ste«. 42. V Ljubljani, u sredo, dne 20 februarja 1907. Velja po pošti: ia celo leto naprej K 13 pel leta „ „ četrt t* Ceirt leta ta en mesec 26'-13-6'50 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — ta pol leta „ „ IO1— ta četrt leta „ „ 5' — »a mesec „ „ 170 ^a pošilj. na t)r>m 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Leto XXXI'. Inserati: Enostop. petitvrsla (72 mm); za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikral . . . 9 „ za J?.Z ko trikrat , f „ V reklamnih nolic^h sljnii enostopna garmondvisb i 20 h, f: i večkrainern objavljanju primeren popusi, Izhaja vsak dan, izvzemši n«c!:!j-> in praznike, cb pa! G, url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez ---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski Upravništvo v Kopitarjevih utiesh štev, —-----Vsprejema naročnino, i rise r reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 1S3. 2. — a te ifi Češko m nemška socialna demokraciia. Zadnji čas kažejo pomenljiva znamenja, da bosta nemška in češka socialna demokracija šli narazen; njuna zveza sc bo razbila ob dunajskem šolskem vprašanju. Ne gre se nam zato, ali bo to stranki v korist ali škodo; kar zanima Slovana m resničnega socialca, je čudno stališče, ki ga zavzema nasproti upravičenim češkim kulturnim težnjam nemška sociahia demokracija, na čelu ji dr. Adler. Češka socialna demokracija sc ic v Češkem kraljestvu precej krepko razvila; kar jo jc zadnje dve leti znatno okrepilo, je bil boj za volivno preosnovo. Število njenih organizacij ie poskočilo od 244 na 1537, vseh članov bo nekako 120.000. Njeno agitatorično delo se kaže posebno v tem, da jc v zadnjih letih priredila 30.660 shodov, od teh je bilo 318 razbitih. Češka socialna demokracija izdaja tri dnevnike in 21 drugih listov in revij ter 30 strokovnih glasil. Tiskovni odbor je izdal 349.930 knjig in brošur ter 134.250 koledarjev. Vsekakor lepe številke. (Socialistische Mo-natshefte. 2. zvezek. 1907.) Napetost med češko in nemško socialno demokracijo se je prvič pokazala na zadnjem strankarskem shodu češke socialne demokracije, na katerem jc bilo zastopanih ,369 delegatov, med njimi tudi Nemci. V svojem poročilu je sodrug Nemec poleg demokratizacije države za bližnji cilj češke socialnc demokracije označil 1. žensko volivno pravico in 2. enakopravnost nenemških narodnosti z nemškimi. To je nemške socialne demokrate zelo zbodlo. Spor sc je poostril posebno zadnje dni, ker zahtevajo češki socialni demokrati ua Dunaju za favoritenski okraj, kjer jc češko delavstvo skoroda v večini, svojega kandidata, dočim jc nemška socialna demokracija postavila tu za kandidata dr. Adlerja. Po pravici so Čehi vsled tega razburjeni, kajti nemška socialna demokracija bi zatajila svoj program socialnc in politiške enakopravnosti, ako bi hotela zagovarjati v Favoritnu kandidaturo dr. Adlerjevo, katero z vsemi silami vzdržuje. Zato sc dunajsko nemško so-cialnodemokraško vodstvo tudi noče oglasiti, da zagovarja svoje stališče, pač pa je neki nemški sodrug z Dunaja objavil v zadnjem zvezku berolinskih »Socialistsche Monats-lieftc«sv referatih na zadnjih straneh sledeče: »Češki sodrugi na Dunaiu in severnem Češkem se pritožujejo nad ovirami, ki jih jim baje nemški sodrugi postavljajo nasproti; tako so na primer slednji nastopili proti zahtevi čeških šol na Dunaju in tudi sploh sc premalo ozirajo na češke potrebe. Res jc, da prebiva na Dunaju 150.000 Čehov, ki si pri volivni reformi niso mogli priboriti mandata, toda to velja tudi za 200.000 Nemcev v Galiciji, za Nemce v Pragi, v Budjejovieali itd. Če pa nemški sodrugi ne agitirajo za češke šole na Dunaju, to ne delajo zato, ker so proti tej zahtevi, ampak zato, ker nočejo s kako agitacij češko šolsko vprašanje diskreditirati, ker nočejo dati dunajskim krščanskim soci-alcem prilike, da bi se vsilili dunajskim Nemcem za voditelje nemštva proti češkemu navalu. S tem bi bila nemška stranka oškodovana, češki pa bi nič nc koristilo.