116. ttnllta.
I »HN. t ■*» a wH ■&
Uli. Itto.

Isfcaf« vsak 4aa popoldne. IittimjI aiaaH« ta pratalk*.
ln«*?«ti: Prostor 1 m/m X *A m/m za male oglase do 77 mm visine 1 K,
nad to visino vsi oglasi 1 mm X S4 m•'« 1 K 50 v.  Uradni   razglasi  in
poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke paušalno
80 K. — Pri naročilih nad 10 obpv popust
VpraŠanjem   glede  inseratov na]   se   priloži   znamka za odgovor
Dpp vnUtro „SIot. Naroda1   in   ./fara da a   TUk^pt«"   £»«flova nlJca St. 5, pritiitao. — Telefon *t 334.
mscraiov
„SlotftMlti   Nar««'   *ih«  v  fc|aM|Mi  ta pm palili
v J«#o«Uriii:
ccioletno naprej plačan   .    K 180 -
polletno.......    „    90 -
3 mesečno.....    M    45-
i                                 IV
▼ MMMMMil
celoletno......   K24O —
polletno.......     „1J0—
i metečno ......    „ 60*—
....          - 20-—
Pri morebitnem povišenja se ima daljša naročnfni dapltcatL
Novi   naročniki na;   posije;^   •   prvi*   ttaročnino    «/edn<>    J^P*   po nalaznici.
Na sflrno pismena   naro ila  rre*  noslatve  denarje s^  ne  moremo oztrati.
Vr*4aUftvo »SUv. M*Fo4a'< UnaJlova ulica st 5,  I. nadatropj«.
Talefon stav. 34.
Dtptaa  »projema  i«  potplaaaD  in  zadostao  Ir os kovane,    i 9JV   Rokopisov ne vrača«   *^PJ
Posamazms Sfsviika veHa 1 kroroo*
Počtn^na plačsna v gotovini
.Oovekar:        MM,   SO.  ĐUli!
Beograd, 14. maja. S9. redni se-stanek (!) Karodnega predstavništva je otvoril predseđnik dr. Ribar ob % 11. dopoldne. Ker ni bilo za-dostnecra števiia navzočih poslan-cev, je določil prihodnjo sejo nfc sredo ob 6. popoldne in je sejo za-ključil.
Beograd, 19. maja. Danes (sre-da) ob 6. popoldne se je vršila le Idratka seia Narodaesra predstavništva, na kar so se seje odgodile do po Binkožtih.
Komedija se nadaljuje: Narodno predstavništvo ne priđe do dela. će Imamo vlado, ne delti je iz opozicije, če je vlada v krizi, ne dehije zarad! pogajanj, če je kriza koricno remena, ne delirje od veselja . . . Skjtitka, ne deluj? nikoli in ođ satne nedelavnosti je tako ntrujeno. da mora vedno znova na pocirmee. Saj je znano: Čim vec človek spi, tem bolj je za-span, 2e Ooethe je zapisa!, da ni ni-česar težie prenaŠatl kot vrsto lepih diii. a naše Narodno predstavništvo Je od brezkončnesra lenarjćnja res-nično zopet tako izmučeno, da zooet ne morfe dalje in da se je zatorel moralo zopet raziti počivat do do Bin-koštih. V istini jso se narodni pred-stavrilfci znova razšli. še preden so se sešTL in vprašanje je. Če se bođo po BiiikoštUi znova sešlf, še preden se Narodno predstavništvo zopet ne
Od avgusta 1919 došle! je bila hladna in parlamentarna kriza permanentna: obtrčal je ves državni or-Kanfzem, anarhija narašča^ upravni aparat stdfi, korupcija đvisra rfavo. nasta! je srlosni kaos, trsrovina, obrt in indnstrfia so v razsufu, vsi resnič-ni rodoljubi že naravnost trer>etajo pred grozečo državno katastrofo, vsi subverzh-ni protidržavfli elementi tritimfirajo, le narodni predstavnika nimajo sej. Kvečfemu si dovoliujeio kratke vsestanke«1: malo pokonferi-rajo, malo podemonstrirajo. malo po-fnfrfgir&Jo. a so že hftro zopet >trudni« m hsjd! doniov na počitmee. A čitafi smo telesram:
UDTJ. Beograd. 14. ina|a. Ođ 1-marca 1919 pa do danes se je p<ira^ bilo za Nai-odno predt?tavni£tvb SAMOĆO dinarj^v, to je 32 in pol milijona kron!
Za teh 32 X milijoria kron -~ pravijo — je ustvarflo Narodno predstavništvo tekom skoraj 14 mesecev 1, reci en sam zakonček! Prokleto dras: zakonček! — No, oči tek je pre-tiran: okoli 10 zakonov so vendarle
spravili pod streho. Toda tuđi za 10 zakonov se je Časa in denarja potrošilo preveč. — A to še ni edini tro-šek za državo: prišteti je še ćelo vrsto ministrskih plač in pokojnin, Še ćelo vrsto plač »činovnikov na razpoloženju« (t. j. plačanih posrora-čev) in še ćelo vrsto koruptnil) avanzmanov (t. j. korit)» ki so jih rodile neprestane »krize« in ki jih je povzročilo »delovanje« narodnih predsta vn ikov.
No. zdaj imanio novo, koalicijsko vlado z novim ministrskim pred-sednlkom. In novo upanje hodi pred namj ... V istini je to četrto ministr-stvo faktično zopet prvo. Vsaj v svojem bistvu. Resnično novo je danes te dejstvo, da tvori vse Narodno predstavništvo danes 286 vladnih Dristalev ter da bo tvorilo opozicijo le 5 republikancev in 11 socijalistov. Obstrukcifa bo torej nemosroča in sabotaža sej bo izključena. Po Bin-košiih bi lahko vlada in naš parlament delovala s nolno paro. seje bi se lahko vršile vsak dan in najtežia vprašanja bi se reševala urno kot bi orehe tri. Ustava. voKlni zakoni, valuta, agfrarna reforma, različni nuini socijalni problemi, službena pragmatika javnih nameščeneev, reorganizacija prometa . . . vse, vse pričaku-je marljrvesra, vztratnegra. plodnesra dela. Vsa Jugoslavija oričaknje. da bodo poMej sete v$ak dan sklepčne m da ostanejo poslanci brez dor>u-stov trajno v Beogradu. Celokupni narod SHS z tunaŠkim samozataje-vanjem vedno le upa in pričaknje či-nov in uspehov: poslej jih bo za-hteval.
In zć\ se, da iih bo treba zahte-vati kmalu tako energično, da se zfeude ćelo naši tetargični prtdstav-niki .OovoJj je, erosDoda! Vaših »se-stankov« smo siti. Ne borno jih mimo irfedafi veČ in država vašega »držav-rrišketsra« Ienarjenja ne sipe prenaša-ti več! Komedija se ne bo nadaljeva-la. Sami ste se izvoJili, sami poslali v Beograd, sami ste odgovorni za vso sramoto in ves fiasko. ki se širi iz Narodnega predstavništva. Narod ie izgubil v važe sposobnosti, v vašo resnosi m vest že malone vse za-upanje. Zadnji čas je, da rešfte svolo Čast! Volitve pridejo, prerl ali slej, toda pridejo. In takrat si pogledamo, gospoda, Oči v oči, če se boste še upali nastopiti kot kandklatje. 2e davno je mfniio leto, odkar nas vo-Iilcev sploh   več ne   poznate,   nas
,        ■ ^m ■    ^^i -^^i - - t ¥ —■"■---------■—r~a—iw~^w—b~i—t i   '    ii       ■     ■      i —r ~
ignorirate in bagatelizirate: pozabili ste, da priđe ^as. prav gotovo priđe, ko nasboste iskali! In takrat. gospod-je narodni samozvanci, se pomeni-mo, v interesu države, našega besno obupanega naroda ter časti našega parlamenta se Domenimo .. .
Zopet ste si dovolili počftnice. Nai bodo posiednje! 2elimo le še. da vas vse sv. Duh te dni razsvetlL da izprevidite končno: komettiie mora biti konec in začne se nai resneiše dc!o!
Pridi, sv. Duh! JPazsvetli duše naših narodnih predstavnikov. da iz-previdijo. da je država zaradi njihne strančarske pričkavosti in sebičnosti na robu propada, omeči jim vest, da zacno za dobro svojo plačo konč-no tuđi dobro delati, razveži i im iezi-ke, da raakriiejo rane, iz katerih krvavi naša domovina in odnri jim razum, da naideio zdravil za bolezni. ki raasajaio po vseh udih naše bed-ne, a ljubljene Jugoslavije!
Dr. f rance GoršlČ:
Euoliiclionfirlflii^.
Jaz  vem,  da  malo  vem, a 50» ki menda vsc vedo.
V Ameriki terjajo, da vsak pod piše tisto, kar objavi Prav nič ne jemljo v poštev objavateljcv, ki se skrivajo za brezimenimi »zelo u^rlednimi kulturntmi delavci«. Ti-stega pa, ki objavo podpiše, čislajo tuđi takrat, kadar nima prav. Ce mu ođgovarjajo, se ne lovć za splošnimi zoprstvi, manreč stvarno mu pove-do, kar mu gre. Ni navada, da bi veljak pisca z očitkom zastavil, da ga ne pozna, da pa reče o njem, da je ubožec, ki misli, da vse vć. Logik onostran velike Iuže tega nikoli ne stori, ker je gentleman. Brez priza-našanja pa ra^kroji mnenje tfstega, ki je povzrocil vprašanje, in prav tako ravna z mnenjem tega, ki se je onemu v bran ppstavil. Amerikanec ve, da je streljavkanje pocen!, a boj se, kadar si tretjec prilaščaš razsodnikov posel. So»evetvo je na-tančna reč in rudi nekoliko težavna,
Upam, da bralci teh vrstic ne vzemo za pouk, kl ga naši publicisti Vi vsiljujem, dasi ne veni, kaki pametni razlogi so, Jd branijo krilcem v praski za jezikovno vpraŠa-nje na našem vseučilišču. da bi po-vedal?, kdo so. To podjetje ni za eksploatacijo primerno. Med njimi javaljne ni moža, ki bf želei na na-bor mleti svoj mlinček liki izkori-ščevalec plodnega podjetja. Odgovarati brezrmenikom me ne mika. Samo gosp. dr. Hešič je povedal, kdo ie, in stopil Je popolnoma (?) na mojo stran proti gospodu, kl Je po mojih mislih btez potrebe fazbe-ga! javnost z vseuališčnim jezikov-rrfm vnrašanfem. R6slce v naslovu »Vprašanja ni«, še bolj pa tenor razsodbe so naperjenf proti meni, a raziogfi me branijo. Cestokrat opaziš v življenju,   da so si tenor  pa
razlogi zato navzknz, ker po admi-nikul'ranju priprežejo dobro starej-šo sodbo sodnika, ki ie zdrav človek, Priprezajo po metodi, ki je pojmovna in formalistična, precedent pa vpletejo za oporo in za votek. To - Ie porednost je napravi! gosp. dr. Ilešiču case Belić, ki diši po razsodnikovem dissimuliranju liki nedobra obela. Nedavno je obrav-naval isti gosp. dr. Ilešič o sloven-ščini na naših srednjih šolah. Njegove misli so bile zato znamenite, ker je stal na realnih tleh: slovensčina je trden temelj, ki ga ne gre odmi-kati, a primikati mu je treba srbo-hrvaščino. Konkretno je bil stavlien predlog, kako ravnati srbski jezi-kovni pouk na siednjih Šolah. Za-slutili smo pa tuđi doslej še neizre-čeno idejo poČitniskih tečajev za ljudske učitelje in koristi poučeva-nja srbšcine na osnovnih Šolah. Ile-šičeva resna beseda nam je bila od-meka, čudil sem se le, da jo je izre-kel kasno. Germanizatorji so nas naučili metode, kako je »pospeseva-ti razvoj«.
In prav ta metoda mi ie spro* žila misli, katere sem povedal gosp. inž. FerjanČiču, čigar izvajanja mi pomeiti*jo razdejanje gornjega nauka. Menda sem ravnal dosledno, da sem govori! samo o vp rasan ju, ki j sem ga omejil na ljubljansko vse- j učiltšče, saj je samo o njem govoril tuđi gori rečeni gospod, ki ie stvar sprožil. K temu vprašanju se je po-vrni! gosp. dr. IlešiČ sam, brezim-nike je aberacija odnesla daleČ proč. Govoril sem o predavalnem jeziku na našem vseučilišču in o slovenskem  znanstvenem jeziku.
Dejstvo sem zabeležil,   ko sem reket da je pfedavalni jezik na ljubljanski univerzi slovenski.   Kako pa naj predavajo ko slovensko,   kadar
drugače ne znajo? Dr. Belić pravi, da mora univerza ljubUanska dajati izobrazbo    sinovom   Slovenije,    da morejo vršiti v svojem narodu vse funkcije,    za katere svoje slušatelja vzposabljajo univerze sploh. To   je priznanje, da je univerza slovenska. To vemo tuđi sami,    vendar pa nJ brez cene, da so v Srbiji znanstve-niki.  ki  poudarjajo   slovenstvo  drugače, netjo tište tri struje,    ki je   o njih trdil gosp. ini. FerjančiČ, da so pri nas, in    ki bi se morale vse   tri preosnovati v eno    samo    »realno« strujo. Poleg tega, pravi gosp. prof. Belić,  pa   mora   univerza    usposab-Ijati   Slovence   in   tište,  ki   prihajajo na to univerzo iz drugih krajev naše domovine, da bodo mogli vršiti svoje funkcije kjerkoli drugje v našem narodu in na naši zemlji. Meni ^o te besede jasne,    zlasti so    mi    jasne tam, kjer pravi srbsld    znanstvenik toli taktno,    da ie stvar uvidevnosti domaćih ljudi, na kak način naj univerza to doseže, ali z neposrednim! predavanji, ali z vajami, ali s speet-jalnimi predavanji, ali na kak drujt način. Meni ne b\ bilo prišlo na mise!, da je treba o uvidevnosti domaćih    ljudi    razpravljati v časopisih, marveč mnenja sem bil, da so ti - le merGdaini domaći    možje naši vse-! učiliščni profesori!. Ne pri novinar-; stvu,    ampak    pri vseučil. svetu je^ stvar, sklepati o načinu,ki ira omenja:1 dr. Belić. Ne dvomim pa čisto nič o tem, kako je rešjl ali kako bo rešil io reč univerzitetni svet*  Neslovenci-1' pfedavatelji   bodo morali predavati' vzleraj $voje nomenklature tuđi slovensko nomenklaturo.   Predavatelji, ki so Slovenci,    pa   že    predavajo! vzkraj slovenskega imenstva hrvat-i sko imenstvo,   nekoliko   pa že tuđf srbskega imenstva. Profesorji-prav-: niki morajo delati tako, zakaj zna-*1 ten del njfhovih slušateljev je Da!--matincev. Ce je že rajni dr. Volčič v svojih nemško - slovenskih   pre-stavah pod  crto zabeleževal IirvaN' ska strokovna nazivala,    ie uvidev^. nost naših vseiičiliščnili profesorjev dandanes pač brez nasvetov publike tolikšna, da doznavajo in predam vajo hrvatsko nomenklaturo.  V se-minarjih bo profesor, ki ve, da učf na ljubljanski   univerzi,    to   reč še globlje obavlja!, in če bo  ponekod manj globoka, iščimo vzroka v tem,
• Ravnokar sem izveile!, "da je st5!lća za srbo - hrvaščino podeljena Hrvatu, kf bo pređava! hrvatsko. Tako je prav!
Onhrai Sotle.
L
Kozarac Dazflruča In dMd. -r- Dama v kuce4a in eospoda ođ  sinieea moria.
S hrvasčino Je pa tako-Ie:
Vzemimo tL pr. naŽ prftjublje«! slovenski kozaree pa mu kalimo po hrvatski »kozarac«. ondaj vsdcakor ustreba ta beseda duhu in načelom hrvatskasra j<a*3ca. napačna pa ie vendarle, Ustreza pravilu o pomak-nitvi oafirlftSa te prednji skxr. takisto o iroremembi potelasn«ara e na koncu v a, — ali kaj vse to pomamu ko hrvaščfna toma komarca in era nima. amoak le CaJo.
Iz tetra zaleđa pa sledi ukaŽeD-nemu Slovencu koiikor toliko neutT-jetno delstvo, da s samim naglasom in s končnico hrvaSetaa še ni oprav-Ijena, ampak da je treba ie več In pozitfvneišetfa znanja.
Toda ni da U ttkažcflnl Slove-nec zato kar obuprf.
Stopaš po Kun^>»đh uĐcafeu prilazih, tiwllL riedaš ta poriuiai ho-češ nočeš se ti vtiskavajo spomlnu 'beseda za besedo, ta zaradi iepote ali bla^oRlasja, ta zaradi §vo*e aktualnosti, ta in ta zaradi pogoste vpo-rabe;
Artilerijj se pravi hrvatski arti-lćfSa, galeriji sralćrija, policiji policija; pazikuča je hišnfk, pitandura pa pijanec, kar je lahko oboje združeno v eni osebi
ttiljadarke so tisočkronske novčanice. V prvi polovici marca se je pred saborsko palačo gnetlo vse crno kmetskegra prebi valstva v pisani no-9 in s cekarjf; v cekarfih so imeli hiljadarke, ki so ffh bili pritovorili menjat. TaĆas ie javnost obOo govorila o hiliadarkah. pristnih in ne-pristnih.
Potetn odojci! Odo<ak je beseda, katero SujeS sila pocrosto. In sem I e koj od kraja ouazoval. da jo izerovar-Jajo % iartoom ^poštovanja In Uažea>-stva, ricoro bf dejsf: zamaknjenosri. Da le odojak j«L sem mrenll še dokaj hitra Sooraal Mm pa tndL da šteje ta Jed za vrhunac tolesnem vžitka tn slnfi neJukino v merflo blagostanja: »Jedfi so odofito!« Ctaovirik si ne more postrefl z odojkom? »5^ Uak si ratoOe po dvakrat da mnee odolkaf«
>ZakoH#!< — pa smo MU skoro vEnpe in v aredo. na scpt*nH daa. sem imel že prilika fh idedatt b oči v oči: male micfcane tmreUkonev doižne pulske; U se takorekoč še drže majkinom forfUL pa Jm le že osofeaa đa slnžeč vififtn cflien hortato svcft pomm&ko ootov*-
nje v najnežnejši dobi svojega življenja. To so torej odojci.
Sicer pa ie »oddojek« tuđi slovenska beseda; le da je nam — vsa! meni in mojim vrstnikom — s poi-motn vred mani znana. Itd.
Torej zledati in poslušati, potem Da kar pričeti in eovoriti — bo že §lo.
Ko sem se zadnjlč vozil v Za-crreb, je potovala tjakaj v Istcm ku-peju tuđi mlada dama 5 svojim so-probom. Njen pogovor ml ic raz-odel. da je doma nekod z Oorenjske-sra, kamor Je Sla pred par dncvi k mami se posladkat, sedaj pije M prišel ponio sooroe in se vračala v Zagreb, kjer sist nastanjena že celih Stlrnatet dnL Ves pol je jedla: praie-no pi56e ki bob te Kranja. potico in pemeranče. vmes prilazno čeKUala. pokadila cigareto, m malo naslonila na mlađega sopro** ta sooet čeMJala ili reaala, lupila in fedta. bi ko ie čeb-bala. ie v vsak stavak, naf je bfl tfla-veo ali odvisen« vsaj enkrat pogmn-no poroešahi med dingače pristao kranfcćino hrvatrid »oia§€ lumesto »vešc. — Tako ie prav in bodi mlada dama uktžeUnim Slovencem kar najtopleie priporoCcna v sideđ.
PričeH je treba, to le pogltvitna Vsak pa prične seveda po svoje in pri svojem koncu, kakor nm baS na-O«so rannero tn oMio«.
Mene ie poklič spravil v stik s hrvatsko gospodo od sinjega morja. Pri tej pa ferajo jako odlično vlogo vzkliki; kar bi kdo dnisri razodel z obširnim nagovorom, opravi gospoda od sinjesra morja z enim edinim samoglasnikom, k večjemu s:a spretnija lahen izraz lica, lahna gesta rok.
Stvar mi ie bila v$eč. Doljerovez-nih beeedi ne ljubim, zlastf če jih govore drugi, pa sem se loti! hrvaščme s tega konca. No in pravijo, da ne brez ospeha.
Naneslo je, da so me predstavili odlični osebaosti, ki so jo nazivali »Oresvijetfoga«, predstavili so me in me potem prepustili usodi: plavoj ali uto*if
Pa Je stvar potega — hvala boga! — brez nezgode.
Rresvetff me je vpraŽai. kako ml je vieč Zagreb.
Dvignil sem obrvi in octeovoril kratico, kakor bi prelomil suho veji-co: »ET#
Presvetii me je razume! natan-ko: Zagreb mi ugaja brez ugovora, odveč vpraševati.
Prlpomnil je. da so. ma znane neprilike, ki iih imamo dohajajoči iz soseđnjih pokrajin zaradi stanovanj; toda vpoštevati je treba razmere, malo potrpeti, počakati in ne obu-mtf.
i>E!<2 sem dejaL topot v nekoliko višji lesri in malce zategnjeno. Po Str-peti je treba, seveda, ko si ne moreš pomagati. Tn čakal je še tišti, ki je s črešnje pade!. Žastran obupanja pa že star slovenski pregovor pravi, da ie bolje skočiti v vodo. nego obupatf. Toda nisern teh misli razprefel tako na ši'roko. kakor stoji tukai znnisano. ampak kratko in jedernato: »E!« pa sva se razumela.
Pritrdil mi je. Deial je. da m dvoma, da poklicani činitelil napno vse sile, da rešijo naše stanovanisko pitanje čim prej m U£OdtieJe« da bo-mo docela zadovoljni v bratsKera Zagrebu.                          "      t      '*' '
»Eee!« sem potegnil. katfor bi zape!, in sem mahni! z roko.
Presvetli mi je oberoč strese! desnico, defal tuđi: »E!« in mi česti-tal, kako dobro da sem se ze prračil hrvašČinf.
Sferomno sem odklonjl laskavo1. toda nezasluženo pohvalo, ki me je pa vendar vzpodbudila, da sem ria-pentejoč mero svojih jezikovnjfc sposobnosti stonnjeval oomembtri vzklik in izjavi!: »I!«
Pa me Je oosekal v zarovornostJ. kaj me ne bi. Ni rekel: »EJ« ni rekel: %\U — ampak je dvismil kazalec in r^žvižgral: »FiSf«
•                  ' -
«• mn.
.SLOVENSKI NAROD*, dat SS. mja 1090.
■^-------  -__________________.______________________________                     A___________
116. Ite*.
da )e dotični Slovenec sedaj le mani vešč srbo - hrvatskemu Jeziku. Tako |e ta reč rešena za sedaj. Neogibno doznavanic južnih strokovnlh Imen-stev je ob akadcmičnl Izobraženosti predavatelja zadostno jamstvo, da se bo ta način* kl bi mu gotovo g* 'dr. Belić pritrdil, od leta do leta VsevdilJ poglobljevaL Ne pomlne mnogo let, ko bo vsak slovenski ' predavateU dovolj vešč strokovne-mu srbo - hrvatskemu jeziku. Izdanje primerjalnih terminologlj je tud! tnz to motrišče realna potreba. Profesor - pravnik, ki ne pozna hrvat-skega Imenoslovja, ie bil že ob otvoritvi unlverze nemogoč. So pa stroke, kjer so vsi slušatelH Slovenci Vsak profesor se bo ravnal po praktični potrebi; ta bo vaje v se-mlnarju raztegoval na srbo - hrva-Ščino, oni za sedaj še ne, in kaj kmalu bo, če bo potreba* kak Slovenec tuđi predaval po hrvatsko ali t>o srbsko. Vse to mu borno šteli za fcaslugo, kakor ne zamerimo gosp. rČt. Ilešiču, da predava v Zagrebu rdve predavanji po slovensko, dve pa po hrvatsko. Toda nikar se ne zapišimo iluziji, da bodo srbski in hrvatski profesorji od svojih štirih predavan] v Ljubljani objavljali dve 0o slovensko. Pa niti za to ml ni žal, gosp. profesor Ilešič! Želim le, da nam puste vsi, Srbi In rirvatje, naš Znanstveni Jezik na miru.
