržnem uradu že izročeni ključi, tako da.bomo zu velikonočne praznike že lahko kupovali v novih tržnicah. Nn živilskem trcu bo začasno ostalo le še sedem lesenih stojnic in lesena lopa ob Mahrovi hiši. ki je last mestne občine. V teh lesenih stojnicah prodajajo štiri klobasarice, dve bru-njevki in en produ iulec dišav. Gez 14 dni se bodo ti lahko že selili, in sicer v obe stebrišči med mesarskimi tržnicami. Izdelujejo se že lične omare, ki bodo postavljene v teh stebriščih zanje. V vsakem stebrišču bodo po štirje. Tudi ti bodo plačevali primerno najemnino. Cez štirimi ist dni bo torej živilski Irg ostal žc brez barak, kar bo gotovo zn vso Ljubljano velik in pomemben dogodek. Ko bo kasneje urejeno stebrišče ob Kresi ji, se bodo preselili tja drugi prodajalci, ribiči, prodajalci mlečnih izdelkov in medarji. Tudi lesene stojnice, ki jih imajo čevljarji ob Mahrovi hiši, bodo izginile. Mesto niih bodo čevljarji vsak dun sproti postavljali seimarske stojnice in jih ob enih popoldne podrli. Pred šestimi leti je bilo na živilskem trgu vsega skupaj 97 barak, sedaj pa lahko računamo, da čez 14 dni ne bo nobene več. Tudi na Pogačarjevem trgu bo ostala potem, ko se bo Ferantov cvetlični paviljon preselil v novi zidani paviljon ob trimoslju, le še tržna lopa ki ie last mestne občine. Novomeške klimatske razmere so dokaj pestre Letošnja izredno huda in dolga zima, grmenje in bliskanje, s katerimi nas je obdaril letošnji zadnji zimski dan in zopetni sneg, s katerim so nas presenetili prvi spomladanski dnevi, so pozornost Novomeščanov marsikdaj obrnili na podnebno razmere. Novega mesta in njegove okolice. Za primer, da bi koga med Novomeščani pobliže zanimale klimatske razmere njihovega kraja, jim bomo tokrat postregli z nekaterimi zanimivimi podatki, s katerimi razpolaga meteorološka postaja na kmetijski šoli na Grmu, ki jih je dobila od zavoda z.a meteorologijo na ljubljanski univerzi in ki so bili sestavljeni na podlagi dolgoletnih vsakodnevnih merjenj, ki ijh je vršila meteorološka postaja na Grmu, še poprej pa prof. Seidl. Grmska meteorološka postaja ima na razpolago podatke o klimatskih razmerah Novega mesta nazaj do 1. 1921 in obsegajo maksimume, ki jih je toplota dosegla v posameznih mesecih in letih, nadalje pa še srednjo temperaturo zraka v posameznih mesecih in letih, minimume toplote. mesečne in letne sume padavin, maksimume padavin, šlevilo dni s padavinami, število dni s snegom in še nekatere druge podatke, ki pa za širšo javnost niso toliko zanimivi in bi nas tudi predaleč zavedlo, če bi hoteli vsaj površno navajati vse. Omejili se bomo le na najzanimivejše med njimi in na take, ki ne zanimajo le strokovnjaka, marveč tudi širše plasti, ki so letos imele priliko na lastni koži občutiti vse muhe, ki jih premore vreme nad nami. V letih od 1921 pa do 1939. le ti podatki so nam na razpolago, jo maksimalna temperatura dosegla svo! višek v I. 1935, ko se je toplomer nekega dne meseca junija dvignil nn 36.8"; najnižjo maksimalno temperaturo pn izkazujeta leti 1925 in 1934; dosežena je bila najvišja temperatura takrat, ko je toplomer pokazal 31°. Med 31° in 36.8« se je torej sukala maksimalna temperatura vseh let od 1921 pa do 1939. Bolj kakor te številke nas bodo zanimale minimalne temperature, ki smo jih mogli zabeležiti v teh letih. Najnižji minimum toplote je doseglo znano leto 1929, ko je nekega dne meseca januarja padel toplomer na 25.60° pod ničlo. Glede minimuma toplote je bila najprijaznejša zima 1. 1928, ko je toplomer padel najnižje na —8 stopinj. Zanimivi so podatki, ki nam povedo, kakšna je bila srednja temperatura zraka. Najvišje povprečje je doseglo leto 193(1 z 10.8", najnižje pa 1. 1929 z 9.1«. Povprečje za vsa leta od 1921 do 1939 znaša 10.2". Ce koga še zanima, kateri mesec je povprečno najtopjejši, potem povemo, da je lo v omenjenih letih bil mesec julij, ki je dosegel povprečje 21°, najmrzlejši pa januar s povprečjem —0.3°. Meščanom in podeželanom gredo padavine včasih hudo na živce. Enkrat jih je premalo, drugič preveč in le redkokdaj jih jo toliko, kolikor si iiii sami želimo. Naj zalo čitateljem postrežemo tudi s številkami o množini padavin, ki so na novomeško zemljo padle v teh letih. Kakor nam pričajo podatki, ki so na razpolago, je bilo s padavinami najbolj obdarjeno leto 1933. ko je zemlja dobila 1644.91 mm, najslabše pa je bilo s padavinami blagoslovljeno leto 1921. ki je žejni zemlji dalo le 881 mm. Da bomo te številke lažje pi*.mer-iali z našimi običajnimi podnebnimi razmerami, še povemo, di znašajo povprečne letne padavine v teh letih 1305.4 mm, pa še to. dn je bil v teh letih s padavinami nnjholi obdarjen mesec oktober, ki ie povprečno dobil 172 3 mm. Se boli kakor množina padavin zanima zlasti meščana in turista, ki si po navadi želi la vedno sončno in suho vreme, Število dni s padavinami. Najmanj dni s padavinami, torej z.a turista najprijaznejše leto, je bilo l. 1921, ko je le 88 dni padalo z neba, vsi drugi dnevi pa so bili jasni ali vsaj oblačni, pa brez dežja in snega. »Najslabše« v tem oziru je bilo leto 1926, ki je imelo kar 143 dni s padavinami. V teh letih je povprečno vsako leto imelo 117 dni s padavinami. V tem oziru so jako zanimive številke, ki nam povedo, koliko dni s padavinami so imeli povprečno meseri v letih od 1929 do 1939. Takole nam pravijo: januar jih je imel 8, februar 7, marec 9, april 12, maj 12, junij 10, julij 9, avgust 9, september 9, oktober 12, november 10 in december 10. Velikih razlik v tem oziru niPd posameznimi meseci torej ni. Naj ti podatki zadostujejo. Če bi ob čitanju teh številk kdo med Novomeščani še hotel izvedeti, na kateri točki našega globusa bi moral iskati Novo mesto, mu povemo, da ima meteorološka postaja na Grmu naslednjo zemljepisno lego: 15 stopinj 10 minut zemljepisne dolžine od Greenvvicha in 45 stopinj, 17 minut in 45 sek. severne širine. Gospodarstvo Klobuki, rokavice In samovaznioa na nakaznica Rim, 29. marca, s Rimski uradni Hat je objavil, da je korporacijsko ministrstvo 27. marca poslalo posebno okrožnico vsem pokrajinskim korpo-racijskim ivetom aledeča navodila glede prodajanja klobukov, rokavic in samoveznic na nakaznice, začenši s 30 marcem Klobukov, rokavic in samoveznic trgovci ne smejo prodajati, ne da bi pri tem zahtevali od odjemalcev določene odrezke oblačilne nakaznice Pri prodaji bo odrezal prodajalec z oblačilne nakaznice določeno število kuponov z abecednega seznama nakaznice, in sicer 1. za moške klobuče-vinaste klobuke štiri enote; 2 za damske klobuke: za klobučevinaste, pleteninaste žametne ali iz druge tkanine, pa naj bodo okrašeni ali oe, se od-režejo štiri enote. 