« Taki so torei ti mednarodni nemški socialni demokratje. Za upravičeno kulturno zahtevo dunajskih Čehov, katerih mimogrede rečeno ui samo 150.000, ampak najmanj 300.000 na Dunaju, nočejo nastopiti, da ne bi krščanski socialci imeli povoda, pasti vsled tega po socialnih demokratih. Kako jc ta izgovor jalov, je na prvi pogled jasno. In če bi bil resničen, kaže, da je socialnim demokratom več za njihovo dunajsko koterijo, kot za emi-nentno kulturno vprašanje čeških šol za dunajske Čehe. Na višku svoje naloge se dunajska socialna demokracija s tem pač ni izkazala; če bi ta spor imel za posledico, da sc nemška in češka socialna demokracija popolnoma ločita, sc zna tudi zgoditi, da prevzame češka socialna demokracija v Avstriji intelektualno vodstvo stranke, za katero je tudi drugače bolj sposobna kot nemška. Jeseniški naprednjaki se hočejo na vsak način ovekovečiti. Herostrat je znan postal in njegovo ime sc jc ohranilo v zgodovini, nc zato, ker je storil kai imenitnega iu koristnega, marveč ker je leta 356 pred Kr. zažgal krasni tempel boginje Artemide v svojem rojstnem mestu Efezu. Herostrata. bi radi posnemali iu sc tako proslavili jeseniški liberalci. Bralcem »Slovenca« jc žc znano, kako delajo za blagor občine. V občinski seji dne 15. t. m. so pa na poseben način pokazali, da hočejo ohraniti spomin nai svoje delovanje za občino poznim rodovom. Poslance posnemajo. Jeseniški napredni odborniki niso kaj navadnega. Velike gospode posnemajo, dr. Fer-jančiča, Hribarja in druge liberalne deželne poslance, ki so s kravjimi zvonci, ragljami in drugim ropotom v deželni zbornici preprečili novi volivni red za kranjsko deželo, po katerem bi delavski stanovi dobili primerno število poslancev v deželnem zboru. Na Savi jc krvavo potreben vodovod. Delavci, ki nimajo zdrave pitne vode,, so se veselili, da bodo že spomladi dobili vodovod. Denar .ie žc zbran, ponudbe podjetnikov leže pri občinskem odboru, treba ic lc šc, da občinski odbor delo odda enemu izmed ponudnikov. Toda liberalni odborniki jeseniški hočejo preprečiti oddajo, zato seje obstruirajo; Savčani naj se pokore, ker niso volili v občinski odbor liberalnih Jeseničanov in ker niso lepo tiho, ker nc odobravajo vsega, kar liberalni Jeseničani hočejo. Ker ie odsotnost v seji predraga., stane namreč 20 kronic, zgrabili so za ragljc, kravje zvonce in rene, kakor njih vzori v deželni zbornici, češ, kaj takega šc ni bilo v občinskem odboru; k seii smo prišli, kaznovani ne moremo biti, Savčani pa lc ne bodo šc dobili vodovoda, naj se šc en čas pokore, bodo pri drugih volitvah bolj mehki in sc nam ne bodo več upali zameriti, da bi volili proti nam. Osvobojeni kmetje. Ker hočejo biti ovekovečeni, pa naj bodo. Zato povemo, kako jc bilo pri občinski seji na Jesenicah dne 15. februarja 1907. Prišli so tudi napredni odborniki k seji. Na dnevnem redu je b1; ororačun za leto 1907 in oddaja zgrau-be savskega vodovoda. Zupan otvori ob 4. uri popoldne sejo in jo proglasi za sklepčno. Tedaj pa privleče Ivan Legait, po domače Raj-nuind, velike rcne izpod haveloka in začne razbijati nanje; črevljar Artelj, ki ga je najel v i r i I i s t Jakob Ferjan za svojega zastopnika, vzdigne izpod suknje visoko nad glavo velikansko ragljo in jo začne vrteti; pek Haupt-mann, najet od \ i ril ista Janeza Ferjana, začne piskati, v rokah pa vihti velik kravji zvonec; Gregorjevec, zadovoljno se smehljaje, bije ob male rcne, sramežljivo