Znanstveni jezik, sem rekef, je organski del pisnega jezika. Jezik In pravo, poleg nju pa vse, kar tvori narodov značaj, so stvari, ki so pokorne le večnemu zakonu posto-Ja in razvoja. Mislil sem, da sem storil prav, kadar sem razbegani javnosti povedal IntuitistiČno, ali če hočete, bergsonistično resnico, da smo šolobarde, ako po vrazovsko gušimo zakon postoja in razvoja. Posto ju in razvoju, ki bo, je grani-ten temeli naša pisna slovenščina. A so nekateri, ki bi radi danes videli tlsto, kar bo menda jedva čez 50 let. Pisna slovenščma se od razgre-tih misli prenapetega evolucijonarja prav tako malo zaziblje, kakor se ne zaziblje Triglav od korakov na-vdušenega turista, ki bi mu rad zvi-Šal vrh za toliko, da bi bil velikan VIden iz Dževdželija. O zakonu razvoja moramo vsaj toliko vedeti, ko-Ukor so o njem vedeli germaniza-torjL AH ne verjatnete, da bi nam bfli že pred sto leti dali veliko k. k. Unlversitat in Laibach, ako bi se bili nadejalL da nas s tem kar po-nemčijo? Toda nišo nam je dali, ivedoč, da gre narodov razvoj sva'o iiaravno pot, in. da bi nemška unl-Arerza prej ali slej pripala narodu, Kl bi postal od nje jak, kakor še ni-Icoli ni bil. Učimo se iz tega. da bi ■bila evolucijonarščina, započeta od lipper ten thousend dandanes ravno lakšno brezplodno početje, kakor je Tbila v prejšnjem stoletju zabloda llirščina. EvolucUonarščini bi se ćelo Se slabše godilo, zakaj medtem smo festvarili svojo čedno kulturico. Pol-mi se nam mešaio že pri nazivih za narod In za pleme. Tako je z »lugo-slovenskim znanstvenim jezikom«! Ali ni potreba, da vsak od treh bra-
tov uredi svol znanstveni Jcdkf Kdo ve, ne dožemino U, da Je aai Jezik bolj bogat z lepimi naztvt od hrvatskega? Apodiktično ten ne trdim. Toda pravni naš Jezik CasJh prekaša hrvatskega. Separatist je po mojem mnenju tistl, ki mn Je Jezik noli me tangere za vso bodoč-nost hi ki bi zato proglasit, da nam Je ugotovtti slovenski znanstveni Jezik in punctum. Tem možem bo dala bodočnost lekcijo. Kakor ne j moreš ex cathedra razvoja zapove-dati, tako ga tud! ne moreš prepo-vedati. V mejah mogočnosti pa moreš razvoj podpirati. Ore za način ali metodo. Občl pouk srbo - hrva- j ščine na vseh šolah, sestavljanje i primerjalnih terminologu in socijalna zedimba, naravna naslednica etnični in državni zedimbi, to je naloga sedanje generacije. Unlverza bo liki manometer beležila ta pokret. Na vprašanje, kaj potem, sem ! odgovori!, da premis, ki jih bodo imeli zanamci, ml še ne vemo. Ve-mo le, da se bo morala premagati marsikaka tehtna ovira. VprašanJe ćirilice in latinice, razlika hrvatskega znanstvenega jezika od srbske-ga (sta dve kulturni, je vse zaman), in že vprašanje e - kanja pa ije-ka-nja bodo hude zapreke. Tega so si Srbi svesti. Oba, gosp dr. Ilešič in jaz, pritrjujeva dr. Beliću, morda sva si tuđi v tem ene misli, da zakona razvoja ne prekucne noben fantast, naj kriči tuđi na vse grto. Kadar odgovarjam takfm sorečnikom, tedaj povem, da sem Slovenec, z bolj rezkimi besedami, ki so umest-ne pri človeku, ki Škoduje tam, kler misli koristiti, in ki vrhutega žali narod, v katerem se je narodi!.
Dasi zaključujem, da tud! g. dr. Ilešič pritrjuje Beliću. sem vendar nekoliko oprezen, ker g. dr. Ilešič Belića ne razume vselej in v vsem. To je Iahko past, lahko pa je tud! vrzel za umikanje. Menim sicer, da ljubi gospod profesor fair dvoboj, h kateremu bi stopil jaz vsak čas jež ali peš na junački meidan, zakaj ve-Ljaških kretov me ni strah. Razlika je med nama ta, da sem jaz povedal, kar mislim, g. dr. Ilešič pa je povedal to, kar misli Belić, kar pa g. dr. Ilešiču »ni vselej vse jasno.« Položil je važnost zgolj na to, da okrca mene: vidiš, — vprašanje je, sam g. Belič tako pravi! Jaz sem pa tega mnenja, da je Belićevo vprašanje rešeno, povoljno rešeno za Belića In za vse, ki so dobre voHe. Vztra- I Jam pri trditvl: vprašanja ni. Ali ste raorda mnenja, da je vprašanje, ali , je Belićevo vprašanje rešeno?
Rešeno je tako, da je evoluciio-narščina prav nepotrebna bolezen. Skoda je za sile, ki bi se ob tej bo-lezni razteple in kl bi odmanjkale pri delu za sodalno zedimbo, od ka-tere se nadejamo tuđi Jezikovne asimilacUe. Koliko bo te, ne vemo. Kolikor je bo, bo dobra, ker bo naravna In ker bo obsegala tuđi naše Primorce, dasi so zunaj zedlnjene države. Smotmo varujmo cepiko, da bo kaj sadu od nje za zanamce. Zakon narave je tak, da Iz malega raste veliko.
Urfv. nrof. dr. M- Dotenct
Beseda našim porotnlkom.
Stojimo pred novtm porotnlm fcasedanjem. Zadnje mi Je pottsnllo V roko pero, da sem predlasral naravnost ukinjenje porote. Malo dni po mojem članku je prišla Še hujša kritika ljubljanskih porotniških pra-Vorekov od najkompetentnejše stra-CL Iznesla Je dokaz, da se porotnfld nlso strašili pred porostasniml lzre>-kj* kl postavljalo matematiko na jglavo .Dejali so n, pr„ da Škoda ne jaraša 4000 K, če ukrade tat gotovino 5000 K! Menda prav tišti čas pa jpo naši dnevnlki prtnesli novico, đa fe pokrajinska vlada v Dalmaciji uktnlla poroto sploh. (Na podlagl Jcak^nega zakonitega določila se le to »srodilo, ne vem; najbrže si je dalmatinska pokrajinska vlada za Časa po prevratu osvojila več pravic kot jih bna vlada v Sloveniji).
Meni bi bilo silno žal porote in tnislil sem, da te porota prokletstvo splošnega nebrzdanega pohlepa po dobrem zaslužku brez dela smatrala za radostno opravlčbo hudodelcev In sa vsled tega dala zapeUati k sa-^lodam pri pravorekftu kl nasprotu-|ejo tesno vsakemn tdravemo razumu. Na svoje presenečenje pa sem čital nekaj dni poznete v mariborskih časnikih članek iz peresa drž. pravdnika dr. Jančlča, 1d je povzel besedo hi o mariborskih porotnOcih iz lastne skušnje izvaJal da so svojo nalosro kot Hudski sodnlkl prav dobro vršili. To ml je dalo povod da sem se ozrl 5e po poslovanju oorot-nflcov na istem zasedanju v Celjtt in v Novem mestu In tud! o teh sem 6ul le laskave besede. Slutim, da Je to vzrok. da se doslel poslovanje ooro-li x Slovanlfl ni uktnflal                   1
Pa morebitl mi bo kdo opona-šal, da se postavljam glede porotni-kov na nekakšno vzvišeno stališče in presojam stvar tako. kakor da bi morali ljubljanski Dorotnikl ba5 tako »imenltno« soditt kakor sodijo »uče-nlc sodnflcl... O ne! Moj kredo glede porotnikov je, da potrebujemo porotnike ba5 radi tega, da priđe pravno pojmovanje to čustvtrvanje ljudstva do Izraza, ker učeni sodnikt juristi, včaslh presojajo vse preveč po izvo£enfh potlh. po zasta-relih odločbah đunajskesra kasaclj-ske^ra dvora, kl se morebitl že ne zlagajo več z živim življenjem. AH to le porotniško presojanje po »doma-čemc razumu, ki sra klevetnik! Juri-stov radi imenujemo »navadna. o𠧧-ov Še nepokvaiiena pamet«, pa še ni privileff. soditi kar na slepo. kakor bi se porotnikom Izljubilo . . . Porotnlki polože prisego, kl se irla-si: »VI prisežete In obljubite med Đofrom .da boste dokaze, tri se prineselo zoper obtoženca In zanj. z najvestnejšo paznostjo prcvdariall. da ne boste nlč z misli puščalL kar bi obtožencn bilo ▼ korist ali ikodo. đa se boste zvesto drialf zakona, kateremu ste đolžnf datf ▼©-Uavo . . .€ Ko reče na to porotnik: »Prisežem, tako ml Bo* pomagali« priseže, da bo dokaze prevdar-ial hi da se bo zvesto đržal zako-n a, kateremu Je d o 1 £ a n dati ve-Uavo.
Tore! Ie razfočevatf med vpra- ' Sanjem po dokazlh bi med   vprUa-njetn.   ali le dokazano  dejanje   po zakona kažnjiva
V pogleda prven vpraianta to mmaUM bti ta* mnk taktvm. kali
UvUmM Is UudM skusmj^ prav posebno poklicaai. da oddaJo svol od* govor. Nbo viiMl m mobmm wn-vUa o dokaziv kar orotto jih pre»-jajo po tvoji vesd in vodnosti; nihde
fih ne more, pa tmU m srne riliti. da >I smatrali nekaj ta dokazano, o čemur oni dvomija To vprašanle« ki nanasa aa i«olj zasanio, vidno. sUš-ne, občutne pojave atorilčeveffa deia-nja, ne bo delalo porotnikom nobe-nih težkoč, TežJe pa ie drugo vprašanje, Vpraša se fih tuđi po tem, ali leži v tem dejanju. ki ga smatrajo za dokazano, krivda v smislu zakonitih i določil. k) so v vpraSanie samo vple-\ tena. Ore pri tem delu vprašanja v prvi vrsti za h udobni namen storilca. Ta-le hudabni namen pa po-rotniki storilcu včasin odpustć. ker radi poškilć preko zakona — po po-sledlcah krivoreka. Pa zakon prepu-! šča določitev visine kazni sodnikom juristom. V tem ravno tlčl bi-stvo našega porotniškega postopanja, da se Izrečejo porotniki samo. ali je obto-ienec kriv, sodniki pa. ka-tero kazen zasluži kriv) obtoženec. Ako tega načelnega stališča porotniki ne spoštujejo. ako mu naravnost nasiprotujejo, se nišo držali zakona, nlso dali zakonu ve-ljave. da-sl so to prisetrli: postali so verolofnni. Škiljenje po kazni, ki utegne storilca zadett če se vpra-šanfa tako ali tako potrdi, \e nedo-pustno. prisesrolomno! Kakor hitro veH zakon, tako in tako dejanfe je kažnjivo in porotniki spoznalo po svoji vesti, da je bilo to defanje storjeno in zakrivljeno, morajo vprašanje potrditi, pa naj se jim zd\ kazen trda. Zakon izoremintati ne mo-rejo ne učeni sodniki ne porotniki, to je stvar parlamenta in kralja.
Vse to velia osobito pri tatovih. Ne zre utesnevati vrednosti ukrade-necra predmeta na nižio Številko. da bo kazen manjša. Pomisliti Ie. da ve tuđi hudodelec — tat, kakšno vred-nost Ima predmet: saj zato ravno krade, da se okoristi z vrednostjo predmeta. Vrednost se pa po zakona ne sine cenfti po tatovem doblčku, temveč po škodi okradeneca. Da vlada vseobča dra^rinja,   na  katero
zakonodajalee svoj čas ni mo^rel misliti, le stvar ačefiih sodnUcov. Ti martlo in moralo po avoli vesti ta sodntfti prtoesi to vpoitevatl la tema primorao nlito kaioo lzrečt Ali oni moralo na dragi strani tudl vno-Stevati, da vseobd nealgurnoatl last* nine, splošni nevarnostL ki jo vstvar-ja nepoitmost tatov. ne borno mori! prltl dnurače v okonu neffo s primer* nlmi, stroginil kaznfmi! Da, pri delo-mržnih tatovih. klativitezih. ki kra-dejo kot srake. samo da na stroike dnurih dobro živć, bo treba na vsaki način poseči po Izreku, da je tak tlč zrd za prisSno detavnlcot Tam nai era po prestani kazni privadijo na delo!
Nočem. da bi se me umelo krivo. Beseda ljubljanskim porotnikom ne prihaja iz juristovskega samoljublja, češ. porotniki naj sodijo tako kakor učeni sodniki. juristi, drugače so^za nič. proč ž njimi. Ne tako! Tuđi pri pravilni porabi zakona imajo porotniki krasno, pomenljivo, nad vse važno naloeo: T učeni sodniki i porotniki naj pomisli jo, zakaj so tu! Država ne more živeti brez reda: če ni reda. nastane brlo»r, kler poide drug Čez drujjega. Reda pa ne more biti brez zakonov. Zakoni pa se morajo spoštovatl. Če ne, naj zadene kršilca zakona kazen, V najtežjih slučajih. kjer prre za najveČje kazni so poklicani za sodnike — porotniki kot zastonniki ljudstva. Tore! so porotniki naflmenitnetši vzdrževatelff reda v državi, oni so danes soeradl-teffl države! Če so se ?aveda!i tesra vzvi^enegra zvanja celjski, mariborski, novomeški porotniki. zakaj bi se ga ne zavedali — ljubljanski?!
Stvar je važna. Justična uprava v Sloveniji je poskrbela. da se morejo porotniki za svoje poslovanje odško-dovati. Stavila je času primeme predlože Klede odškodbe za potova-nje in za bivanje v mestu. kar je pri tej drasrinji prav topio pozdravljati. Centralna vlada bo srotovo upraviče-nost teh predlosrov uvidela in pristala v njih izvedbo. Justična uprava ni še hotela ukiniti porotniske^a poslovanja. Ona ima zaupanje v porotnike! Naj se to zaupanje v porotnike že pri prihodnjem zasedanjn Izkaže
za popobioma upravičenof
--------------------------
Pismo iz Prage.
V PragU sredi maja.
Pismo, katero priobčujemo v naslednjem, je bilo pisano 14. t m. torej v času, ko se bile priprave za češko koalicijsko mlnistrstvo v pol-nem teku.
Minlstrski predsednik Tusar Je končal v četrtek, Um svole razgovore s posameznimi strankami In z osebami, kl so prihajale v poštev pri sestavi novega kabineta. Dogovori In razgovori so ostali seveda za enkrat neobvezni, dokler se ni pokazalo, kako bo sestavljeno novo mlnistrstvo.
Stranka čeških socijalistov (prel narodni sodjalcO le postavila na shodu svojih zaupnikov Sele 13. t. m. pogoje za vstoD v vladno veči-no. Zelo dvomljivo Je bilo, kakšno staliSče bo stranka zavzela, ker so si bili glasovi za vstop In glasovi proti vstonu v vlado precej v ravno-vesju. Vendar je zmagalo mnenje za vstop v vladno večino z 78 glasovi. Pogo'ev za vstop v vladno večino Je stavila stranka 12, med njimi ločitev cerkve od države, socijalizacijo kmetljstva, priprave za socijalizacijo železaren 1. dr. Dasiravno se kažeio pri teh pogojlh zelo velike težkoče. Je vendar skoro gotovo, da priđe do koaifdjskega ministrstva. Ootovo le, da vstopl v mlnistrstvo kot flnančni minlster rektor nrnske-ga vseučlll^ča prof. dr. Engliš, član stranke narodnih demokratov, toda Ie kot strokovnjak in ne kot stran-kar. Stranka sama Je izbavila, da ne prevzame nobene odgovornosti za njecrovo delovanje. On ima nalogo, da konca finančnl nacrt dr. RaSina.
Kar se tiče parlamentarne si-tnacije. Je pHpomnltl, da si name-ravajo Nemd ustanoviti parlamentarno zvezo vseh nem^klh narodnih strank. Ostale stranke bodo brez dvoma sprejele narodni boj, če bi ga nemike stranke izzvale. Agrarna fo nodjali^tfčna stranica sta si prl-drf ali svobodno roko zlasff v srospo-darskfli, političnih fn socijalnih za-devah. Agrarcf, nadjonald, Undska krKanskosocHatna stranka, đelav-rira sodjtlna stranka bi stranka demokratske svobode tvorilo v fo svf-hn svezo, kl Je Izvolfla đe^etBaTf^kl odhor. da se potaja s sočllalnode-moVraHCno strantro. Nem?Wcl sod.lal-nodemokrat^H ffjtff pa jto fe v fta-<fffo po^ahmf IzJavfH. da nemikf «o-djalnl demnkratl n#» bndo v^toplff v fo rvtrn. ker o«fklatijajo ponudbe mei5^»f»^Vfli strank.
Parlament In senaf ho^ta no zatrdflfh mfnUfr^ke^a predfieđnlka na MStankn ktobovfli predsednfkov atfeaaa iiKta Zbonka aa at* I
stane ob 11. dopolđne, senat pa ob 5. popoldne. Drugi dan, 27. t m. ob 11. dopolđne bo skupna seja obeh zbornlc, na kateri se bo vršila voli-tev predsednlka republike In bo predsednik položil tuđi prisego na ustavo. Ta volitev ima čisto forma-Ien značaj ter bo samo potrdila volitev revolucljonarne narodne skup-ščlne. Tudl ne more iti tu za novo volitev, ker se more volitev vršiti po češki ustavi samo če se predsed-niško mesto izpraznl vsled smrti ali vsled odpovedl predsednika. Kakšno stališče bodo zavzeli pri volitvi NemcI, ni posebno važno (72 Nem-cev, 197 Cehov, 12 Madžarov), pač pa bo njih nastop pokazal njih smi-sel za čehoslovaško republiko, na-pram kateri, kakor znano nimajo posebnih simpatij. Nevažno, a vendar le karakteristično znamenje za njih mišljenje je n. pr. stališče »Reichenberger Zeitung«, katera se Je upirala natisnitl službeni poziv na podpisovanje državnega premijske-ga posojila.
Draglnjske razmere prihaJaJo vedno hujše, cene naraščajo. Po-dražuje pa enako država, kakor privatni trgovce Tako je bil podra-žen tobak, zvišane poštne pristojbl-ne, zvišani tovorni in vozni tarifi na železnicah od 1. junija naprej. Tuđi premogn se Je zvišal prevozni tarif za 150 od$U ostalemu blagu nekako za 100 odsU v osebnem prometu za 50 odst Cena premoga dosega vsled tega In vsled davka naravnost vratolomne visine. Stot premoga, ki Je stal še spomladi 17 K, stane danes 25 K, stot koksa, ki je stal 35 K, stane 100 K. To vpliva tuđi na cene plina In elektrike; tako se Je 1 m* plina podražil za 70 v (na Z K 30 v). Baje se bodo tudl na električnih cestnih železnicah v Prag! povišaJe cene, tako za kratke vožnje od 50 v na 1 K ta za dolge vožnJe od 80 v na 2 K, ali pa se bo uvedla enotna tarifa 1 K 30 v. Tuđi moka se s 1. Juni* lem podraži za 100 odst. od 1 K 50 v na a K, kar Je tem boU občutUivo kar tudl zaloge že pojemaja
Kriza v prehrani Ja sploK dosegla svoj vrhunec Razlaga se s stavko v Ameriku v Hamburgu* s stavko ladjarjev na Labi, vsled če-sar ni mogoče dobiti moke na Češko. Najbolj kritlčen bo, glasom za~ trdila prehrambenega ministra, položaj koncem tega meseca. PomanJ-kan'e kruha v Pragf Je zopet uvedlo zloglasne fronte pred pekarnaml In demonstracije, kl so bile posebno obseine U t m. Vendar so potekle mirno In ni prišlo nlkjer do nasilno- i ML   SedaJ Je prometoo mlnittrttvofl
Izdalo Izvozno prepo^ed sa ŽJvUa, a ta prepoved bi bila morala zagledati ie davno prej beli dan. dokler Je bilo fo kal iivil.
To neprUetno situacijo IzrabUa-Jo fOcUami demokrati za agitacijo proti sokolskemu zletu trdeč v svojih Bstilu da bo Praga ob zletu oglo dana in oropana. Vsled tega zahte-vajo, da se zlet odloži, dasiravno dobro vedo, da ie češko Sokolstvo sto« rilo vse, da ostalo občinstvo zaradi zleta ne bo prav nlč trpelo, nasproN no, da bo Praga v zletnlh dneh dobro založena. Sokoli, kl bodo Prt-speli v Prago na rlet, bodo vsi sami dobro založeni in iz zalog, ki jih bodo pripeljali s seboj bodo po voja-ško preskrbljenl. Na vsaklh 250 bratov ali sester Je določen po en kuhar. Vrh tega pa so ameriškl Sokoli nakupili za 50.000 dolarjev nakazil na živila, ki se jim bodo izdala na češko obec sokolsko. Ta pa bo tako dobljena živila oddala aprovizacljl glavnega mesta Prage za prebival-stvo v času zleta kot priboljšek.
Izredno kulturno slavje Je sla-vil naš narod 12. t m^ stoti rojstnl dan svojega naJvečjega mojstra rl-sarja In slikarja Josipa Manesa. Bfl je to pravi češki narodni umet-nfle, kl je pomenfl v naši vpodabija-jočl ametnosti za nas to, kar pome-ni v glasbi Bedfich Smetana. V svojih delih nam je predstavfl bogato češko preteklost, usrvaril tlpe češke žene, matere In dekleta, otvorll nam če§ko naravo In češko bitnost, od-kril češko dušo. V proslavo tega dneva so češki umetnild in učenjaki odšli na njegov grob in se Je vršilo spomlnsko slavje v Pantheonu mu-zeJa ob navzočnostl predsednika Masaryka In nekaterih mlnlstrov. Zapele so se narodne himne, nakaf je predsednik društva npodabljajo-čih umetnfkov »Manesa« Novotny govorll o velikem pomenu tega genija a rektor nmetniške akademije nagovorfl doprsni kip pokojnika. Po drugih govorih Je končno položil predsednik Masaryk lovorjev venoc na kip genija Manesa.        J. X. S,
Telefonska In brzojavna porotfla.
ZVE2A NARODOV,
LDU Rim, 21. maja. (Don. kof. ut.) V sklepnl seji z\eze narodov Iz-lavi Tlttonl, ki predseduje seji, da se more zveza narodov sele od sedaj dalje smatrati za konstituirano. S Kapitola se širi delo xa mir In za narodno gospodarstvo. NIkdar si narodi še nlso tako zaleleli miru tn pravičnosti« kakor po grozotah vo]«-ne, ki je posamezne narode nad me-ro obogatila, v državah pooštrila sodalne razlike hi napolnlla ves svet z nemirom In uporom. Kar Je zveza narodov storUa dosedaj, je sele začetek. Proti rvezi narodov vlada nezaupanje In egoizem najbo-gatejših narodov se uveli av U a. Im-perlalizem hi mllitarizem trajata Se vedno naprej. Vse to bi bilo mogoče odstraniti s pomočjo mednarodnlh deianj zveze narodov.
LDU ĐeoeradL 21. maja. V začetku junija se v Haagn ali Parizu prvikrat sestane komisija« kl Jo imenuje svet zveze narodov za izdela-nje nacrta za ustanovitev medna-rodnega sodISČa. Danes Ja mlnlstn-skl predsednik Vesnlč brzojavi! pf-vemu tajnika sveta, da mu sedanjl položaj države ne dopušča zapustiti svojega mesta,
POSLANISKA   KONFERENCA   V PARIZU.
LDU Pariz, 21. maja. (DKU — Havas.) Poslanička konferenca Je ob navzočnostl maršala Pocha raz-DravIJala o ojačenju policijskih čet v plasovalnem okrožju Allensteinu in Marienwerderju ter pripravlja odgo^ vor na vprašanje nemškega in polj-skega odposlanstva glede roka gla-sovanU. Poslanlška konferenca Je odobrila nemško - poljski dogovor glede železnlc. — Madžarski odgovor, ki bo izročen popoldne. Ja baje ngoden. Odposlanstvo Je baje pre-Jelo mandat za podpls mirovna pogodbe.
