AÑO (LETO) XXVIII (22) No. (štev.) 5
KSLOVEN 1A
BUENOS AIRES 30. januarja 1969
LIBRE
Žive baUle
Kaže, kakor da bi se bila Azija preselila v Evropo. Žive bakle so zagorele v Pragi, Pilznu, v Budimpešti, ’ v Ljubljani. Mlada življenja se uničujejo v ognjenih smrtih. Svet je obstal ob grozljivih prizorih in se zamislil.
Komunistični režim v češkoslovaški je ob prvem ognjenem samomora obmolknil. Njegov propagandni stroj se ni znašel ter je v navalu množičnega ogorčenja podlegel tej naravni reakciji. Prva ognjena žrtev protesta proti nečloveškemu zatiranju narodne iri osebne svobode se je spremenila v narodnega junaka, kateremu tudi režim, ki je tarča tega protesta, ni mogel preprečiti veličastja vsenarodnega zadnjega poklona.
Toda posnemovalci so bili že hitro označeni kot zmedenci ali pa ljudje, ki so jih osebne razmere pognale v samomorilni ogenj. Stara komunistična taktika proglasitve nevarnega nasprotnika za duševnega zmedenca skuša življenjske žrtve mladih ljudi njihovim domovinam in svobodi na oltar ponižati na raven vsakdanjega brezupa človeške revščine.
Obiektivno gledano, je sleherno premišljeno uničevanje lastnega življenja samomor. Samomora ni mogoče odobravati, pa naj bo motiv zanj še tako vzvišen. Tudi ognjene smrti mladincev za železno zaveso domovini in svobodi na oltar v svej celoti zaslužijo to oznako. So samomori, ki jih ni mogoče odobravati. Papež Pavel VI. je to poudaril minulo nedeljo, čeprav je dodal, da razume probleme in težave razmer, v katerih živijo človeške množico za železno zaveso.
Tudi ni mogočo primerjati teh sa-mouničevanj na Češkoslovaškem ali drugje v Vzhodni Evropi z ognjenimi smrtmi v Vietnamu. Več desetin tamkajšnjih boneev si je z ognjem vzelo življenje, prav tako iz protesta proti obstoječemu režimu in razmeram. Tara je njihova vera igrala veliko vlogo v samouničevalnih dejanjih, katera. niihova orientalska mentaliteta postavlja na visok pedestal. življenjska žrtev z lastno roko je zanje najvišji doprinos onostranskemu božanstvu.
Krščanstvo pa je nasprotje smrti. Je življenje.
Ves svobodni svet je obstal zapre-paščen ob novicah iz Prage, Pilzna, Budimpešte in Ljubljane. Toda samo znprepaščen. Iz uvodnikov svobodnega svetovnega časopisja lijejo visoke fraze o vrhunskih žrtvah mladih ljudi za železno zaveso za svobodo. Ugotavljalo, kaj vse morajo ljudje dandanes pretrpeti za svobodo in kakšne žrtve si prostovoljno nadevajo, da bi si ustvarili človeka vredno in znosno življenje. Hladno ugotavljanje razmer, hladno poročanje o tragičnih dogodkih in nič več.
Zaman iščemo v teh uvodnikih iskanje vzrokov za te ognjene smrti. Vsi vemo zanje, ves svet ve zanje, toda v svetovnem časopisju ni bilo zapisano, črno na belem, da je teh ognjenih smrti v prvi vrsti kriva Sovjetska zveza s svojo rdečo, armado, s katero ie okupirala češkoslovaško. Mladi Čehi se ne bi zažigali, če ne bi bilk» sovjetskih tankov , na praških ulicah. •Prav teko se ne bi zažigali za svobodo, če bi jo imeli, pravo, resnično svobodo, ne namišljeno, navidezno.
Človeku se vsiljuje vprašanje: kakšen bi bil danes svet, če ne bi človeštvo reagiralo na pošastni doktrini fašizma in nacizma pred tridesetimi leti. Takrat se svobodni svet ni bal akcije,, ni bež.al pred. žrtvami, ni zapiral oči pred nevarnostmi. Takrat je svetovni tisk pisal odkrito, brez pri -krivanj. Stvari so bile postavljene na svoje'mesto, črta je bila jasno potegnjena med dobrim in zlom. Zato sta danes fašizem in nacizem le še zgodovina.
Reakcija svobodnega sveta na komunistična grozodejstva bodisi fizične ali duhovne narave pa je komaj zaznavna, če ne popolnoma odsotna. Umetno je komunistična nevarnost r.rrominiana v običajno imperialistično obleko evroazijske velesile, namesto da
VZTRAJNOST ODPORA V ČEŠKOSLOVAŠKI
Češkoslovaško mladino je zajel val ognjenih samomorov. Kakor je napovedal prvi protestni samomorilec 21 letni univerzitetni študent Jan Palach, je njegovemu ognjenemu protestu proti sovjetski' okupaciji države in zatiranju svobode sledilo doslej še šest drugih mladih ljudi, večinoma iz delavskih vrst. Med njimi je bilo tudi eno dekle.
Iz solidarnosti do češkoslovaške mladine se je z ognjeno smrtjo pokončal tudi neki mladenič v Budimpešti ter, kakor poroča agencija UP. po poročilu Tanjuga, tudi 24-letni ključavničarski delavec v Ljubljani. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil hude opekline, da pa za življenje ni v nevarnosti.
Po prvem ognjenem samomoru Jana Palacha je češkoslovaška komunistična partija pozvala češkoslovaško mladino, naj preneha s tem okrutnim načinom protestiranja proti obstoječim razmeram, opozarjajoč jo, da naj tudi sicer miruje, da ne bi izzvali novih sovjetskih ukrepov proti državi, ki bi še bolj omejili osebno in narodno svobodo, kakor je že doslej omejena.
Istočasno je češkoslovaška komunistična partija objavila, da pristaja na nekatere zahteve češkoslovaških študentov, ki jih je javnosti posredoval umrli Jan Palach. Partija je objavila, da bo izvedla svobodne parlamentarne volitve v državi, dalje da bo sklicala partijsko konferenco in da cenzure ne bo izvajala vlada, temveč jo bodo kontrolirali časnikarji, študentje, delavski vodje in drugi predstavniki naroda.
Sestanka partijskega Centralnega komiteja, na katerem so napravili zgornje sklepe, so sc udeležili šef partijo Dubček, vladni predsednik černik,
državni predsednik Svoboda in predsednik parlamenta Smrkovsky.
Študentovske zahteve, ki jih podpirajo delavski sindikati, bodo postopoma izvajali. Sklenili so, da nekaj časa ne bodo uradno objavili, da sta partija in vlada pristali na zahteve, da ne bi izgledalo, kakor da sta partija in vlada klonili pred študenti vsled ognjenega samomora Jana Palacha. Je pa vlada po seji takoj objavila, da bo dobil Jan Palach slovesen pogreb, „ker je narodni junak".
Pogrebne slovesnosti so bile veli-č-gtee. Več stotisoč ljudi se jih je udeležilo in so potekle brez izgredov, češkoslovaška, vlada in s.ovjeti so po-’"M na praške ulice na stotine polici iških agentov, da bi preprečili sle-' 'Tomi poskus izgrednikov, vendar jim m bilo treba uporabiti sile proti prebivalstvu.
Za vse ognjene samomorilce, ki so síédi’i Janu Palachu, je češkoslovaška vlada objavila, da so ali duševni zmedenci ali pa, da so si skušali končati življenje vsled razvratnih družinskih razmer. Ob prvem zažigu Jana Palacha se češkoslovaška KP ni znašla ter je pasivno sprejela resnico, medtem ko ■e je pozneie poslužila znanega sovjetskega trika proglaševanja nevarnih nasprotnikov za duševne zmedence.
Češkoslovaški kardinal Beran, ki ■T i v , Rimu. kamor je bil izgnan po izpustu iz dolgoletnega zapora v Pragi. je po vatikanskem radiju pozval češkoslovaško mladino, naj preneha s samomori. Tudi papež Pavel VI. je v nedeljskem nagovoru na vernike, zbrane na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu, poudaril, da ,.no odobrava samomorov", čeprav razume motive, ki ■ o r.rioelinli nekatere mlade ljvdi do loga, da so si stregli po življenja.
“El tiempo político está lejos”, declaró el presidente Onganía
En la reciente reunión con los empresarios, en la cual se firmó el acuerdo sobre los precios, el presidente Onganía explicó la acción futura de su gobierno en los campos económico, social y político. Al referirse a éste último, declaró:
“Algunos ya atribuyen al Gobierno su intención de entrar a lo que en su oportunidad, y a los efectos de visualizar el problema, colificó como tiempo político. Yo les aseguro, señores, que estamos desgraciadamente muy lejos de ese tiempo político. El Gobierno de la Nación no piensa pero ni remotamente en composiciones políticas. Y sobre ésto, ustedes que van a hacer el gran esfuerzo, tienen que estar en claro. El año 1969, como todos los años, será un año de un determinado trajín político. Ahí van a surgir mil y una supuestas composiciones. Ultimamente se ha hablado de una conexión del Gobierno coa ciertos sectores de significación política.
Eso es lo que no hay que creer jamás. El Gobierno ño toma contactos políticos por dos razones fundamentales: primero, porque el Gobierno tiene una línea de conducta definida e irrevocable y, segundo, porque no es de beneficio político para el Gobierno.”
„Politični čas Je še daleč“, je izjavil predsednik Onganía
Na sestanku s podjetniki, na katerem se je podpisala pogodba o cenah, je predsednik Onganía razložil bodoče delovanje vlade na ekonomskem, socialnem in političnem polju. Glede tega zadnjega je izjavil:
„Nekateri že sodijo, da hoče vlada vstopiti v to, kar se je ob priliki, in za boljše razumevanje problema definiralo kot politični čas. Jaz vam zagotovim, gospodje, da smo na žalost še zelo daleč od tega političnega časa. Narodna vlada ne misli niti zdaleka na kakšne politične sestave. In glede tega morate vi, ki boste storili veliki napor, imeti stvari na jasnem. Leto 1969, kot vsa i ostala, bo leto določenega političnega delovanja. Pojavilo se bo tisoč in ena ; domnevnih sestav. Zadnje čase se je govorilo o stiku med vlado in nekimi 1 sektorji politične usmerjenosti.
To se no sme nikoli verjeti. Vlada ne navezuje političnih stikov iz dveh temeljnih razlogov: prvič, ker ima v svojem vedenju linijo, ki je določena in nespremenljiva, in drugič, ker to ne bi bilo v politično korist vlade."