3. Za klobuke iz slame, palmovega ličja in oblancev ali podobnih snovi, če so okrašeni, dve enoti. Med okrasje se ne štejejo niti navaden trak krog štule niti ne klobukova podloga. Slamnati klobuki za moške in slamnati klobuki brez okraskov za ženske so izvzeti od prodaje na nakaznice. Za moške baretke se odrežeta dve enoti Klobučki in baretke za otroke — en kupon Rokavice- 1. rokavice v celoti ali delno iz usnja — štiri enote. 2 Vse druge vrste za moške štiri enote, za ženske dve enoti. Rokavice za otroke so izvzete iz točkovanja Samoveznice: Odrezki nakaznice ki se jih sme uporabljati za nakup samoveznic, so sledeči: 1 odrezki s črkami od P do U na moških rli ženskih oblačilnih nakaznicah (nakaznica A) 2 Odrezki s črkami G do U z izjemo črk i, K in L (ker so prihranjene za druge potrebščine) n* nakaznicah za otroke in mladino (nakaznici B in Cl. Odrezki se lahko porabijo brez ozira na za-povrstni red abecednih črk. Ta uredba velja zaenkrat le za stare pokrajine Kraljevine. Določbe o oddajanju žitnega pridelka Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, v kateri odloča: Člen 1. Količina pšenice, ki jo 6mejo pridelovalci obdržati za prehranjevalne potrebe zase in za svoje uslužbence po členu 1. naredbe z dne 12. avgusta 194I-XIX št. 83, se z novo letino znižuje od 2 6 to tov na 1.85 6tota na osebo za pridelovalce, ki so neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence, ki živijo z njimi v skupnosti, od 2 6to. tov na 1.75 stota na osebo pa za pridelovalce, ki niso neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence. Člen 2. Pridelovalci morajo na način in v roku, ki ju določi Pokrajinski prehranjevalni zavod, izročiti temu zavodu razliko med pridržano žitno količino in količino, določeno 6 prednjim členom. Dovoljuje 6e: a) pridelovakem, ki so neposredni obdelovalci, da oddajo namesto 15 kg pšenice: 13 kg pšenične moke ali 25 kg koruze ali 21 kg koruzne moke ali 20 kg rži ali 17 kg ržene moke ali 22 kg ječmena; b) pridelovalcem, ki niso neposredni obdelovalci, da oddajo namesto 25 kg pšenice: 22 kg pšenične moke ali 40 kg koruze ali 33 kg koruzne moke ali 30 kg rži ali 26 kg ržene moke ali 35 kg ječmena. Člen 3. Za setvene potrebe po členu 4. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 pridržane žitne količine, ki se ne porabijo za ta namen, se morajo oddati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do 15. maja 1942.XX. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe zapadejo kaznim iz člena 8. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Rud. mženeria in Rud. paznika mlajše moči. z več kot 3 letno prnk3o na premogu sprejmemo. — V p< štev pridejo le reflektantt za trajno namestitev. Ponudoe na: lakil d. d. Krmelj Slovenoi v Campu Imperatoreju Cu m po Tmpcratore v marcu. v kraj Acjuila. Pokrajina je slikovita, le nel>o Dne 27. t. m. ob 17.45 je iz Ljubljane odpo- | se.z avtobusom od- toval« v Cumpo Imperatore skupina slovenskih Dopolavoristov. Izlet je priredil Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in je izletnike vodili Pokrajinski nadzornik Dopolavora g. Libernti osebno. Prireditelji so poskrbeli, da so izletniki potovali z vso udobnostjo. Na razpolago so imeli II. razred brzega vlaka. Potovanje je bilo od pričetka do kra ja zelo prijetno. Izletniki so ime-si s s,el>oj tudi harmoniko in vso pot so se razlegale iz njihovega kupeja prav vesele pesmi. Pri odhodu iz Ljubljane je bilo krasno vreme in sonce je ozarjalo pokrajino. Vlak je prisipel v Postumio. — Pot proti Triesteju pa 60 nadaljevali ponoči. Noč je bila svetla da so mogli izletniki v veliki meri uživati krasoto trie-stejske pokrajine. Ko je zbrzi vlak zapustil postajo Monfalcone in je brzel mimo kraja Media sulla Campagna, se je še vedno razlegalo veselo petje iz našega kupeja. Razen nekaterih, ki se jih je loteval spanec, smo bili vsi dobre volje. Prepevali smo in se pogovarjali do Puri o ve. Od Podove dalje se je vreme močno spremenilo. Gosta megla jc ležala nu tem starem univerzitetnemu mestu, ki ima, kakor vsa druga italijanska mesta, za seboj pestro zgodovino, posebno še zaradi tega, ker se nahaja na braniku Apeninskega polotoka, prav tam, kjer so se valili v italijanske dežele napadi divjih barbarov. Padova silovi po svoji univerzi, ki je poleg one v Bologni najstarejša univerza v Italiji. Ustanovljena je bila leta 1222. Naša not je vo-ornih stolpov. Največji razmah proste nosilne žice med dvema stolpoma znaša 925 m. Žica je debela 52 mm. V Campu Imperatore ju nam gredo vse zelo na roko. Vsaka ima 6vojo 6obo s tekočo toplo in mrzlo vodo. Potovanje je bilo kar poetično, v Campu Imperatoru pa bomo ostali 10 dni. Velikonočno prerojene Possbni brezplačni natečaj za 28 gojencev Glasbene akademije GIL v Rimu Člen 1. Napovedan je posebni brezplačni natečaj Glasbene akademije G. I. L. v Rimu za 28 gojencev za sledeča glasbila: 1 pikolo es, 8 klarinetov be, 1 bas klarinet, I saksofon alt; i saksofon bariton, 1 fagot, 2 6ak6ofona bas, 2 trompeti es, 1 tromba el, 2 bas trombi be, 1 trombon bas, 2 krilna roga tenor, 1 krilni rog bas, 2 krilna roga nizkega glasu, 2 krilna roga kontra ba6. Člen. 2. Zahteve. Natečajci morajo zadovoljiti sledečim zahtevam: a) vpisani v G. 1. L.; b) dne 1. marca 1942/XX. ne smejo prekoračiti še6tnejetega leta starosti; c) obvladati morajo eno izmed glasbil pod členom 1.; d) da so telesno razviti in potrebno sposobni, da koristno sledijo delavnosti, ki jo razvija Glasbena akademija; e) da niso bili nikoli iz. ključeni iz šol ali državnih zavodov. Glede natančnejših pojasnil naj 6e interesi. ranci obrnejo na Zvezno poveljstvo G. I. L. L. v Ljubljani, Cesta Vittoria Emanueleja III. St. 28 (ex Bieivveisova cesta.) Dolga je zgodovina človeške težnje po notranjem izciKenju in duhovnem prerojenju. V vrsti Stoletij je človeštvo storilo že toliko poti, dvignilo toliko pokretov in postavilo toliko naukov, ki naj bi dovedli do tako zaželenega prerojenja in sprave z božanstvom. Od Abelove daritve in Abranamove krvne žrtve pa do še sedaj obstoječih daritev pig. mejakih plemen v osrednji Afriki se vleče sltozi vso zgodovino stremljenje, kako doseči spravo z božanstvom in se notranje izčistiti. Etnološka in veroslovna znanost nam iz ogromnih kupov nabranega materiala govorita o