MEDNARODN1 TROOVSKI KONGRES,
LDU Pariz, 21. maja. (DKU) Kakor poroča »Intransigeant«, bodo na kongresu za mednarodno trgovino, zborujočera tukaj od 20. do 26. JunUsu Izprva zastopane samo za-veznlške države. Poznej« se ga bodo smele udeležld tuđi nevtraine države in naposled tuđi zastopnikl Nemčije, Avstrije, Bolgarije In Tur-čije. Obravnavala se bodo gospodarsko - politična vprašanja, denar-nl promet In vprašanje meničnih kurzov.
ALI  PODPISE  MADŽARSKA
MfR?
LDU Budimpešta, 2\. maja. (D. K. U. — OKU) V zadnji <ejl madžar-ske delegacije Je UJavU grof Ap&*
116. Stev.
.SLOVENStti nakui^-, <mc 23. m*ja IOTn.
J. stran«
™     -----~-   ■■    -   »- ■    v—    -— ^"^^^"™"^^""i^W^pSWW^BSSjBSSSS^^BSi^^MM^M^^^^^^^^^^^^^^^^»
nyl: Na prošnjo mirovne delegacije so    mirovno    pogodbo v   nekaterih točkah izpremenili.   Najvažnejša Iz-preniemba je ona, ki se tiče enotne uprave   donavske   kotline in   ki se nanaša tuđi na narodno   gospodarstvo. Doiočitev meja se ni izpreme-nila, tako da bistvene izpremembe v pogodbi ne moremo bele/iti. Omifje-nje položaja moremo zreti v tem, da se nam obenem s pozivom na pod-pis mirovne pogodbe odpira tuđi pot k njeni reviziji.    Stvar    političnevra pobvttovanja je, da se to privoljenje izrabi. Bistveno se pogodba ni izpre-menila.    Na    vpraSanie    vrhovnega sveia, ali se mirovna delegacija čuti pooblaščeno,    da  podpišc    pogodbo ali ne, se je moglo    na    konfererui glavnih    pooblaščencev    in    poobla-ščencev   madžarske     mirovne    delegacije  odgovoriti  samo  tako,    da se mirovna    delegacija ne Čuti poohla-•ščene.    To  pa  ni  v nikaki     zvezi  z vprašanjem,  ali naj  se  mirovna  pogodba podpiše ali ne. Mirovna delegacija bi    bila    cotovo    prekoračila | svoj delokrog. če bi bila hotela r>re-sojati politične momente, ki naj od-ločajo usodo države.   To je naloga faktonev, ki vodijo    državno politiko. Mirovna delegacija vrača zaupa-nje onim faktorjem, od katerih ga 1e prejela. Čeprav delegacija ni doseerla vidnih  uspeliov,  vendar  njeno  delo-vanje ni ostalo povsem brezuspeSno. Razpoloženje v krogih, ki danes cd-ločajo usodo    Evrope, se je v prid Madžarski   zelo   izpremenilo.  —  Ko je grof Apponvi končal  svoj govor, so rnu priredili velike ovacije.
ČASOPISA   IN   NITTIJEV PA DEC.
LDU Reka, 20. maja. Italijanske novine hočejo z vsemi silami izrabiti padec iNittijevega kabineta v impe-rijalistične svrhe in pisejo sedaj naknadno, da jje bil padec italijanskega kabineta uprizorien vsled čezmernih zahtev -Tugoslovenske delegacije. Vest o odhodu jugoslavenske delegacije je italijanska nacijonalistična javnost sprejela z veseljem.
VERSAILLESK4   MIROVNA  PO-GODBA.
LDU WashkiKton, 21. maja. (D. kor. ur.) »New York Sun« poroča: Finančni izvedenci odseka za reparacijo so sporočili, da je gospodarski del versailleske mirovrfe pogodbe neizvedljiv in da se mora sesta-viti na novo.
POLJSKO - MAD2ARSKA ZVEZA.
LDU Beograd, 21. maja. Gotovi V Budimpešti in Pragi izhajaioči listi, kakor »Az Ujsag« in »Narodni Listy« so v zad. času objavili vesti, kl so jih jugostovenski časniki ponatisnli, in ki govorijo o nekakšni poljsko-madžarski zvezi. Poljsko PGSlaništvo je pooblaščeno izjaviti, da so vse te vesti popolnoma neosnovane.
POLJSKO - BOUSEVIŠKA
VOJNA.                       I
LDU Moskva. 2t. maja. (DKO -— BreziiČno) Dne 14. maJa so rđeče čete na fronti 75 vrst Južno od Po-locka prebile poljske crte. Ko so uničile dve poljski diviziji, so zased-le dne 17. maja že 4000 kvadratnih vrst ozemlja z več kot 100.000 prebivale! in z mestoma Disno in Ltpiom in zajele ogromno množino vojnegra materjala, med tem mnogo franeoskega izvora. Morala poljskih čet je zelo padla. Poljska poveHni-Štva so menda izdubila ijlavo. Pro-vinca Minsk je pobunjena. Vstaši so zakrivilu da je sedem viakov s četami skočilo s tira.
LDU Varšava. 21.   ma a.   (DKU ; Hrezžično.)    Po poročilih poljskega ! Rdečega križa iz Kij&va, je v mestu Kolera.   Ker ni zdrave    pitne vode. Pije    prebivalstvo vodo iz Dnjepra. Zdravi! ni, vsakovrstne   bolezni   se ', širijo.                                                   j
LDU London, 20. maja. (Brer-žično). Boljševiki iavljajo, da so v blizini železniške proge Polock.-Molodečno severno od mesta l.e-pel prodrli sovražno fronto v dalja- j vi 50 milj. Na svojem prodiranju so boljševiki zasedli Lepel in Polock. V odseku Kijev je položaj neizpreme-njen.
FRANCIJA IN RUSIJA.
LDU Varšava, 20. maja. (Dun. kor. ur. — Reuter.) Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerir - izjavil zastopniku >Petit Parisie^ r!a je Francija ona država, ki uprizarja najfcujšo gonjo proti sovjetski Rusiji. Dokler se to ne predrugači, se ne more računati na naklonjenost Rusije glede plačevanja dolgov.
VLADA NA  KRIMU.
LDU Dunaj. 21. maja. (CTU) Kakor poroča »Neue Freie Presse*. sestavlja naslednik Denjikinov ge-nerai \Vrangel na Krimu novo vlado.
EKSTREMISTI NA FRANCO-SKEM.
LLDU Pariz,    20. maja.    (Dun. kor. ur.) Zbornica nadaljuje razpra-vo o interpelacijah. Poslanec Cachin izjavlja,   da se bomiejo železničarji j za splošno dobrobit,    če    zahtevajo j socializacijo železnic.    KonČa z napadom na ministrstvo. Notranji mi-nister Stoeg dokazuje, da je gibanje ekstremistov    naperjeno proti  vodstvu splošne    delavske zveze,    tako da je postalo to gibanje nasilje proti j vladi,   ker   rneri gibanje na to,   da i oškoduje  gospodarsko življenie de- 1 žele. Dolžnost države je, da se upre j temu za država nesrečnemu posto- ! panju. Končno izjavi minister: Dej- ' stvo, da se napori voditeljev razbli- ! njafo ob zdravem razumu delavcev, ojačuje naše zaupanje v bodočnost. (Živahno   odobravanje.)    Ministrski predsednik Millerand čestita govorniku.
PolifiEne uestl.
= Demisija pokrajinskih vlad. Beograd, 21. ina4a. Centralna vlada v Beogradu je prejela doslej ostavke til edečih pokrajinskih vlad, oziroma njih zaštopnikov: za Bosno in Hercegovino je podal demisijo predsednBc dr. Srškić, za Dalmacijo đr. ELrstelj; v Beogradu se inudeči pod han dr. Potoćnjak bo prihodu je dni podal svćjo ostavko. Ostane samo se predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo. katerega bo pozval notranji minister Davidović, da poda takoj svo^o ostavko. — Današnji ministrski svet 6e je bavil tuđi s spremem-bami v pokrajinskih vladah in se je naložilo Davidoviću, da uredi vse potrebno, da priđe oćmpreje do rekon-stnikciie v pokrajinskih vladah. Obenem se je naročilo mmistroma Davido-n^^u in dr. V. Kukovcn, da izd^lata nft-^rt za z&konsko predlogo o delu v naši državi.
= Zborovalna svobođa na Hrvat-skem in v Sloveniji Beograd, 21. maja. Na današnji sejii ministrskega sveta se je na predlofr ministra Sveto-zar Pribicevi^a sklenilo, da se razve-ljavi od poki-ajinskih vlad izdana pre-poved ziK»rovanji.
m = Ministrski svet. Beograd, 21. maja. Današnji ministrski svet ee Je bavil poleg drugrih točk tuđi z vladno izjavo, ki jo bo podala vlada na seji parlamenta dne 26. t. m.
= Povi?0vi prejemkov državnih arađnikov. Beograd, 21- maja. Do prifeodnje seie narodne»a predstavništva bo vla-da rese val a tekoce posle. Vče-raj se je vršil prvi redni ministrski svet, na katerem se je razpravljalo tuđi o rešitvi uradniškega vprašanja. Sklenilo a© Je» da se do voli urad nikom provizorioao 25% povijanje vseh prejemkov, đa se izđela sloSbena pragmatika v naikrajšem času, v kateri bo fflr-sirao vee službeni ustroj tn ustreženo vsem zahtevam urađnifitva.
7 »Ideje li v1ađa.< Zagreb, 21. maja. Današnja >Rijeć SHS< prinaia članek Jurja Demetravl^a pod na&lo-vom >Ideje in vladac, ▼ katerem ▼ iskrenih besedah slika nevzdrfcio rmz-merje med demokratsko - fiodjalifttte-nim blokom z one in med parlamentarno zajednico z druge rtranL      Pg^jg
17. t. m. do sestave nove koncentracijske vlade, a je združitev tako nasprot-nih elementov, kakor so demokrati in parlamentarna zajednica paradoks. Zdi se, da se je ta > sporazume iz vršil v bla-ženam spominu na >narodno vecee in da so se elani zagrebškega narodnega veća le preselili v Beograd, kjer nada-Iji^jejp svofo borbo za nesrećni SHS. — Možni eta dve verziji: Ali zmaga prava ideja: narodna enotnost jugosloven-ske^a naroda, ali pa ostane pri SHS, v pravem pomenu besed, koaliciju velike Srbije, ki hoće nadvladati ostale narode, z znalo Hrvatsko, ki ee briga le za svojo avtonomijo, kakor jo je branila napram Madžarom, in z malo klerikalno Slovenijo, ki se obdaja s kitajskim zidom, samo da ostane njen klerikalni značaj nedotaknjen. Ali velika napredna država na temeljru nacijonalnega so-ciJAKzma sli socijalnoga nacijonalizma ali pa režim reakrijjonarnega kapitalizma po vzoru Clemenceanjevih idej, na drugi strani pa država >ancien re-gima Louis XVI. < ali pa satrapije, po katerih vladajo in odlocajo knute. Aid res demokratsko - socijalistično, ali na-zadnjaško - separatistično ? Spojitev pristašev ene in druge struje v eno ce-loto pa je isto, kakor spojitev ognja z vodo.
— Seja zagr^bikega sekretarijata JDS. Zagreb, 21. maj^ Vceraj se \e vršila eeja sekretarijata demokratske stranke pod vodstvom predsednika Kre-šića. Predsednik je pojasBiI da se se ni vr&ila glavna skup&cina radi zboroval-ne preporedi, đa se Je pa gekretari|al obrnil na notranjtga ministra Davido-vića, da se ta prepoved Slmprej dvigne. Po spreje^tu velikafia dtovfla aovib 9a-aov je ^ledfl referat poftlaaca In Bfolat-ra na razpo!o£en|e dr. lftJasa Markovi-ća. Dr. VUrfcoTfc }a ▼ đal]&«B govem obrax1oiil vse fa«e vlasne krise In po-jBrajanj ter ospafc posafanj ■ aestavo nove vlada. Ta koMBmnis med atraaka-mit ki |e ovopraUl ae*tavo nove vlade, ni v većini poofanrev vzboAl nika-kega navdušeoja. Komrponls mm Je i stvoril le iz velike potrebe, da preide naša države fte enkrat Is teira prov!«or-ne«a staafa, posltivne«a d«la je to malo prtfakoTatl, Ur te v irvl v**ti potreb- 4 ■i MMHM4to IMtaHk iiHHft Ditta> t
I krati nteo moptitftilj ni v eoi svojih sa* btev. TDifi njihovo sialis5« napram i 8p#emembi agrarne reforme je neispre-menjeno In g&ači veliko zadoKenje m demokrate, đa je MT imenovan za ministra agrarne reforme dr. Henrfk Krianmn. Poliftka demokratske zajednice se bo nadaljevata po zacrtani smeri. Točke sporazuma n#*d demokrati i Vti ministrskim predsednikom dr. Vw-nićpm po fiksirane v posebnem protokolu med Vesnićem in DraškoviCera. Vr»r«\?anje w>lilnr<ra zakona ne ho tvx}-rVo velikih zrapr^k. večje neprilika ho ;•-<>varočaia nova učtiva, ker o1 >.*toj*jo v tem poprlotlu nr^rpi.^nje diforence m**d <trAnknmi. — Po i^foratu dr. ^fartovl-ća >e je vnela li.^'f-H fii^lnisi>a- v katari ^e je izrnzi'o mHr-ikkko skeptično mirenje o uspehih seđnnje vlade. Konino ee je razpravlialo še o nekaterih interniJi zadevah,
™ R.»dik.alH iz Vojvodine proti vladi? Beograd. 21. maja. »Narodno dieloc poroda da ^o radikaloi iz Vojvodine ?ilno oerorčeni nad imenovanjem dr. Krizmana za ministra za agrarno reformo, da nameravafo izstopiti iz radikalne str-nke, osnovati last*»n klub ter voditi proti vladi najstrožjo opozicijo.
~ ZavlR^evanie volitev Beograd 21. maja. >Pravda< poroča iz krr»_-nv parlamentarne zajednice, da. micTi parlamentarna zajednica zavle<5i volitve za konstihianto na zaŽetek pri* hodnjecja leta. da dobe na ta način strnnko zaiednice čas, da agitirajo v svoio korist. T-iat priRtavija, da to ne srne biti, ker je vendar dr. Vesmćev profrPm v tom oziru popolnoma jasen fer zah*eva takoj?lnjo izvr§itev volitev. — Beop-rartski dopisnik zagreHških >Novosti< poroca, da je imel priHiro rn.rpravljatt o tem vpraSatnju z nekim članom parlamentarne zajednice, ki je izjavil. da ni nnraen parlamentarne zar jednir-e. za^leei volitve, da pa bo trajalo nekaj č^sa, predno bo parlament pnrejol novi voldlni red. Po sprejetju volilnega reda bodo trajale predpripra-ve za volitve. tako sestave volilnih imenikov. volilnih komisij itd. naJjmanj ronet sto đni, tako da. ni pričaJcovati, da bi rp izvršile volitve pred novembrom tes^a leta.
— Stojan Prosit v Za^reim. Zagreb, 21. maja. Danes je doepel v Zagreb minieter za koofititnanto in bivši miivstrski predsednik Stoian Protić. Ko pre.«f\idira tu razne uredbe, ođpotuje Protič v T.inhl^.nr.o.
=    Podrecca o  papeževem  bMesata na  ReW-  Reka, 20.  maia.  Pod naslovom »VatiVan duševni zašatnik Reke« le priob-čil   Podrecca,  urednik  »Asina«,  daljši  čb-nek,  v  katerem  zagovarja    nastop  rimske kurije, ki je poeTala na Reko svojega   od-poslanca  v  osebi  Constantthija, kot parne-ten in umesten korak italljanskega papeža. S iein korakom se ie zašSitilo ttalijanstvo Reke in titžko Je presoditi, ali I e ta korak občudovati  bolj   s   staBSČa.   da   Je   korfsien i Italiji, ali kot diplomatsko fineso, s katero j se je  zasigtiralo Rek! zaščfto papeža. Ve-j liko vprašanje  je, * kaHmi občutki   bodo I j sprejeli  Jugosloveni to vest, na vsak   na- 1 ] čin pa nam ni težko konstatirati, da je ta korak   Vatikana boljSi   od vseh  dosedanjih ukrepov  italijanske  vlade.
r=r Nemci obiudvMo Cebe. »Frank-iarter Zeitg.c se ie te dni bavila s trgov-skim prometom med Nemčijo In Čeho - slo-vaSko republiko. Promet Je živahen in kaže razvoj med obetna državama, ki bi segel še visoko. Nemci Iščejo s Ceho-SIo-vakl dobrih političnih ođnoiajev in v Berlinu pridno delujejo v svrho gospodarskih stikov s čeho - slovačko republiko. Ustanavljajo se v v to svrho tuđi denarni zavodi. »Europaische VVirtschafts - Zettg.« občuđuje, kako se lepo razvija čeho - slovačka republika in kako vstooa v svetovno gospodarstvo kot najmočnefša med novo nastalimi državami. Njena osamosvojitev pa zadaja smrtno rano gospodarstvu nem-Skfti alpskih d«2el. Visoko se dvtga češka država, vse iSče stikov in zvez ž njo, vse Jo smatra kot glavno in najsilnefšo državo v srednji Evropi, katero caka naJlepSa bo-dočnost
=r Do»« ie krvi! Živci alr! V Prag! se je vršilo veliko zborovanje proti poljsko - ruski vojni. Oštre besede so padale na naslov Poljakov in navzočl zastopniki vseh narodnosti v Rusiji, Vetikornsi, Đelo-rusl, Ukrajinci, Poljak! Itd. so sprejeli re-sohicijo, kl kipi ogorčenja protf postopanja Potjakov in s katero stovesno protestiralo proti nadalinemu preHvanjn krv! hi brato-mornemu klanju. Pozivajo čeiko demokracijo in demokracijo vstga sveta na protest proti poljsko - ruski vojnL Reso-ludja se zaključuje z vzldlkomr Dosti je krvif Naj živi mir vseh delajočth Hpdl na vsem svetu!
= O bodo^noeti IHuiaJa |e govoril dunajjski župan s franooskim poalaneem Morcainem. Župan Je povdaiial, da nič na kaže, da bi se bliial npaMc Dnna-jja, marveč ae vsestraneko vicH tnid Ka prispevanje k razvoju produkcije. Ore v prvi vrsti za trVnrtrtifMifro đnnafake vodne sile in rasvoj protokoli« zadrži oA%|anje prefetvalotva is «noia|ak«sa BMBta. Ako oAHde nekaj Ceko«lova-kovt Uh nadome«« avstrijako delav-stvo. Bilo U napačoo, ako W Frandja mislila, da «i Donaf nm more saiicanti bodočnost No. <Wn«Jski f«p«s J<r pafi HovoHI tate« ker ud |e ko4«>vo mi srcu nsada duusjsWms> nissta, ali tf^neo-ski poslanec si je gotovo mlslll svoj« in odM prav prsoHJBaa 0 Mri bođoft-nosti Dimaia. Kaftt nade Dob*4&miov m ne ofOrafD nm rsalni tssaelj. Dooai Je bil res velik in boffal, aK ne redi te*a, ker je btl f^evno meto alpskih deiel, ! narve5 f» Ml aisđlses eVeave to »ta tekla vani v*1tko*t In togestve s rasnih nrtmnf Mvš© v^lHt^ erinve.
=r K*km Je v lteejeljl* NmsAo-*^ i eerHeki Hsti poro^jo e v«lfki dretffofl
dobi Oflmb* le 10 dkg m^s« na teden. Pri verižnikih so eicer dobi več mesa, to-đa no visokih cenah. Goa ai&ne 200 mark. Bele moke sploh ni, srednje vt-gte pa 86 plačnjsjo po 15 mari kg. V ĐerofiĐU Ja natf 0000 etrank brez strehe, ker ne moreju dobiti stanovanja. Boljša eoba, stane letno najmapj 1CXX) aiArk. Pojniki morajo večidel prenoee-v&ti v železniških epalnHi vezovih. V srednje dobrih gostiinah se plača za aavadno ko<ilo 20 do 30 mark. Gledali-šča pose^aio le verižniki in vojni do-bičkarji. ker stane na prim. v državnem glsdali^cu v.=--nk pro^'or za prinnjero 100 m^rk, drng-.Jće pa dober prostor najma nj 50 do 40 mark. Ri'no se je po-drazil.■» turfi nMeka in perHo, do<"im *o se zTiižale cene kožnfiovini. u^njarskim izfl^il^oin galnnteriji in pravim prepro-gara Edino uptiaje za boljš;in]e seda-njih žlvljenakih razmer imajo N^mci v svoji  inHn-fr:ir   ki  de!«  s   rolno paro.
^= Hamburg pro<;tn luka za CcViO-slova ko. >Vossische Ztcr« r>oroća da priđe v kratkem v Berolin uradna čeho-slovaška komisija v svrho po^ajnrrj z nemškimi   obla^tmi   erlede   gospodarsko-
političnih vprašanj in predvsem    gl^do 1 odstopitve   dela   hamburškoga   pristani-  ' &ća, ki naj ^luži  Čehoslovažki Ža uvoz in izvoz l^-n tov anilino\*ih hnrv.
= Dr. Rcancr proti Romanistom. 0b priliki secijalistićnega shoda v Linču je govoril tuđi dr. Renner o gospodarskem io poiitičneia položaju Nemške Avstrtje. O komunistični propagandi je rekel to-le: Nasilno uveljavljenje diktature proletarijata bi bila vabanque-i2ra kakor n. pr. na Madžarskem. Bajcnetc moramo sploh odstraniti in prenehati z vsakirn nasiljem. Avstrifski proletarijat ne more prevzcti to-vai-n po riiskem vzgleiu in slcer najveC zato ne, ker je msko dijaštvot, iz kateregai izhajajo tovarnlški inženirji, skozi in skoz! socijajnodemokratično, nemško diiaštvo pa ni V na^protju z roskrmi kmeti, stoje nemšid kmetje dalefč od socijalne demokracije in ne bt nikdar priznali diktjture proletarijata. Samo poročila o zadnjih nemirih v Linču so povzročila, da so kmetje delall tožave pri dovozu mesa. Vsak perskus, uvesti diktaturo proletarijata, ie zločin na delavstvu. ker smo tuđi sicer glede živeža in surovfn odvisni od inozemstva, \z Rusija pa ne meremo dobiti ničesar.
£e cbo bsssdes h Bl^fioisaofskiisii naredbom.
Prosluli zadnji dve stanovanjski naredbi neženantno izDreminjata ob-stoieče zakone. 2 eno DOtezo se črta-jo dolete §§ 1090 obč .drž. zak. (o najemnih pogodbah) ter §§ 560 civ. pr. r. in nasl. (o postopanju v naiem-nih stvareh.) Naredbi torei ^lob*»ko posejfata v materijeino, kakor v pro-cesualno pravo. Oboie izpreminiata tako teirieliito, da je naravnost revo-lucijonarno. Taktti izprememb v pravni državi pač ne smemo riskirati z navadnimi naredbami, ako noče-mo omaiati vsesra nravne^a temelja. Zla&ti ne. ako si dovoljuje take naredbe podrejeno upravno oblastvo, kakor ie vsaka pokrajinska vlada. V najboljšem slučaju bi se modo, spri-čo neureienim ustavnim ra^mernm v naši državi, pripoznati veliavnost naredbi, ki bi jo sklenil ministrski svet ter odobril kralj. Vsaki drusri naredbi, izpreminiajoči veljavne zakone, moramo odrekati pravno moč in veljavo.