BiifliiaaiiiaaaDDaBaaipaiscgioin
AíeiMaÉ v Moskvi
V Moskvi so po 37 letih doživeli spet prvi atentat na najvišje predstavnike rdečega režima. Vsa zadeva je zavita v skrivnostno tenčico ter na številne pomisleke o okoliščinah in izvedbi atentata ni mogoče dobiti odgovora. Sovjetska vlada je priredila sovjetskim kozmonavtom veličastno povorko po moskovskih ulicah in banket v Kremlju. Kozmonavti so se vozili v prvem odprtem avtomobilu, za njimi v zaprtih avtomobilih njihove žene in drugi vesoljski strokovnjaki in končno sovjetska mogotca partijski šef Brežnjev in predsednik Podgorni.
Avto z Brežnjevom in Podgornim je tik pred prihodom v Kremelj zavil iz vrste in skozi druga vrata zapeljal oba veljaka skozi zidove Kremlja v r-alačo. Nekaj trenutkov zatem je neki, oseba z dvema revolverjema streljala na povorko avtomobilov in je bil ranjen šofer avtomobila, v katerem so se vozili kozmonavti, eden od kozmonavtov pa je bil ranjen od letečega stekla. Atentatorja so okoli stoječi ljudje takoj zgrabili ter ga izročili policiji. Slovesnosti v Kremlju so se nato izvedle, kakor da se ni nič zgodilo.
Ves atentat se je po poročilu sov-ietske uradne agencije odigral skoro neopažno za večino prebivalstva, ki
bi njen obraz razgalili, kakršen v resnici je.
Zato trpljenje in žrtv.e prebivalstva za železno zaveso ostajajo brez odgovora. Zato te žrtve služijo samo za senzacionalne novice, s katerimi uredništva napravijo svoje časopise bolj zanimive. Edina reakcija na te žrtve so več centimetrov visoke črne črke na prvih straneh velikih dnevnikov. Po nekaj kratkih, praznih uvodnikih in debatah v televiziji gre nato vsa stvar v pozabo in človek tostran železne zavese, ki mu je svoboda samo lepo zveneča beseda, brez vsebine, živi svoje življenje nemoteno naprej, čakajoč, da ga kak nov grozljiv dogodek spet zdrami — toda doslej ga še ni prebudil.
Molimo za žrtve, ki jih naši soljudje doprinašajo v reševanje vseh
'e pozdravljalo kozmonavte. Za .svetovno javnost je sovjetska agencijo Tass prikrivala dogodek 24 ur. Na kra-j”. atentata ni bilo nobenega tujega časnikarja, ker so vsi že bili pohiteli - kremeljsko palačo, da bi bili na mestu, ko bi prihajali kozmonavti v slavnostno dvorani. Ne povorke po moskovskih ulicah in ne slavnosti v kremeljski dvorani se ni udeležil vladni predsednik ; Kosygin, za katerega so uradno objavili, da je „na počitnicah".
Moskovska radijska postaja je nekatere podrobnosti atentata objavila drugače, kakor pa je o njih pozneje poročala Tass. Zahodni opazovalci sklepajo, da se za atentatom skriva morda nov boj za oblast v Kremlju.
I Z
TEDNA
V
TEDE N
Francoski predsednik Charles de Gaulle je odločno izjavil, da no bo odstopil cd svoje funkcije. S tem je odgovoril na tozadevno omembo biv. min. predsednika Georgea Pompidoua.
Po zadnjih manifestacijah v Uru-guayu, so pretekli četrtek, takoj po pogrebu ubitega delavca, napovedali sindikati splošno stavko. Ker se pa neredna konvencija delavcev (zveza sindikatov), ni dosti jasno izrekla, je stavka popolnoma propadla, oziroma je bila „preložena za nedoločen čas“.
Študentovski, izgredi v Španiji so prisilili vlado, da je razglasila stanje nevarnosti, neke vrste omiljeno obsedno stanje, ki bo trajalo tri mesece. Takoj nato so varnostni oddelki zaprli več lokalov, celo cerkve, in aretirali veliko število oseb. Vsi so obdolženi pripadnosti levičarskim strankam in podtalnih delovanj.
V Pakistana je v zadnjih dneh prišlo do hudih izgredov. Povzročili so jih študentje, a so se kmalu razširili tudi na delavstvo. Protesti so naperjeni
proti vladi Mohamed Ayub Khana. Policija zelo ostro nastopa in je doslej že nad dvajset mrtvih. Proglašena je bila policijska ura in obsedno stanje, a se mir zaenkrat še ni povrnil. Glavno žarišče je Karachi, a je položaj težak tudi v mestih v notranjosti države.
Caracas, glavno mesto Venezuele, jo postalo središče gverilskih akcij. Komunisti so izvršili več sabotažnih dejanj in napovedujejo novo prevratno delovanje. V spopadih s policijo je bil rrnjcn en gverilec, a tudi na vladni strani je bil en ranjen. Val komunističnih napadov pa se je razširil na velik del države, in vlada proučuje oilpžai. kako bi zaustavila rastoče komunistično nasilje.
V Californiji, ZDA, so neurja povzročila ogromno škodo. Vlada je za vse področje razglasila posebno stanja nevarnosti. Doslej so ugotovili, da je utopljenih 16 oseb, 12 pa je . ostalo pokop” nih pod razvalinami. Takih neurij Californija ni doživela v zadnjih trideset letih.
Smrtne obsodbe v Iraku
Iraška vlada je v Bagdadu obsodila na smrt in usmrtila z obešenjem 14 vohunov, ki so delovali proti Iraku zn Izrael. Med obsojenci je devet iraških judov, med njimi tudi sin iraškega velikega rabina. Judovska kolonija v Traku, šteje ok. 2000 ljudi.
Obsojenci so bili obtoženi sabotaž in vohunjenja za Izrael ter je vlada objavila, da ima namen „dokončno pospraviti vohune in izdajalce države." Istočasno je proglasila državni praznik ter pozvala prebivalstvo na ulice. To se je odzvalo v tisočih ter je priredilo vladi navdušene ovacije, proti Izraelu pa demonstracije.
V Izraelu je javnost silovito reagirala na obsodbo v Iraku. Javnost zahteva od vlade najstrožje ukrepe proti Iraku vsled „umora v Bagdadu". Vlada je objavila, da je storila potrebne korake, da bi preprečila izvršitev smrtne kazni, pa je bilo zaman. Tudi De Gaullova vlada in tajnik ZN U Thant sta intervenirala v Bagdadu v pr:d obsojencem, pa sta bila prav tako zavrnjena. Izraelsko časopisje in radio se močno zgraža nad „indiferentnostjo" svobodnega sveta nad obe-šenjem v Bagdadu ter jo primerja z ogorčenjem, ki ga je izzval izraelski napad na bejrutsko letališče, „kjer nismo prelili niti kaplje libanonske krvi."
•«■■■■■■■■»■■■■■■■■■»•■■•■■■■■■■■■■■■a
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Pogodba o cenah med vlado in podjetniki
Pretekli četrtek so se . zbrali v Beli
dvorani vladne palače predstavniki vlade in privatnih podjetij, ter podpisali pogodbo glede plač in cen za leto 1969. Po tej. pogodbi so se podjetniki obvezali, da bodo povišico plač za 8%i ki je v veljavi od 1. januarja letošnjega leta, utrpeli iz lastnih fondov, ne da bi jo. prenesli na cene.; Te se bodo sicer nekoliko spreminjate, a . v nobenem • primeru • se ne sinejo povišati .nad
2%, Na, pogodbo. so pristali predstavniki nad 120, trgovskih in industrijskih velepodjetij, ki sp bili. prisotni. Kasneje pa se bodo pridružile še druge tvrdke, • ter računajo, da bo pogodbo končno sprejelo - nad 3500 družb.
Ob tej priliki je predsednik general Ongania, katerega so . spremljali poleg ekonomskega ministra in tajnika za industrijo in trgovino še člani ostalih ministrstev, nagovoril zbrane osebnosti, ter obširno razložil delo vlade v bodoče. tako na ekonomskem, kot na socialnem in političnem polju. Dejal je, da bo mogoče urediti in modernizirati ekonomski sistem potom bolj napredne tehnologije in z izbiranjem bolj produktivnih obrti. „Treba je reorganizira* i državo, da bo Argentina lahko postala velesila", je zatrjeval. To bo mogoče doseči potom treh sistemov, ki se bodo izvajali postopoma: sistem načrtnega dela, svetovanja in sodelovanja ter reorganizacija vlade in vladnega
sistema. Ob koncu se je predsednik tudi zahvalil navzočim podjetnikom za njihovo sodelovanje, potom katerega se bodo ekonomske razmere v državi vedno bolj izboljševale.
Nesporazum med Argentino in Urpguayem
Koncem preteklega tedna so je nenadoma pojavila napetost med Ärgen-fino in Uruguayern, že dalj čaša še predstavniki obeh držav pogajajo glede dokončne meje, ki teče po Rib de la Plata. V petek 24. pa je Uruguay energično protestiral in zagrozil, da bo 'umaknil svoje predstavnike na razgovorih, leer, da je argentinska mornarica zasedla otok Punta Bauza (Ti-mozeo Martinez). Argentinsko mornariško poveljstvo je to odločno zanikalo, phč pa sporočilo, da” se je na otoku ustavil le oddelek argentinske rečne po icije.' Argentina smatra, da otok Sp.Ida pod njeno oblast,' enako seveda. Uruguay. Poznejša izmenjava pisem med predsednikom obeh držav je položaj nekoliko razjasnila. Vendar so pogovori za dokončno razmejitev do na* daljnega ukinjeni.. ........
Ing. Eešsia, drž. tajnik za prevozna sredstva je objavil, da bo kmalu podpisan zakon, ki bo določil 15.000 milijonov pesov za obnovo in gradnjo pristanišč v Patagoniji. S tem se bo dosegel večji napredek južnega dela državo in na razvoj argentinske trgovske mornarice.
ZEHA
N N J E
Anica Kralj
Vsakemu svoje
SVET
.V zanimivem pogovoru v širši družbi smo govorili o preteklih časih in jih primerjali z današnjim.