nepobitr.osti tega stremljenja v vseh časih in v vseh narodih. Pri kulturnih narodih se kajpak ta težnja javlja v drugačnih oblikah kakor pa pri primitivnih plemenih. Kulturni Evropejec se zateka za pomiritev svoje duševnosti k »znanstvu«, Freudovi psihoanalizi, dočim se neoniikani Papuanec na Novi Gvineji ukvarja z magijo, ki naj bi ga očistila in ga spravila v zvezo z božanstvom. V tej svoji težnji, ki je naravna, je človeštvo tolikokrat zašlo v hude zablode, tolikokrat pa je sicer ostalo na ravni poti, toda svojega cilja, očiščenja in prerojenja, vendar ni doseglo. Sele krščanstvo ie dalo svetu jasne pojme o načinu prerojenja in kar je glavno, dalo tudi sredstva za ta du«c>ni dvig. Vprav Velika noč nam je vedno pomenila praznik notranjega prerojenja in duhovnega vstajenja. To ni nič čudnega: praznik sam nas s svojo vsebino (Kristusovo vstajenje) spominja na duševno vstajenje in novo rojstvo, in tudi letni čas, v katerega je praznik postavljen, ko se zimski mraz polagoma umika spomladanski gorkoti in ko narava začne brsteti in se odevati z znaki novega življenja, nas nagiba k misli na lastno duševno vstajenje. Razlika naj bo le v tem: dočim se narava če/ nekaj mesecev spet vrne v zimsko smrt, naj bo vstajenje kristjana trajno in dokončno. Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru so bile vpisane naslednje izpremembe: pri Obrtni banki. d. d. v Ljubljani, je bila vpisana likvidacija, kot likvidatorji pa so bili vpisani: dr. Žirovnik Janko, jdlenič Jernej, Kovačič Anton in dr Stde Albin. — Pri tvrdki Peter Podljoršek, trgovina z vinom v Ljubljani, ie bil vpisan prokurist Hafner Mihu. — Pri Združenih opekurnah, d. d. v Ljubljani je bii I izbrisan član uprave Zdenko Knez. I Zapora marmelad itd. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo: Člen 1. Zaloge žveplanega 6adja ali v slanico (salnuiro) vloženega 6adja, želejev in kandiranega sadja, 6adnih mezg (pulp), marmelad in sadnih sirupov kakršne kofi vrste in kakovosti, kakor koli konserviranih ali prirejenih, ki so pri izdelovalcih in trgovcih na debelo, se postavljajo pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda in jih je treba prijaviti temu zavodu preko občine v petih dneh, kar stopi ta naredba v veljavo. Člen 2. Razveljavljajo 6e vse kupoprodajne pogodbe o izdelkih iz prednjega člena, sklenjene pred dnevom izdaje te naredbe. Člen 3. Dovoljena je nadrobna prodaja zalog omenjenih izdelkov, ki jih imajo prodajalne, občinstvu, toda ne nad redno potrebo. Člen 4. Pokrajinski prehranjevalni zavod 6e pooblašča, da izda potrebne predpise za ukorišča-nje in za ureditev potrošnje prodaje izdelkov iz člena 1. te naredbe. Člen 5. Kršitve določb fe naredbe 6e kaznujejo, če ni dejaftje huje kaznivo, upravno po peseb. nem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir. v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Poleg tega se sme odrediti začasni ali trajni odvzem obrtne pravice kakor tudi zaplemba blaga. Člen 6. Ta naredba 6topi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Promefnl znvod zn premog, d. d. v Ljubljani, imu občni zbor delničarjev 15. upiila. Na dnevnem redu so računski zaključki za 1941, volitev članov uprave in nadzorstva. Banke v protektoratu. Živnostenska banka v Pragi izkazuje za lansko leto povečanje bilančne vsote od 5.88 na 6.31 milijarde kron. Dividenda zn 1941 znaša 4.8%. — Češka eskomplua banka v Pragi izkazuje luni povečanje bilančne vsote od 2.S na 4 milijarde kron. Dividenda znaša za lansko leto 6%, (ločim je za 1940 znašala samo 4.5%. Dresdenska banka je ena največjih nemških bank. Lani se je njena bilančna vsota povečala od 4.12 na 4.92 milijarde mark. V primeri z zadnjim letom pred vojno se je bilančna vsota skoraj podvojila. Banka je stopila lani v ozke odnošaie s Hrvatsko deželno banko v Zagrebu, kjer je "latno udeležena. V njen koncem spada tudi dunajska Lfinderbank, ki je lani ustanovila svojo podružnico v Mariboru. — Dividenda banke znaša za lan. sko leto kot z.a 1940 zopet 4%, Srbski delavci v Nemčiji. Iz Belgrada poročajo, da je trenutno zaposlenih v Nemčiji okoli 33.000 srbskih delavcev in delavk, ki so doslei poslali z:t okoli 35 milij. din. Velikonočni obredi v stolnici Cvetna nedelja, rahlo mrzla in meglena, je bila v Ljubljani praznovana po navadi. V 6tolnici jc bila ob 8.15 korarska ev. maša, nato pa slovesna blagoslovitev oljk. Po slovesni maši ob 10 se je pel slovenski pasijon. Lepe 60 bile blagoslovitve oljk in butar tudi po drugih cerkvah. Prilike so 1 ač nanesle, da letos ni bilo v sprevodih toliko butar ko druga leta. Opažati pa je bilo kljub temu tuintam prav lepe butare, na katerih so bila navezana jabolka skupno s pomarančami. Za veliki teden so drugače določeni v stolnici vsi v liturgiji predpisani obredi velikega tedna. V sredo, četrtek in petek se vselej prično ob 16 cerkvene molitve. Veliki četrtek, 2 aprila je ob 6.45 prva 6veta maša, med tnašo obhajilo vernikov. Ob 8 je velika škofova sveta maša Med mašo je 6lovesno blago. slovljenje svetih olj ter obhajilo duhovnikov in vernikov. Po sv. maši preneso sv. Rešnje Telo v božji grob. Nato je umivanje nog 12 starčkom. Zvečer je od 19 do 20 skupna molitvena ura. Veliki petek, 3. aprila: ob 5.30 križev pot, nato 6kupna molitvena ura. Ob tri četrt na 9 6e prične cerkveno opravilo (slovesne molitve, pasi-jon), potem odkritje in češčenje sv. Križa. Nato preneso sv. Rešnje Telo iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša predposvečenega. Po sv. maši se sv. Rešnje Telo prenese v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 19.30 j« postna pridiga prevzv. g. škofa dr. Rožmana, nato pa zapoje zbor ljubljanskih bogoslovcev slovenski pasijon, ki 6i je zaradi svoje lepote kakor tudi radi krepko dovršenega zbora pridobil že lepo tradi. cijo. Velika sobota, 4. aprila: ob 5.30 zjutraj blagoslov ognja. Ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se velikonočna sveča m krstna voda. Okrog 9.45 se začne slovesna sv. maša, po listu se zapoje velikonočna Aleluja. Popoldne ob 14.30 je blagoslov jestvin. Ob 16 so slovesne jutranjice in nato vstajenje. Velikonočna nedelja, 5. aprila: Ob 5.30 blagoslov jestvin Ob 5.45 pridiga, ob 6 sv. maša. Ob pol 10 slovesna pontifikslna škofova sv. maša. Po 6V. maši podeli prevzv. g. škof papežev blagoslov. 