V smislu obč. državljanskcgra zakonika in civilnopravdnegra reda ste stranki v najemnih stvareh naje-modajalec na eni ter najemnik na drugi strani. Ta dva sta pogrodnika, fe! sta si pridobila pravie iz najemne pogodbe, pa prevzela tuđi dolžnost i iz nje. Med pravicami iz najemne pogodbe je šteti pravico do od povedi, ki pristoja edino le enemu ali dru-gemu izmed pojrodnikov. Te pravice lima brez izpremembe dot. zakonitih določb ne moremo odvzeti. niti ne moremo pogrodnikoma prisilno supll-
Irati tretje osebe, bodisi to tuđi — iz javno pravnih ozirov — država. V smislu vladine »naredbe« vrši odpovedno pravico vlada in sicer brez vednosti in brez poprasania na-jemodaTalca. hišnejara lasrnika. pa v njegovem imenu. Drž. stanovanjske-mu uradu je dana pravica, da odpo-ve stanovanje strankam v hi?i, ćije lastitik o odpovedi nima niti pojma; saj se nje^a o odpovedi niti ne obve-sti. Pač pa se obvešca delodaialec uslužbencev, ki se ga tem potom posredno hoče prisiliti do zgradbe nove niše, ki pa stoji popolnoma izven najemno - posrodbenega      razmerja
med svojimi uslužbenci na eni in nji-hovirni najernodajalci (lastniki his, ki v njih stantijejo uslužbenci) na drugi strani. Delodajalec nima na to raz,-merje prav^nobene ingerence, ga to razmerje nic ne briga in ga tuđi nima kaj zanimati, ker ni ž njim v nobeni Dra\Tii zvezi. Delodaialec upravice-no lahko reče, čemu pa meni nazna-njaš, da odpoveduješ stanovanja mojim uslužbenceru — ne v moji. ampaJc
—  v tujih hišah; saj po rnezdni   pq-srodbi nisem dolžan presla-beti  svojim  uslužbencem  stanovanja.   Ti  državi si s tem le izvršila eminentno socijalno delo, da si toliko in toliko
—  med njim i tuđi najrevnejših rod-bin — vrgla na cesto. To bode glavni učinek.
Drugi učinek pa bo, da bodo hi.š-ni gospodarji dotičnih strani: dejali. nam o od povedi ni prav nič znano, mi je nismo izvršili, tuđi nikogar poobla-stili, da jo poda strankam v našem imenu, za nas odpoved ne samo. da ne eksistfra, marveč vztraiamo, da se pogodba izpomi; zahtevamo, da stranka ostane v stanovanju toliko časa, dokler ni to stanovanje pravo-vetjavno odpovedano bodisi od strani hlšnega gospodarja. bodisi od strani najemnlka. Ako bi se stranka vzlic temu izselila, četriđi morda morala izseu'ti, ie hišnemu jsospo-darja dana pravica, ija sod«kn po-^ tom u godovi, da je najamna pogodha v veBavi in tki žahteva nje izpolni-rev. Tako priđe knnčno zadevaf pred edlrro pra\i fofumr pred s-odi-š č e, Sodnik ima pravico., da presodl veffevnost ozlroma neveljavnost izdanih nar6d&. Ako priđe do prepri-Čanja, \n to v d.anem sbčaju ne bo težko, da je vladina stanovarijska naredba pravno - neveljavna, tedaj izreče sedbo. da je stranka, najeroiaik dolžan izoolniti pogodbo, ostati v stanovanju ter plaćati najemriino. Kdo si drzne proti sodnikovi sodbl. da stranko deložira? Seveda. izklju-Čeno ni, da se naiđe revolucionarna vlada, ki nastopi proti sodniku in njegovi sodbi. Potem smo pa na kraja pravnes:a reda v državi.
Pra\nifc.
SIod. lesna obrt isi Hsssrs^ers^^i noi,''::.^
Napadi >Napreja< na na£o lesno in-đastrijo nag silijo, da informiramo javnost, kaj da je pravzaprav na pogodbi, ki so jo sklenilo lesne organizacije s knezom Auerspergom.
Naša legitimna lešba industrija, ki je organizarana v >Odseku lesne industrije« pri Zvezi industrijalcev za slo-veaako o"zwnlje, je žs pred mesecd iz-vedela, da namerava knez Auersperg prodati eksploatacijo svojih srozdov za dobo 20 let neketnu konzorciju, kakor je vse kazalo, — hrvatskih Židov. Kdor pozna razraere v naši deželi, ve, da bi v slučaju sklepa take kup čije prišel dober đel naše Dolenjske v gospodarsko odvianoet tujih kapitalistov, za domaći- I na, ki je prvi pokličan, uživati naravne zaklade svoje zemlje, pa bi preosta-|alo samo težko ročno delo. V slučaju kunetje 8 tu|Smi kapitalisti bi zadobila tuđi naša domača lesna industrija tak udarec, de ne bi bila nikdar več v sta-?ju si osamosvojiti to vele važno panogo domaćega gospodarstva.
To so bili razlogi. da je >Odsek za lesBO industrijoc pri Zvezi industrijcev poviri 1 trein članom* odbora mandat, da gredo osebtto h knezu Auersper^u na Drmaj in t&m raeijo. kar se da resiti. Situtdja ob prihodu deleg&tov na Đrnaj Je bila sledeča:
KonBordj tujih kapitalistov je imel dčoro že zaključeno kupčijo. Eakor se Je Iskazalo, je bil pravi kupee veleka-pilali9«lč&l konzorcij, ki je naviđezno Jadral pod hrvatsko zastavo in katere-Ka je Mu»topa] generalni ravnatelj Par-f»erer» ki fe za vsako ceno hotel kom-prosiš s naiimi del«c«ti. Svoj protektorat oziroma garancijo sa vso stvaf pa naj bi prevzela Anglobanka. Ce 6e po-vemo, dm Je Usni strokovnjak tega kon-sordja neki Arpad Karoiv, pridemo do sekljtieVa. dm je Jlo fbkaj cm dmžbo, ki ni easMi inja. ampak tako nevarno in-fwmaHo«alno - kapiUlistfena, da gre lesmmn odeeku Zveze industrijcev, ostroma ofegovi« delegatom ne le sa-'
hvala \Tse  slovenske  lesne    industrije-,! ampak zahvala domaćega gospodarstva, sploh, da se jira je posrećilo preprečiti tako atako n.i naše narodno preji\ožŽ-; lije.  Temu  mednarodoemu  kapitaiistič-nemu konzorcij«, ei,sfar uiti • vodijo    v. rako dii7iai>kih velekanitniieiov, gotovo" ni za Auersperg. eksploatacijo l^ogsiga-vedi kaj, ker jo objett >Auerap€urf»<: za velu'rrso   n^^ovo^a   kapitala   malenko-sten; šio se je teaui konzorciju za to, da-principielno prodro s svojim kapitalom v Sloveniio. To  je tr^ba novedaU, da javnost vidi, iz kaksnih rak je bilo resiti najveći jrozi^ni objekt v Sloveniji.
Javnost naj še izve, 6$. so 3klenile pogodbo 3 Auerspcrpom tri domaće organizacijo in sicar za tisto svoje elane, ki so kot naravni so&edje Auersperg-ovih gozđov na eksploataciji najbolj intei*c8iraui. Te tri organizacije so družbe: :>Savac in >Panoniac ter >Go,-spodarska zveza<. ki so eksploatacijo kupile in razdelile med svoje clajie, oziroma zadružnike v najboljšem pre-pricanju, da mora imoti na eksploataciji vsak upravičenec svoj delež. Oeltek, da bi imeli od tega korist posanuezni kapitalisti, je naravnost ogaben, ker ravno posamni industrijaloi, ki so .lemali že decetletja les iz Auerspergovih gozdov in ki imajo vse pravice, zahtevatd sirovine za vzdrževanje svojih industrijskih obrafov, so dobili dokaj manj, kakor v prejšnjih letih. To pa vsled fega, ker so popustili v svojih zahtevah y korist malih obratov, uvidevajoč njihovo eksistenčnp pravico.
Koliko posamoznikov, oziroma obratov je interesiramo na eksploataciji Auerspergovih gozdov, naj kaže eledeca statistika:
Statistika na Auerspergoviti gozdo-» xih je ta-le:
Josip Javomik, Žalna, 150 delavcev tn voznikovf 4 Žage, 8 jarmov; A. fleuber-ger, Gotenica, 100 delav. in voml, 1 žt« po, 3 jarme; A. Kajfeg, EeČevje; 150 detor. to vohu, l sago, $ jmmmtrV*
4. stnuu
»SLOVENSKI NAROD«, ćm HL asaja IMBl
I lb. stev.
.     bVc JjoMiU Koprfvnifc 80 đefcv* tn
dl, 1 iago, 8 Jarme; Nabavna In pro-
na zadruga, Dolenja vas, 180 delav.
1 vozn., 18 iag, 28 iarmov; Nabavna
n prodajna zadruga, Straža z Rogom,
450 delav. in voztl, 8 žage, 24 jarmov;
/»Velika gora,« Ribnica, 450 delav. in
.TozsL, 25 žag, 43 jarmov;    A. Vilhar,
Prezid,  100 delav. in vozn,, 1 Žaga, 2
|arma; >Tabor«, Lo&kipotok, 150 del&v.
Su vozn., 9 iagi, 7 jarmov; Ivan Tom-
115, Dvor, 5 delav. in vozn.. 1 fcaga, ja-
rem; Iv. Vintar naaL, Straža,, 40 gozd-
nth teeačev; Frano Vintar star., Hrude-
vec, 80 gozdnih tesacev; Zadruga obo-
darjev in Skafarjev ribnifike doline, 300
-družin, 900 oeeb; stapaj 2735 oseb, 57
šag in 124 Jarmov.
Is gorenjih izvajanj ie razvidno, da je bilo edlno pravo to, kar ie etoril Od-£ek lesne industrije. Njemu gre zasluga, da Je ostal objekt Auersperg v domaših, rokah in to v rokah, lahko rečemo, rojenih in edino upravicenih štrokovn j ako v.
Oe je torej od gotove strana gonja proti tej akciji, je jasno, da te krogo boli, da nlso bili deležni tlstih debelih provizij, katerih delegati Odseka lesne industrije gotovo ne bi bili sprejeli, tuđi če bi se upal internacionalnožidov-#ki konzorcij jim ga ponuditi.
Javnost naj sodi in obsodi tega, ki to zasluži. Kdor pa se interesira sa pogodbo s knesom Auerspergom, naj se potrudi v pišamo katere gori omenje-nih organizacij in dobi vpoerled, kolikor ai ga želi. Naša domaja lesna industrija In njeni reprezentantje nimajo nobenih grehov, da jifc. skrivajo.
Kon&no opozarjamo nado javnost na .razmere v grozdnem kompleksu kneza jTVindischgraetza, ki so jasen dokaz, kaj !se godi s naJUm eroepodarstvom, 6e pri-dejo take gospodarske enote, kakor so goidna veleposestva, pod vpliv tujega kapitala. Na Notranjskem 80 slovenski Jiagarski obrati postavljeni pred alternativo: ali se ukloniti zahtevam Win-diechgratzovih italijanskih zakupnikov sa vsako ceno, ali eapreti svoje obrate. Tako ali še huje bi se bilo zgodilo na-Sim Dolenjcem, 5e bi bili Auerspergov kompleks dobili v roke židje.
OdM]e Rrekofega naoro&neoa spomenika.
Odbor aa Krekov spomenik nam je posla 1 tole vabilo:
Dne 30. maja t L bo tretja obletnica mafniške deklaracije.
Živo se vsi 5e spominjamo, s kolikim navduSenjem je sprejel ves narod blagoveet, da se hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci združiti, da hočemo postati en i*arod, svobodeD in samoetojen, svobod-*)im narodom enakopraven brat.
Jasno in določno je bil izrekel ve-Hki državnik dr. Jan. Ev. Krek, kar je nezavedno živeio v vseh sroih; z&to je todi kakor v dokaz, da je najidealnejša politika hkrati najrealnejša, na mah pote&nil ves narod za eeboj; zato je tuđi a toliko silo prevzela njegova misel erca veeh Slovencev, da jih nobena tr-ma, nobena spletka sebične politike ni mogla veo zavesti s pravega po U.
V veliki meri je zasluga Krekove-ga Sela, da nas je na&el veliki 5a« pripravljen© za veliki dogodek. Tn kakfino zmago Je slavila takrat njegova ideja! tVefi kot smo se drznlli upatl, smo do-BP?1? SlOT'-Gci: svobodni in samostojni f,\h^o, združeni s svojim! brati v svo-botl; ' ^r?.ftvi.
V r] ndn tistvh lepih ča*»v, ki ^e po.^ivVir■-[<> kakor temneia sarja, tistih basttv, V > nno imeH velik dli pred oč-nii in v. Uke ideje v snrih, se bo 80. mala t i '?l> 11. dopoldne na pokopališču SV. Er*x,;\ slovesno odkril nagrobui epon;^r^ Jan. Ev. Kreka,
i-pornffiit, delo domaćega klparja ifCjzct«^ Doiinarja iz doma&ega in^rmorj*, predstavlja dva orjfck8^ ki prve^at^. ob grobu glave od brldkosti n'' prezgodnjo nnrtjo velikega moža, od hrićko^U nad ničememo malenkostjo
6cda.iiib &£»▼.
Po~::lr-. vabfla £ temu ođkritju se na bodo i'..- *V>la; tem potom vabi podpl&atsl ouU;j vsa kulturna društva gtrae domovine, vse eas*tilce Krekovega imena, da prizn&jo s svojo udeleš?itvijo pri rfavnoeti dn^ S0. t. m. dolg hvalež-no«ti rajjuenm voditelju In organizator-iu Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih bp-cfli Bpomin lepih đni mlade »vobode.
Odbor za Krekov spomenik. ?V   tjubljani    dne   2S. maja 1920.
Dopisi.
Z Btoda, Prtjatell »Slovenca« U prtiei feopet u Đled,  kakor  vilt v it 93 od 24. { •mila«   ta   se   I©   naravnost   mstrUU nad j ;spremembam!fkl i& |e opazi 1.Kakor kuca Je prtilo Čez Đled, prsvL Ta vidi med hotelom j Toplice in Mtlnir nekđanll topliiki Jezerski | Mlos prestavijen v vtel »voli razUrjenostl na cesto kakor nomuneat abderitstvt.   ki gaatirt razeled na lezero, otok in cerkev; tu vidi nove hleve tik cestt aasproti hotelu Toplice;    ts vMi Ie t« ta tam    mnofo n«-snase It4. — A kal i«! Trn Imstltelt tecm | ne Tidl in nad tem te ne sgraia, ampak v »ree vt ie sabolelo,   ko •! vldtl vtč orahov ob cesfl od Stalđlt doU ta ko ni v!4d Vdč tistft etbrovft krevtlj. U ta ottarelt in vstko rtst zivinjoče, mmrlđrtte pod In okoli     rmjskcti     rnd«.     Obltttl.    kl« ste, da ne vidite tefi barbnrtema! — Take tofbe In obtoibe moramo Is !«vnlb odror savraCatt, slcer W te mislilo in, če te Oo-vek ni v stanu osebno prepričati, tudl vw-Jelo, da se Bog ve kaj fodl na B!ein ta Ja Je tn devastiranje na dnevnem redu ter dl st bltZamo kraškim follavant Kaj N ratnice na vsem tem?   Q. Kenda |e ▼ drnibl, % Prometnim druStrom lani nredil dovosao cesto od Hotela Stefđl proH fesem, cesta aa ft raiftirila, Je doMla na obali atraneh ■-aafet fctAattfla> IHNht ocrajo in aajaalaajfli {a B <
ifre^ortđ vtč aiotfa fafwjav lapaOTvAjd IH se val prav lepo rmavUala Kakor aro« vaa-ld novotaiUi brasOl ao aa Isprva tadl proftl fel JesJkf; a ko Je bilo dalo Itvrleao. ao val jezik! utihnffl, ta danea vaakdo pravi ate-da. da sa to ni it red 10 lati tgodao, taj* U danea ie lepo Uralcea arevored. Dragi čin devastacije Je, da Je g. Kenđa, U ta lastnlk graiClae, dal ob gradu poeekafl ostarelo drevi«, kmkor fm omenjeso krev-ljaste gabre, ki že davao also več rastll, kl so bili pred 58 letml ravno takt — to vam pove vsak stari Blejec — Da pa Ja g. Kenda okoll gradu in tudl dingod na tvojem posestvo, za čefar mcllloracijo Je Isdal stotisoče, nasadu tuđi 150.000 Igličastih sa-dik, to ie gotovo tuđi znano »Slovenceve-fflot dopisniku, a on to samolJH. ker slcer W Z. Kenda ne bi) tako kričeče osveti)ta kakor devastator. Oospod dopisnik klica vse oblasti na pomoć In med njlml tudl generalni komisarljat ra promet In turlstiko, In glejtel ravno ko se »Slovencev« dopisnik tako rgraža nad devastiranjem, ravvo takrat komisijonlra generalni komlsarijat s vrtnarskim izvedencem z. Hejnicem, kako in kaj bi se dalo lm oA tega nemarneca drevia posekati. In generalni komisarijat Je do ivedeniSkem izreku g. Hcjnlct mnenla, da se mora Se posekati n. pr. pri Zdravni-$kcm parku sprednll kostanjev drevored, nekatera drevesa pri bajerčku, koštan)! od RlklUovih ut do grajskega kopaliSča, smreke neposredno za tem kofMlISSem, po-3 oka ti pri vili Tonies Itd. Žal. da smo aa kratek, a tem boli hudoben dopis v »Slo-vencu€ že toliko napisali. Zato se hoćemo omejftl še samo na sledeče. Q. Kenda Ie bil pred letom dni v večjl milosti pri U ud eh, — Blelci so se imeli zahvaliti pred vsem nje-gori eneržili za zopetno rspostovitev B!e-da po voinih Skodah In sa tako lepo vspelo sezijo, kf Je prinesla na Bfed mnogo stotf-sočev. Čez rimo Je pa nekaj ywm prišlo. Začelo se  Je  re«no  eovoriti  o novih  vt>llt-
mm Pilkrtv*!, da Je s ae&ajtai a^aaarvaav klertkatatai niiTlBaltai laiiimnai akrajao ataađovollaai ai al ieH drageca, U U kan već aaMa gm atnrcdlgo BMa. Odio« vit aasprttstTol Poaktnil
— la ii VUa sm4 LfrMfr— sam pt-
iajft: mamo priiaaalll tamaUtaL ateji-mo na aUUičn popofait oatbna ifobo-do, dokler na prehaja v ikodo bliinj*. aja» nooamo ispodjeđoratl tanm ali one-nra sv^tovneanu naaom tal, niti predstavnikom to «11 on« koristile Inati tu-olja podiratl ugleda, ki a> sahtevamo pri vaakem stana. Konatatiramo pa — prizadetl at it aami popraakajo — da atojlmo na staUlču pletete do mrtvih^er priznavamo pleteto do tivih. Itto pie-teto do mrtvih mora, če ne v večjl meri, Tsaj v toliki, kamati tudl propoved-nik »ljjnbesni do bližnjega«, dokler ne more dokazati proti mrtveca jaanih do* kaaov kršenja cerkvenih inatitucij po kanonifinem pravu. — Z Isto aveto«tjo mora pokopati telo Sokola, to te pravi, Če ie bilo v ftivljenjn Sokol, in 6a tuđi gre sa pogrebom društvo Sokol (NB. njegova dolinoet Je). Pri c&dnjem sfn-&aju, bil je pogreb 17.1etnega dijaka — nih&e si ni mogel razjasniti polofta-ja, kaj ti vsak je vedeK da pokojni e evo-jlmi 171eti ni hotel in mor«l podirati »svetih temeljev<, preveč sveto ae Je savedal splošno koristnih naprav. Da govorimo jasneje: ker ni to prvic, ni pri tem namen izkljnften. Za pogreb so Wli klicani in naprošeni tri je goepodje duhovniki odsval ae je pa samo eden. Varoka odaotooeti nlao argumentirali, pa bi ga tuđi ne mogli. Ne pišemo tega ig aovraštvas pišemo pa, ker vemo, da \e većina Ijudijj obeo^alo to dejanje: po-streči M mogli a dokazi somišljenikov političnoga na Biranja gospodov, ki so bili klicani.
Dneone oesft.
V Ljubljani. 22. maja 1920.
—    Demisija pokrajinske vlade g* Slovenijo. Po poročilih iz Beograda bo pozval  minister  notranjih    del    "Ljuba Davidović sedanjo pokrajrinsko vlado za Slovenijo, da odstopi. Demisija ee pri-čakuje že te dni. Nova vlad% se sest&vi, kakor ee zatrjuje, po ključu   kakor je bila seetavljena centralna vlada, odpa-sti pa ima pri tem mesto vladnega pod-predsednika. Po tem kljuftu ima pripasti poverjeništvo za notranja dela demokratski stranki. Nadejamo se, da bodo   mesta   poverjenikov   zasedli   trezni, izkuSeni,  sposobni   in   praktični   možje, ki nam bode že 6 svojimi osebami jamci li sa nepristransko in pošteno deiel-no npravo.
—  Seton Watson    (Scotns Viator) poseti tuđi Ljuhljano. Znani naš prijatelj Seton Watson, ugledni angteški publicist in urednik revije >The New Eu-rope<, ki si je pridobil za naš narod in za naše državno ujedinjenje neprecen-ljivih  zaslus?, poseti  rudi  Ljubljano. V Zagreb prispe v nedeljo ali ponedeljek. Iz Zagreba se napoti v Beograd, na povratku ta Beograda pa se ustavi tuđi v Ljubljani. Dolžnoet naše javnosti, pred-vsem pa vladnih krogov, je, da se mu priredi v Xjju^>li»ni doFtojen eprejem.
—   Afera  Svetek.  Dne   19.   aprila   1919 je   priob&l   »Slovenska   Narod«   članek:   »V Imenu    pravice!«, v katerem ie plsec    na temelju uradnih podatkov ugotovil   da Je dal bivSi    stotnik    avstro - o*rske vojske Alfonz Svetek leta 1914. v Millćlh v Bosni ustreliti, odnosno obeslti  13 kmetov.    Radi tega Članka  |e  vložil  Alfonz    Svetek    proti piscu   tožbo   radi   razžaljenja   časti.   Kazen-sko postopanje proti piscu se ie uvedlo, t se je moralo prekinite ker je med tem so-dlšče v Tuzli uvedlo zaradi zločina v Mi-lićih   kazensko   postopanje   proti    Alfonzu Svetku,    katerefa  izroCitcv Je tuđi zmhte-vala tuzlanska oblast od deželncga sodišča v     Ljubljani      Kazenska     prelskava     proti Svetku se Ie nato vršila v Tazll In dognala, da so bfll očltid v »Slovenskom Narodu« npravIČeni.    Preiskava   Se   do   danet ni   konfiana. Medtem pa Ie umri blvil stotnfle   Alfonz   Svetek  v  Inkvlzltsld    bolnici   v   Zagrebu.   Preiskovalnl    sodnlk   v Llubljani je nato  u s t a v 11   kazensko po-stopanf«    proti    piscu  zgoraj    navedenega Članka.    Proti    tema  sklepa  se   Je  piitoCH« Svetkova   vdova,    zahtevaJoS    nadatlevanle kazenskesa po^+opanja. NafvISJe sodiSce Ie
I to zahteva skilcevaje se na zakon, aavr-nila S tem Je stvar končana.
—    VTadni   komisar   v   Maiiborv. VTađnl komisar v Maribora 1« dr. L* skovar, mož, ki J« bil dolfra leta konci-pijent pri  drju Ivanu  SuBteriiCu  in  j© bil kot tak njepov vdani učene© in obo-
i ževatelj. Mož se od takrat Čisto nl6 ni i lipremenil. Vkljub temu Je zaaeđei eno j najvainejših,  a  obeuem  najbolj kopiji ; vih ment v Sloveniji  kot vladni  komi-i sar v Mariboru. Kako j« to, đa igrajo v svobodni Jugoslaviji tako velSko vlo-go đoglavnikl    đrja Ivana duflterfiieaf Ali bi moglo koga ie preeenetiti.  ako bi poklicali v debelo same^a drja Ivana §uster&ica. da bi vzpoeUvi] v Sloveniji stara     hab«barško • klerikalno     gospodstvo?
—  PoitonosC. kk *M Zdrtvnik dr. Đeneđfk, ki ]• bil sodno uglavljen kot denuncijant, je ie vedno Slao okrafĐ+~ ga ftolske^a sveta In cestnega odbora v Hadovljici in slcer kot sa«topnik 8L8. Čudno se nam idi, đa stranka, kl Javno vedno  in  vedno  najria&a svojo  poito-nost, ne smatra sa svojo dolinost, đa bi se iznebila mo2a>   kl   mu   Je   sodliee nigalo načelo pečat podle**   dsttimsl-Janta.