„Joj, kakšna sprememba!“ je reto! starejši gospod. „Res jo veliko hudega zdaj na svetu, a mislim, da se danes človek vendar bolj zaveda svoje vrednosti in zato tudi svoje odgovorno«'i. Ko gledam življenje mladih družin sem prav vesel. Starši so bolj zanimajo za otroke in tudi med seboj sta zakonca bolj povezana kakor smo bili mi. Ali vendar...“
„No, kar povejte!“ živahno sili vanj mlada gospa.
„Ali vendar,“ nadaljuje gospod, «bojim se, da ti mladi možje potrebujejo poleg družine, poleg ženine družbe še nekaj drugega.“
„Kaj pa?“
„Potrebujejo moške družbe. Da, da mlada gospa. Danes v družbo pride mladi mož redno z ženo, in zato,... '/ato pogovori niso moški. Resnica je ta, da smo sami med seboj bolj prosti, povemo si bolj prosto tudi neprijetne stvari. Misli se krešejo, odpiramo nove poglede v bodočnost, .kritiziramo kar je napačnega, če sedijo zraven ’gospe“, se je obrnil do gospe, „smo bolj “fini", se niti skregati ne upamo, kar je včasih nujno potrebno, celo ‘zdravilno. To so moški pogovori. V ■tvih mož “gre va«e”, grebe in premišlja in — raste. Seveda, govorim o resnih pogovorih, ne klepetanju.“ Gospa je poslušala in premišljevala.
Morda je stari izkušeni gospod imel prav. Poleg družinskih skrbi in vsakdanjega dela v službi bi starejšemu in mlademu možu pogovor s prija- žrtev.
tel ji prav prišel. Družina ne bi zaradi tega trpela velike škode. Pametna žena, se tega zaveda, podpira in celo sili, naj gre kar sam. Saj iz izkušnje ve, da mu je to ne samo v oddih, temveč v veliko korist.
Tudi ona ima nekaj od tega, po-ebno če mož zahaja v dražbo, kjer je pogovor rasen in zanimiv. Korist pride ‘•■'•o tudi na otroke v eni ali drugi 'bliki. Tako vsa družina raste in notranje bogati.
Pa tudi če gre mož samo na oddih, da se zvedri, — privošči mu to od srca.
Tako ugotovitve bi morale biti vključene že v nevestino “doto”. Prihranile bi si mlade žene marsikatero grenko uro, ko se doma jezijo in dolgočasijo, medtem ko se mož “zabava”. Zato mu pa ob vrnitvi ne prihranijo “dolgega obraza” ali pa pikre očitke, morda celo solze.
To je slab račun. Vzgojile bodo s tai-Snim početjem , puntarja, ki bo iz jeze šel med prijatelje, ali pa copato, ■•i h,o zaradi ljubega miru pomagal brisati posodo.
Tudi ženske čutimo potrebo, da se med seboj pogovarjamo. Izmenjamo si misli, poslušamo izkušnje znank, družinske probleme, ki so našim podobni. To je ženi, posebno mladi, nujno potrebno, ker tudi njo štiri stene in družinske težave stiskajo, posebno pa požirajo ves čas, ki bi ga potrebovala za svojo rast.
Kako to urediti, da bo za vse nrav? Velik korak je že to spoznati, do izvršitve pomaga pa medsebojna Pubezen, ki zmore prenesti nekaj ur
Šetinc se izmika
V Svobodni Sloveniji smo poročali, da so komunisti doma povsem molčali o zgodovinskih dogodkih, ki so se odigravali na Slovenskem pred 50 leti ®b osvoboditvi slovenskega naroda izpod avstro-ogrske sužnosti. Partija se tega pomembnega dogodka ni nikjer spominjala. O njih sta napisala članek publicist Lojze Ude in mesec dni kasneje dr. Janko Pleterski. Objavljena sta bila v ljubljanskem Delu. (Članek dr. Janka Pletarskega objavljamo v celoti v današnji številki.)
Ljudje, ki so tedanji veliki čas so-■doživliali, so komunistični tisk prijemali zaradi molka o razpadu Avstro-Ogrske in o osvoboditvi Slovencev. Tako protestno pismo je dobil tudi partijski propagandist Franjo Šetinc, po zadnjem partijskem kongresu tudi član tajništva ZKS. V Delu z dne 22. nov. 1968 pravi, da je dobil od FK (Finka) naslednje pismo: „Današnji časnikarji so premladi in niso doživljali ponižanja, zapostavljanja in preganjanja na-: šega naroda v ranjki Avstriji, ki ga označuje Cankar kot Nation der el-ften Rangsklasse“ (To je bil najnižji uradniški čin). Razglasitev stare Jugoslavije je bila za Slovence dogodek, ki so ga sprejeli z nepopisnim navdušenjem, s solzami sreče in veselja, saj se jim je uresničil (za tisti čas in takratne prilike) njihov ideal, čeravno je prinesel poznejši razvoj države marsikatero razočaranje in krivico.“
Šetinc pravi, da bi „tovariš Fink iz Ljubljane rad vedel, zakaj niso časnikarji posvetili temu datumu nobene - besede. Bi bil to šovinizem ali bi bilo v nasprotju z današnjim družbenim redom?“
Na Finkovo pismo je Šetinc odgovoril kot .zgrajen komunistični propagandist tako, da partiji ni povzročil nobene škode. Finkovo vprašanje o razbitju Avstrije in o osvoboditvi slovenskega naroda je sploh pxešel, odnosno dejal samo to, da je Delo objavilo Udetov članek „29. oktober 1918“, nato pa je govoril o 50-letnici bojev za severno mejo in ne o pomenu slovenske narodne osvoboditve. Boj za severno slovensko mejo, do katerega ■je moglo priti samo po zrušen ju stare Avstrije in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, je po Šetincu „še pomembnejši dogodek, ker je zakoličil meje slovenske domovine. Če tega ne bi bili storili, bi kljub ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ostalo le bore malo slovenske zemlje v novi državi. Medtem, ko je Narodni svet v Ljubljani verjel, da bodo „zavezniki“ pravično začrtali meje Slovenije, so italijanske čete prišle do Vrhnike, pa tudi Maribora in Prekmurja so se hoteli polastiti. Zato se mi
zdi čisto prav, da Smo obletnici bojev za severno mejo posvetili našo pozornost in spomin. S tem smo dali vsaj skromno priznanje tudi bojevnikom za slovensko zemljo in slovensko besedo. Tz tega dejanja kot tudi iz napredne slovenske miselnosti od Trubarja do Cankarja je kasneje črpal nove in nove moči narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda s komunistično partijo in Osvobodilno fronto.“
Tako partijec Šetinc slovenski mladini zamolčuje najvažnejši zgodovinski dogodek slovenskega naroda: narodno osvoboditev, ustanovitev prve slovenske vlade, organiziranje prve slovenske narodne vojske in omenja samo naslednje dogodke, ki so samo posledica razbitja stare Avstrije in o-samosvojitev slovenskega naroda, t. j. boje za severno slovensko mejo. In nazadnje še priključi k vsem prejšnjim slovenskim narodnoosvobodilnim bo-:em, ki s komunizmom niso imeli prav ničesar skupnega in pri katerih ni sodeloval niti en slovenski komunist, še komunistično partijo ter OF z njeno revolucijo pod sovražno okupacijo.
Davek za zasebne kmete
Vprašanje kmetov in kmetijskih posestev je napravilo dolgo in krivu-ljasto pot v komunističnem režimu od leta 1945 do današnjih dni. Po prvih poizkusih po končani revoluciji, da bi zginila zasebna kmetijska posestva je: v tej dolgi poti prišlo do zakona, ki priznava obstoj zasebnih kmetij in tudi določa način obdavčenja zasebnih; kmetov. Kot podlaga za obdavčenje: ostane še naprej katasterski dohodek, izjema je le gozd, ki je obdavčen poi vrednosti poseka. Zemljišča so razvrščena v skupine katasterskih občin za katere so določene enotne najnižje in najvišje okvirne stopinje prispevka. Pri razvrsčenju zemljišč spremembe zakona predpisujejo, da je upoštevati relief, kakovost tal, oddaljenost trga in njegovo kupno moč ter prometne zveze.
Po treh kriterijih bodo zemljišča razvrščena v štiri skupine katasterskih občin. V prvo skupino pridejo ravna do blago nagnjena zemljišča, kjer je možno uporabljati težko mehanizacijo; prav tako je značilno, da so v tej skupini dobre komunikacije in dobri tržni pogoji. V drago skupino se razvrstijo blago valovita, gričevnata zemljišča z manjšimi nadmorskimi višinami, kjer je možno uporabljati težjo mehanizacij; tržni pogoji so razmeroma dobri. V tretjo skupino sodijo hribovita območja z večjimi višinami naselij, kjer je možno uporabljati lažjo mehanizacijo. V četrto pa gorata območja.
Goršetova razstava v New Yorku
- Na Madison Aveniji v New Yorku, na Aveniji umetniških galerij, ki so tu vrste, kar ena za drugo se nam je v petek, 10. januarja 1969, ob 7 zvečer mojster Gorše predstavil s samostojno razstavo (in to že drugo odkar je v (New Yorku) v Galeriji Internationale. G. Rudi Večerin je dejal, ko je od odpiral razstavo in pozdravljal številne slovensko in ameriške prijatelje, :’a ne samo mojster Gorše, ampak si tudi slovenska skupina v New Yorku lahko šteje v čast lepo pripravljeno razstavo. Poudaril je med drugim, da ta razstava nekoliko kasno, vendar pa dostojno pomaga praznovati 70-letnico mojstrovega življenja in 40-letnico njegovega umetniškega delovanja.
Iz umetniško pripravljenih vabil (vsako vabilo je nosilo reprodukcijo mojstrove umetnine, tiskane na bakrenem papirju in z njegovim podpisom), smo vnaprej zvedeli, da bo to razstava religiozne plastike.
šušljalo se je, da se je mojster zadnje mesece marljivo pripravljal na razstavo. Radovednost me je torej gnala videti, kaj ima kipar Gorše novega.
Veliko razstav sem že videl, in če Bog da, mnogo jih še' bom. Izbrusil sem si okus in nisem z vsem, kar na prvo roko zadovoljen. Odkrito pa morem reči, da tako okusno razporojeno razstavo v dveh obsežnih in smotrno osvetljenih sobanah že dolgo nisem videl.