pod havelokom zvoni Pavel Klinar s Plavža, stari Kobentar maha skrivaj pod mizo z malini zvončkom, Rogar s Hrušiee pa vrti malo ragljo. Gregorjevcu seintertja pomaga podžupan s Plavškcga. Rov-ta, Andrej Klinar, Scltrey resno sedi in gleda in posluša, Fabinc se muza, župan sc smehlja, z roko zamahne, češ, bodite tiho, pa se naprti smehlja. Odborniki, ki bi radi delali za občino, sc posmehujejo liberalcem, češ, da pustni torek jc žc bi!. Nc pomaga nič. Strahoviti ropot nc preneha. Rajmund tako razbija ob rcne, da mu pot curkoma teče po obrazu, Artelj omaga in se vsede ua stol, Hauptniann težko sope in sc tudi hoče odpočiti ter se vsede. Ropot traja žc četrt ure, Schrey miga županu, naj sejo zaključi, ker sc nc more zborovati. Zupan zapiše na šolsko tablo seja .ie bila namreč v šoli: »Sejo zaključim.« Odbornik Zabukovec maha z roko, da jc ne sme zaključiti, pa gre in zapiše ua tablo: »Mi ostanemo.« Fabinc zapiše za njim: »Mi tudi ostanemo.« Zupan se jc udal in poslušal razbijanje naprej. Ropot traia žc pol ure; smeli, ki se je zibal ob začetku na ustnicah razgrajačev, je izginil, mirno poslušajo odborniki S. L. S. in tovarniške in čakajo, da se razgrajači naveličajo. Smilili so sc jim že, pa so poslali po piva in jim ga dali nekaj steklenic na mizo. Zasmcjali so se in Fabinc jc skočil, da bi jim ga natočil, toda Sclirev skoči med nje in jim prepove piti. Žalostno so bili in tolkli iu zvonili in ragljali naprej. In smilili so sc nam. Tedaj tako se godi osvobojenim kmetom, smo si mislih. Schrey in Fabinc, ki sta ustanovila društvo za osvobojenje kmetov, jih koniandi-rata, da razbijajo in ragljajo, ona dva »gospoda« pa gledata, kakor priganjača v časih, ko so kruti grajščaki gospodovali nad kmetom. Rajinund, Gregorjanec, Rogar, Kobentar, Pavel Klinar, vsi odborniki društva za osvobojenje kmetov, sc morajo v potu svojega obraza truditi, da ostanejo gospodje v občini Schrey, Fabinc, Humer. O svoboda, o zlata svoboda, o srečni osvobojeni kmetje! Komu delate tlako? Kaj imate od tc tlake? Pametni ljudje vas pomilujejo, liberalna gospoda sc pa na tihem posmehuje »neumnemu« kmetu Zakaj nista rcgljala iu piskala tudi Schrey in Fabinc? Ah ni dostojno in častno za Schreya in rabmea razgrajati v občinskem odboru?' Za vas svobodne kmete se pa to spodobi in je častno? Ce se ljudje sedaj norčujejo, da tistim ki nosijo zvonce, ni treba govoriti, ali zadeva to Schreya in Fabinca? Ali ste res ponosni na to, da smete služiti Schreyu, Humru in Fa-bincu ,J Ali šc sedaj niste spregledali, kaj hoče liberalna gospoda? Potem vam ni več pomagati! Župan dober očka. Župan ie pustil liberalne odbornike kot dober očka razposajene otroke, da so še dalje razbijali, Ic nekaterikrat jc radi lepšega na-migaval, naj mirujejo. Ko bi bil hotel napraviti mir in red, naj bi bil vzel v roke očinski zakon ter razgrajačem zagrozi! z denarno globo ali pa s pomočjo policije .iih iztiral iz zboroval-nice. Pa tega ni storil. Pametni ljudje pravijo, čc oče razposajenim otrokom prizanaša, postanejo šc bolj razposajeni in jc tudi sam odgovoren za njih dela O namenu te obstrukcije in posledicah pisali bomo v sobotnem »Slovencu«. Trajala je pet četrt ure. Šele ko je župan odšel, odšli so za njim razgrajači in seja je postala .nesklepčna. oziroma župan je rekel, da .io je zaključil, ko je odšel. OGRSKE ZADEVE. Nagodbeno vprašanje. VVeckerle in Beck sta se začas pobotala. Ogrskega samostojnega carinskega tarifa ogrski parlament nc bo sklenil, predno se ue reši nagodba, avstriiska vlada pa se je zavezala, da spravi zopet v tir nagodbena pogajanja. Marca meseca prično strokovne komisije, ki se s tem vprašanjem bavijo, zopet svoje delo. Pri prvem branju se .ie pojavilo mnogo diferenc med Avstrijo in Ogrsko — sedaj bodo najprej izkušali tc poravnati. Ministri obeh vlad bodo v to svrho strokovnim komisijam dali nove inštrukcije. Potem sc začne drugo branje. Pravijo, da bo šlo. Pesimistična čuv-stva vsekakor vzbuja vest, da sc bo gospodar- Izlet v Varšavo. 