—    PoviJkarje   iokM   SffHrsTlfs«-, ten. Ftnančnl ministar je povisal vsem
omirovljencem doklade »• meseo Junij. t L Odslej «e oe bo već gledalo mm lo, aU imaJo umirovljen* luđi nostramofri mulntir att ne«
—  Provizoricii] poljfsld konzul umri.
Včeraj je umri v Zagrebu, sađet od kapi, provizorifcni poljski konzul đr. Un-gor, ki bi moral v kratkem prevzeti svoje mesto v Ljubljani, Brzojavno je bila o njegovi smrti obveSčena njegova rodbina, ki biva sedaj v Švirf.
—   Za upravna svetnika južne ie-leznlee sta  Imenovana, industrijaleo  g. Dragotin Hribar in pa dvorni svet-nik Fran S u k 1J e. To §ta prva Slovenca v tem upravnem sveto, kar ob-8toja ju^na Žele^nica.
—   Popit vsegs preblvilstva Unblfan-rttesa  policijske«*  okolBa,  to  Ie  v  mestnl občinl ljubljanski ter v občlnah Zsornla Slika VIS tn Moste, se bo priče! te dnL Policijsko ravnateljstvo pozivi}a  hllne  posest-nlke. da pridelo takol od 8 do 12. dopoldne  na  bližnje  policijske  stražnlce  ali  na zglasnni   nrad    poilefJskeK«    ravnateljstva, da prevzamejo brezplaCno tozadevne tiskovine, to Ie hlSne pole In tzkaze stanovalcev. Pravilno Irpolnjene hlšne pole hi Izkaze Ie tekom treh dnl vmltl bližnji policijski straf-nid  ati  ztrlasllnenra  orada.  Vs&ka  napaČna navedba  se    bo brezdvomno hi  najstrožje kazaevalft.
—    Prošnje wi ntktmđmo    fcolkovanle hsnfcovoev.    Mlnlstrstvo za finance objavila, da bo reSevala te proSnJe posebna komisija  trch  oseb pri generalnem  Inspektoratu  tega  mlntetrstva    pa  samo, v kolikor so bile  prošnje  viožene pravočasno,  to  Je do vštevšl 10. tnarca t. 1. ProSnJe, ki so se vlo2He iele pocne|e% se ne bodo lemale v pretres.
—  Naknsdfta mmena lnww*ni bsntov-otv.   Plntfični minister Je odredll.   da vsl dentnri zavodi v krallestvu, M zmmenjava-|o kolekovane bsnkovce dne 31. maja ter 1„ 2. In 3. JunlJ« t 1. zamenjajo   x novlml kronsko-dinarskiml ncvčanlcami v»e pravilno   kr>IVovane   kronske   bankovce,   M   »e ^ kakrSnecakoli  Ttrob  irisa moelt  zamenlatl v čcAcčenem roku.    Minister    posebno po-adarla.   da se po tem roka   pod nohenlm poffoiem ne bodo več zamenJavaM tatmsJd bankovcL
—  Kje so ovadnKld akti?     Po pre-vTfttku so bili iwo?*nl  vsl akti  Mvse dežurne vlsrle krani^ke. kl so se nan*-«aM na OTHdl>e In deuuncijaeile raznih nrofenorjov In nftlteljjev, med njitnl tndi akt T>ro«  nrf»f.  «1r   TIHH^n   li?ro^nl  tm-krntnernti In «edar»l*fmi no^*ti«iilni «s uk In boBroffasti© driu V#rstovRkn. Rani bi Tedell. kj« se sefoj nabajajio   ti httlf
—  Korom Slovenci prirede m oblet-nlco mtlske đckfanclie hi oNetntco osvo-boletijs dne 30. mala 1920 na favnem trfti v  Borovifah  manifesta cHskf shod.    Oovore razni đoma£l tovomlkl.    ZaCetek stioda ob 3. popoldne. Po shodu se vrfi na vrtu no-tela  Jast Modskt vesetfea, pri fcaterl sode-lofelo vo}n Ura »odba fn razni pev«ki zbori te Rofne dolme. VstoonHis k veselld 3 K. — Narodni   odbor.
—  Zs   Korofto.   Zsvedns   iloremkt osoba as Koro*kem Ie ob prfllkl obletnfce oinrnbodftv«    koroiMfi    Slovencev iz  netn-
IVe »ufnoatl dar«wa1a Narođnenra «▼•♦« v F^>rAvf)all v propagandne svrlie iflftsek 590 kron. — Da bi nalel mnoco sosnemsJ* ee^l Pred pleMseftom ho trsbsdtto pode-ts lov HL Tn^l ICoroid ssmf mortmo neki] prfsvevall sa trefa poorjfno hi trončno fmtnbodftrr Borttef^i koro^kl Slovenci siHUimUe se fndl vi oh tei nHlfH In damffe kal sTOle'm« Varndn^mn ndhonif Prefimf-ft«tf1 rodnllffH Iz Slovtnife In «*ts1e «t^e drfava, stiAoCfte nam ne pn***** ^A Ie divoti manija Ie srsd^fev. Spnmnfmo se <amn na rfemee. AvmfHis fw Nern^'a — drfsvs In RSMfmraf «■■. fifvufefo nififfnes fm 9rtm9wnn4h mi Wnr**ktm. P«* 'e n»»d! Pwdw«#* usu tm*»tiM> fn * fem ludi mnrmU ha. t**9*L ds IHHfe hfdl vf ♦*» I*«" *«-mSJrvK mm hn trdatmt «l«««fa eetn — Psieee snfslsansls   NsfoM twf ▼ VeB-
—    Bvswgtlissi   ftspsdk   Us.   Dr. Sefcseiisr se |e te dnl vrnil ls dsho-slovaike republike in bo imel na bin-koitno nedelio shiibo bosjo.
—  Osseae veseL   Imenovani so:   Zs soilnefa svetnika vUJI poitnl kontsar dr. Astos   Vagala ta sa gradbenega   svetnlka vttjl gradbenl koralsar Ini. MarlJ Osana pri poltnein    ravnateljstvu v Ljubljani —   Za poitne   oflcijale   poitel    asistent Je:     Karei Mtakar,   Pranc   Jurman,    Leopold   Markell, Pranc Mocek, Janko Tavzes, Peter Maron, Robert  Olifčifi   Pavel  KruleJ.  Karei  Bano, Ivan  Lenarčlč  Alojzij  Kraker,  Ivo Sajlna, Mflan  Stamcer,  Val ciljan  Mayer, Oabrilel Weber, Pranjo Rechberger,    Pran SaJehar, Hubert  Jurkovfč hi  Pranc  Votavšek.
—   ZMdruMM   stMtltnlčarfev   v   LJabllanl I« na  svojo prošnjo,    da bi se poblrala  iz-redna občlnska  doklada na  državno    užlt-nlno Sele od dneva raztlasirve vi a dne  naredbe in os od 1. marca 1920 dalje, preleta ođlok, da mestnl magistrat iz načelnih raz-logov  ne more  ofodftl    te)    proSnJI,    tem manj, ker občutne flnančne težkoče mestnl  ■ občlnl  ne dovoljulejo, da bi se odpovedala  I
svojim tako nujno potrebnim dohođkom. Slcer pa je ravnateljstvo mestnesra ofltnln-•kesa zakupa uradno Izjavilo, da Je stranke redno opozarlalo na ta da se bodo predpisaJe povijane đoklade naknadno za čas od 1. marca 1920 dalfe. Zadruga Je dobna nalog, o tem svoje člane otrres ti ti, da se preprečtjo morebltnj eksekucUski stroškt
—   Tonio leio 1990.    Letosnja spo-mlad je bila t»ko tor»la. kakorftn« ni bilo £e od leta 1822. Z&dniih Ift5 let Ie bil marec Stirikrat tako topel kakor letoe. Po tor>H »pomladi  ^e sledilo vselejj toplo poletje, tako ememo pri okovati tuđi  letos veliko poletno toploto.  Zadnji dnevi  jo kažejo v dobri meri. Vremen-ekl preroki napovedafeio tndi sufio. Le-tina kaže v^estransko ugodno.
—  SlnSba   boSja v slovenskem  je-aikn ae vrli v nMeljo ob osmih Kjutrai.
—  Odbor (SHS) žena sa siročad v Ljubljani    je    prejel  Iz  Clevelanda v Ameriki tole pismo: >Te dnl sein pre-^ei od Vas lepo zahvalo    za    poslanih 500 kron, katere je  tukaj  n-*bralo  par slovenskih  deklic sa slovenske reveie v Jugoslaviji. Ta sahvala je skoraj prva,   katero    smo    prejeli iz domovine vkljub temu, da so naše žene in đekleta poslale na razne občine t>o Jugoslaviji obleko in živila in do dane«    ie    niao prejele    nobene^a    potrdila o prejemu onih zabojev. Zato najj bo Vam izrečena na tem mestu lepa hvala. Sedaj imamo v8S>] nekaj v rokah, da lahko ljudem dokažemo, da smo v re^aici denar, ti je bil nabran, oddali v prave roke. Prepričani ste lahko, da v kratkem časa prej-mete zopet nekaj kron za reveže v starem kraju. —  Pozdrav iz  Amerike, — Franc Hudovernik, tajnik.
—   Zveza beocredskfli aovSJtaHev. Dne 21. t m. ob 19. Je bila seja zveze beogradskih novfnarjev,    kl je izvollla nov odbor. Prisotnlb  Je bilo 21  novinarjev.    Za  pred-sedntka Je bfl izvoljeo Milan SavčIČ, za prve ga    podpredsednika    Mannel SoikK,    za dmgega  podpredsednika  Josip  TanoviC In za tajnika Ljuba Popovid.
—  Poroka. Na binkoetno nedeljo se poroS  na Jeeenie*h  goep. Rupert Ro-stohar z goepico Mld Tnncarjevo. BUo arečno!
—  Porodi ss je   gospod   Cmst Kodor, zobotehnlk    v Ljubljani s gospodično Oko Zupančcvo,  hčerko  veleposestnlka g.  Urbana Zupanca. Poročfl Ja ie visokoSasMtl to-spod P. Valerilan Učak. proSt metUIkL     k
—  Drv silno primanjkuje.      Kakor dajemo, ima na prodaj okroff 20 m* raz-klanih đrv g. župnik Anton Đeroe v Oljševiku pri KranjiL
—  Umri je na Vifiu pri Ljubljani a> Anton S v e 11 i 6, elektrotehmk, po dol-gi bolezni. N. v m. p !
—   Zaplemba velikih mnoihi usn]* r TržiCn, Centralni urad zoper verii-nike je staril pod zaporo okoli 4 vagone izdelanega in na pol icdelane^a us-oja, ki je bil last tovamarja Karlla Pol-laka v Tržiču. Dotična hidna preiskava je trajala teden dnl.    Zaplenjeno usnje cenijo na fiest milijonov kron. Preiska-vo proti Pollaku je vo&la posebna komisija. Bamo na neki kaići so nafili 200 kilogramov dobrega usnja.
—  K ojnorn v koeefikem sozdo.   V mrtvaSnici draveljskega pokopaliića jo bila včeraj ob 5. popoldne sodna obdukcija mrtveca,  katereg^  so bili  naili  v koseškem gozdu.    Sodna sdravnika dr. TUar in dr. Lesjak sta v navzoft-no8tl preiskovahiega sodnika dr. 81 o J-k o v i o a in polidjskega rev. nadeor-nika Jožeta H a b e t a preiskala v stadiju popolne razpadloeti se nahajajoos truplo. Konstatirati sta samogla    rane na glavi. Mrtvec je moral veo tednov ie ležati v gozdu. Vsled popolne razpad-loeti In ker se pri njem ni nafilo nobe-nlh listin, Id bi se nanaiale na njegovo Identiteto, je absolutno nemogofe    dognati, kdo bi bil mrtvec Tudl vse sledi sa eventualnim storilcem so povsem ls-brisane. Vsled ran na glavi, povmrooe-nih po streln, sklepalo na samomor ali umor,   kajtl    sagonetno    je    edlno    to, da   es-   ni    nallo   pri    mrtvecu     no-beneffa orofla, Polidii je tasledovanje sa morebitnim morile«©   selo   otetto-
—    Plesni   v«*er v veliki dvorani boiela Union priredi ▼ pooedeljek dne SL maja 1 1. gdd. Lrldlja W i s i a k o -v a, slovenska koneertna plesa!ka. Pri-reditev je prvi satnofttojnl nastop slovenske plesalke pred javnostjo.     Kot njen partner sedelujs   g. V. Vlftek. bivftl Član baleta Narodne** gledallUa t PrajrL Na progranm so Parma, Orieg, Mozart, Mosskowski itd.   Ve6 rasridoo ls lepakov.                                    (k)
—    Veliki    vrtni   fconeert vojaake ffeiee se bo vrili na binkostni ponede-Uek od 6. do 10. ore svefcsr na vrtu go-etilne 81 a m I a na Ollneab. Koncert Je
I v put pooeirefeim ***** Unbl)aa>
ekega. pnostovoljnega gasilnega drnae-▼a. Pokroviteljifli gg. 81amifieva tn Drvfovka. Vstopnina 2 K sa oeebo.
—  Kopalisee v hotel« 81on nasna-nja, da bodo kopel v soboto dne 22. maja do 19. (7. ure) svečer odprta. Na blnv toatno   nedeljo in ponedeljek   ostane oba dva dnJ saprtof   kar nai blagovoll p. n. občinstvo nvaievatt — Uprava,
—  Sentjakobska napredna knjižnica, Vožareki pot 2, konoem Florijanske nlloe, postaja lišće olektrifioo oeotne ie-lercioe, isposoja vsak delavnik    rasen srede in  petka najlepe« slovenske, hr-vaUke, iežke, nem&ke,   italijanako   in franeeske knjige od % 6. do 8. sveta*. Kupujejo se vsakovrstne knjige po naj« vilji eenL___________________ 00
Knltnrae
—  Qlasbeas  Matica ▼ LfslitfsJri raspituje mesto koncertneet vodla. Olasbenlke. kl so osposobljeni   voditi   vokalna   ta Instrumentalne koncerte na nmetnlškl vUlnl vabt In prosi   odbor Olasbene Matice,   da vlože    zadevne    proinje z dok&zili   svoHb Studij In    sprtčevali o svojem    dosedanlem umetniškem     delovanju     nalkasneje   do   15. i unija   1920. na Otasbeno Matico v Ljubljani. N&tančnejš*  informacije  daje  interesentom ustno ali psmeno ravnateljstvo 01 as bene Matice   v Ljubljani.   Nastop   sJuŽbe U septembra 1920.                                        k
—    Na   umetnlsid razstavi -   Tako-pičevem paviljonu so bila do z       prodana sledeča dela: Oargoj J.: >kanmo-lome,  Jakac  B.:   >Go«d<,  >Jutro«  in > Akvarel na skicac. Kralj A.:    >Zlo-«n<, »Ciril in Metode, >Sv. Anton«   In >Bahu*c, Napotnik L:  >Plesalka<v VavpotiS I.: >V zgodnji pomladle in »Padajoče tistje<.     Razstava vrbuja eplofeno zanimanje in priznaĐje. Odprta je vsak dan od 10. do 1. popoldne In od & do 7. svečer.
—      Rokopisi   pokojne««   Antona Cveta? Ker je knjižnico pokojnoga Antona Oveta kupila ljubljanska universa »a svojo  slavistieno  biblioteko,  se mi zdi potrebno opOKoriti,    da   se   bo   v knjižnici   (ali  zapuščini)  bržčas dobilo tuđi več rokopi^ov pokojnikovih.      Ko 6em v letih 1905 6 na meščanski soli v KrSkem poučeval v slovenft&ni, je bil rudi rajni Cvet naoj udenec Oklenll se me je takrat z vso svojo mladenisko za* upnostjo, ćital je z izrednim rasumeva-njem slovenske pisatelje,    in   njegove »plane naloge so že kasale kali umetnl-ske nadahnjenosti.     Cea leto i dan pa dobim v Postojno — kamor me je ea-nesla sluiba — precej debel snopa6 pee-mi, ki mi jih je po«lal Cvet s prošnjo, naj  rokopia pregledam    ter    pomorem njegovim prvencem na beli dan. Sveto-val sem mu, naj poiskusi i n&Mini lepo-alovuimi revijami, in ree   je   priobdil >Dom in Svet« nekatere njegove peemi. Sicer sem pozneje izgubil oeebn6 zvese z idealnim Cvetom, vendar sem prepri-čan, da bo v nj&govi za-puS&ini    dobiti marsikak uvaževanja vreden    rok opis, osobito iz poznejše dobe, ko se je vne-temu mladenidu obzorje    rasilrilo    in 6avstveno9t poglobila. — Josip Brinar.
časopis zs zcodovlno In »srodoplslsu Prvi snoplč XVI. letnlka Ie to^el te dnl pod oredniitvom pr. Fr. KovaCICa ter ob-sega temeljite rarprave dr. Pr. Kosa o Slovenjem gradcu bi Ptuja. Tt. Kovačima o mariborskem vprašanju ta dr. Pr. Mohort-Sa o Prekmuriu In MedJlmurhL V levestjlh prinala časopis skromnomu prostora pri-merne kratke razprave. Zfodovlniko dru-Itvo v Marlbom vzdržoje to svoje maa-ttveoo glasilo z vellkanskimi irtvamt, a |e bilo vsled dragfaijo primorano, obsec re-vijl znatno skrcftl ter omejltl »Časopis« na 3% pole, to pa zlastl zato, ker Is ostala letna ndnfna 10 K. ker Je revija tiskana na nzmeroma prav dober papir tn pred vsem, ker žal ni morio kljub vsenra naporu prt-doblU tadostno Itevflo novih Clanov. Dro-Stvo se ponovno obraCa do naie Javnosti, slasti tudl dename zavode In bocate po-samesnike, da mu otajiajo vrsltt narodno ln kulturno naloca
Sokolstvo.
Sokolska dmltvs Iz Stepanls vasl Most te Pol) prirede na blnkoitsl ponedeljek skupen popoldansJd Izlet v Berttevo. ŠtepanlsU ln moUanski Sokol odkorakata točno ob 12. uri prvi Izpred telovadnlc«. draži tzpred lole ln se ^nideta pri brata Leop. Kuhsrlu s Sokolom Iz Polja. Tim krstek odmor, nato ndhod preko Zilota, Dols v BeriCevo. Pri brata J. Oradu, p. d. pri Plrnatu, odpočltek ln prosta zabava. Vabimo bratska društva k> vse svole filane na oblino ndelefbo teza ma)n!škeza izleta ▼ Ifnbllansko okolico. Zdravo!                 k
Sokol sa Brezovici priredi na blnkoitnl ponedeljek narodno Ifro »Drvj! lovee« v fostllnl pri Kopaču. K obflnl ndeleibl vabi odbor.                                                       k
nrlbarfev gaj« Priprave za prvo pomladansko sokolsko prlredltev dne 18. Innlja so v polnem teku, Vsl odseki so mar-IJtvo na delu. Telovadne točke obetajo sv rsden uiltek.                                            k
Sofcol L bus svo! nartS£alev dan s iavno telovtdbo dne 2Q. lunlja. Članski sokolski dan i Javno telovadpo ne 4. Jullja t U na kar ss bratska društva oposarjajo* — Zdravo!                                                    k
— fSokolie« nst sa sokolski ua-raečai je zopet izfol. Tzđaia se ie zakasnila zaradi tebntftklh ovir. Odslej bo tzhajal redno. Prvi zvezek fl. in % Itevilka) ima jako zunlmfvo vseblno — pHmerno H\ro za nsl narsleaj. V ru-briki »Glasnik« so dopisi Is rasi\Ih drnitev o nsi*fop4H naraMaja, »Sokoli-eac smo po^inlt vsem sokolskim društvom. Pozivljamo jih. da *a narooe in pHporo^ajo naraUajn. »Sokolim« stane sa Tss leto 24 K, ta pol leta 12 K. Na-ro€nlno sprejetns tT^lteljska tiskana v Ljubljani — Stareftlnstvo Sok. 8t>vies> i snTsfiL
116. itev.
»SLOVENSKI NAftOP% dne E*. Mlja 1920.
5. stran. '
Turistlk* bi sport.
Prvenstven«   socometne    Ukm.    N*
Binkoštno nedeljo in ponedeljek, dne 23. ln «4. maja se vrše na prostoru SK Ilirija sle-ieče prvenstvene tekme: V nedeljo ob 17 ori: Slovan - Celjski atletfld; ob ttl9 uri-" Ilirija - Rapld. — V ponedeljek ob 17. uri-Ilirija - Celjski atletikl; ob Vi 19. uri: Slovan - Rapld. — Blagajna se odpr« ob 16. uri. — Vstop&ina običajna. — Ob vsakera vremenu.
—   Automobilske   vožnje.   Automobilska prometna delniška družba v Ljubljani otvori    redni    autoranibus-promet    o BinkoStih skozi  romantično  Kokrsko  dolino ta prdco Jezerskega   sedla v 2elezno Kapljo.   Auto bo odhaal iz Kranja ob 15. ta dospe v Ze-lezno Kapljo ob 18.    —    Odhod iz Železne Kaplje ob 5. zjutraj —    prihod v Kranj ob 8.  dopoldne, —  Pristojbina   za  predznambo sedeža stane 5 K. - Prijaviti se je vedno le na končnih  postajah    ali v Kranju ali v Železni Kaplji. Začetkom junija pa se otvori že tuđi    redni    promet    na drugi progi: Vetrinj-Vrbsko  jezero   (ob ćeli  obali!)   Ko-krska    dolina — planin.  letoviSCe Jezersko — kopali$£e    Bela  — planin.  letovišče  2e-fezna  Kaplja  pod  Ostrcem   (Oblr)  s planin. kočo    ln     metereologičnim     opazovali.^čem kakor posebno  rudi    letovišče  in  kopališče Vrbsko jezero so najodllčnejše  rujsko prometne  postojanke  v severni  Sloveniji,  zato   turistom,     izletnikom     te   letoviSčnikom najtopleje    priporočamo  omenjeni   automobilski progL
—  Prvenstvene tekme v Beogradu. Ođločilna te km a    za    prvenstvo v beo-gradskem  nogometnom   podsavezu  med beogradskim sportklubom  in  >Jugosla-vije< je izpadla 2:0 v korist BSK.
—   Nedeljska  dirka  kluba  kolesar-jev in motociklistov Ilirija se je vršila kot otvoritvena prireditev kolesarskega sporta pri  nas.  Startalo  se je v  Stirih tekmah:     dirka    novineev,      juniorjev, glavna dirka in tolažnlna dirka. V dir-
ki novino* Je dirkalo 14 dirka***, ki ■o imeli toM 5 km. Kot prvi je đoepel na cilj. g. Babolk AL,   ki je prevosil progo v 9 min. 41 2/5 aek., dragi g. Bar Vinko, ki ja voail 9 min ±5 Sb aek. in tretjJ    g. Sirnik    v 10 min. 5 4/5 Bekn ostali ao pri spe li v razmerona kratkem pre&ledkn  za  temi  na cilj.  Dirk&e« j« kot novince pohvalno omenitd, k*jti vozili £0 g hitrostjo SO kan, imeli pri tem obratno točko, kar je gotovo tuđi prečoj uplivaJo na uspeh. Kot druga tekma Je bila dirka junijorjev (t. j. dirkačev, ki so že dirkali, pa se se nišo priborili da-rila, istotako na progi 5 km z 9 dirka-či. Prvi je dospel na cilj g. Bevc Josip v 9 min. 19 1/5 sek., drugi g. Siard Al. v 9 min. 21 3/5 &ek.  ln  tretji g.  Držaj Rud. v 9 min. 22 eek. Tuđi ti so vozili jako dobro in  znatno  prekosili novince.  Najzanimivejsa je bila glavna vožnja,    ki je veehovala    poznana    imena prvakov še 9  prejšnjih  tekem  in  ki je obetala hud  boj.  Startna  lista  je  obse-gala 20 tekmovaloev  za  progo  10 km. Prvenstvo je odnesel g. Rebolj  Ivan z 32 min. &'5 sek. dnijri je bil g. Šiškovič Zorko 2 34 min. in tretji er. Bevc Josip z 35 min 1/5 sek. Med vožnjo se je pri-petila  mala  nezgoda,   g.   Babnik   je  pa-del, tako, da je zaprl cesto za njim vo-žečim, kar je porzročilo, da je padel še g. Siard in za njim g. Bevc, ki je etrl s tem  g.  Siardu   kolo  in  mu  onemogočil nadaljno    tekmovanje.    Vendar    je    g. Bevc    toliko dosegel,    da je prišel    6e tretji,    ter se s tem poka^al  izbnrnega dirkača.     Kot  zadnja  tekma je  bila  to lažilna dirka na 5 km za vse one, ki so pri  teb  tekmah  ostali  brez  darila.   Po-speE 60 g. Solar z 9 min 54 1 5, drugi Zanoškar,  tretji   Bar   Franc,   Dirke  so pokazale, da imamo izvrstne moči,  ka-tere Je treba    samo uvesti  v sport    in gojiti,  pa  homo  v kratkem mogli  Šteti znatne uspehe tuđi na    tem    sportnem polju.
nalnouelSa DoroCIla.