Goršetovo delo poznam, saj sem ga
BESEDA MATERINA: O kolika blagodat človeku od Boga! Slika lica materinega, glej, kadar je v grobu, ugasnila ti je. Toplota, lepota in dobrota materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi. Zato, ker je tudi sveto materino obličje le od mesa in mora preiti in ker je lc beseda nesmrtna, od duše, ki umria ne bo. O moj Bog! Kako naj sc ne prečudim, da go vendar mojega rodu ljudje, učeni, pošteni, dobri in pametni, pa materino govorico pozabiti morejo, se je sramovati hočejo, pa se s tem svetega spomina rodne matere kakor apostol Peter L cenika svojega zatajiti ne boje!. ..
Bogu hvala in čast! Mene ta in taka slabost vse žive dni ni nikoli obšla. Noben ptič, ne slavec ne škrjanec ne kos ne sinica ne čuk svoje viže trdovrat-neje niso znali, kakor pa sem jaz svoj domači jezik ljubil, častil, imel in umel in ga le predolgo in premnogo po svetu tako težko kakor domačega testa kruh pogrešal in stradal!
(Ivan Pregelj, Zdravnika Muznika štiri vigilije)
vzljubil že kot študent v Ljubljani; v zdomstvu pa še toliko bolj, ko naju je združevala ista usoda. Vem za njegova prva dela, ki jih je ustvaril v Ameriki, tako za drobnarijo, kot za monumentalno plastiko; presenetila me je njegova iznajdljivost. Ko je začenjal ustvarjati v novi tehniki-orešec, vem, da sem bil prav tako notranje zadovoljen, kot on sam.
Sedaj pa k razstavi sami! V celoti je vsega skupaj 27 kosov. Prevladuje orešeč, v katerem izstopata Sv. Ciril in Sv. Metod, dve monumentalni plastiki. Mojstrova globoka religioznost je dala iz sebe vse, kar je pač mogla. Morda bo umetnostna zgodovina sodila pozneje drugače, osebno pa občutim Goršetovo delo, kot moderno gotiko. Vse nepotrebno, vse zunanje je odmišljeno —• ostaja samo duh, ide-ia, lepota, ki je shrepenela na potu navzgor, k Bogu. Umetnik je prekosil
samega sebe v „Dušah“, (tudi orešec v plastiki in snovi, je samo duh.)
Že par let sem, smo na Goršetovih razstavah pogrešali les. Za to pot nas je bogato poplačal. Kar pet različnih kosov (od teh par v precejšnjih merah) kaže, kako zelo mu je pokoren tudi les. Dekalog (Mojzes) izstopa, A-dam in Eva privlačujeta, in je težko re,či kaj je boljše.
Goršetov tolčen baker povsod, predvsem zadnji čas; vzbuja zanimanje. Cela vrsta plaket, ki so razstavljene; nam kaže, kako bogat je mojster v idejah in kako spreten-, ko jih oživlja v bakru.
Razstava je bila zame lepo doživetje. Bogat večer, v kamnitem zatišju New Yorka... In to je bil obenem tudi lep slovenski večer... Bog nam daj še mnogo takih!
Rudi Večerin
Možne so pa tudi različne kambi-nacije. Če so v območju z ugodnim reliefom tla slabše kakovosti (kamnita, preplitva, močvirnata) ali slabše tržne razmere, se katastrska občina razvrsti za eno do dve skupini nižje. V primerih pa, ko vsa zemljišča posamezne katastrske občine v pogledu reliefa ali v pogledu tal niso izenačena, se razvrstijo v kategorijo, v katero sodi večji del obdelovanih površin.
Občine pripravijo predloge za razdelitev njihovega območja na posamezne skupine katastrskih občin po pravkar našetetih kriterijih. Te predloge pa je treba uskladiti s predlogi pristojnih republiških organov.
Občinske skupščine lahko predpišejo za posamezne skupine katastrskih občin stopnje občinskega prispevka od kmetijstva v naslednjih mejah: za prvo skupino od 25—42%; za drugo skupino od 17—29%; za tretjo skupino od 10—20%; za četrto skupino od 3—12%.
V primerih, ko so v posamezni skupini večje razlike v pogledu reliefa, zemljišča in tržnih pogojev, lahko občinska skupščina za del katastrskih občin iste skupine določi v mejah za skupino predpisanih stopenj posebne stopnje. Vendar pa v eni skupini lahko predpiše največ dve različnji stopnji. V okvira določenih najnižjih in najvišjih stopenj pa se bodo občine prosto odločale za progresivno ali proporcionalno obdavčitev katastrskega dohodka. Lani je imelo v Sloveniji 32 občin proporcionalne, 28 občin pa progresivne stopnje.
Olajšave socialnopolitičnega značaja, to je za kmečke družine z večjim številom otrok (nad 3) ali z dela nezmožnimi člani, so ostale nespremenjene.
Razširjenje pa so olajšave ža tiste davčne zavezance, ki nimajo za delo sposobnih družinskih članov. V bistvu gre za primere, ko so na posestvu o-stali samo stari ljudje. Če v takih primerih dohodek na posestvo ne presega 4.000 din letno se zniža prispevek ža 50%. Po sedanjih predpisih se omejuje tudi dosedanja popolna oprostitev ža zemljišča, ki so jih 'dali zasebni kmetje v zakup delovnim organizacijam za najhianj štiri leta. Taka oprostitev še rte prizna več v primerih, i če delovna organizacija prepusti tako zemljišče ž zakupom ali kooperacijsko pogodbo v izkoriščanje lastniku zemljišča. Oprostitev velja samo, če v kooperacijski pogodbi delovna organizacija sodeluje pri dohodku z več kot 50 odstotki. Po sedanjih predpisih še naprej velja splošna oprostitev za davčne zavezance, ki imajo do 200 din osnove letno, občine pa lahko oproste prispevka zavezance, ki imajo 200 do 500 din osnove. (Novost pa je v tem, da je urejanje oprostitev za višinske kraje v celoti prepuščena občinam. Za zavezance v hribovitih in goratih krajih je uvedena posebna olajšava za primere, ko vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali pa v preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene, kar naj bi vplivalo na višjo raven na teh območjih.
KOROŠKA
O koroški narodni pesmi
Zgodovinsko društvo za Koroško je snovi, ki jo načenja, in pa za pisatelja
izdalo kot 62. zvezek dve razpravi o
raziskovanju koroške ljudske pesmi, eno o nemški, drugo o slovenski, pod naslovom „Beiträge zur Volksliedforschung in Kärnten“ (Doprinosi k ra-ziskävanju koroške narodne pesmi) von Karl M. Klier und Ivan Grafenauer, Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten; cena knjige znaša 150 šilingov.
Na prvem mestu je obširna študija „Božične pesmi in pastirske igre na Koroškem“; napisal jo je znani strokovnjak na tem področju Karl M. Klier. Iz najstarejših virov je zbral melodije in besedila šestdesetih pesmi v sledečih skupinah: advent, oznanjenje, 4 pesmi; iskanje prenočišča, 1 pesem; angelski klic, 5 pesmi; k jaslicam, pri jaslicah, 22 pesmi; pastirske igre, 7 pesmi; pripovedne, 12 pesmi; razmišljujoče, 4 pesmi; novoletne, 2 pesmi; trije kralji, 2 pesmi; ime Jezusovo, 1 pesem.
Z znanstveno natančnostjo je pri vsaki pesmi navedeno, kdo jo je pel, kdo zapisal, kje je pesem razširjena, kako je melodija zgrajena in pojasnjene manj znane besede.
Ža nas mnogo bolj zanimiva je druga razprava. Napisal jo je sedaj že pokojni (t 29. 12. 1964) član Slovenske akademije znanosti koroški rojak dr. Ivan Grafenauer: Über die Stellung der kärntnerslowenichen Volksieder zum Volkslied der übrigen Slowenien (Ödnos koroškoslovenske ljudske pesmi do ljudske pesmi ostale Slovenije).
V uvodu, ki ga je napisal Leopold Kretzenbacher (München), zvemo zgodovino tega spisa: to je pravzaprav seminarsko poročilo, ki ga je Grafenauer imel pri prof. Vatroslavu Ja-giču za časa svojega študija na Dunaju
1.	1903. Pisateljev sin dr. Bogo Grafenauer (Ljubljana) je delce našel v očetovi zapuščini in ga izročil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za to izdajo je isti dr. Bogo G. napisal obširne pripombe, dvomi svetnik dr. Fr. Koschier (Celovec) pa prevedel v razpravi navedene slovenske pesmi na nemško.	,
Ivan Grafenauer najprej navede zbiratelje slovenskih ljudskih pesmi na Koroškem. To so: Stanko Vraz, Urban Jarnik in Matija Majar. Obširneje in kritično se bavi s ‘ Scheiniggovo zbirko „Narodne pesmi koroških Slovencev“ (Ljubljana, 1889) in pa z zbirko „Slovenske narodne pesmi“, fti jo ’je za ta čas izdajal dr. Karel štrekelj. Nato pa vzame za primerjavo nekaj pripovednih pesmi, npr. o Kralju Matjaža (Liepa je kroria vegerska), o detomorilki (En kozarič ovce pase), Ma-rija in brodnik, o dveh rožah na grobu (v Podjuni znana „Eno drevce mi je zrasvo“), Zatem pa tudi nekaj poskočnic.
Kot dr. Bogo, G. v prvi pripombi pove, je to delo v marsičem zastarelo. Ima pa svoj pomen še vedno zaradi
samega, ki je že kot študent tu nakazal mnogo problemov, h katerim se je pozneje še vračal in jih skušal rešiti. To njegovo prizadevanje lepo o-svetljujejo pripombe, ki delo sprem -Ijajo.
N. T. Dr. F. C.
Načela našega dela
Izjava dr. Erika Prunča, predsednika Kršč. kulturne zveze Našemu Tedniku v Celovcu, 19. 1. 1969
„Govorite resnico drug z drugim; na svojih sodiščih sodite pravično, z iskreno ljubeznijo do miru! Nihče naj ne izmišlja v svojem srcu nič hudega zoper svojega bližnjega...“ (Zah i, 16-17). „če boste v mojem nauku vz-' —riali, boste zares moji učenci; spodili boste resnico in resnica vas bo osvobodila“ (Jan 8, 3, 31-32). „Govorite torej vsak s svojim bližnjim resnico, ker smo udje med seboj“ (Ef 4, 24). „Če se jezite, nikar ne grešite“ (Ps 4, 5) „in sonce naj ne zaide v vaši jezi“ (Ef 4, 26).
Opasati si torej hočemo ledja z resnico (Ef 4, 24), ko skušamo prve plahe korake, ko delamo prve načrte za delo v prid naše skupnosti, kajti medsebojna ljubezen in neprizanesljiva resnica sta prvi podlagi življenja ▼ družbi, v kateri živimo. „Kdor namreč svojega bližnjega naskrivaj obrekuje, tega uničim (Ps 100, 5), govori Gospod.