2}\OJ&4te novice Najlepša darila za Veliko noč so knjige „S/ovenčeve kn/iinice". Tajitstvi ne pustolovščine Mongolije, Kitajske, Tibota Ud. popisuje Oseudovssk) v knjigi ^Lfudfe, živali ln bogovi" Knjiga je J>ognto ilmtrirana — obsega 263 strani, stane le 6 lir. Knj go dobite v vseh kngarnah in iratikah. Stnšne boje za Jenualem itd. popisuje llaggard v svetovno znani knjigi n __ _ KScofi'1 Knjiga bo izOa čez dva dni in bo bega'o ilu-„Lllit\ 115 Ma A A strirana — stane le 6 lir. Janez« Jaleoa snamenltf »OVČAR MARKO" bo i>i«l Ukoj po Vnllki noči! K u p u | t e knjige „Slovenčeve knjižnice" Koledar v1Torf,k' 3V marca: Gvidon M-„dwit Krški, škof; Benjamin, mučenec; Bulbina, devica: Amos, prerok. Sreda, 1. aprila: Venancij. škof in mučenec; Hugon, škof; Teodora. mučenica; Mnkarij, spoznavalec; Valerik. opat. Lunina sprememba: ščip: 1. aprila: ob 1.32 popondne. Ilerschel napoveduje spremenljivo vreme, dež. Novi grobovi veterana Na cvetno nedeljo popoldne je izdihnil svojo blago dušo najstarejši liubljan. ga. 6ilec, g. Ivan Perme, v 88. letu 6tarosti. Pokojnik je bil v Ljubljani markantna osebnost, 6poštovan med vsemi gasilci in tudi med ljubljanskimi obrtniki. Rodil 6e je 1. 1854 v prijaznem Ločniku pri Turjaku. Ko se je izučil krojaške obrti in jx)6tal pomočnik, se je 1. 1874 preselil v Ljubljano, kjer je kmalu zaslovel kot izboren krojač, jvosebno, ko si je ustanovil lastno obrt. Od 28. februarja 1880 je bil zvest, požrtvovalen član ljubljanskih gasilcev. Mnogo je znal prijx>vedovati o velikih jx>/arih, ki so zajeli Ljubljano. Bil je med onimi najstarejšimi gasilci, ki 60 bil vedno odlični gasilci. Med drugimi še živita njegova tovariša g. Fran Medic in g. Iv. Breskvar. Tri njegovega tovariše pa krije že hladna gruda. V razgovorih ie mnogokrat pokojnik, ki je bil mož trdnega krščanskega prepričanja in naročnik »Slovcnca« opisoval veliki požar, ki je pozimi 1. 1SS1. zajel takratno stanovsko gledališče na Kongresnem trgu. Pokojnik je kratko dejal: »Ti6to noč je bil tak mraz, da nam je voda v ceveh zmrzovala«. Rajni je bil prvo leto o vojni tudi v življenjski nevarnosti. Na glavnem olodvoru nad viaduktom 6e je vnel vagon nafte. Nastala je huda eksplozija, ki je med gasilci zahte. vala dve žrtvi, Zargija in Levca. Perme pa je dobil -jnagati. Naj pri Bogu uživa zasluženo plačilo. Žalujočim naše iskreno sožnlje! ■j" V Ljubljani je dne 26. t. m., kakor srno "že poročali, po daljši bolezni umrl inž. dr. jur. Henrik L u c k m u n n , iz znane ljubljanske rodbine. Rodil se je leta 1873 kot sin Karla l.uckmanna, ustanovitelja in prejšnjega generalnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe na Javorniku. Po dovršenih študijah je svoje strokovno znanje povečal s potovanjem v Ameriko. Vrnivši se v Evropo je nastopil služIjo kot inženir v nemški Šleziji. Dosegel je le|ie uspehe ter postal ravnatelj tt. Oesterr. Rerg- Tind lliittenvverkges., s sedežem na Dunaju. Bil je delovodni upravni svetnik različnih delniških družb, tako inontanistične, ce- Zrcalo naše kulturne rasti in umetniškega ustvarjanja je revija DOM IM SWET Zavedajte se vsi, dn le z naročanjem omogočite n t po obstoj. — Naročnina 40 lir. ki se lahko plačuje v mesečnih obrokih. Prva številka 54. letnika je že izšla. Zahtevajte jo na ogled.--Uprava: LJUDSKA KNJ GARNA V LJUBLJANI KULTURNI OBZORNIK Knjižica o obredih velikega tedna V znanih salezijanskih knjižicah je izšla za veliki teden izredno lepa liturgična knjižica št. 199—200, ki jo je napisal znani liturgični pisatelj p. dr. Metod Turnšek S. O. Cist. pod naslovom Veliki teden. Njegova vodnica pri pisanju te male knjižice je bila poživitev lifurgičnega življenja, kakor ga je priporočal papež Pij XI. v svoji okrožnici ob ustanovitvi praznika Kristusa Kralja. Tu je poudarjen pomen sv. bogoslužja ter njega pomen za duhovno življenje vernikov. Da pa sv. bogoslužje za praktično versko življenje more obroditi, pravi sad, zato ga je treba poznati, razumeti ter z dušo in srcem sodelovati. Ljudje najrajši sodelujejo pri obredih največjega katol. praznika, ki jc Velika noč. in tudi te obrede najbolj poznajo. Treba pa je te obrede tudi globlje dojeti, da spoznamo neizmerno ljubezen Kristusove žrtve za naše odrešenje. Ob resnično doživetem velikonočnem bogoslužju se nam bo poživila ne samo ljubezen do sv. Cerkve, marveč tudi gorečnost za njen apostolat. S tega vidika je . dr. Metod opisal vse cerkvene obrede Veli-ega tedna, začenši s cvetno nedeljo, z blagoslovitvijo Oljk, oljčno procesijo in sv. mašo s pasijonom. Nato pa preide k liturgiki velikega trodnevja: velikega četrtka, velikega petka in velike sobote, ki se konča z vstajenjem Gospodovim, pa tudi z duhovnim vstajenjem človeka v vodi sv. krsta, kakor se omenja v sv. maši. Včasih so' namreč katehumeni sprejemali sv. krst pri polnočni velikonočni sv. mašL Tako je smisel velikonočne 6v. maše dvoje skrivnosti: zmagoslavno vstajenje Kristusovo iz' groba ter duhovno vstajenje človeka iz groba greha v novo življenje z Bogom. Na koncu opisa obredov vsakega dne pa so tudi dobri sklepi ža opravilo & mentne, kemične, premogokopne industrije itd. Po razsulu uvstro-ogrske monarhije je potem razširil svoj delokrog na nasledstvene države, predvsem na Jugoslavijo, Avstrijo in Češko-sjovaško ter bil na vodilnih mestih pri jeklarni Thurn v Ravnali, pri tt. Novi kromar dd., Zagreb, Metulkemika dd., Belgrad ter pri različnih avstrijskih in češkoslovaških podjetjih. V' svojem življenju je bil mož dalekovidnih nazorov. Splošno je bil znan zaradi svojega trgovsko bistrega razuma, yendar tudi velikega Človekoljubja in socialnega čuta. Vsako poletje je prebil v svoji idilični vili llsenheim na Bledu, kjer jc upal preživeti svoja zadnja leta s svojo ženo, go. Matijo in dvema otrokoma. 2alibog se mu ta želja ni izjtolniln. Na njegovo izrecno željo so ga pokopali na blejskem pokopališču. Blag mu spomin! + Turin Marija. V Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska c. 9, je včeraj umrla ga. Morija Turin roj. Talior. Bila je velika dobrotnicu re\ežev. S pokojno usmiljenko s. Amalbergo je prehodila Gorenjsko, Dolenjsko in Štajersko in nabirala živila za ubožno kuhinjo in dijaško menzo Vincencijeve konference Srca Jezusovega. V zadnjih letih je pa prav pridno nabirala darove za revne otroke v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami. Ljubi Bog bo njej plačnik za njena dobra dela. Pogreb blage pokojnice 1k> dunes popoldne ob 15.30 z Zal. + V Ljubljani je umrl gospod Matija Krniti a r. Pokopuli so gu na župnetn pokopališču na Viču. + V Stožicah je umrl g. Janez Bizjak, posestnik. Pogreb i>o v torek 31. marca ob 5 poldne na pokopališče k Sv. Juriju. V Novem mestu je mirno v Gospodu zaspala gospa Roza M a r i n č e k . soproga katastr. inšpektorja. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne n« jiokopališče v Novem mestu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naSe iskrcuo sožulje' m — Pisma za Inozemstvo se morajo oddajati osebno na pošti. Od 30. marca t. 1. duljc morajo predajati stranke svoje pisemske pošiljke za inozemstvo osebno na pošti. V Ljubljani je za sprejem takih pošiljk določena le jx)šta Ljubljana 1 (glavno pošta). Pošiljke se morajo predati pri zato določenem okencu nefranki-rane v roke poštnega uslužbenca, pošiljatelj odnosno prenašalec mora plačati poštnino ter se hkrati legitimirati. Za legitimiranje so dopustne vse zakonito priznane listine s fotografijo, ki so jih izdala drž. oblastve: potni listi, propustnice, orožni listi (bodisi za osebno obrambo ali za lov), vozniška (šoferska) izkaznica, izkaznice stranke (Partito Nnzionale Fa-scista). izkaznice U N. U. C. I. (Unione Nazio-nale Uff ciale Congedo), osebne izkaznice, poštne izkaznice za istovetnost in knjižicc državnih upokojencev. — Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine sporoča članstvu, da stopi 6 1. aprilom v veljavo čl. 13. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ki določa poletni čas obratovanja. V 6ini6lu čl. 2. naredbe je odrejen sledeči poletni obratovalni čas: trgovine oblačilne 6troke, pohištva, papirnice, knjigarne in trgovine z mešanim blagom od S.30 do 12.30 in od 16 do 19; trgovine z živili in prodajalnice premoga in drv od 8 do 12 in od 16 do 19; trgovine 6 sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.30 in od 15 do 19. Prodajalnice kruha in mlekarne od 6.30 do 20. Prodajalnice pecivi, slaščic in piškotov od 8 do 20. Prodajalnice rastlin in cvetja od 8.30 do 12.30 in od 15 do 20. Za vse ostale obratovalnice veljajo določila naredbe. objavljene v Trg. Ii6tu št. 101 z dne 7. oktobra 1941. — V počastitev spomina blagopokojne gospe Kančeve darujejo obiskovalci »Osoj« in prijatelji "g. Kanca Antona namesto cvetja na grob umrle zne. sek 125 lir Društvu 6lepih v Ljubljani, za kar 6e jim to najtopleje zahvaljuje. — Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja. da dospe v smislu člena 14H zak. o neposrednih davkih v drugem četrtletju v plačilo: a) dne 1. aprila 1942 drugi četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rentnine, družbenega davka na neoženjene osebe, davka n« poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta prvi polletni obrok zcmljarine. Podrobnejša pojasnila I so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljana in na I Mestnem poglavarstvu v Ljubljani. tistega dne. Knjižico, ki stane samo 1.40 lir, za teden toplo priporočamo vsem. ki hočejo res duhovno doživeti sveti čas ter ga doživeti v najtesnejši zvezi s Cerkvijo in njenimi liturgičnimi obredi. Nova razprava o sv. krstu P. Metod Turnšek O. S. Cist., Razvoj krstnega obreda v prvi Cerkvi. Inavguralna disertacija 1942-XX, Ljubljana. Natisnila tiskarna Franc Jereb v Ljubljani. Šteje XV1II + 105 strani in stane 23 lir. Obširno delo je le del celotne inavguralne disertacije, ki jo je avtor predložil v dosego doktorske diplome. Monografija prikazuje obliko in odkriva vsebino sv. krsta, kakor ga je pojmovala mlada Cerkev do prve polovice tretjega stoletja, ko je še bila živa apostolska tradicija, ki je nejX)sredno zajemala iz nauka in iz ustnega oznanila apostolov in njih učencev. Pisatelj omenja in razlaga tudi svetopisemska mesta, v kolikor govore o sv. krstu. Ne preide ajx>krifnih del, tako da je delo prava zbirka starokrščanske literature o sv. krstu, ki jo pisatelj časovno razporedi, sistematično obdela in primerjajo ocenjuje. Zaradi tehničnih ovir je avtor objavil od 16. razdelkov celotne razprave le dva razdelka iz drugega dela disertacije, in sicer XII. o Tertulianu ter XIII. o sv. Hipolifu Rimskem kot o dveh najbolj značilnih pričah za nauk o sv. krstu okrog 1. 200 po Kr. Znanstvena razprava je historičnega značaja, ki spada v področje katoliške dogemske zgodovine. Čeprav pisatelj ne namerava pisati ajiologetike, da bi branil izvirnost krščanskega krsta, vendar je povsem razumljivo, da se dotakne nekrščanskih podmen, ki so hotele dokazovati, da je krščanski krst iz mandeizma ali poganskega misterijskega kultizma izposojeni religiozni element, ali pa v obnovljeni obliki nadaljevani judovski prozelitski krst. Res je, da nekatere obredne sestavine krstne liturgije zaradi zunanje [podobnosti, vzbujajo videz notranje sorodnosti in sakralne zavisnosti krščanskega krsta od starejših mistei ijskiu kultov. Tak — Prošnja. Čc kdo od Prekmurcev, ki živijo v Ljubljani oz. v Ljubljanski pokrajini, dobro pozna prekmurske ženitovanjske običaje, ga lepo prosim, naj se oglusi pri meni, ker potrebujem podatke za znanstveno razpravo. Boris Orel, Hrvatska deželna banka, Ljuh-Ijunn, Verdijeva ulica, poleg nebotičnika. — Sušeč je končal s snegom. V zadnjih dneh je bilo kaj spremenljivo vreme. V sredo, 25. marca je bila huda slana. Vsi dnevi do nedelje so bili drugače lepi, topli in sončni tako. da se je dnevna temperatura začela naglo dvigati nad ničlo. V soboto fx>poldne je termometer dosegel najvišjo dnevno temperaturo +16" Celzija. Toda nedelja je prinesla precejšen padec toplote. V nedeljo zjutraj je bila najnižja jutranja temperatura +4.8° Cel. zija najvišja pa le samo 6.4° Celzija, torej je dnevna padla za dobrih 10 stopinj. Cvetna nedelja je bila mrzla, pusta in brez sonca. Prav jKiredkoma so 6e že dopoldne spuščale na tla suhe snežinke, kakor majhni kristali. Pritisnil je severnik. Ponoči je valovila močna burja, ki ie hudo piskala okrog vogalov. Zjutraj v ponedeljek je bila najnižja temperatura na ledišču, to je 0.0° Celzija. Proti jutru je začelo snežiti. Padal je suh sneg, ki je kmalu jx>belil ravan in plan. V mestu so bile strehe hiš pokrite 6 tenkim snežnim pajoolanom. Ob 6lovesu nam je marec, ki rad zavija rep, še zagodel s snegom. Lahko pa 6e tolažimo, da bomo imeli še ta teden prav lepo vreme, jx>sebno proti koncu. Barometer, ki je v soboto dosegel 758.9 trmi, je v nede. ljo napredoval na 763.6 mili, toda v ponedeljek je nazadoval na 762.7 mm. Ljubljana I Za pokojna Frančka Zupca in Jaroslava Kik. Ija se bodo brale maše pri očetih frančiškanih v torek, 31. t. m. in v torek 7., 14., in 21. aprila. 1 V počastitev spomina po pok. gospodu Radu Sturmu. 