URADNIŠKI PREJEMKL
Beograd, 21. maja. (Zasebno.) Za mesec junij se dovoljuje 25% po-višanje plač javnih nameščencev ter 100% povišek doklad za obiteljske Člane.
Finančni minister je poviša! vsem uradnikom ln neukaznim nameščen-cem njihove dosedanje dohodke za 25%, tako da bodo imeli sedaj višji uradniki 25 dinarjev dnevnic, nižji 20 in neukazni nameščenci 12 in pol dtnarjev dnevno .To velja za mesec junij. Kasneje namerava finančni minister urediti uradniške plače konč-noveljavno s poviškom za 25%. Vse to velja le za uradnike in nameščen-ce v državi.
STOJAN PROT1Ć V ZAGREBU.
LDU. Zagreb, 21. maja. Davi je pri-šel v Zagreb minister za konstituanto g. Prorić. Z njim so prišli tuđi minister za pošto in brzojav dr. Drinković, minister za šume in rude Kovačević in poverjenik deželne vlade za notranje Btvari đr. Potoćnjak. V ministrovem spremstvu se nahajajo vseuči liski pro-fesorji dr. Slobodan JovanoviĆ, dr. Laza Marković, dr. VoSnjak ln dr. Ku-manudi. Ministra Protića je pricakoval na kolodvoru ban dr. Laginja. G. Protić se je odpeljal z njim v banske dvore, kjer ostane banov gost. Z ministrom Protićem je oben«m prišla tuđi njegova hčerka.
ORGANIZACUA   INTELEKTUAL-LOV.
LDU. Beograd, 21. maja, V nedeljo dopoldne se vrši na tukajšnjem vseučilišču zborovanje duševnih de-Iavcev, na katerem se u^otovi konč-noveljavna organizacija intelektua-k)y.
IZVEŽBANJE OROŽN1KOV.
LDU. Beocrad. 21. maja. Pole* orožniške in častniške Sole v Kamenici se pri vsaki orožnlški brieadi ustanovi poseben tečaj za bovežba-nje orožnikov. Ti tečaji bodo trajali dva do tri mesece. Vršila se bodo predavanja o preiskovalni službi. Na ta način se bodo orožniki izvežbali za samostojno službo na orožniških postajah. ANGLEŠKO - JAPONSKA ZVEZA.
London, 21. maja. Med anuleSko ki japonsko vlado se vrše predpri-prave za obnovitev angleško - ia-ponske zveze, ki poteče meseca junija. Zveza je bila sklenjena prviČ 1. 1902., obnovljena pa 1. 1911. V diploma tičnUi kroRih so mnenja, da pogodba topot ne bo več tako ugodna za Japonsko. Id se nahaja sedaj v po-polnoma dru pri situaciji, kakor pa leta 1911. Ansrlesico - japonska zveza ie pripomogla Japonski, da-je Janes ona faktično v oblasti hegemonije v Aziji. Zveza 2 AnjrlUo Je omosočila Japonski, da je premairala dve naj-večU svetovni velesili Kitajsko In Rušilo, da Je anektirala Korejo ln dobila od Nemcev Kiaučav in Santtirur. Janoncl imalo sedal v posesti elavna kitaiska in sibirska orlstanišča. so si osvojili Vladlvostok. Sahalin in do-Vrajino Amur.
Z DAUNEGA VZTOKA.
Pariz, 21. maja. Japonsk! kurlrji so prinesii sledeča poročila o položaju v Vladivostoku: Med laponsko vlado in začasno vlado v Vladivosto-Ini se je sklenila oosrodba, na podla-,
& ktfoc^.ta ucUU# yi<wUuJ MirtiT»^
stoku splošno amnestijo. Med iapon-skimi četami in Rusi, ki se pokorilo vladi v Vladivostoku. se ne bodo na-naljevale sovražnosti. Ruske čete se umaknejo za 37 km. Premikanie niskih čet se ne srne vršiti brez dovo-Ijenja japonskih oblasti. Japonci za-sežejo vso municijo in orožje.
PONAREJEVALCI BANKOVCFV. LDU Dunaj, 21. maja. (CTU) Dunajska policija je aretirala ćelo družbo poljskih 2idov zaradi pona-rejevanja kolkov na tisočakih. Po-naredili so kolke za 60 milijonov kron.
POVSODI BOLJSEVIŠKI PRSTI. LDU Pariz, 21. maja. (DKU — Mavas) Preiskava pri nekem odpu-ščenem železničarju je odkrila ćelo vrsto načrtov za ustanovitev sovjetske vlade na Francoskem. Hišne preiskave pri več železničarjih so dognale, da so pri sedanjem stav-karskem gibanju vodilni elementi ruski boljševiki.
LDU Pariz, 21. maja. (DKU) Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice je bilo vladi stavljenih več vprašanj glede voinega stanja med Poljak! In boljševiki. Državni podtajnik za zunanje stvari Harms-worth je izjavil, da ni res, da bi bila Avstrija velike množine municije dobavila dunajski ententni komisiji in da bi bila ta municija pod var-stvom zaveznikov poslana na Poljsko. Na drugo vprašanje je odgovo-ril fiarmsworth, da so bile dne 13. maja vložene interpelacije radi prodaje vojnega materijala, do katere-ga so Imeli po mirovni pogodbi edi-no zaveznikl pravico. Ta materijal se ne namerava poslati na Poljsko.
GOSPODARSKI POLOŽAJ ITALIJE,
London. 21. maja. »Manchester Guardian« piše ob prilikj razgrovo-rov med francoskimi in ansrleSkimf zastopniki v Folkestone, da zaveznl-ki ne smejo pozabiti težkejfa eosoo-darskeea položaja v Italiii. List konca: Položaj v Italiff ie najbolj žalo-sten od vseh ostalih držav.
BLAGOSLOV DVEH PAPEŽEV.
Pariz, 20. maja. »Le Radical« razpravlja o italiianski krizi In piše: »Nittija so strmoglavili socijalisti In katolik!. Nastal je sedaj kurilozen položaj: Po parlamentarni loefkl bi moral! sedaj socijalisti fn katolik! se-stavlti novo vlado. Tej novi vladi bosta dala svof blagoslov oba pane-ža Benedfkt XV. in Vladimir Lienm.
Drnltoene oestl ln prfredlfoc
—    Drnltro   driMtvmih   nAttddh orađnikov sa SloTeniJo ima sroj redni občni «bor dne 27. t m. ob 20. ari ▼ m«-stni     posvetovalnici     na     magistratu. Dnevni red:  1.  Porocilo odbora. 2. Voli te v novela  odbora.  S.  Dolo«t©v 51a* narine.4.  Slučajnoeti. Gr  tovariži  na] ▼ smlftiu drtištv. pravil I 14 tofc. 8 9TO-Je tosaderne predlože vtaj 6 dni pred obftnlm  zborom  rpoftljejo drndtvefiMDo pređsedniku. Poinoštevilna ođeležba j« oujno potrebna. Odbor.                         k
—    I. društvo   ljabijantkik   kiinili po060tnikor je imelo 16. t. m. v veliki I dvorani Uniona obtoi «bor, kalerefa a# I
I po—tnlkav.     Obtel sbor   J«    ot^ril dmitvtal    pradMdnik    f.    nadavetnik F r e 1 i h Jtt !• podal dolgo poročt lo o društvenom delovanju od maja 1919 do maja 1920. Otigosal i« primerno komu-nUte, ki lahtevajo aoeijaUaaeijo bi« po gesla »Lartnina ]• tatvinac. Napovedal I« oster  boj  hidnih  posaAtnikov    proti uveljavljtaju  avstrijakaga    aakona    o varstvu najamnikov,    ki ja v najvaftjo ikodo hiinih poaeetnikor. Lani fipreje-te resolucij« to nUle gluha uie«a pri osrednji in detelni vladi. Ker je začelo vedno bolj primanjkovati stanovanj, so »klicali  bres8tanovalci  shod,    na  katerem  so  zahtevali   netanovitev državne-nega stanovanj&kega  orada,    nakar je tedanji  minister za socijalno  skrb Gost i n čar brzojavi) poverjeoistvu za socijalno akrbt da se mora v Ljubljani tako j preakrbeti 500 ataoovanj. Torej 500 družin  bi  moralo  zapustiti    Ljubljano, da  bi  prišlo drugih 500 v  stanovanje! Ta ukaz je bil seveda neizvedljiv. Ker ai  vlada  ni  upala  ali  ni  mogla    takoj ustanoviti    državnega    stanovaojskega u rad a, se je osnovala stanovanjska komisija, v kateri so postali hiSni gospo-darji popolnoma brezpravni. Nato se je ustanovi]   državni   etanovanjski     urad, kjer  je  bilo  dovoljeno   povijati   najem-ečino za 20%   in so  gospodarji    dobili precej svojih pravic.    Hidni posestniki so glede od povedi stanovanj povsod iz-vzeti. Gospod župan dr. Tavčar je ved-krat    z    besedo in s pereeom zastavi] svoj  mogočni  vpliv v korist    življen-8kih   pogojev  hišnih  poseatnikov. Proti povišku     gostaAčine  druStvo  ni  podalo ugovora,  ker noče    oporekati    upravi-eenim izdatkom občine. Društvo ima tuđi zaslugo, da je skupno z gospodarski mi  korpo racija mi  doseglo,  da se relacija med krono in dinarjem in konćno* veljavno resila v Škodo krone. Društvo je nasprotno novim dimnikarskim    za htevam, ki so pretirane. Naredba o raz-sodiščn za odpoved stanovanja je izgo-tovijena, a se vedno ne razglaSena. Se-danje    poetopanie sodifeia je za hišne posestnike popolnoma brezpravno.  Po ročevaleo je oštro  nastopil  proti  neka-terim   sodnim  uradnikomt  ki   zahtevajo zase   vse  pravice,   str&nkam  pe   dajejo potuhe.      Člani naj ne prodajajo v teh Časih  hiže.  ker je  denar  brez  veljave Po  enoumem   poročilu  se je   vnela  živahna debata, katcre se je udeležilo več članov. Izvolil se je stari odbor 8 pred-sednikom g. nadsvetnikom Iv. F r e 1 i -h o m, Ie mesto gg. Ogrina in Seidla sta se izvolila stavbenik D. Bat teli ni in sli karski mojster Stare, za pregledovalce računov pa gg. Bučar, Stenovec in Vod nik. Nato so bile eno glasno sprejete re-solucije, v katerih zahtevajo hisni posestniki  takojšnjo odpravo    veeh    av-strijskih  zakonov  v  varstvo    najemni-kov in da se jiro da možnost svoje za-nemarjene  hiŠe  takoj  popraviti  in  jih obvarovati pred razpadom, Nadalje raz- I aodiščo za odpoved stanovanja, v kate- I rem morajo biti rudi zastopniki druSt-vat ali vsaj komisijo pri stanovanjskem oradu,    ki    bo    povzro^ila kaznovanje onih strank, ki delajo škodo eospodar-jem in se ne đržijo hišnega reda.      Za vsak podnajem se mora priznati hlšne-mu   gospodarju   primerna     od&kodnina. ki ne srne biti podvržena    hišnonajem-ninakemu   davku.      Za ćelo državo se morajo vpeljati enaki davki. Dokler se stanovanjsko vprašanje ne resi ugodno, naj  se  zvišajo  sedanje stanarine    pri-merno s eedanjimi razmerami.
Gospodank£ oestl.
—  »VerižniStvo«    v    knjigotrStvu. Prejeli  smo v objavo. Grobokopi slov-venske kulture so ljudje, ki dandanes po  časopisih    lahkomiselno    napadajo slovenskega  knjigotržoa.  Predno  resen Ii<3t   priobči   kak   neosnovan   napad,   bi «e pač moral prepričati na pristojnem mestu in dobro prevdariti če napad ni krivičen  in  nevaren  ćeli  javnosti.  Ne boli toliko, ako kak list, katerega trez-no mi si ©će    in razsodnejše    obćinstvo sploh ne čita. natolcuje eno tukajšnjib uglednih knjigarn in jo dolii verižnl-štva, paS pa zelo boli, Se podobne napade morda nehote pod pira resen ljubljanski dnevnik. Knjigotrici so na pristojnem mestu podrobno obrazložili svoje težko staliSče in zadostno utemeljili svoje sedanjo poslovanje. Vlada je poučena o razmerah in upamo. da bo znala varovati   živlienjazmožnost   knjigo-tržtvjL,   ki  se danee  toliko  žrtvuje fta slovensko   kulturo.    Prevdaren   človek naj bi, predno izreče svojo sodbo, po-mislil.   kako nečuveno   so se dvignlle cene   vseh   tiskarskih   in  knjižarskih potrebščin; potem    naj sele    primorja eedanje cene z jairovnimi    cenami    in sara bo sprevidel, da so knjigo dane« v primeri 0 ceno surovin več kot sastonj. Sam bo prifeel do zaključka, da je n. pr. drama    Finžgar    >Veriga<t    ki    stane K 14.40, cenejsa, kakor ako bi snatela njena oena v predvojnem čami 40 vi-narjev. 8po«nal bo pa tuđi, da te knjige za K 14.40 ne bo nikoli več kupil; saj z iskupičkom 30 knjig ne natlsnea niti «ne.    Drugačno    »taMsče je zopet treba SATStmatl  glede visoko    etojeoe inoEemake     valute.      Nafte     saaedeno osemlje moramo M ▼ ▼•Jntnam osiru smatrati za sačasno iBOcemabno. Knji-^otržko đrufitvo v Lipakem predpisuje t dosego valutne izravnave med marko in liro 280*1*1* med marko in do-larjem pa 500* ni poviftek. Oe je U po-vlftek potreban in jasno utemeljen pri markah, koliko bolj ]e povi&ka potrebna nafia aboga kronal Ali naj tuđi Jn-goslavijo prodamo sa par tlsoč laikih lir. kakor so Nemci   prođail    Dunaj T Slovenski knjigotrici amo so kot kra-jevni pododaek   aporasumeli   ln dogovorili isti poviAek. Storill smo to U on-•lednjib rmalogov:    1.  Cmvati  bojtomo
%> Dognali sn»ov dtMi naainA — tu-ka| oeno nakupljenim! knjigami — t lasedenem ozemJju veriii Knjige se prodajajo tam ▼ toliko aU ie več v 11-rah, kakor so stale pri naa v kronah. ft. Ža naie domaoe šolstvo in kulturne potrebe, kl so nam najbiižje, primau]-kuje Še dane« potrebnih knjig in za enkrai je umeetno, da se izvos črez ee-danjo m«jo po možnosti omeji ali vsaj ne vrsi na na&o ikodo. 4. Določb>un knjigotrikega društva v Lipskem ee morajo pokoriti vai koncesijonirani knjigotržci ker jim eicer društvo zapre vse vire. 5. Slovenski knjigotrž^i iz zasedenega ozemlja zahtevajo, da poravnamo zaostale kronske račune iz zadnjega časa v lirah, ekliceraje ee na odlok gen. criv. komisarjata v Trstu, čimur se bo dalo izogniti dogovorno le, če bo tuđi naše brate v z as eden em ozemlju hotela voditi do nas »Ijabezen in ne oderuštvo«. Sicer vemo, da je naš dogovor glede poviška precej ilu-zoričen, ker kupovalec knjig iz zase-denega ozemlja, ka ter em u se naznani dogovorjeni poviSek, ubere navadno pot v druero knjigarno in kupi tam knjige kot domaćin; vendar se pa hoćemo držati principa. Predolgo bi bilo spu-ečati se v razne podrobnosti, povemo pa slovenski javnosti samo to, da naj bo previdna v postopanju proti slovenskim kulturnim delavcem, pieateljem kot knjiffotržcem, ker ne re* ve kaj delft!!!? Knjigotržci Slovenije.
—   g    Jugoslovanskim    vrtnarjera. Vrtnice naj  bi  dobile  imena  zaslužnih moi Jugoslavije.  Na kak  način in kdo naj bi to določil? Imamo na naži jugo-alovanski zemlji na tisočo vrtnic, ti še nosijo Imena krvoločnih Habsburžanov in  Prusov.   Strokovnjaki,  zedinite   se, kako  naj  ee zovejo     vrtnice    vbodoče! Ali ne bi bilo umestno, da se seetavi za to komisija   ali   kaj  enakega?    Vinko E o a f e 1 c,   posestnik   in   sođni   kan-oelist 2abja va« pri Novem meeru.
—  g Tovarne za cement in stavbena fKidjetja v Sloveniji. Stavbeaa podjetja počivajo v ćeli Sloveniji, ker ni dobiti notrebnega  etavbnega materijala,    posebno portiandskega cementa iz domaših tovaru Zidani most in Trnovij^. — Tovaraa    cementa   Zidani  most je do-iuače podjetje in  lahko izdola    dnevno do 6 vagor ov cementa. Tovarna dobiva dnevno nad 20 naročb na cement, t&ko, dft je ie sedaj  predbeleženo    nad    50«J vagonov, a razposlati ni mogoce tako-rokoč ničesar, iz vzroka,   ker   tovarni primanjkuje za iganje potrebnega pre-mQ£O. Tovarna cementa Zidncu mo&t že od aprila ^!»20 popolnoma počiva, ker je od ie dobe pa do danes spr^jeia vse<ra ft vagon-'v premoga za žgani* cenhoma, doiim potrebuje za polni obrat 15 ton kosovnega premoga dnevno.    Popolnoma jafno jo, da ako ne priđe ndnonioč,
I priđe ludi na to tovarno pop«-Ina katastrofa. V tovnrni je uslužbenih do 350 delavcev, katerim so se prav sedaj po-vi.5qle mezde do 140% na aro. Tovar-ni.^ki ravnatelj bil je že ponovno pri deželni vladi prosit premoga, todi I brozuepešno. Da bi stavbena podjetja I zamogla pričeti z ogromnimi deli v be-timu, zidanju poslopij itd., je nujno potrebno, da dobi tovarna 15 ton kosov-neg3 premoara dnevno iz Trbovelj. Potem bo mo£rlft s 180 vagoni mesečnega i?delka cementa zadovoljiti že precej-šnje itevilo naročnikov V nasprotnem slučaju ne bo mogla izvršiti tovarna niti najmaniše naročbe.                  (k)
—  g Bikov za pleme ima Vnovče-valnica za živino in mast< v Ljubljani večje število ter jih oddaja rejeem po primernih cenah.
— Izjeme pri Izvozu zabranjene^a blaga, 7. naredbo ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920. se ie prepovedal Izvoz ne-katerffc predmetov zlasti živil oziroma se le navezal na Osrednjo zadrugo, kl bo edina smela dotične predmete Izvagati. Z odlokom z dne 10. maja t 1. so se pa napravile Izjeme za ono blago, kl Je bilo že na poru ali za katero se )e že plačala carina Po tem odloku se mora blago, kl Je bilo že natovorjeno ali na poru pred 1. majem 1920 Izvoz!« do 28. maja 1920. Blage, za kfttero ]e bila uplačana carini pred 1. majem 1920 se Istotako dovol! Izvoz pod pogojem. da se Izvozi do 12. Junija i 1. I eno I drogo blago se Ima zacarlnlrl po tarifi z dne lrt aprila 1920. Kot dokaz, da Je bila Msffo naloženo ali na poru, služi +o~ vornl list; za dokaz, da Je plača na carina, služi certifikat financijske uprave. Carinska postavka za cement se snlža od 10 na 2 dinari a od 100 k*.
—  g Trvos cementa. Tarifa za izvoz cementa je znižana od 10 dinarjev na 2 dinarja ta meterski stot
—  g Vprašanje Izvoza.      Glede na vpraianja. ki so jih stavili izvozniki in ki se nanaiajo na prepoved izvoza z dne 16. aprila, je odrejeno: L)  da se blago, ki je natovorjeno ali pa je bilo na pora pred 1. majem t 1., more izvoziti ,toda prelti mora preko mej v roku 15 đnd po objavi tega odloka v »Službenih novinahe 2.)   Za blago, za katero je bila izvozna carina pred 1. majem plaćana, se istotako more dovol i ti isros, ako preide pred 90 dnevi mejo, potem ko je bila ta naredba objavljena, in ako je bilo blago v đrogiS ocarinjeno po tarifnih dolo^ilih odloka x dne 16b aprila t 1. Kot dokaz, da je bilo blago natovorjeno ali da je na potu, ima služiti tovorna listina. 2a dokaz, da je carina plačan*,  složi certifikat earln-ftk* uprave.
—  g Centralna oprava sa trgovaki promet s inozemstvo«,    podružnica   v Ljubljani, prejeia je od neke avitrijske rrrdke obsetno ponndbo sa dobavo dl-namo-strojev za iatoimenski in menjalni tok\jnotorjev, parnih strojer, centri-fngalnih brizgalnio, bakrene Siee, alu-minijevih kabeljev, električnih   iepnih
tcrj#v sa »vtomobile, električnih Uk«: nlkov, tvincenih oevi    ter    plooevin aJmninljaste    plocevine,  >Đanka<-ein . acetilenskih gorilcev, raznih kotlov t parne stro je, diselmotorjev, lokom^bi
I električnih snlilcev za zelenjavo    tt električnih kompresorjev. Pobii£je podatke  zamore podati    imenovana    po druinica, na kataro naj ee intereeenU ohrnejo.
—  g Zamenjava bankovcev. Mi-
nistrstvo za finance priobčuje, da je z danaSnjim dnem končana zamenjava vseh kronskih nočanle blv§e Av-stro - ogrske banke. Vsled tehnlčnili težkoč In pomanjkanja malih novča-nic ostanejo Se nadalje v prometi; bankovci po 10, 2 in 1 krono*
—  g Avstrljskl bankovet    Dne 30.   aprila  izkazuje  stanje   kroženja bankovcev Avstro-o^rske   banke   v prirneri s prejšnjim tednom nazadovanje za 49,200.000 kron.    Kovinski zaklad    izkazuje    292,690.000    kron stare relacije.
— g Produkcija zlata v Kanadi. Leta 1919. je zna&ala produkcija zlata v Kanadi vredoost 16,275.000 dolarjev.
Hprouizacija.
+ Prodala sladkorja. Na modre sladkorne izkaznice se prodaja slad-kor v aprovizaciji na Poljanski cesti št 15, in sicer dne 25. maja: na št 28 od 8. do tri četrt 9., na št. 29 od tri čet 9 do pol 10., na št. 30 od pol 10. do četrt 11.. na št 31 od četrt 11. do 11.. na št 32 od 11. do tri četrt 12.. na št. št. 33 od 3. do tri četrt 4.. na št 34 od tri četrt 4. do pol 5., na Št 35 od pol 5. do četrt 6^ na št 36 od četrt 6 .do 6.; dne 26. maja: na št! 37 od 8. do tri četrt 9., na št 38 ođ tri četrt 9. do pol 10., na št 39 od pol 10. do četrt 11.. na št 40 od četrt 11.1 do 11.. na št 41 od 11. do tri četrt; 12„ na št. 42 od 3. do tri četrt 4., naj št 43 od tri četrt 4. do pol 5.. na št.:. 44 od pol 5. do četrt 6. ln na št. 45* od četrt 6. do 6. ure. Nadaljni spored se objavi.