To sem imel tudi v mislih, ko sem se na občnem zboru KKZ zavzemal za to, da bi morala biti odkritost v naših medčloveških Odnosih — tako v okviru naše "harodhe in svetovnonazorske skupnosti kot tudi preko nje — vodilo vsega našega dela. Poudarjal sem ih ponovno poudarjam, da bomb morali združiti čim večjo trdnost ’V sebi s čim večjo iskrenostjo do drugih, do njihovih stališč in prepričanj, kajti „vsakdo pridi v svojih mislih do popolnega prepričanje, „vse pa, kar ni ‘iz prepričanja, je greh“ (Rinilj 14, "5, in 23). To Stališče naj nam bo tudi vodilo v vseh borbah za načela.
Ravno s tem pa, ko zastopamo odprto, vedno za dialog pripravljeno stališče do ljudi in skupin z drugimi načeli, si izrecno zagotavljamo tudi pravico do našega, krščanskega in slovenskega stališča in načela. Spoštovanje do prepričanja svojega bližnjika nam šele zagotavlja popolno svobodo našega mišljenja in popolno svobodo deta, ki temelji ria teh prepričanjih. Zato se bomo zavzemali za združevanje tega, kar je združljivega, in za strogo ločitev tega, kar se ne da zdražiti. Veselimo se vendar nase drugačnosti in diferenciranosti, kajti plodovita napetost med nasprotji šele ustvarja tisto vzdušje, v katerem lahko rastejo prave osebnosti. To naj bo naš demokratični model sodelovanja v narodnem svetovnonazorskem oziru.

Vojaška služba žensk. Poslanci Slovensko republiško skupščine so 8. ¿r-nuarja razpravljali o predlogu zakona o vojaški obveznosti, ki ga je decembra pripravila zvezna skupščina. Predvsem so bili mnenja, naj bi vse vojaške zadeve urejal en zakon, ne pa dva. Po sedanjem stanju naj bi imeli zakon o narodni obrambi ter zakon o vojaški obveznosti. Obstoj dveh zakonov prinaša nepotrebne nejasnosti.
Najvažnejša novost, ki jo prinaša predlog zakona o vojaški obveznosti je ta: vse ženske, ki so starejše od 39 let in mlajše od 40 let bodo morale služiti v rezervni sestavi oboroženih sil. Kot vojaške obveznike, bi jih lahko tudj v mirovnem času klicali na vaje in razporejali na mesta, v teritorialni obrambi.
Ta določba zakona pa ni jasna, ker nikjer ni govora o poprejšnji usposobitvi žena za služenje vojske.
Moderniziranje železnic. Tudi v Sloveniji je ta problem pereč. Najbolj kritično je stanje na tako imenovani go-riški progi med Sežano in Jesenicami. Obseg prometa na tej progi, ki je znašal leta 1954 pol drugi milijon ton se je zmanjšal več kot za desetino. Proga ne ustreza sodobnim zahtevam. Treba jo bo modernizirati ter doseči sporazum z Italijo o oživitvi mednarodnega prometa med obema Gorica-. ma. Za modernizacijo proge bi bilo potrebno skoraj 40 milijonov dinarjev. Prav tako se pojavljajo težave z novo progo Presnica-Koper, ki obratuje sedaj kot industrijski tir koprske luke. Proga ne dosega predvidenega prometa. Zgrajena je bila z denarjem slovenskega gospodarstva. Sedaj bi bilo treba vložiti vanjo dodatne investicije.
Cementa primanjkuje. Čeprav v 1. 1968 cement ni bil tako hudo kritični gradbeni material ga je ponekod vendarle primanjkovalo. Večkrat so podjetja in zasebniki zamanj iskali cement v trgovinah. Vse kaže, da bo v letu 1969 ponekod primanjkovalo cementa, zlasti spomladi in jeseni, ko je gradbena sezona na višku. V Sloveniji računajo da bodo dobili iz Trbovelj, tako kot vsa leta okrog 220 tisoč ton in iz Anhovega okrog 100 tisoč ton cementa. Poleg tega pa iz bližnjih cementarn (Umag, Pula itd.) še kakšnih 60 tisoč ton. Skupno bo imela slovenska Republika za leto 1969 iz domačih virov približno 380 tisoč ton cementa. Računajo pa da bo potrošnja precej večja. Gradbena podjetja so prijavila potrebe po 240 tisoč tonah, za široko potrošnjo pa bo treba vsaj 200 tisoč ton. Predvidevajo primanjkljaja od 60
do 80 tisoč ton, ki ga bo treba uvoziti iz Madžarske, ČSSR, Romunije, itd.
Kleče postajajo srce energetskega omrežja Slovenije. V letu 1968 je Slovenija dobila štiri elektro-energetske objekte. Z začetkom obratovanja treh novih elektrarn se je preskrba Slovenije bistveno zboljšala. Z začetkom o-bratovanja toplarne Ljubljana (64 MW) termoelektrarne Trbovlje II (125 MW) in hidroelektrarne Srednja Drava (124 MW) se zmogljivost vseh elektrarn Slovenije poveča za dobrih 40%, od 700 na 1000 megavatov.
Razdelilna transformatorska postaja Kleče je bila leta 1954 grajena kot prvo vozališče nastajajočega 110-kilo-voltnega prenosnega omrežja in kot glavni napajalni vir za Ljubljano in širšo okolico, in sicer s skromno zmogljivostjo 20 MW. Pozneje so zmogljivost Kleč povečali na 93 MVA, zdaj pa je povečana na 243 MVA. Novozgrajeni del obsega orjaški transformator 220/110 kilovoltov, ki ga je v najsodobnejši konstrukciji dobavila tvrdka ASGEN iz Milana z zmogljivostjo 150 MVA. Hkrati so ustrezno povečali stikališčne in merilne naprave ter ojačili naprave v 110-kilovatnem območju, ker teče zdaj celotna proizvodnja toplarne Ljubljana, glavni del proizvodnje TE Trbovlje II in največji del proizvodnje TE Šoštanj skozi zbiralnice v Klečah. Po drugi strani pa ie na Kleče neposredno priključena železarna Jesenice s celotno industrijo Kranja in Ljubljane, vse to v glavnem po 110-kilovoltni napajalni napetosti.
Po končani prvi fazi gradnje nove r-azdelilne transformatorske postaje Kleče bo kmalu sledila druga faza s priključitvijo 220-kilovoltnega daljnovoda Kleče-Divača in s postavitvijo še enega orjaškega transformatorja 220/ 110 kilovoltov enake zmogljivosti. Tako bodo Kleče postale srce energetskega omrežja Slovenije, od katerega bo odvisna brezhibna preskrba velikega dela Slovenije z električno energijo.
Nov rekord v Bohinju. Na petnajstem mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih so se zbrali tekmovalci in tekmovalke 15 držav. Slovesna otvoritev je bila v hotelu Zlatorog 10. januarja. Tekmovalcev je bilo sto trinajst. V teku na 15 km je bil zmagovalec Bolgar Pančov.
V Narodni galeriji je bila 22. decembra zaključena razstava „Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem“. Zadnje vodstvo po razstavi je imel decembra dr. Emilijan Cevc.
Peter Skvarča na vrhu Aconcague
Te dni sc je vrnil z Aconcague (6959 m) kamor jo bil poslan od buenosaire-ške univerze v znanstveni misiji naš rojak, član Slovenskega planinskega društva in znani plezalec, Peter Skvarča.
To je prvi Slovenec, ki je z uspehom opravil to zahtevno planinsko dejavnost. Pred njim je hotel postaviti ta slovenski rekord že staronase-ljeni slovenski duhovnik, rajni g. Kastelic, ki pa zahtevam te gore ni bil kos in je podlegel njenim višinam.
Spričo izrednih uspehov slovenskih gornikov v Argentini je bilo pravzaprav čudno, da se doslej nihče ni lotil Aconcague, ki je zaradi njene ameriško rekordne višine vabljivi cilj vsakega planinca. Po drugi strani, njena klasična ruta niti ne predstavlja kakih posebnih planinsko tehničnih problemov. Pot leze nevzdržno v višino po zdolgočasenem grušču in pod sončno pripeko, ne da bi nudila kako privlačnejšo spremembo v plezariji. Lete skriva pobočje z druge plati. Pač pa ne ostane v nobeni sraefi gorohodcu po Aconcagui prihranjen problem višine.
čim više v zemski atmosferi, tem manjši je zračni pritisk in tem manj kisika prejema človeški organizem pri vdihavanju. Spočetka si sam pomaga s hitrejšim bitjem srca in pospešenim vdihavanjem in izdihavanjem; tudi s porastom rdečih krvnih telesc, ki jih v višinah organizem spontano producira v povečanem številu. Višina 4800 metrov pa je mejna črta za samoobrambne sposobnosti organizma, ki zahteva predhodno in postopno aklimatizacijo na redkejši zrak. Z vzpenjanjem v nadaljnje višine pa se ohranja organizem že s trošenjem lastnih rezerv in vzdrži čim višje tem manj časa v višinskem ozračju. Višina 7200 metrov velja kot vrhunska meja vzdržljivosti in je aklimatizacija že nemogoča, obstanek človeka v njej pa ome-
jen le na kratek čas brez umetnih pripomočkov, kot so kisikove maske. Tudi povzroča bivanje v višinskem ozračju refleksne motnje: človek vidi privide, sliši glasove, zamenjuje vizije in podobno; v dobri veri, stori neverjetne nespametnosti, zablodi, tudi um se mu omrači, lahko tudi oslepi in še mnogo drugega, čeprav v normaliziranem ozračju potem spet povsem okreva. Rajni g. Kastelic pa je, žal, v takem stanju verjetno zamenjal višino z nižino, zašel v napačno smer — in ostal tam.
Medtem so znanstveniki že mnogo-kaj tega dognali na tem področju in je takih nesreč vse manj.
Peter Skvarča, ki je nasploh dobro streniran gornik in odličen plezalec, se je očitno tudi za višine dobro prej pripravil, pa je ne samo lahko izvršil svoje znanstveno poslanstvo na Aconcagui, temveč se je vzpel prav do vrha in s tem presegel dane napotke.