6vojem ravnatelju, je Vzajemna posojilnica v Ljubljani naklonila 300 lir Vincencijevi konferenci Karmelske Matere božje v Mostah. — Iskrena hvala in Bog plačaj! 1 Na strokovno-nadaljevalni obrtni šoli na Ledini za mehansko in tehnično obrt trajajo velikonočne počitnice od 2. do vključno 7. aprila. 1 Prodaja mesa za praznike bo že v novih tržnicah in mesarji so že začeli |xxlirati svoje stojnice, da bo tudi okolica tr/nic lepa. Razvrstitev posameznih mesarjev po tržnicah bo o pravem času objavljena, da jih njihovim 6trankam ne bo treba iskati. Prodajni prostor vsakega mesarja bo namreč imel svojo številko, ki bodo razvrščene v smeri od kresije proti Zmajskemu mostu, torej v 6meri teka Ljubljanice. 1 Vse spremembe pri živilskih nakaznicah morajo stranke takoj naznaniti mestnemu preskrboval-nemu uradu v veliki dvorani Mestnega doma. Predvsem je treba fakoj javiti vsako spremembo naslova, kadar se kdo preseli v drugo stanovanje, da ne bo iskanja pri dostavljanju živilskih nakaznic. Take spremembe stranke lahko naznanijo mestnemu pre6krbovalnemu uradu kar na dopisnici. Če je kdo manj v družini, ker je umrl ali se je odselil iz Ljubljane, je to tudi treba takoj naznaniti in hkrati vrniti njegove živilske nakaznice, ker bi bili dru. gače oni, ki bi pridržali ali izkoriščali take nakaznice, prav strogo kaznovani. Take nakaznice stranke lahko vrnejo kar dostavljalcu novih nakaznic in to zabeležijo na jxx3ebnem prostoru potrdila sprejema novih nakaznic. Če pa nove nakaznice že imajo, naj pa take nakaznice svojci sami takoj vrnejo v veliki dvorani Mestnega doma. 1 Za mestne reveže je zbralo uradništvo mestnega tehničneea oddelka 271 lir v počaščenje pok. ge. Berte Mlakarjeve; neimenovani je podaril 500 lir v počastitev spomina pok. dvornega svetnika Dukiča, g. inž. Evgen Stem. Verdijeva ul. 8, je pa nakazal 5C0 lir v jx>čaščenje pok. Josipa Jermola. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Poroke v predpustnem času. V 9 župnijskih cerkvah ljubljanskih je bilo v letošnjih dveli mesecih, januarja in februarja, 137 jiorok in to januarja 68, februarja 65. Največ porok je bilo pa Sv. Petru, namreč 29. ^ Naznanila GLEDAl.ISCK. Dramai Torek. II marca oti I7.W: Ifipenija na javridi. Premiera. Hrt! Premierski. — Sreda, I. aprila ob 17.30: Konto X Red Srtdk. Opera. Torek. 31. marca: /.uprlo. — Sreda. 1. aprila ob ti.loi l uust. Premierski abonma, RADIO. Torek, 31. mana 7.30 Poročita v slovenščini. — 7.45 Pesmi in nuuevi. V odmoru ob 8 napoved času. — N.13 Poročila v italijanščini. — U.15 Koncert saksofonista Miloša /.iiierla (pri klavirju ca »premijo M. Liposšek). — 12 40 Koneerl sopranislki. Allic Panizzera. — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.13 1'oročilo Vrhovne?« Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta I). M Sljaneu izvaja pisano plusbo. — 14 Poročila v italijanščini. — 14-13 Koncert 1 juBlpinskega knmornepn Iria (M. Lipovšrk klavir. A. Dermelj, violina, O. Sedlbauer, čelo). — 14.43 Poročila v slovenščini. — 17.13 Prenos i/ »l.veeu n di Kircnie«. Prvi del koncerta diripira Cuido Cuemnij. 19,30 Poročila v slovenščini. — I').43 Koneer* tenorlita Andreja Jarca (pri klavirju Marijan l.ipovšeki. — 20 Napoved čn>.i poročila v italijanščini. — 20.21) Kom* ntar dnevnih dtjtodkov v slovenščini, — 20 43 Koneerl ritmoslmfoničnepa orkestra Coni. vodi dirigent Alberto Sempriiit. — 21.30 Predavanje v slovenščini. — 22 Klasični orkester, vodi dirigent Fipliera. — 22.43 Poročila v italijanščini. LKkAltNK. iNočno slulbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševn re.sta 43; mr Trnkoe*y, deil Mcstnj trp 4. in mr. IJštar. Selenhurpova ul. 7. POIZVEDOVANJA. NaSel se je v nedelio v Dalmatinovi ulici ženski klobuk. Dobi se v Kolodsorski ulici 35. Pru-protnily Fa/.an se je našel. Lastnik pa dobi pri L. Pristaveu, Zvonurska ulica 9-1. 100 lir sem irsubila v nedeljo popoldne. Prosim po-stenrpa najditeju, du jih vrne proti napradi v upravi »Slo-venra«. Našla sr je nikljasla zapestna uro Oobi se pri Gu-iarbranu Rudolln, Ljubljana, t erkvcita ul. 19 (Trnova). : Kdor skrbi zase, skrbi za tri!« je dejal in se usedel ze novi pisalnik. Tedajci pa je zabrnel telefon in Mišelc je zaslišal: Ali je tam poizvedovalni urad?« »Je, gospa.« »Tukaj gospa Pujska. Na cesti sem izgubila denarnico.« »Ali je res? Krasno!« je rekel Mišek, ki je bil ves srečen, da je slednjič dobil kak opravek. »Takoj pridem! Na svidenje!« pojav pač dokazuje, da so nekatera vidna znamenja jio svoji naravni izrazitosti obče človeški izraz istega notranjega dogajanja. Cerkev naravnih sestavin ne zametava, marveč jih predjiostavlja, sprejema in usovršuje. Izvirnost krščanskega krsta pa izhaja iz njegove vsebine in Jezusove vpostavitve. Za kar navaja pisatelj najstarejše krščanske priče iz pnlestinske, sirske, aleksandrijske, afriške in rimske Cerkve. Dragoceno literarno vsebino zastopnikov krščanske starožitnosti varno hranijo častitljiva delu, ki jih avtor našteva v časovni zaporednosti, kakor slede: Nauk 12 apostolov, Ignacij An-tiohijski, Barnabovo pismo, Klementov list, ller-mov >Pastir«, Pismo Diognetu, sv. Justin, Ajiokrif-ni spisi, Apologija sv. Teofila Antiohijskega Avto-liku, Sv. Irenej, Klemen Aleksandrijski, Tertulian, Sv. Hipolit Rimski, Liturgični papyius iz Der-Iia-lyzeha in starokrščanska umetnost. Avtor, ki je znan liturgični pisatelj in urednik liturgične revije, je patristično krstno doktrino obdelal iz liturgičnega vidika. Hotel je predočiti pomembnost in vrednost prvega in najpotrebnejšega zakramenta. Inteligent, ki bo zanimivo delo prebral, se ne bo mogel izogniti za nas neprijetni sodbi, dn je piva doba krščanstva bolje s|>oznala pomembnost sv. krsta, kakor ga vrednotimo danes. Iz razprave je razvidno, da ni nobenega zakramenta, ki bi ga Cerkev bolj skrbno pripravljala in delila z večjim sijajem, kakor je delila zakrament sv. krsta. Cerkev je redno delila krst odraslim in vrednim. Ne brez premisleka, marveč po skrbni večletni pripravi. Posebna organizirana ustanova — katehumenat — je natančno preiskala življenje in motive vsakega kandidata, da bi »biserov ne metali med svinje*. Vladalo je načelo kvaliletne izbire. A priori so izločili od kandidature nekatere obrtnike, kakor kiparje in slikarje malikov; obiskovalce cirkusa in igralce gledališča; gramatike, dokler so uvajali mladino v pagansko slovstvo in s tem v pagansko bajeslovje; gladiatorje in služite! je pri gladiatorskih igrah; vojake, če