+ Mast ia IoL članl mestne aprovizacije dobe v vojni prodajalni na Poljanski cesti 15. mast ln loj na nakaznice mestnegra magistrata. Kfc masti stane K 45 in loja K 15.
t SploSna gospodarska zadruga za Slovenljo v Ljubljani. V torek, dne 25. maja se prlćne deliti na zadružne člane beia moka, crna moka, koruzni zdrob, koruena moka* kaša ln sladkor. Sladkor dobilo le tišti člani, kateri so oddall sladkorne Izkaz-nice zadrugi in sicer 40 dkg na oaebo. Moka se dobi sorazmerao v poljubni mnoilnL, Delitveni red Je vsakl dan 200 številk do1 vštevši 1. junija. Za zamudnlke ln za vso druge kateri ne prldelo v določenem Časa se oddaja blago brez vrstnega reda od 2. Junija dalje, članl, kateri žele nakaznice za -manufakturno blago v »Oblačilnlci« naj S4f zglastjo v zadružni pdsamL                        j
-f- Clani ki eo svoj opasno oddalC kontrolne kupone ubožne akcije Go«poW dsrski zvezi, naj nemndoma prinesg, sladkorne izk&znice, da se jim bo slađ^ kor nakazal.
Polzoedbe.
350 kron nagrade. Izgubila se ta] dne 17. maja ročna torbica iz KraŠoe do; Moravskih pečin z več eejmarekiml \ predmeti: škarjami, metrom, krtačo ini drugim. Pošteni najditelj naj odda prlj g. Janezn Brgantu, Krašče» ali v Mo-1 ravčah v župnišču. Nagrado dobi dno! 21. junija, ko pridem zopet tja, S564i ad Stojan - Profil v Zagrebu.
Kđo kaj ve"? Vračajoče vojne Yjet-ij nike iz Italije prosimo, nai ml sporočej če je kdo tam prišel z mGJim    bratom] Ivanom Mlakar i*  Zeleznikor sku-' paj. Ob razsulu vojne je služril na tfrol^j ski fronti pri 8. b. h. p^špolku. Zadnjo njegovo pismo sem prejel meseca    fe^ bruarja 1919 iz Ospedale    Mi li tare   ćit Pieerva proT. Caserta, v Beljak. Od te^" daj  pa  ni   od  njega  nobenega    glasu-] Slov. rdečl križ mi sicer naznanja razrj ne ne slove o tmonovanem, vendar se ttj naslovi nana^ajo na kako drugo osebo pc»d istim imenom. Nazaduje se je men-đa nahajal t Asdnara Sardegna, Doti5-ne vjetnike prosim, naj mi sporoče o lmenovanem na naslov: Anton Mlakar, Siska 166, Kolodvorska cesta. Ljublja-* na, ali pod istim imenom v Zeleznike-72, Gorenjsko. 8tro?5ki se povrnejo.     k,
Izgubll se |e avtoplaSč, majhen  asnjat( z feleznlmi žebljl,    velOcost    719krat 90 na' potu    skozi Ljubljano   v Mengel    1000 K nagrade    prt U^ubitelju Inž. A« LavrenČič," Ljubljana. Zrmskega cesta 6/IL
Glavni urednik:
Rasto PustoslemSelL
Odgovorni urednik: ________Božldar Vodeb.________^
Trpite na reumatlrnm in s|nt|čnUj' bolečfnah? Vdrgnenje s pravim Pcllcr^ Jevlm Elza fluidom Je takorekoč dobroV dclno! 6 dvojnatfh ali 2 veliki špecijalv
ni steklenica 36 K.                               i
Rabite milo odvajajoće sredstvo?, Pcllerjeve prave Elza krogUice izvr-' Sujejo svojo dolinost! 6 ikatljic 18 K.
__ Zagorski sok zoper kašelj ln prsne
bolečine, 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčuioča švedska tinktursu 1 stekle^ nica 15 K. Omot in poStnina pose-bel, a nafeeneje. Engea V. P«flert S«ah
6« stran.
■SLOVENSKI NAgOP*. dne 38. maja im
116. štev.
Krt ajčjih tilevov in zajrcvr^
za. pleme, Brum voz zaprt, 3 konji in ve£ težkih vozov z metrsko truco proda Počlfannii Karol, Dolenjska c. 35.    3514
tffiatflriftinh z™°žna, slovenščine in HUflIU(K\IlUjaf nemščine ka kor tuđi ste-nograftje, se sprejme pri Matkti Rosen-berj, trgovina Ljotomcr, s popolno osk;bo v hiši.                                              3634
GnQniiB!iitoiiipiođaK%--
Vprašanie: Krekova ulica št 22. Maribor.
3639
Dpftfi^in ffl nove °Prave iz trdega lesa riuudjU St za spline sobe. Vod mat. •Jeakova ulica 7.                                   3042
SifiljSl(3 V3J2!m3, Ljubljane "ali "koli-ce, se takoj sprejme. Modni saioo Setinc-Bcjsia Kongresni trg 6.                     3528
Hnnuitnl! oliftnnm 42 iet star« dober
UlHdfllclj CnUiiuill, strokovnjak v vseh panogah gospodarstva, želi premen:ti mćsto. Ponudbe pod: „Ekonom 9. 3650* na upravnlštvo Slov. Naroda.        36ć>0
Hapjev KoriVerzacIjsKf leKioe,
ovejša   izdaja,   se   kupi.    Ponudbe   z
etnico izdaje in  ceno  na   upravništvo
Slov.   Naroda  pod   »Aatikvarifno  3634*
o644
đi prazna. Ponudbe pod .Trgorec 3659* na upravo Slov. Naroda.                 3o59
iSa "a lovomfavrc Twr»
250 kg v popoinoma dorrem FtarMu z gumiji Ponudbe pod „Totnrnl avto 3660" na upravništvo Siov. Naroda.          3660
n»j- .» dobro ohranjen bilard, za riUUu iiJ igranje na obe strani (Wenđe-brett). Kjii, cove upravništvo Sloven-skega Naroda.                              36o2
DftTnVt ^a Pro^ai ie *eP> popolnoma i U IDI! nov močan mesarski voziček, tuđi poraben za brek, po primerr.i ceni. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda.                                             3666
ĐM njunH zanesljivega, za dvorišče rad  lUrnjfl,   in vsp«n{ačo (Aufzag)   (sn-
mo strojne dele) za 4—50» kc: kupi M. D. Ponudbe pod ,&J. D. 366S' na upravništvo Slov. Naroda.                       3668
la z vrtom se pređa » ™£-
sestvo 3I1 gostilno. Nahaja se 10 minut od j'už. kolodvora. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda.                3669
Mlad boIIsđ trg. iztiraieii ifož Ifts
trgovska ali industriiska zastopstva s sedežem v Mariboru. PonuGbe pod .Mariji?   31"    poštno   leteće   Ljnbljana.
3670
Dober in zansiijšv urenki pemočniH
se proti dobri pls.či takoj sprejme pri F. Čnden, Prešerno?a ulica 1.             3674
licem trezaeoa io z§o6sl]l¥eoa lilapca
za konje proti dobri plači in hrani Biti moia vajen vožnje iz gozća. Franc Kavnikar, mestoi tesarski rnojster, Linhar-tova ulica  25.                                     3676
600T nagrade £SUM-
hno stanovanje ali eno veliko aii cve Tnajhni nemeblirani sebi ta±*oj ali no-zneje za solidnega gospoda. Ponudba pod »Takoj ali pozneje 3677" na uprav-ništvo Slovenskega Naroda.             2677
Drnda to  hifo v sP°dnil &m, 5? !e-f I uli U ut   liiou pera prostoru. Ponudbe pod:   »Gotovina** na pGštno ležeće Ljubljana.                                          3537
Lklfaeila.
Dne 27. maja tega leta ob 10. do-nolđne se bo vršila pri intendanturi Dravske divizije u Ljubljani licitacija za oddajo mesa za ljubljansko garnizijc za mesec juni, h kaieri se vabijo vsi interesenti. Predpi^ani ušlo vi se zamo-rejo prebrati dnevno od 8.—10. dopol-dne v pisar ni intendanturo Saziui I, natfstr. -ioraanda dravske divl-%i[t E- £r. 72.                           3555
if^     iz kavcuka      ^%
iCirll SU&rl
\fu    LJUBLJANA    &.J
gjgT* B'rcšnra '*%^%
|e izšla v ponatisu.— Dobi se v „Wa-rodni knflgarni«1 v L^abl ani, Prc-
šernova ulica 7. —  Cena s poštnino
15 K.   Nar^ila   se  reSujejo   le  proti
pošiliatvi zneska v naprej  ali pa po
povzetfu.
Potpornčnlk
Pare! Ze&ec lita Zeliec roj. Kloftilar
poročena
dne 22. raaia 1929*
LjlUjjUH                        Ifiit
|&BQInp taOdi "SSSLSP1-
Predstavi« se osebno med 12.—2. ure pop. Pražakova ulica 10. I sadstr. dei«*
Mm \mm ie priđoega \ftwi
za kmečka dela. Gabrijel Eržci, lif^t pošU Be^Boje pri Lescah.                 3631
Proda ti \\«M\ tovarili avto
ter več luksurioznih avtomobilov. Po^ nudbe pod .Avtomobiii S647" na upravo Slov. Naroda.                                       S&47
Proda n oskai v^^iti sodov.
Ponudbe pod wSodl 3*48* na upravnl-Štvo Siov. Naroda.                           3648
Kcpi so vočl3 mcožlDa sfariti isstoncv
Ce tuđi prenerelih. Cenj. ponudbe pod .Testoni 3649* na upravništvo Slovenskoga Naroda.                                     3641*
ištne motan livalai stro] ;"^„
stroko. Nattaiši »Minerva C«. Ponudbe r.a i van Kravos, sealarsfca deiavoica » Mariboru.                                                  3654
S/iiniimin w»mrl/n za stresno, rezano RUpiljBI itilKS ter stare vrste .peko. Ponudbe na opekarno 1. Oražern, Selo 30, Mcste pii Ljubljani.          3517
Bafiia ^l?in za privezovanje trt In sa-nailJfl'lilJE dnega drevja, dalje tuđi razna semena prodaja Josip Urbanič, Ljubljana   Mikloštčeva cesta 8.          3600
^toUInniro Prazne P» 7>^ )»tra kupuje i#tw:utidili v vsaki množini tvrdka Br. Novaković, Ljnbljaaa, (Ko li z ej).          3388
IlfO CO ^^2S° srce, ki bi posodilo več-I&L& tu letnemu saaiuStojnemu obrtniku vsoto K 200X00— Plačeval bi po zmožnosti ali po dogovoru. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod .Obrtnik' na Anončnt zavod Draga Beseljak, Ljabljana, Cankarjevo nabreije 5.                      3614
Helvasa stanovanje auehen^*;e
sobe išce miren par za takoj ali pozneje proti dobremu plačilu. Ponudbe pod .Miren par 3554* na uprav. Slovenskega
Nareda.                                            3554
TfJJTI •« zdrava, ozbiljna djevojka sa IIULI aC dobrim svjedočbama za dvoje djece od I godine i 6 godina kao i za lahke kućne postove. — Ponude slati na: Advokat Zlatko Šafiarić, Crikvenica. Hrvatsko Primorje.                             3olO
fipfl^nni 2'jtflmst  skoraJ nov* izdsiek
UUDkBDl  difiDOidt,   tovaroe   Klepetar  v Pragi, i.e   proda.    Lahka   se   ogleda v kolodvorski   restavraciji v  Kranju.  Ponudbe b ceno se prosijo na naslov: M Rant, Kranj,                                       3485
Proda se nosestve z oostilno ™£™'
blizo kolodvora. Nasiov pove uprav. Slcvenskega Naroda.                       3435
Zeložioa tiDitora v'SS
najska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. — Naročila proti povzetiu.                               10661
lkl fesQrjey se sprejsne
takoj v trajno delo. Aaios Steiaer, Jersnova uL 11, Linblj&na.     277o
ummu kandidata. ^s^fu"
cijsko pravico sore-me takoj odvetnik Dr. Josip Globevnik v Nov em mestn.     3646
Ore im Popravlja ssrft A
SiBj urar v  L; ubi? a ni.              3055
Eegistriisa Mmi\ titagajfla,
skoraf nova, in pisalni stroj »IDEAL" z vidno pisavo se rroda. Jarman, optik v Ljubljani, Šclenbcrgova nllca.         3508
ĐoBro clircDioiio mešRo Kolo se pro^a.
Kie, pove upravništvo Slovenskega Naroda.                                            3558
UJiClIiCljU  tUauIjti,  tarscva, sprejme takoj   velež^anjarna   M.   Rosner   &   Co., "   Nasl.   V.    ".leden,   LjG&Ijana   (Sp.  Šiška) poleg pivovarne ,Union*.               S512
Rđor pcMe na;tiuoi-o sci "gone"
po najnižii ceni, naj se javi pismeno na upravništvo Slovenskega Naroda pod »A. C. 3391«.                             3G16
prost, i^će službe. Nastop mogoč 1. ju-iija. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda" pod .Mariji? 3625'.                          3525
UOiiL'OSilOd IM hrano. Ponudbe pod „Preprosto" 3627 na uprav. Slov. Naroda.
M-*ti n?3r-niba 7nli '"valid star 22 (,iC^3  mllmii  Uli    let. lzrbrazba:
trgovs".<a šoa 2 do 'j leta prakse. Prev-zame vsako stalno službo. Dopisi na upravništvo Slovenskega Naroda pod .99,3506" 3506                                     3505
dov. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda._________________??**?
Prsdcila se d?e psiBakrvoi Militi
obfdve enaki, 3 leta stari, rjave barve, 150 cm viseki. Sposobni za vožnjo ka« kor tuđi za težo. Eventualno se pioda tuđi temu primeren voz z opremo. — Poizve se v upravništva Slovenskega Karoda.                                             3443
tesammten He;ikunde vom Piof. Dr. uienberg 1894—1904, 28 Bande; Lehr-buch der Augenheilkunde (Fuchs 8 Auflage); Diatnostisches i.exikon Dr. A. Bum, 4 3a"ndet kakor tuđi vcčj€ Stc-vilo drugih medicinskih knjig. Popra-fotl pri upruv. Siov. Naroda.        35&&
\lamnikp *"'"
lllIlIlJUlAC   niansah in M*t
tovarna   Jos.   Raioh*
\m limite epnive siRjSff
oprrav (Br«Btecschirre> s ponikljanimi okovi se po ugodni ceni proda. Ogle-dajo se pri t\_dki Kosteic, Ljakiiasft Sv   Petra cesti 4.                               3589
Išr li»dekle tJr^iz.
vajeno v pospravljanju in zna nekoliko Š vati. Vpraša se Knafova al. it I nad-stropje,  lcfo.                                        3688
EiiODažstrflpiialir^ar^
upravništvo Siov, Naroda.                36rJ6
Zanesl iva pastuĐja ftr^
15. jul'.jcm Kefiekiira se samo na b;.l,šo deklv. Ph.ća po dogovoru. Predstaviti se ima od 12.—15. ure pri ravnatelju Vetitr, Slomškofa ni. 14 (parter »evo).                                                     3685
th nrnd^i • 20^ kbm desk franko va"
IIJ jJlUua . gon Štajerska posta ia. Po-nudDe do 31. t. m. pod .M. J. 33 3fi84fc na ! pravo Slov. Naroda.                 3684
Išče se p sobarita %J>"kii%l
nott  irr.ajo,   ki   so 2e  služile kot tak*1
3681'
'] § parni stroj
ležeče konstrukcije, z  zavoro  (Riedor-steuerung) in  kondenzacija,   delo  brj -ske   tvornice   strojev,   d. d., z   zr-spada jočirn
Poofierevlsi pamim Mm
s 35 qm kurilne ploščine s stopničastirr. ro^em,  pripraven za kurjenfe z rjavim ^remogom in čaranjem   oba v dobrem staniu za obrat, stroj že demontiran in zavit,   kotel v obratu   proda prav ceno in točno neka štajerska tvornica. On; verašania   na    log.   Frano   Laoger Orai, Brocbmanngasse 87«      3630
^^BO^gl nlh dvokoles x ftajbolfio pnevmatlko, po sebe j pisšće, ra?na treva In vsako* Vrstni deli za dvokolesa in rasni stroji. Vzamejo se tuđi stara dvoko-lesa in  stroji v račun.
F. i Hsa i \m\ stroji,
Ljnbljana, Stari trg žt. 26.
SlainnikG in klobuke
vseh  vrst sprejena  v popravilo
Franjo   CERJ1R,   tovama  slamnikov  v
Stofcj, pošta Domžale pri Ljubljani.
V Ljubljani se serejema pri tvrdkl Kovsćević £i| Teršan,  v Pićšernovi ulici  Št 5,   kjer  so na razpolago tuđi najnovajši vzorci.           1771
Urađzio siov^lieaa, ie 20 let ob-sto\eta uaistarejša lfnblfaaska
Bl a^ai              t^\ 5! ^5 ^fc ^rM^
Oosposka ulica 4, L nadstropjs Ievo.
šče nujno osobje za veCje podjetje na Bled, privatne kuharice za tu in proč, Zsgicb, Beograd dobra plača, gospodične k otro<om za Bled Laški trg, 2a-^reb, Ljubi ja no, hote;ska prva hišna, privatne sobarice in mnogo deklet za vse tuđi za gostilne itd. Reflektira se samo na boljše dekleta z dobrim  spri-
čevalom ali pridne začetnice. Pri zunanjih naročitih znamka za odgovor.
za dobro idočo manufakturno trgovino v gjavnem mestu Štajerske z glavnico K 500.000 (kolikor ima tišti, ki ga išče) se išče v svrho razširjenja trgovine. Pozntje Iahko prcvzame trgovino tuđi nar-e. Ccnjcne ponidbe na anonćni in inform. zavod Vedcž, Maribor, Orcgorči-čeva ulica 6.           .                         3645
Dež2l. umi f of Dirafov v ijeMjaDi
se bo vršil
dne 28. mala t. 1. ob pol treh po-
polclac v stekleal dvorani hotela
„3<loyd"
Z DNEVNIM REDOM:
po poslovnem vab i u za 19. aprila t 1. ker se zaradi odsotnosti zunanjrn čianov (Železnič. stavka) ni vrŠiL
______Načelstro.
________
(Steingot) posade
nrndl lUstl
trgovcem na deželi
po S-mnft] ceni tonika
Stanko Žargi,
Li-Miaaa, Uartisor« ©,
i      ^AMfJii  a*m |A9M_______i     I
RuNlen Id zflmenjuni
staro ftlato io sretvo. Vrlika zaloga zlatnine in briljantov. Lastoa detavnici.
Alojzij   Fuchsy
•eUmliTBOTa ■! t.     1607
Klaviri®
planine in harmpnije, prodaja in fzpo soja aUioaa Brosatfe« aajreeji zalega fseb glasali, nszikilij ii stran. Ljubi a-na   Kongresni trg 15.                           2537
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru.               9919
Kupi se
se vsaka množina sut>ih bukovih desU
v debelosti 20 mm, dalje bukovi hlođl zimske sečnje^ franco oddajna postaja, Ponudbe na upravništvo Siovenskega Naroda pod .Bokovi hledi*/3605
Vsako koUelno
_oroviw (_riflie?.gi) olla
(Oleum Juoiperj)
i.upujemo.    Cenjene   ponude   slati   na; ,SS£8«  d. d. odUienfe  _a  bilje, Zagreb, Palmottćeva uL 68.
?ozor, birmsnci!
Za darila so modeme slike iz ateljeja „HEUOS", V. Bešter, Ljubljana,  Aleksandrova cesta 5.
3520
Praktičen kemik
išče  mesta  obratnega vodje  ali obratnega asistenta, na razpolago prima reference. Dopisi po O. R. v Mostiču, Korolko.   3502
zdrav, prvovrsten prodaja dokler traja zaloga Korolka gospodarska drnlba v sklndiščn »Balkaa* Ljufcljtna, Daaajska cesta. Prodaja od 8—12 ter od 2-5 vsak  dan.                                          3658
Hejili
Čeh» bivši vodja tkalnice In prediimce, absolvent trgovske akademije in 2 letne tkalske Sole, veŠC češkega, slovenskega, poljskega In nemškega jezika v govćru in pisavi, zmoJEen vseh pisamiŠKih del \n stiokovnjak te stroke, I5ce primerae službe v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe prosim takoj pod: „Strokevojal. Čeh* na upravo Slov. Naroda.                      3615
Spretna
stenografi nj a
in
strojepisba
se sprejme v pisarno v Kranj-t. Lastao-ro^no pisane ponudbe z navedbo za-htcv In dosedanjega slnžbovanja pod .B. P. Kranj 3619' na upr. St Naroda,. 3619
Obi. konces. informačni zavod
'*.. Braso BeseljoK.."
Ljubljana, Cankaijevo nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abonc-mentu    ter   posamezno cene   zmerne.
Vsakovrsfne slamnike,
rarlicne torbice, predpražnike,
slamnate šolne in druge p!e-
tarske izdelke priporoča po
primerni ceni g. trgovcem
Franjo CERAR« tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.                       1772
Edverd Pehar
tapet-lk Ib prepro9&r
v Lescah ŠL 46» Gorenjsko>
se   priporoča za tozadevna popravila ia nove naprave po zelo zmemih cenah vsak čas.
(uto. PruMmiltliiu Mm-ia ia m. 18.    i
DM^oiaM' Zlto, konuo, ovesf moko, FiraHHl« slanino, mist, suho meso '
Ltd.
b^^-^^. Ogljc, drva ift ttavboi UMBI.  _a*«al«x*awi.-d.        i
Steklo za okna
na ćele vagone v tvornici v zalogi z dovoijenim izvozorn nudi Haga  GalliaU Oencralvertreter der vvestbohm.  Glas u   fiolz Ind, A. G. Wicn, III.. ReisnersU.
28. Tel. Adr.:  W«tgl-is, Wie_i.
■____a_aB_B_B___B___z_________________________________________________________iaa_________i
1 ™ ■—■___—■__^^_—-—^—■—^—^      ■ _i ■ ■       IH~~~—~^~^~^~^~^~^~—~B~^B~-~-------__-^_^_____~^_^_^^^v«_H____p^i^BBB^|^_g^^^^^^^^|a^^g^^^^^^^g^H|^^H
»Smlafl^H   80Sflina   Pfi   B!eđu
H W*i W mm ^^ SI      Pr^ne z letno sez4jo na binkoštno
'% fi9 m § 11 __2f N        nedeljo. Na razpolago bodo mrzla
^l^ H S ___! a __1 __1        sko2i   Vintgar   so   v   najbolšem
H S >* M WtM %M §        stanju.    —   Izleti med Dobravo
______ S Sg 2r_Lia       in Bledom, skozi Vintgar, nudijo
t_ar                   svetovnoznane   prirodne   lepote.
!e perfektne, i daijšo prakso, sprejrna
Liiiš Ua bila \ Ljliaai.
Pismene ponudbe z zahtevami glede plače i. t. <1. naj se naslov ijo na tajništvo banke.                                                              I
Prodaja lesa.
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo 20 vagonov rezanega 4 m dolgega smrekovega in jelko-vega lesa in sicer:
10 vagonov iz gozđnega okrožja .Rakovec*, skladišče v Vi-tanjah pri Celju (Štajersko) in
10 vagonov iz gozđnega okrožja ,Ćrna* na postaji Prevalje.
Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozđnega okrožja „Ljegen* pri Slovenjgradcu 1300 m8 stoječega smrekovega, jelkovega in bukovega lesa.
Natančnejša pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tuđi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oz. grofovskem nadgozdaTstvu v Crni pri Prevaljah.
Ponudbe je predložiti čo 31. maja 1920 do 12* ure pri „Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Slovejnij* v Ljubljani".
Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu po-goji znani in da se tem podvrže, ter da pozna kakovost in raero lesa.
Ooz&tsa oprava grofa Vlncenc? Ttmrii, Želexna Bapla (Horoiko).