Vendar niso višinski problemi bili vzrok, da se naši planinci niso prej ozrli po Aconcagui. Pojasnilo je temveč iskati v tem, da se rekrutirajo naši najboljši gorniki iz bariloških in buenosaireških Slovencev, ki jim je nekako jug že z navade bolj pri roki kot sever argentihske dežele. Zato so doslej usmerjali svoje dejavnosti prvotno na bariloški gorski kompleks, kasneje pa na Patagonski kontinentalni led. čudho pravzaprav je, da se med mendoškimi Slovenci doslej ni našel kdo, ki bi ga zamikala kraljica njihovih gora. Pomembnejši uspeh v mendoških gorah sta od Slovencev dosegla brata Peter in Jure Skvarča, ko sta opravila prvenstveni vzpon po južni steni na Nevado del Plata (6200 m).
Petru Skvarči iskreno čestitamo k njegovi storitvi! Kaj več o njegovem pohodu in udejstvovanju na tej turi bomo objavili v naslednji številki našega lista.
dp
Ivan Cankar
Greh
Toplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah; kapalo je dol, in kaplje so se lesketale v soncu. Po cestah so hodili lepo oblečeni mestni ljudje.
Mati je prišla prezgodaj pred šolo. Na velikem prostoru je bilo še vse mimo; okna visoke hiše so se bleščala, in včasih se je začul glas učitelja, ki je govoril z rezkim in zvenečim glasom.
Od daleč je bila prišla mati; iz vasi je prišla, ki je bila dobre štiri ure od mesta. Njeni škornji — moški škor-iri, ki so segali do kolen — so bili vsi blatni; tudi krilo je bilo oškropljeno —- široko kmetiško krilo z zelenim' ■ >žami. V desnici je imela mati dežnik in veliko culo, ki je prinesla v nji srajce in par novih škornjev za Jožeta; v levici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena desetica, ki -jo je bila -prinesla za Jožeta.
Mati je bila trudna in lačna, kupila si ni zjutraj nič kruha, zato da ie ostala tista desetica cela. Noge so -jo bolele, in kašljala je; njen obraz ie‘bil suh, globoke jame so bile v licih. ■Hodila je po trgu počasi gor in dol in je ■ gledala na okna, ki so se nleščala, kakor da bi ' bila pozlačena.
V šoli je zazvonilo; zvonilo je dolgo, in nato je nastal šum in ropoc. Iz Velikih vfat se je usulo vse polno študentov; narpfvo tisti mali iz nižjih razredov — kričali so in se podili po trgu; za njimi Večji študenti — stopali so bolj resno in visoko.
In prišel je tudi Jože v gruči ve-' selih tovarišev.
Ugledal je mater — zelenorožasto l metiško krilo, visoke blatne škornje, rdečo jopo, na glavi pisano ruto, prevezano zadaj, in veliko culo in nerodni dežnik.
„Ali ni to tvoja mati?“ ga je vprašal tovariš.
„To ni moja mati!“ je odgovoril Jože.
Sram ga je bilo zelenorožastega kmetiškCga krila, visokih škornjev, rdeče jope in rute in dežnika in velike cule; v tej veliki culi so bile nje-hove srajce, ki jih je šivala mati ponoči, in so kapale njene solze nanje.
Skril se je v gručo in je šel mimo.
Mati pa je stala in je gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je šum prenehal, samo po malo so prihajali študenti iz šole; potem je zazvonilo, in vse je bilo spet tiho.
Že se je mati napravila, da bi šla na stanovanje Jožetovo in da bi tam čakala nanj. Ko je Storila par korakov, se je spomnila, da se je morda zamudil kje v šoli, in se je vinila in je čakala.
Noge so jo bolele; naslonila se je ob zid in je gledala gor na okna, ki so se bleščala v soncu; čakala je do poldne. Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zunaj je zazvonilo; od Vseh strani so se oglasili opoldanski zvonovi. Za-šumelo je spet, in iz šole so se usule goste gruče. Mati je prišla bliže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je zopet utihnilo; prihajali so samo še učitelji, bradati, resni, in so se ozirali nanjo.
Zaskrbelo jo je v srcu; prestrašila se je in prišlo ji je na misel, da leži morda zelo bolan doma in da čaka na-mo, da kliče S'o jo mater. Hitela je, na stanovanje in noge so se ji tresle.
Jože je bil doma; sedel je za mizo in je imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in ji je prišel naproti.
„Kdaj pa si prišel?“
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Sestra Katarina Komar, hčerka univ. profesorja dr. Milana Komarja, je napravila v petek, 24. t. m. v noviciatu Hčera Marije Pomočnice (sale-zijank) v Moronu redovne zaobljube. Naj jo vodi Bog pri njenem vzvišenem poklicu.
Poroke. Dne 25. januarja t. 1. sta se v župni cerkvi v San Andresu poročila Gregor Verbič in Gabrijela Potočnik. Za priči sta bila ženinova mati ga. Štefka Verbiceva in nevestin oče g. Gabrijel Potočnik. Pri poročni sv. maši, ki jo je daroval č. g. Primož Langus, je pel sanmartinski pevski zbor pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča.
Pri Indiharjevih v San Justu so obhajali dvojno poroko:
„Ob enajstih.“
„Kaj me nisi videl, ko sem te čakala?“
„Nisem Vas videl!“ je odgovoril lože.
Popoldne sta šla po mestu, po lepi cesti; vse hiše na desni strani so se praznično svetile; svetle kaplje so padale od žleba in so tolkle ko se je vračala domov. Tiščal se je blizu k nji in jo držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril in da bi zajokal n v gl as. Srečavali so ga tovariši, in tudi tisti tovariš ga je srečal, ki ga je bil vprašal pred šolo: „Ali ni to tvoja mati?“ Jožeta ni bilo več sram — zaklical bi naglas: „Glejte, to je moja mati!“
Hodil je zraven matere, na njegovi duši pa je ležal greh in ga je tiščal k tlom, tako da so bile njegove noge trudne in težke. Hodil je zraven matere kakor Judež zraven Kristusa.
Zunaj mesta se je poslovila, in Jože se je bil namenil, da bo pokleknil in da bo skril glavo v njeno krilo: ,,Mati, Zatajil sem Vas!“ Toda ni pokleknil. Ko je bila mati že daleč, je zaklical za njo: „Mati!“
Mati se je obrnila.
„Zbogom, mati!“ je zaklical, in tako sta se ločila. Od daleč je še videl, kako je hodila mati počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko breme.	;
Jože je šel domov in je sedel V kot na veliko culo, ki jo je bila prinesla mati, in je -zakril obraz z rokami in je zajokal.
Greh je ležal na njegovi duši, in vse solze ga niso mogle izprati; zdrknile so ob njem kakor ob trdem kamnu. . .
Dolgo je od tega, in greh leži na niegovi duši težak in velik kakor prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse polno žalosti in trpljenja.
ARGENTINI
Stanko Indihar se je poročil z Va-ro Azucena. Za priči sta bila g. Matko Indihar in Mihaela Garialde de Rodriguez. Poročil ju je sanjuški župnik mons. José Marcôn.
Lado Indihar se je poročil 11. jan. v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia z Bernardo Burgar. Priči sta bila ga. Indihar Ana in g. Valentin Burgar. Mladi par je poročil Rev. Janko Mernik.
Novoporenčencem toplo čestitamo. Družinska sreča
V	družini dr. Petra Ranta in gospe Rebrne roj. Lesar, so 13. t. m. dobili sinčka. Na ime Marko Aleksander ga je 25. t. m. krstil njegov stric dr. Jože ...anc v župni cerkvi sv. Družine v Haedo. Botrovala sta notar Jože Lesar in njegova gospa Alojzija.
V	nedeljo, 26. januarja je bil v Ituzaingo v župnijski cerkvi, kjer deluje prelat Franc Novak, krščen Anton Martin Rode, sin Antona Rode in Ivanke roj. Mali. Krstil je župnik Gregor Mali. Botrovala pa sta: g. Alojzij Mali in gospa Mara -Steinhaus roj. Rode.
Vsak teden ena
NEBO
Josip Murn-Aleksandrov Nebo, nebo
in neskončna, brezmejna ravan!
Pijano oko šari in iskri
in upi j a ta svet prostran.
Horizont molči.
Od neba sem mrak hiti... le še tam iz daljave v te proste širjave brezmejno prost nekdo beži.
»«■•••••■•■■■»■••»■••■■■•■■•■»•■••»•■■•••■•■H
MENDOZA
Pravljična igra „V kraljestvu palčkov“ na našem odru v Slovenskem domu
Mendoški šolski tečaj je svoje šolsko leto .končal z obiskom Miklavža, kakor smo že poročali. Ker je pa bil obisk združen s programom, ki je bil posvečen visokemu obisku in obdarovanju, je bila otroška predstava, ki so jo pod vodstvom g. Rudija Hirscheg-gerja pripravili naši otroci iz slovenskega šolskega tečaja za sklep šolsko dobe, preložena na nedeljo 19. januarja. Pripravili so nam prisrčno igrico „V kraljestvu palčkov“ s sodelovanjem vseh naših najmlajših, tudi tistih, ki k tečaju hodijo samo „poslušat“ in prepevat. In prav ti so nas š svojo prisrčno iskrenostjo najbolj ganili.
Predstava zasluži brez dvoma, da jo uvrstimo med naše pomembne kulturne prireditve mendoškega slovenskega življenja! Če je namreč pri do-raščajoči mladini opažati zadnje čase neko „popuščanje“ v zanimanju in ljubezni za „naše“ vrednote, pa je podoba, da utegne biti novi rod, ki se zdaj poraja, „dostopnejši“ za to, čeravno računamo z dejstvom, da otroka na-stopnje na odru i. p. že samo po sebi zanima, prav tako pa seveda — njegov „pravljični“ svet! Upravičeno bi tudi človek pričakoval pri teh najmanjših težav z jezikom, z izreko, pa tega v našem primeru nismo mnogo opazili. Igrica je zares ubrano, živahno tekla, brez zadreg in zatikanja.
Vsem, ki so igro tako uspešno postavili na oder, vse priznanje in naša zahvala.
Vsi odrasli, zlasti seveda starši, so se vabilu k igri obilno odzvali in na polnili dvorano.
Po končani predstavi so bili otroci pogoščeni s pecivom in sladko pijačo.
Bb.
ARGENTINA
V Mar del Plati bodo zgradili novo Univerzitetno mesto. Tako je napovedal guverner province Buenos Aires, general Imaz.
Rektorji posameznih državnih univerz, so bili v torek 28. t. m. sprejeti pri predsedniku Onganii. Vsak mu je poročal o delovanju svojega vseučilišča v preteklem letu in o načrtih za bodoče.