so sprejodi zahtevane predloge; dostojanstveniki, ki so imeli pravico meča ali nositi škrlat magistratnega dosto-jaiiaiva, su morali io pustiii (62), Od katehumenata i so izključili prešuštnike, skopljence, pederaste, čarovnike, astrologe, vedeževalce, razlagalce sanj. zvodnike in tiste, ki so pripravljali omamljive napoje. Razprava opozarja, da je slrogi izbiri sledila še strožja preizkušnja v katehumenatu, ki je imel namen kandidata pripraviti na nravno presnovo. Veljalo je načelo elitne izbire. Fiunt, novo nascun-tur christiani. Katehumeni so imeli drug prostor v cerkvi kakor so ga imeli verniki in se z njimi niso smeli družiti. Niti kalehtimenovega daru za sv. daritev niso pridružili darovom, ki so jih verniki prinesli. Botri so izpričali pravi nnmen in vredno krščansko j>onašanje kandidata. Katehumen se jo odpovedal svetu in satanu. Ko se je očistil v krstni vodi, je prejel maziljenje kraljevskega duhovuištva, nakar šele je bil sprejet v občestvo svetnikov, kol član skrivnostnega Jezusovega telesa. Osemdnevno slavlje je zaključilo krstno slavo, ki so jo novokrščenci še dopolnili z izvrševanjem dobrih de!. Knjiga je primerna, da razširi religiozno obzorje katoliškega inleligenta. Po spoznani resnici krepi^ vero in bogati duha, da se hvaležno dviga do Očeta, od katerega prihaja vsak dober dar, prav posebno pa nikoli zasluženi in nikoli dovolj zahva-ljeni dar sv. krsta. Dragoceno delo je sad znanstvenega raziska-vanja in sinovske poslušnosti do svetega očeta Pija XI., ki v okrožnici »Quas Primas« naglaša zeljo, naj bi vsak krščanski človek spoznal in vzljubil mnogolično lejioto svetih obredov in bi iz njih čim obilneje srkal božji nauk ter ga. ko mu preide v mozeg in kri, izkoriščal za svoj naiiredek v duhovnem življenju. Razprava nas prijetno sjjominja, da želi biti skromen prispevek k proslavi velikega dogodka v slovenski zgodovini, k 1200 letnemu . spominu, kot je po »Conversio Bagonrionim et Caianlano-rum« ugotovil profesor dr. Milko Kos, ko sta kneževiča Oorazd in llotimir na otoku v Chiemsee prejel,! sv. krst in so se s tem krščanski blagovesti in krščanski kulturi odprla vrata v slovenska srca in slovensko zemljo J. KraljiČ. Smrt gasilskega \ 22. Pod temi dvoranami so bile globoke kleti. Široki hod« niki so vezali stolp s stolpom in vodili iz dvorane v dvorano. Zdaj se po njih lovč samo še netopirji. — Pozneje se je zidovje popolnoma razrušilo in kamenje razneslo na vse strani. Dandanes rasto na njegovem mestu visoki bori in smreke, o gradu pa ni ne duha ne sluha. Le spomin nanj živi še med ljudstvom, ki še danes imenuje ta grič Gradišče. l^Va jrf > 23. Pod vznožjem tega gradu ali Gradišča sta imela svoje posestvo dva kmeta, ki s svojim imenom še vedno spominjata na nekdanjo slavo in pomen gradu. Prvi kmetiji, ki je bila tik v podnožju, je še zdaj gospodoval kmet, ki se mu še sedaj pravi Strelec. Gotovo so predniki bili nekoč kot strelci v graščakovi službi ter se je to ime podedovalo iz roda v rod. \ iViVN "O,V - \h jy\ 24. Druga kmetija, malo v stran, pa precej močnejša, pa je ohranila ime Knez. Ali je bila to kakšna graščinska pristava, ali pa že v starih časih posestvo svobodnega slovenskega kmeta, se ne ve, gotovo pa je v zvezi z Gradom in njegovimi davnimi gospodarji. Kmetija je imela poleg stanovanjske hiše tudi močno gospodarsko poslopje. Ti dve kmetiji sta bili najbliže Gradišču. ■ siužb« a Dobe: Cerkvenika za podružnico — iščemo. Dobi prosto stanovanje, malo zemljo ln nekaj bl-re v žitu in denarju. Nastop takoj. Dobra V V, V.' t ', družina Ima prednost. Ponudbe v »pravo »Sl8<>enca« pod »Takoj« št. 1843. (b Postrežnico mlajšo takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« | pod St. 1950. (b j Dom In svet 1926 za 1931. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 1952. | Službi B Jttclo: 19 letno dekle trgovska pomočnica z 2-letno trg. pomočniško dobo, poštena, marljiva in sposobna, iell primerne zaposlitve v dobri trgovini ali pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1912. (a Kimimcj Štedilnik dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod »1951«. (k ljubljanski kinematografi Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30.14.30.16.30, m 18.31 Mlada ljubezen Krasim tilm mladostno ljubezni in prvih razočaram Vana Varim, Loretta Vinci, P, von Hulzen KINO UNION - TEL. 22.2] Močna, občutena filmska drama Kuga v Parizu Kristina Soderbaum, Frltz v. Dogen KINO SLOGA - TEL. 27-30 Prekrasen pravljičen tilm — najlepša Eabava >n umetniški užitek za staro m mlado Pepelka Roberto ViUo, Silvana Jaohino, Paolo Stoppa Itd. KINO MATICA . TEL. Z2.41 Prodam divan železno posteljo, kletko za kanarčke. Ogleda so: Zrlnjskeea 7-11, vrata 6. (I Fige in brinje za žganjekuho tma stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Iv-n Jelačln, Ljubljar-\ Aškerčeva I, telefon 26-07. I Seno Kdor potrebuje seno, naj se javi takoj pri Slmon-člč, Ilovca 34, ob Dolenjski cesti, Ljubljana. <1 Več sadik ribeza in kosmuljo poceni naprodaj v pokrajinskem deškem vzgojevallšču v Mostah. Umrl nam ic naš dragi mož, oče in tast, gospod Janez Biz"ak posestnik. Na zadnjo pot ga bomo spremili v torek 31. marca 1942 ob 5. uri popoldne z njegovega doma v Stožicah št. 18. na pokopališče k Sv. Juriju. Sv. maša zadušniea se bo brala v ponedeljek 13. aprila t. 1. ob 8. uri v farni cerkvi na Ježici. Stožicc, Ljubliana, 30. marca 1942. Žalujoči: Marija rol. Kos. žena; dr. Ivan. kasač, sodnik, sin: Marija, hči; Nata roj. Resek. snaha in ostalo sorodstvo. BUDINO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA Oggl che 1'alimentazione dev'esserc regolata con estrema razlonalitA, 11 Iludino La Rocca merita ogni preferenza eome alimento completo. lintrano nulla sna oomposizione pešce, ollo puro d'oliva • rerdure, tro elementi basllari. di nltlssimo te uore uutritlvn e simlsituiucnte annetitosl Dandanes, ko mora biti vsa prebrana nrnjena s skrajno raclonalnnntlo. zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Rocoa vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes Je vmeSano ribja meso, čisto olivno olje In zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne la izredno tečne Umrla nam je danes ob pol petih zjutraj, previdena s sv. zakramenti, v 45. letu starosti, naša draga, skrbna, ljubljena mama Roza Mar'nček soproga katastr. inšpektorja Pogreb naše ljube mame bo v sredo, dne t. aprila 1942 ob 5 popoldne izpred mestne hiše, Ljubljanska cesta 