Cl                  1                 iA_J                         *
USi*"     za citre in pefie.      -*CI
[zSel je X. Svesek. V njem sta tuđi pesmi .Zrlnjsko - Frankopajika* In .Slo-van"/ki med vojsko ništa smeli na dan. Zvezek stane 1)5 K. PrefŠnji zvezkl so po 12 K, ,Ora|ski odmevi z Jugoslovanko* 8 K in pTri sloVanske pesmi* t K. Posilja se proti prcdo'ači!'!. Prlporoča se Ivan Elferlo, Ljublian^ tifojaska nllca 8II. (Oostilna M&ček)                                                              3694
Zdraviliš^e Slatina Radenci.
etos zopet odprto! Sezona od 1. funija do 15. septembra. Zdravi)O BO me-iume,   ledvične, katarne   in   ^lodčne   belezni,   on>tiiTr   diabetes in   posebno   pa
edvieni pesek in kamenček. ŽđravilaB sredatra: pltna zdravltev z alkali^nl-ni slatin^mi razne sestave; (med temi se pgaebno odlikuje Rađcnski zdravifal krrelec kot najmočoejSi vsek poznntth natfono-Iltionovih vrelcev), železne, al-<alično- mineralne in neravne ogl|£6si6 - kiste kopali, katere so v Rađen ci h /sak dan gostom na razpolago, hydropati_ie procedure, masaža, parne kope^l .*.d. Vpra_inja in naročbe stanovanj se ravnajo na Ztir_vlll_če9 Slatina Ra-lenci (Bađ Rađeln) okraj Ljutomer.                                                                     3620
________________                                                  _.       .        _       ^^_^      .____A_______!....._____                                      _____,

Sšše s@9
ii^yrjen
se takoj spreime-
Pismene ponudbe s prepisi spričeval naj se takoj pošljejo na stavbno tvrdko
Viijem Treo
Goipotvetoha ulica StevMIca IO.
Modro galico, jedfci natron (Atzna-tron) 128-130°, 80% kisovo kislino, amonijakovo sodo, umetna snojila
in različne kemikalije nudi le za vagonski omjera:
HandelsgeseUschaft fiir In- & Auslandsverkehr
Gradec. ffiiaelsstrasM 19# TpUtnn it at.
Brzojavni nasiov: Orlagantar, 0rmdee.
Zastopstvo sa Sloveniio:
J. Glob coik i drag, Ljibllaiia
Gosposka uESca ifiev. 7.
Tatafo« itov. 4O3.                                Tlato« M*w. 403. .
116. Itev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 23. maja 1930.
7. stran.
tov© f                                                                                    Bani
Fotoatelie „ILIRIJA"
laitnlk Itv Ina, Ljubljana, Oosposvetska cesta U 4. poltg ktnni  Evrope
se priporočs cenj. botrtm in bobom.   Slike m Uvriujcjo Mjflneje.   Postreib*
točna  Ceae imame.
_______            ■ ■ ^^^^                   ___________
Hestavraciia „Park&Otel TiVOli" aitluiroitiH
Na razpotago veđno najbolji* vina, svet« pivo, gorka In mrzla kuhinja kakof tuđi ob vsakem čatu kava. kakao, mleko. močnate jedi, ltd. Za mnojrV brojni obisk se priporoča z najodllCncjiira veiespoStovanjem
Vaka>*u* »olalear.
______________________________________________________resuvtater in hotcllr.
Zahtevajte
ponudbe
sa telesatao Tseh vrat  ka kor:  o rod je,   stavbene  okove, kl ju ravnice- gospo- I darsko orodje itd. K—r a KorabMIh, Wl*n HL Unajajra«**« No. SO. Brzojavni naslov t KoIloHtoeit, Uno*.
WP* lite » za fakoj ali : 15. joDijei zaonljilif -fjsi
knjigovodja
nnožen  dvojne ga knjigovodstva, stenograflje In ttrojepisja ter Bptoh vseh v ta I delokrog   spadaio£ih   opravil. Istotntn   se  iprejme  korempoitdaifit,  katerl je I fpreten   stenograf   in   strojepisec   Od   obeh ae zahteva popolno znanje  sloven skega In nemškega je2ika v   govoru   In   pisavi.   Pismene   ponudbe   z   navedbo dosedanjega   službovanja   In  označenjem   zahtevane  plače  naj   se   pošljej© pod ,it. 9999* na Abocčoo uvod Drago Basaljali Ljubljana, Cankarfavo nabreite 5.                                                                                                          3661
KAMERA
skladište na veliko                                na malo
fotografskih potrebština
Zagreb, Ilica 12.
Poziv k podpisu.
Po naredbi Nj. Kr. Visočanstva Prestolonaslednika Aleksandra i dne 29. aprila  1920 leta se ustanovi:
Ml liv a Utaje i Izvoz 1D.
(Osrednja zadruga za preskrbo in izvoz A. D.)
Sedež zadruge }e Beograd; čas delovanja je neomejen. Zadruga ima namen: 1.) Da skrbi za prehrano vofsks In pasivnih kralev,
2.) Da izvrtuje dobave sa drtavo, če bi to zahtevala poedina pristojna mesta.
3.) Da lsvaia v inozemstvo, če in v kolikor se pokaže prebitek nad mero domaćih potreb, vse proizvode, katerih izvoz je vsled odloka Ministrskega Sveta z dne 16./IV. 1920, 1., IV. Br. 4858 Ministrstva za Trgovino in Obrt poverjen tej zadrugi, kakor n. pr. vse vrste žita in žitnih proizvodov, suho sočivje, živino in živalske izdelke, volno, predivo, lan itd.
Kapital središnje zadruge.
Din 30,000.000--
v 12.000 delnlcah po 2500*— dinarjev vsaka, od katerih polovico plača država in polovico korporacije in posamezniki.
Delnice se glase na ime.
Član zadruge so lahko: 1.) Poljedelske zadruge in njih zveze; 2.) Konzumne zadruge in njih zveze; 3.) Poljedelci (producenti poljedelskih proizvodov); 4.) Trgovske tvrdke — posamezniki in društva — ki se po mnenju
pristojnih oblasti pečajo z izvozom gori naStetih proizvodov. 5.) Tvrdke in podjetja, ki se bavijo poleg  predelave z izvozom
gori naStetih proizvodov (mlini, klavnice, itd.).
Clani zadruge so lahko samo državljani Kraljestva SHS ozi-roma domače tvrdke.
Ustanovili Odbor te zadruge, postavljen z odi okom Ministrstva za Trgovino in Obrt z dne 28. aprila, pozivlje vse intere-sirane, da se prijavijo za podpis delnic
Prljave sa podpis delnlo naf ae poil|e]o mlaistrstru sa trgovino In obrt, Beograd z označbo ,za Osrednjo Zadrugo za Prehrano in Izvoz" (za Središnju Zadrugu za Snabdevanje i Izvoz) In sleer ▼ 6asv SO dnl od obfave tofja oglasa v Službenih Novinab v Beogradu in pokrajinskih Uradnih Listih. < Obenem s prijavo se položi pri Narodni Banki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Đelgradu po 500 dinarjev za vsako delnico.
V roku 8 dni po zaključku prejema prijav bo odločil mini-ster za Trgovino in Obrt o sprejemu prijavljencev za akdjonarje in bodo ti pozvani, da plačajo v rolra 8 dal o4 #>|j|avo Mstva ostanek 50 % od nominalne vrednosti delnic, kakor tuđi 50 dinarjev od vsake delnice na račun ustanovnih stroŠkov. Ostanek osnov-nega kapitala se bo plačal naknadno in sicer po odločbi Upiav-nega Sveta.
Podrobnejše informacije o delti Zadruge kakor: o upravi. razdelitvi dobička, časa delovanja ia likvidaciji, državni kontroli itd. bodo našli interesentje v Odredbi, ki je objavljena v Uradnih Listih in neuradnih pokrajinskih listih.
Interesentom se naznanja, da bo vršila Osrednja Zadruga vse I nakupovanje v dežeii po načelu svobodne trgovine in po načelu I svobodne pogodbe s prodajalcera blaga. V pogledu uvoza boli nabavljala Zadruga predvsetn proizvode, ki skužijo pbtrebam polje* I delcev in Gospodarski obnovi dcicla. Te proizvode bo prodajala I zadruga po nakupni ceni.                                                                   I
Ustanovni odbor:             I
dr. e. Tartaglla, s. r.                      M. SraCkovie, s. r.     I
tajnik.                                                  ptedsednik.           II
*r. JaaMla, «• «•                                  II
t«dpwdMdnft                                    \\
javne dražbe
v mlinu v Spcdnji Zadobrovi I. Orafma na licu niesta stope, kompletne, 2 kompletna mlinska lečaja a kamni in tresalom (pajkeljnom).________________________________                     MB
Bez konkurencije!V^£2£/^ Dez konkurencije!*
JUGOSLAVENSKA IMDUSTRIJA PAPIRA
tklef.br e-38  OUSTAV SKLieNAMN Tei»e*an. e-ae
BrzoJavt.Ji0"Nlko!ičava 3.   ZAGREB    Nikollčeva ul. 3.
JSmtfia Mm Ni toftto sWa#Ra: ran* nfl»MrfiMw:miw«aHa,fbaliMfi, >owc»p1«fa, aafci—atetft, lnacaalaaH >**»f >«• Mplnwiai prte«, Mpaji u polici (rtatalt) »tavUli la taac. Mito«. «aa. fcafat h artataai « t§ ttraaa aaaia-
■B^pjMpjBaajBaaBBBafc«BB«BBHBBB»BB»B*»^^^^^^^^^^^^^^^^^^B»BBBB»»B«B««BaBBB^lBB^^a»B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^»^^^
Tražimo:
ailaifjaijMtf^
liMilVOVo^jM, (aaldakonttitu) aloplanlka, (hrvatskog)  t dopisnika),  (hrvatsko - njemačkog)  te vrlo vještu atrojoatlsatlcu.
Svi treba da bodu SHS. državljani, koji njemački govori Iraadu prednost. Samo pismene ponude sa eurriculum vitae te naznakom žeJjcne plaće i najskonjim nastupom na
J t rn ■" II. a nimli 1 \iMlti, gntnutl laurti, Chilana 20 i
Čevlji     |
gamaSe, sandale vedno v veliki  izberi v zalogt   Prodaja na de-        I
belo trgovcem v vsaki polju bal množini                             I
Frković i drug  I
L|obl|ana9
Stritarjava ni. 7.
lagrobp
Maaaleka ml. a.
Beograd,
Saraiavaka ml. 8.
SODI
I za vino, rakijo, olje, med mast In petrolej, a osobi-I to   izdelujem   sode   sa   transportiranje   piva    kakor I tuđi za hrambo, vse solidna   izdelava iz prvo vrst ne I I slavonske hrastovine, nadalje sodarski   materijal za I I sode vedno na zalog i t na malo in veliko.   Tvornica I
sodov                                     I
Antun Novosell
I Osijek I., Vinkovatka c U Tel. 5-66.1
Srejmem
kontoristinjo
za vsa pfsarni^ka dela   Ponudbe na *o var no   J. SonaC   alna  čoa>ova ul.
3626
Drvo
trdat vsako množino na rnero kupi
Alo'zll Planstelner
V St Sur\u ob |«i. Ul
2984
Hl S Kup
IjMimu Mm ulica /.
KUNGERIT
oooTk coi iJTr
UvlM|«lt#J,
Tekfoa ft. 46a
I                V^lam               1
honopljen notioz
I  Va^taMPj    |msajajl9    V*9wim  I
6jorgje Grujić   I
I Je^raJ, IDktiia iL1S.J
Uo?g tiMo ili maso
dobavlja  najkulintneie kemlčna tvornica firme  I. Bistar. Wla« L.  llacm gm— ia, Talagramm-Adr.i „BblaiT Wlan".___________     ^      3450
Gostilna pri „Fajmoštru"
Oddaja   vino   na   debelo   in   sicer   izvrstni   cviček (Gadova peč) Ijutomersko, haloško in še druge vrste.              3571
Prvovratna  logoalovanaka  toTaraa  oemeatalii  lzdelkOT.
Varttfeia zoarki              TT Fk ^aj J^      Pred pooareAt te iTirt
Izdeluje najnoveiSi in naiboljši streinik9
Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani.* _______________Lastnika: fla!6 komp f Tabor.                    8480
Radiotermalno kopališče
Toplice pri Novem mestu.
Otvoritev sezone 1. majnika.
lahtavalta nroapaktal                               3^
Stari i novi kukuruz
bezprikome kvalitete, podesan, sa sijanje, nadalje pšenično brašno (moko) i zob (oves) dobavlja uz najjeftinije cijene franco stanica Zagreb v9$ava" d. d. Zagreb, Paromlinska cesta 1.               3532
Orodje         |
vsake vrst«                                      I
Kmetiisko orodje         I
ielezo in ieklo                 I
»••ke   oblih«   dobavljajo                        I
Gebruder Schwenk Linz a Donau,      I
Podružnica: Y?len III. Arenbargrlng 11.                        I
i   Betonsko železo
oblikovno ielezo (Faconeisea), iraverse, Jokle ma orodje In rzmete, zllttno (Legierungeu), kovino sa leiliča fLa^ermetall), maveo. gradbene la pohtttvena okovey kakor drugo pri gradbah potrebno gradilo^ nndl lo m vagonske odlemoa
Handelsgesetlschaft tur In- & Auslandsverkehr,
Gradec, Glaclsstrasse 19, Telefon št. St.
Brzojavni naaiov: Urlagentur« GradeCa Zastopstvo ia Slovenijo:
J. Globocnik & drugM Ljuljana, GosnosKa Dlira 7
Telefon II. 403.                       3575                       Telefon IL 409.
Jndustrija kravat in predpasnikov
MILAN KELL,
Int. tolafon Itev. 17*02                                                  Zagreb, BoSkovICeva ul. a
nudi veliko izbiro vsakovrstnih ovratm'c in veliko izbiro vsakovrstnih predpasnikov samo na debelo.
,                          Vabilo                      ~
AA. redni obem zbor
„Ljubljanske kreditne banke44
ki bo
i IbtbIl 8. jDiija t. L di 10. f sejoi dni msstnega magistrata ? lili
Dnevni red:
1.  Nagovor pređsednfkov.
2.  Poročtlo  upravnega  sveta  o  poslovnem  letu   1919  in  predložitev  letne bilance z   dne 31. decembra 1919.
3.  Poročilo nadzorstvenega sveta.
4.  Odobritev bilance za leto 1919 in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čisiega dobička.
5.  Predlog ttpravnega sveta, da se delniška glavnica od 30,000.000 K zviša na 50,000.000 K, in, predlog, da se izpremene bančna pravila«
6.  Dopolnilna volitev v upravni svet   -
7.  Volitev nadzorstvenega sveta«
OPOMĐA: § 13. bančnifa pravil se glasi: „Občnega zbora se smejo udeležiti tis« de!nj*arjl, katerl polož«- pri centrali družbe v Ljubljani, pri njenih podružnicah, ali pri drugih denaraih zavodih, ki Uh določi upravni svet v sklienem razglasu, osem dm pteđ zborovanjem/ vsaj deset delnic"
Upravni svet je določil to pot, da Je položiti delnice pri: Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu (t č. v Borovljah), Sarajevu, Maribora, Celju, Trstu in Gorici, nadalje v Zagrebu pri Hrvatski trgovinski banki, v Osijeku pi^ Hrvatski trgovinski banki, podružnici, na Dunaju pri podružnici Zivnostenske banke, r čehosiovaiki rep u bi i ki pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podruiuicah.
V LJUBUAN1, dat 15. maj« 192a
Upravni sv«^
8. stran*
.SLOVENSKI NAROD«, dne -i. maja 1030.
116. Stev.
J. KORENŽAN
ttnritn Hph 2/. uliiia 1920
Svojim cei^fenim o4je*nalcem in p. n.  obftiMtvu v Ljubljani  in  na deieli naznanjam,  da sem   otojo  mnop  let  na  Starem  trgfu  iiev. 5   obsioječo
trgovino z galanterijskim, norimberškim blagom ter pleteninami
1^        preselil na Mestni trg štev. 20.        *09%
Zahvaijujoč se vsem za dosedaj izkazano mi zaupanje, se za v bodoće najvljudneje priporočam, zagotavljajoč vsikdar najsolidnejšo postrežbo.
Z velespo&tovanjem                 m                     mM                      v
___________________________________Ivan Korencan.
ii|L|     * '-S%££    W*-*%    i__b          so najcenejse in aajbo-
8     M    1 n   $    J&    $f   J^H          Hše- Lastni izdelek, ve-
9     la^^^^^lS    K_^*~~   '         *     lika   zal°ga   v   trgovini
posojila, vrednostni papirji. promet z zemljišCi in posestvi, urcditev denarnih poSiljatev iz Amerike in američkih zapuščm, nakazila v inozemstvo, trgovske pogodbe in poravnave. ustanovitev novih podiettj in družb
; Uu6!Ish3s MlhloIIfeua c.6, ide!. 31
^P                          ^     ®•           I
gonila, vretena, okrcgla ležišča, kovine, kroglasta ležišča,  j
les, pločevina, liti koluti, stec!!lsie pe5i ^ik?5Jr*f vse  j
točno   dobavno.    cN-  tvo-n'ce    stro'ev,    b^   fužine   H^NS  J
WOTTLE, Wie» X. ?3?n!coreie*a$se S6 T 52283  i
i               b 118. Arenbergrng ii T 118S1                ^
Klii'O stounrifie sulanterilsKs rsog
(Sava)   Israd^opdjova 89- Telef* 12495
pnporc6a|e veliki Ubor:
Bluza pariških, gotovih i po meri, ženskog perila, ženskih prsluka, keceljica, kragnica, džepnih maramica, markizeta najfinijeg, belog. u bojama i vezenog u najmodernijim desenima, batista vezenog i u boji itd. itd.
Prodaja oa iii \ vm \        Knfctrcn:^ W$m!
Pisarur za moderno pisarcigbo opremo pr. Msrsaaa
mm m f^M frr^ ^ f? 66 Zsgr@b, ^      "^aua ulica Stev. 8.
Točno in na kratko dobo dobavna velika partija
strojev za obdelovanje lesa in železa, valjčnih polno-
jarmenikov, cirkularnih žag, trakovnih žag,  strojev
za oblanje,   žagnih  listov za jarmenske  in krožne
žage ter pil, stružnic,  Schopingovih strojev, vrtalnih
■ strojevj    precisijskega    in    grobega   orodja.    Točni
stroji po stalnih cenali.
Dobro hrano, brasne solss
nudi
hofei „TRIGLAV" Sevnica ob Savi
Vedno sve!e pivo, nargvna vina.                   Cene priznano nuk2.
Bomt>a?na prcditnica In tkalnlca TrUC « Tržttu IUi fposob-_______                                  ntga, bilanCno zraožnega
I      **            J*          I*      1         *            JI *     *
kl je v besedi in   pisavj   zmožen   sl.jv^nskcja   ali srbohrvaškega  in nem5hega jezika. Ravnotako inreHgentno    gospodično ▼ pisarao,    tuđi začetnico, 2 enakim 2nanjem jezikov t^r   spretno v nem.   btcnografiji   In strojepisju. — Oferte direktno na zgorajšnji naslov.
novo   ustanovljeno   stavbno   po€S|etJo !n €etifii€na pisama
mesttil stavbttfiilc LJ^bljana9                    Slomškova ul. 19.
se priDoroča p. n. občinstvu za vu v svo^o stroko spadi-ioča delfl, zagotavljajoč, da bo cenjene narbčnike kar najbolje postrcgel z dobrim blagom solidno ccno In točno Izvršitvijo.
Modni salon sa sos^od«
Martin Nahkota \
Sp. SIS4ca • M«tblJ»fia.
!          SI. občinstvu se priporočam v dclo po najno-         \
vejši modi In po zmernlh cenah. Ker sera bil          *
več let v inezemstvu tako v Švici, Francijl itd. in sera tuđi v inozemstvu obiskova! aka-         !
demijo za prikrojevanje. imam nafnovejši In najelegantneiši kroj. Sprejemajo te tuđi oblc-ke v obračanje in  moderniziranje  kakor tuđi         '
prenarejanje    žaketov    Iz    salonskih    sukenj.
i^iodi^i sklopi
LJUBLJANAt
ZIdo/ska u8. 3,                            Dvorski trg 1.
Priporočam veliko izbiro najnovejših EGOfte.ov, svilenih kioHiiKov, čepić in slanuiiUov za dam« In debliGe.
Popravka foćno _i                              ialnl klolnihl vedno v
ceno.                                              ialogl.
l'fuitiiitniiiitiittiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiituiiiiiitiitiitmniitnmuiiiiiiiiiiiiiiiuiitiniimtmuiiiiniiitg
Ta|i^r*    .     ..!--,     »a   veIik0   '   ma!o  AVOIMA  GOLUBIĆ,   I
§ rflfillinP!    "'™3    Sa?ri?J. Poslovnica : Jurišičcva  ul   IO te-   i
11 Uli ir SUH      il     US     !cfon 20-1«- Podrum: NiHolićeva ol. 12 te-   i
ll^Uiilia      IiJtiU     lcfoo   10—7«.    —    Prodajo    vlaa,    kao  j
i   hrvatska,   dalmatinska   razne   vrste i  banatska na bačve   od 50  1 dalie  i
;   te stara moslavačka i vlastelinska vina u bocama.                                  ;
■                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                ■
3     Biaznanifo.     c
Prva iugoslovanzkG   urarskce   delav-
n;ca 3a   siclpne  ure.   ^urc/ema   in
prev^sma iudi vsa druga v urarsko stro*
—~^^= ko spađajoča deta. ■:.: ■■,:•—
2 odličrfn s&ošiovanjem se priporoHa
SELIŠKAR IVAN
urcr. 7noi~.i<*r,  JL*ubl;ana.   Zadružna uL tO.
I—- ŽENSKO ZĐRAVILISCE --
TOPU€E ĐOBRNA PRI CEUU
1                                                                  pojrrej KEC8A0S BE1 C1LLL
J          Nadomestuje v polnem obsegu Františkove lažne (Pranzensbad).
i     lzredni   uspehi pri   ženskih   in   živčnih bol_:nib,    boleznih   srca, 3           kdic, sltbokrvflosti  reTmstizaiti, pretina in vseh pojavlh osla5e!osti.
a    Termalne naravne ogijikove kopeii,  termalna pitna voda.  Želcznati vTe»
I    lcc, masaža, električne, solnCne \% zračne kopeli, ter kopeli v vročcm zraku
I                   Krasen park. — Smrekovi gozdovi. — Divni izleti.
I   Nikdar megleno! — Vojaška zdraviliška godba. —■ Seiija ; maj-okuber
I                              Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
I                       SELCE PKl CRIKVBHKI, Hrv. Primorjm,
Z lastnim  morskim  solnčnim  in  pcŠČenim kopališčem. — Vse Ieto otvorjeno. — Kopališče se otvori prvega junija. Izborna   doraača   kuhinja.  •—• Pnvatna stanovanja se do-bivajo. — Vsako uro zveza z motorjem Selce - Crikvenica.
i Pspiia đaie: GnnusSo icelavarstn ali pa Mer Karei Dovela
!               ______     ______                _______________________            ^_____^_^i_
S^rvovrstna ztnoina
(vakuumske in s plinom polnjene svetiike s kovinasto žico)
išče zvez, odda eventualno  samoprodajo ali glavno za-   I
stopstvo za vso deželo arli po okrožjih. Ponudbe pod:   I
5 Sffiblai»2se_fabj»ak   34M(f   na   Anoneen - Expedkion   L
H. Dukes Nahf. A. O. Wien l.t Wollzelle 16.   1
I
^affoi dobaono!
s^fe/*  ^i/,:';.^...-; __^_V EB   5 ff^j |f^ _* _ _3| 8 _ ft _2b§" ^&
AN3l-kes«»cirta  ^V

IWBI-Qst!lec Sto
«B*-~sHstM?nlc»
Razred zase
Zahtevajte tlsteovin«)
AMBI- wer^es aut. !II./X (3, Berlin Jolfaitttfll.
JU6O5LAVEN5K»
TVORHICA ELEKTRIČNIH STROJEVA D. 0. «»ii*-rjH»Kfl_Mc   KARLOVAC   "^010""""t*
PR1WA N/TPOPR/W«K   »vrfce w»a sfroje. •MMBB» MnjeM oapttostt I Jaćlae.
QR«DI
PftOJBCmjE f tZVftOJA
«Mtdtee cnhleu gradove, sela I dobra.
Wto-M bi «M( 4f«r6đM tiskamo
%a inseratai (M 0d«H>Torea VatoofltoK^rMi&