Ustanovitev Jugoslovanske države 1918
ZA NAŠE NARODE NAJPOMEMBNEJŠI NASLEDEK PRVE SVET. VOJNE
Za Slovence in vse druge jugoslovanske narode je najpomembnejši nasledek prve svetovne vojne ustanovitev jugoslovanske države. Ustanovitev takšne države, ki je obenem pomenila raz-: bitje habsburške avstro-ogrske monarhije, ni bila med vojnimi cilji antantnih držav in je v določenem smislu izraz nepredvidenega razvoja v značaju vojne in novih kvalitet v mednarodnih razmerjih.
Misel o ustanovitvi skupne države južnoslovanskih oz. jugoslovanskih narodov je pri Ie-teh navzoča že iz 19. stoletja. Posebno močno spodbudo dobi ob balkanskih vojnah, ko je končno odstranjena oblast Turčije na vsem ozemlju teh narodov. Hkrati pride spričo spopada med Srbijo in Bolgarijo za-' te misli na tak način, da Bolgari iz nje radi vardarske Makedonije do zožitve izpadejo. Jugoslovanska misel dobi v tem času predvsem značaj prizadevanj Za zrušitev oblasti po Turčiji še drugega imperija, ki je dotlej imel v svojih državnih mejah zahodni del jugoslovanskih narodov, Slovence, Hrvate in del Srbov, za odstranitev oblasti Avstro-Ogrske. Vendar ne v politiki srbske države (in še manj črnogorske) ne v politiki strank jugoslovanskih narodov v mejah habsburške monarhije v tem času ni stvarnih načrtov, kaj šele akcij za razbitje Avstro-Ogrske in ustanovitev države vseh jugoslovanskih narodov. Na takšne načrte sicer mislijo posamezni starejši politiki, neodvisno od njih pa se
zanje vnemajo in jih hočejo dejansko uresničiti edino narodno revolucionarne organizacije srbske, hrvatske in Slovenske mladine v habsburški monarhiji, r.
Vprašanje, kateri so vsi tisti skupni stvarni dejavniki in interesi v razvoju vsakega izmed jugoslovanskih narodov, ki jim narekujejo jugoslovansko politično usmeritev -v vsem tem času in Id se končno izrazijo v ustanovitvi skupne države, je v zgodovinski raziskavi komaj načeto. Nikakršnega dvoma pa ni, da je tako za Srbe kot za Hrvate in Slovence osnovni nagib hotenje po rešitvi lastnega nacionalnega vprašanja, predvsem državnega zedinjenja vsakega izmed teh narodov.
V naših predstavah o tem času in dogajanju stoji morda preveč v ospredju nujna potreba Slovencev, da se z državno združitvijo .z drugimi jugoslovanski narodi končno državnopravno zedinijo in pa zavarujejo pred grozečim raznarodovanjem. Podobno mislimo še za Hrvate, čeprav vemo, da je zanje nevarnost raznaroditve bila manj pereča. Manj pa naglašamo, da je za Srbe, čeprav je njihovo narodno jedro že doseglo samostojno državnost, demokratična možnost narodnega zedinjenja bila dana le v jugoslovanskem obsegu in ne morda le v kakem samosrbskem. Medtem ko je etnična meja med Srbi in Bolgari dosti jasna, je takšno mejo med Srbi in Hrvati nemogoče postaviti, saj živi si-bsko prebivalstvo zaradi selitev
(Nadaljuje na 4. str.)
SLOVENCI P O SVETU
DANSKA
Spoštovani gospod urednik!
Vaše pismo sem prejel z velikim veseljem in se Vam lepo zahvalim zanj. Posebej se Vam zahvalim, da mi pošiljate Svobodno Slovenijo sem na Dansko. Naročnino bom poravnal preko banke, obenem bom plačal tudi Zbornik Svobodne Slovenije, katerega mi čimprej pošljite.
Pravite, da naj opišem kako živimo tu na Danskem. Takoj Vam odgovorim in danes le na kratko. Na Danskem nas je precej Jugoslovanov. V glavnem so Srbi, Bosanci, Črnogorci, Makedonci; nekaj pa je tudi Hrvatov. Slovencev nas ni veliko. Kolikor je meni znano ne več kot kakih deset. Vsi smo v dobrih službah: štirje so zdravniki, dva sta strojna ključavničarja, eden je avtomehanik, eden državni tolmač, dve sta pa gospodinji. Ostali Jugoslovani pa imajo precejšnje težave. Tukaj je namreč precejšnja brezposelnost. Ni lahko dobiti službo. Če pa se ne priučiš tukajšnjega jezika, je pa ■skoraj nemogoče. Ker pa večina zna •samo srbsko ali hrvaško in ker jih Danci ne razumejo je marsikdo kmalu odpuščen, četudi so ga sprejeli na delo .v pričakovanju, da se bo priučil jetika, če ne zna jezika, tujcu tudi de-Javsko ministrstvo noče dati dovolje-■iy.a.,za delo. Posledica, tega je, da marsikdo . teh revežev zaide na stranpot .ih- ima petem opravka- :: policijo. Nekateri g e-V.pri tem tako daleč, da res • ne delajo časti Jugoslaviji.
- Precej pa je med Jugoslovani komunistov, ki dobivajo y odooro od jugoslovanske ambasade. V nekaterih slučajih ro podpore tako visoke, da si lahko najamejo vile s 1 500 kronami mesečne najemnine (okrog 200 dolarjev). Seveda delajo vri ti propagando za komunistični režim v domovini. Tudi pregovarjajo nas emigrante, da bi šli domov. Toda doslej niso imeli uspeha. Na debelo kri'H raj o razmero na Danskem, če pa jih povprašate zakaj ne gredo domov, če je tako dobro, pa nočejo odgovoriti.
V časopisih berem, da bo tukajšnja policija kmalu začela čistko in da bodo vrnili v rojstne domovine vse tiste, ki nimajo dovoljenja za delo. Pravijo, da imajo na spisku nad 27.000 takih oseb, med temi so tudi Jugoslovani.
Tako sem Vam danes na kratko opisal kakšne so razmero tukaj.
Bagsvrerd, 11. januarja 1969
venske božične pesmi. Udeležba je bila pri polnočnici kar zadovoljiva.
7. decembra smo imeli v cerkveni dvorani opereto „Miklavž prihaja.“ V opereto je bilo vključeno božično obdarovanje posameznikov. Lepo je bi! obdarovan č. gospod misijonar Jerko Gržinič. (Bobri farani so mu kupili harmoniko, ker rad igra, posebno ob priliki prireditev zabava vse navzoče s harmoniko. Tudi naš č. g. župnik je nekaj dobi! od Miklavža, mislim da uro. Gotovo je bil vesel, da se je tudi njega spomnil Miklavž?
Gospod misijonar Gržinič je bil par mesecev pri nas na fari, med tem je poučeval opereto Miklavž prihaja. Spisal jo je sam in uglasbil. Kar je zanimivo je to, da je bilo 6 iz med 8 parkelnov, bratov družine Usove iz Bridgeporta. Vsi Usovi so tudi pevci. Po končani opereti je bila prosta zabava. Parkli in vsi ostali so odlično igrali. Parkli so peli, in gospod Gržinič je igral na harmoniko, vse je rajalo in bilo veselo.
6. januarja se je č, g. Gržinič poslovil od faranov in ob tej priliki priredil predavanje s skioptičnimi slikami-iz Ekvadorja, kjer biva. Ekvador je najbolj uboga država Južne Amerike. Ljudje živijo zelo trdo; tudi misijonar ju se ne godi preveč dobro. Do sedaj nas je gospod že dvakrat obiskal in upamo da pride še v tretje.
Ob koncu tega skromnega poročila pozdravljam vse čitatelje Sv. Slove-■Mie, sotrudnike in urednike. Pozdravljam tudi hčerke in njih družine.
S spoštovanjem
Frank Žele
PO ŠPORTNEM SVETU
Janez Teran iz Kranja je po osmih letih ponovno osvojil naslov slovenskega prvaka v namiznem tenisu. Teran je v polfinalu premagal veterana Marušiča iz Kranja, ki jo presenetljivo premagal nosilca skupina Miheljna in nato še inž. Kerna, v finalu pa Ze-ška iz Murske Sobote. Pri ženskah je osvojila prvo mesto Pavličeva iz Jesenic, druga je bila Martinčeva iz Ljubljane in tretja Virantova iz Litije.
Košarkarsko moštvo Olimpije se je uvrstilo v drugo kolo evropskega prvenstva pokalnih prvakov, z zmago nad turškim zastopnikom Altinordu iz Smirne. V drugem kolu se bodo pomerili 30. januarja z Bayernom iz Muenchena.
OBVESTILA
I Nedelja, 2. februarja:
I Na Pristavi družabna prireditev Duhovnega življenja.
Sobota, 8. februarja 1969:
V	Slomškovem domu ob 21. uri družabni večer.
Nedelja, 9. februarja:
V	Slovenskem domu v Berazateguiju celodnevni piknik s priložnostjo za kopanje. Za hrano in pijačo poskrbi bera-zateška mladina. Popoldne prosta zabava. Pričetek ob 10.
V	Slovenskem domu V Carapachayu prireja mladina predpustno zabavo. Nedelja, 16. februarja 1969:
V	Našem domu v San Justu Velika pustna veselica.
V	Slovenskem domu v San Martinu Pustna prireditev.
Slomškov dom sobota, 8. februarja ob 21. uri
DRUŽABNI VEČER s plesom
sodeluje orkester S( Planika9' Lepo vabljeni!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451
i
JAVNI NOTAR
í FRANCISCO RAUL CASCANTE
:	Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
| Cangallo 1642 Buenos Aires
[	T. S. 35-8827
; ;
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Liljan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9.—13. ure.
Zaradi počitnic je pisarna ves januar do 3. februarja zaprta.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1039: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsk® pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7213
SLOVENSKI DOM, SAN MARTIN na pustno nedeljo zvečer
PUSTNA PRIREDITEV
Sodeluje prijetna domača godba


SLOVENSKA MLADINA IZ CARAPACHAYA prireja v nedeljo dne 9. februarja v domu
PREDPUSTNO ZABAVO
ZA STARE IN MLADE
nt
ZDA
Huntngton, 21. januarja 1969.
-Cenjeno uredništvo Sv. Slovenije!