26, na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 30. marca 1942. Žalujoča družina geometra Marinčka. Paul Heuze: 1 Steklar iz Murana zgodovinska povest. Prevedel in priredil Domen. Prvi del. Slava. I. Mogočne Benetke Po šlirih letih pomorske vojne proti Turkom je bila leta 1503. beneška republika prisiljena skleniti s sultanom Bajezidom II. ponižajoč mir, s katerim se je za vedno odpovedala vsemu delu Peloponeza, ki se je imenoval Moreja. V resnici je bil to drag odkup za vojaške napade, ki jih je rodil prevelik napuh. Zavzetje Lepanta po never-nikih, zmagoslaven njih vhod v Modone in Navar-rino in poleg tega še grožnje v Furlaniji od strani Avstrije: vse to ni več dovolilo nikakih zavlačevanj. Ponosni senat .je moral vprvič skloniti glavo pred Visokimi vrati. Sporočilo o ti nesreči se je nekega torka 0. marca razneslo po vsem mestu in povzročilo prav mučen vtis. — Bilo je na predvečer Vnebo-lioda, ko so se vsi meščani veselo pripravljali na velikonočne praznike »poroke z morjem«, ki nai bi se začeli dva dni pozneje. Takoj je vse delo ponehalo: gospodinje niso več iskale v zabojih lepih orientalskih preprog, s katerimi so mislile okrasiti pročelja hiš in obilo ljudstva se je razdraženo zgrnilo na trg svetega Marka. Nezadovoljneži so z lažnjivimi vestmi slušali sejati odpor. Neki lončar, ki je imel svojo prodajalno tik ob visokem zvoniku nasproti doževi palači, je stopil na stol pred svojimi vrati in je začel v tarnajočem naglasu oznanjati konec republiki: »Poroka z morjem!« je zaklical in dvignil roko proti nebu. »Lepa poroka, zaresl In kaj pravite, meščani, o zvestobi neveste? Glejte svatbo, ki se bo končala prav lahko z razporoko, kakor pravijo v Rimu. Pred petdesetimi leti so ravno na današnji dati vzeli Turki Carigrad in nam zadali prvi udarec. Potem so v zadnjih letih tudi škodoželjni Portugalci v svojih zaporednih odkritjih poti v Indijo, načeli našo oblast na morju. Danes nas pa ta Bajezid, ki naj ga vrag vzame, tolče od vzhodnega otočja sem!... Kaj bo še jutri? In če pogledamo še nekoliko, kaj se godi v Franciji?...« Stali pa so pred cerkvijo sv. Marka trije visoki jambori, na katerih so v prazničnih dneh plapolale zastave treh kraljestev: Cipra, Kandije in Moreje. Slučaj je nanesel, da so delavci ravno takrat izobešali zastavo Moreje, ko jih je kramar zagledal: našel je polno novih zbadljivk: »Morejanska zastava seveda! Ravno te je bilo še treba, prijatelji! Pojdite, pojdite in jo za vedno shranite na kašči orožarnicel... Pa še za oni dve pripravite prostora poleg nje, če bo šlo tako naprej! Ti trije jamborji pa naj ostanejo prazni, da nam bodo tako pričali o naši propasti!... Pa, ali veste že, moji meščani, da so ravno v tem trenutku naročili nove držaje, prav izredne, kakor se zdi, ki bodo imeli podstavke iz brona? Kako neumno! Kakšni časi' Kakšne navade!...« Krog radovednežev se je zbral okoli njega in govornik se je navdušil v velikih besedah: »Pa vlada? Kaj dela vlada? Eh! Ona nas tlači z uredbami in predpisi. Ali nam niso nagnali, da moramo od včeraj naprej pod kaznijo zaplenitve prebarvati naše gondole s črno barvo? Ah! To je pa res odredba, ki je bila zelo potrebna! Medtem pa bodo naše galeje potopljene, naši poveljniki ujeti; tako izgubimo pokrajino za pokrajino... Ampak: beneške gondole bodo vse plavale v črni paradi! Čast bo rešena!...< »Kaj slišim?... Ali si znorel, Matej?« Lončarjeva žena je prihitela vsa osorna in planila v krog. »Ali si znorel? Ukroti svoj jezik in odpri oči! Poglej predse, pomisli in se hitro vrni v hišo! Bog nas obvaruj, če si rekel že kaj preveč!« Lončar se je obrnil in zakrohotal. Pa je le pogledal v tisto stran, ki mu jo je žena pokazala. Kar je zagledal, mu je takoj presekalo besedo: iz doževe palače so ravnokar prihajali »patriciji«. Tam se je prej, nego se je pričakovalo, končala seja Velikega svčta. Bilo jih je kakih sto. ki so se v družbi s prijatelji in tajniki pomešali med ljudstvo. Lončar je hitro skočil s stola in izginil v svoji kramariji: drugi so se z dvoumnimi izrazi na obrazu razkropili po trgu. Med prvimi, ki so prišli iz palače, je bil senator Ludvik Stampa, ki je šel, naravnost mimo gruče, ne da bi pokazal najmanjšo pozornost za to. kar se je dogodilo. Prešel je nekaj ozkih ulic za skladišči do morskega obrežja in dospel do svoje palače, ki se je dvigala na vogalu nad kanalom sv. Jurija. Videlo se je, da je imel silo. Stopil je skozi stranska vrata ih trčil ob lakaja, ki je prihitel, da bi mu odvzel palico in klobuk. »Je kdo prišel, France?« »Da, monsignore!« »Janez Bocaro?« »Da. monsignore!« »Čaka name?« »Da, monsignore!: »Dobro!/ Senator je prestopil nekaj stopnic in obstal na galeriji, ki si jo je izbral z a delavsko sobo. Sedel je na stol in začel premišljevali. Zdelo se je, da se je uj^StfSajMica polegla Ko je bil zdaj prepričan,^j^Mdfcj^jega, ki ga Za Ljudske tiskarno v Ljubljani: Joži Kramaril Izdajatelj: inž. Joži SoUJa je pričakoval, je začel zbirali svoje misli: opravek bi znal biti težak. V resnici ni šlo za kakšno zunanjo zadevo Benetk; ne za vojno zoper Turke, ne za pogodbo o miru z Bajezidom: vse to mu je zajelo vse zmožnosti tri ure na posvetovanju. Zdaj je hotel trenutno pozabiti na to. Vse njegove skrbi pa so bile vredne moža, kj se je vsega posvetil veličini svoje domovine. Morda ravno zato, je držal v roki nekaj takega, s čimer bi zopet uravnovesil zadnji neuspeh beneške mornarice. »Da,« je pomislil, >to je prav gotovo Iznajdba zelo velike važnosti... Kaj je izguba kakšnega bolj ali manj oddaljenega mesta proti blagostanju Benetk? Pozabljamo, da bo slava naše umetnostne dedščine imela v svetu nepremagljivo prvenstvo! Ampak ta Bocaro: ali govori resnico?« Privlekel je iz jopiča pod obleko pismo, ki so mu ga prinesli nekaj ur poprej, in ga je spel pazljivo prebral: »Velespoštovani gospod! »Izgodbujanja, ki mi jih je naklonilo Vašo gospodstvo. in moja prizadevanja, da bi jim bil v čast, so bila končno vendarle kronana z uspehom po božji pomoči. Rečem vse z eno besedo: kristalno steklo je iznnjdeno. Blagovolite me povabiti k sebi. velespoStovnni gospod, in bom ga-voril. Vam prvemu zaupa prevdani sVužabnik Janez Bocaro, steklarski rokodelec. V Muranu pri Andreju Guisetti, pri ,Štorklji.V »Kristalno steklo! Prozorno steklo!... Iznašel jo prozorno steklo, ki ga vsi steklarji v Evropi že leta zaman iščejo! To bo rn Benetke zopet enkrat vsa časti... Bomo videli! Ce je pa res, kaj naj mu rečem?« Urednik: Viktor Cenlil