Danes se zopet oglašam s kratkim poročilom iz naše dežele: Božični in novoletni prazniki so za nami. Za praznike je bilo zelo lepo vreme brez snega, tako da smo sc lahko peljali k polnočnici v Bridgeport. Cerkev je bila lepo okrašena kot navadno vsako leto. Na koru so lepo prepevali slo-
V nedeljo, dne 2. februarja 1969 bo NA SEDVENSKI PRISTAVI V MORDNU
DRUŽABNA PRIREDITEV DUH&VNEGA ŽIVLJENJA
Spored;
■ ■ ■
ob 11: sv. maša za žive in mrtve dobrotnike naše revije,
■
ob 12: kosilo po izbiri,
' »
ob 16: pa:
BOGAT SREČOLOV S 500 IN VEČ DOBITKI
m ■
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE, katerega bodo deležni vsi, ki bodo do žrebanja — torej lahko na prireditvi samo — poravnali naročnino za 1969 in nazaj.
■
MALO NAGRADNO ŽREBANJE vseh tistih otrok,
■
ki so letos pisali v „Božje stezice“.
,	o
Moj akt	— pridite!	\
mmmpm&K.--	■
•- »*:-•.•	-r.	.	¿1
MIIIIUIIIUIIIinillimillllUIIIIIIIIIUIIIMIHIIIHinilllllHIIIIIHMnKIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIII«'!
• Tekme v odbojki, balinanju, Opoldne kosilo, igre za otroke, srečolov in ples ■
■ %
Sodeluje orkester ‘"Planika99
■
Senčni vrt, zdrava zabava, dobra in poceni postrežba, velika gostoljubnost. Prostor za avtomobile.
j	ROJAKI LEPO VABLJENI!
«••••■■•■■•«■a
VELIKA PUSTNA VESELICA
Nedelja, 16. februarja 1969 Sodelujejo Slovenski harmonikarji NAŠ DOM STAN JUSTO
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolom® Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 26.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 13.
USTANOVITEV JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 3. str.)
- . - -	- ■ - .
pod vplivom turških osvajanj v prejšnjih stoletij pomešano s Hrvati daleč proti zahodu čez meje srednjeveške srbske države (ne samo v Bosni ih Hercegovini, tudi v Slavoniji, Baniji, Liki, Dalmaciji), tako, da bi srbska država, ki bi hotela obseči vsaj večji del teh Srbov, neogibno morala poseči po hrvaških zemljah. V obratnem smislu velja to tudi za kako veliko hrvaško državo, ki bi neogibno morala v bistvenem obsegu biti obenem tudi srbska. Tu je stvarno jedro prizadevanj napredne demokratične politike pri Srbih in Hrvatih, da 'njihov nacionalni koncept preraste tradicionalne samosrbske oz. sa-mohrvaške koncepte in najde rešitev v širšem, hrvatsko — srbskem oz. jugoslovanskem okviru.
- Tudi prizadevanja za vključitev Slovencev niso samo. enostranski slovenski interes, ampak imajo pri Hrvatih in Srbih svojo osnovo — poleg očitnih ozemeljskih ih gospdarskih preudarkov — predvsem v iskanju možnosti za notranje . ravnovesje v zamišljeni skupni državi, čeprav je bilo jasno, da bo samoodločba Slovencev še posebej težko doseči. če je hrvatsko-srbska politika jugoslovanske smeri v' desetletju pred prvo svetovno vojno puščala vprašanje Slovencev nekako ob strani, je to bilo ne samo zaradi ozirov do Italijanov, ampak tudi zato, ker združitev s Srbijo čez tedanje državne meje pač ni bila ak-t 'alna. Ako zaradi svetovne vojne po--.. ' c boj za uresničenje skupne jugo-cV;an' ?te države neposredno pereč, ¿e I
s strani hrvaške politične emigracije takoj postavi vprašanje pridružitve Slovencev kot bistveno pomembno — da, kar kot pogoj za jugoslovansko zedinjenje. Proti zamislim zgolj srbsko-hrvatske države kot lažje uresničljive poudarja Trumbič 31. decembra 1914 v pismu Supilu (cit. po D, žepiču), da vprašanja Hrvaške ni moč ločiti od vprašanja Slovenije, da morajo biti „vse slovenske in hrvaške dežele v eni državi, pa naj bo že kakršna koli“ in da. se morajo Hrvati.tega držati „kot vogelnega kamna, ker če bo Slovenija ločena od nas, Hrvati, in to večina, bo hotela priti pod srbskega kralja in bodo zahtevali zase posebno državo.“ Zahtevati posebno hrvaško državo bi seveda pomenilo brezupno zaplesti vprašanje, kako naj bo razmejena do Srbi'e ih kaj takega si ni mogla želeti niti tedanja srbska vlada.
Med svetovno vojno so se pri jugoslovanskih narodih uveljavili trije dejavniki, ki so konec koncev izvedli ustanovitev skupne jugoslovanske države; vlada kraljevine Srbije, Jugoslovanski odbor v emigraciji in jugoslovansko gibanje v habsburških deželah, katerega najvidnejši nosilec je Jugoslovanski klub, ki združuje vse slovenske, hrvatske in srbske poslance v dunajskem parlamentu in ki se izpolni s ustanovitviio Narodnega sveta (veča) Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu tile pred koncem vojne. Medtem ko sta v prvih letih vojne dejavna predvsem prva dva, ki sta obenem na •trsni Antante in v vojni proti Av-slroogrski, se tretji javno pokaže z majniško deklaracijo Jugoslovanskega
kluba ob obnovi parlamentarnega življenja v Avstriji konec maja 1917.
Delovanje srbske vlade, še posebno pa Jugoslovanskega odbora, ki združuje jugoslovansko politično emigracijo iz habsburških dežel, poteka pod vtisom politike velikih držav Antante, pri čemer ima izredno pomemben učinek londonski pakt, ki Italija za njen vstop v vojno na strani Antante obljublja, poleg drugega, Trst, Goriško, del Kranjske, Istro in velik del Dalmacije. Jugoslovanski odbor si prizadeva za enakopravno zedinjenje s Srbijo, srbska vlada pa teži k brezpogojni priključitvi,, v bistvu k razi^rjenju srbske kraljevine in. njenega sistema; poleg širšega programa, ki zajema Hrvate in .Slovence, ima za vsak primer v mislih tudi minimalni program _Ve-; like. Srbije, šele 20. julija 1917 pride med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom do kompromisa, do tako imenovane kriške deklaracij e. Srbska vlada--se, ob,veže. za širši, jugoslovanski program zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v njihovih narodnostnih mejah in na temelju priznanja svobodne narodne samoodločbe, enakopravnosti narodnega imena Srbov, Hrvatov in Slovencev; ustavno ureditev naj odloči demokratično izvoljena ustavno-dnjna skupščina, pri čemer pa je vprašanje republika ali monarhija že odločeno v prid dinastiji Karadjordjevi-cev.
Rzpoložennje proti vojni, lakota, vpliv februarske in oktobrske revolucije v Rusiji prinašajo vse večjo vznemirjenost, zahtevnost in upornost tudi med široke plasti Slovencev, Hrvatov
in Srbov v Avtro-Ogrski. To se izrazi v poostreni politiki Jugoslovanskega kluba in v širokem ljudskem gibanju na Slovenskem in deloma v Dalmaciji za odpravo dualistične ureditve monarhije in za združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v eno državnopravno telo. Spričo popolnoma odklonilnega stališča vseh vladajočih dejavnikov monarhije dobi to gibanje dejansko vse bolj pomen gibanja za razbitje monarhije. Dejstvo, da se razmahne prav v mesecih na začetku 1918, ko je vojaški položaj Nemčije in Avstro-Ogrske razmeroma ugoden, ko se velike države Antante še vedno trudijo za poseben mir z Avstro-Ogrsko in zato naznanjajo, da ne žele njenega razbitja, dokazuje povezanost tega gibanja z o-.snovnimi ljudskimi interesi in- razpo-. ložepji. Temu, . jugoslovanskemu giba-nlu ..se pridružijo, tudi slovenski socialni demokrati, , kljub ..prizadevanjem po-sajnecnikov, da bi delavska stranka ohranila, samostojno .politiko.
Ustanovitev narodnega sveta SHS 1 v Zagrebu za vse jugoslovanske dfeželc v habsburških mejah v začetku oktobra 1918 je v veliki meri rezultat delovanja Jugoslovanskega kluba in njihovega gibanja, omogočena pa je, ko najpomembnejša stranka na Hrvaškem hrvatsko-srbska koalicija 8. oktobra končno opusti svoje zadržano stališče in stopi v Narodni svet SHS. Ko av-stroogrska vlada prizna pravico narodov na samoodločbo, se 29. oktobra 1918 na bivšem ozemlju habsburške monarhije ustanovi nova samostojna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki izrazi, da hoče doneči združenje
vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ne oziraje se na državne meje, t. j. tudi na ozemlje Srbije in Črne gore. Predsednik srbske vlade Nikola Pašič in predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Anton Trumbič sklenejo 9. novembra 1918 dogovor o začasni skupni vladi Narodnega sveta SHS in vlade Srbije na temelju enakopravne udeležbe obeh državnih teles, ki ohranita oblast, vsaka na svojem ozemlju tja do demokratičnega sprejetja nove skupne u-stave. To je bil zadnji poskus, doseči zedinjenje s Srbijo na enakopravni način. Ženevski sporazum pa ni obveljal, ker ga konservativno srbsko meščanstvo in regent Aleksander nista hotela priznati, obenem pa tudi zato, ker je v Narodnem svetu SHS prevladala politika predstavnikov hrvatsko-srbske koalicije, ki so iz raznih razlogov pospeševali zedinjenje brez posebnih pogojev. To je bil med drugim izraz dejstva, da se meščanstvo na Hrvaškem ni tako politično utrdilo, kot meščanstvo v deželah, kjer je to doseglo v razvoju deklaracijskega gibanja. Čutilo se je ogroženo in je želelo čimprejšnjo utrditev državne oblasti.
„ ..Tako je akt zedinjenja 1. decembra 1918 potekel v znamenju zamisli o u-lutaristični in centralistični državi pod vodstvom .srbskega meščanstva in dinastije. Naipomebncnjše dejanje v novi zgodovini jugoslovanski narodov v smeri njihove osamosvojitve in napredka je tako odprlo nova bistvena vprašanja njihovega življenja, ki jih meščanstvo ni moglo rešiti.
Dr. Janko Pleterski Delo, Ljubljana 30. 11. 1968