5. Profesor Korson. V ponedeljek je bilo že pozno predpol-dnem, predno sem se opravil, odmaševal, pozajtrkoval, uredil najpotrebnejšo korespondenco ter zapisal nekatere opazke. Sicer se mi pa tudi ni nikamor posebno mudilo in nekaj časa sem potreboval za svoje zasebne opravke, potem pa dalje na pot. Najprej sem hotel obiskati nekaj oseb, na katere sem imel priporočila, da sc tako seznanim z življenjem m razmerami tako važnega slovanskega mesta, kakor je stolica poljskega kraljestva. Najprej sem poiskal nekega znanega varšavskega literata, toda služabnik mi jc povedal, da je dotični gospod že ob devetih odšel po svojem opravilu. Ker mi jc bilo najbližje, stopim nato v uredništvo leposlovnega lista »Besiada literarka«, a tam mi povedo, da bo urednik šele ob šestih zvečer v uredništvu. Nato grem nekoliko dalje, v uredništvo Prze-lom-a, glasila mlade »poljske napredne stranke.« Tu mi povedo, da gospoda ue bo v uredništvo pred deveto uro zvečer, greni torej spet dalje ter potrkam na uredništvo dnevnika »Gazeta Polska«, glasila najmočnejše in vladajoče poljske stranke, »narodno-demokra-tične (N. D.). Oseba, na katero sem imel priporočilo, mi pove, da bi mi ona ne mogla dati toliko potrebnih in mene zanimajočih informacij, kakor gospod Maliszcvvski, urednik dnevnika »Gonjcc«, drugega glasila omenjene stranke. Radi tega se hoče danes z njim dogovoriti in jutri naj sc oglasim pri njem. Na podobne iu šc neprijetnejše slučaje mora biti popotnik vedno pripravljen in radi tega tudi jaz nisem niti najmanj izgubil dobre volie. Na nekih stopnicah se ustavim, vzamem v eno roko načrt mesta, v drugo pa zapisnik oseb in uredništev, h katerim sem se hotel oglasiti ter si delam nadaljni načrt. Mcrodajen pri sestavljanju mojega načrta je bil predvsem ozir na to, da bi mi bilo treba kolikor mogoče malo hoditi po ulicah, ker to strašno zmuči in vzame mnogo časa. Torej sem obiskal pred vsem osebe iu lokale, ki so bili blizu skupaj, potem pa šel v gotovi smeri dalje, da bi mi nc bilo treba nikdar ponoviti iste poti. Stojim torej na stopnicah in gledam na načrt Varšave; katero izmed oseb, ki stanu-cjo najbližje mestu, kjer zdaj stojim, naj obi-ščeni? — Naenkrat mi šine misel v glavo in jezno se primem za lase: »Ti tepec, ti! Ali ti niso v Krakovu govorili: »Ko prideš v Varšavo. poišči najprej profesorja Korsona. Ako si z njim govoril, ni ti potreba nikamor nobenega priporočila več.« Toda kje stanuje profesor Korson? Napisano imam: »Uliza Zabia«, a kie je »žabja ulica«, nc morem najti na načrtu. A kaj bi tratil dragoceni čas! Tu so izvoščeki po ceni in za 20 kopejk te pelje, kamor hočeš. Čez nekai minut sem žc stal z izvošče-kom pred hišo, v kateri stanuje profesor in slavni učenjak, zgodovinar Korson, skočim s sani, vprašam po stanovanju, hitim v prvo nadstropje in pozvonim. Odpre mi neka gospa in pove na moje vprašanje, da jc profesor Korson še v knjižnici v pritličju. On je namreč knjižničar v zasebni knjižnici ordinata, grofa Zamojskega. Gospa je bila celo sama tako prijazna, da me je spremila v pritličje in pokazala vrata, kjer sc nahaja gospod profesor. Neko lastnost imajo Poljaki jako močno razvito, katero hvali že Mickievviczev »Pan 1'adcusz« iu na katero so po pravici jako ponosni, katere prijetnost občuti tujec, ki se, kot sedaj jaz, izgubi v tuje, neznano mesto namreč vljudnost. Dasiravno sem imel pri današnjih obiskih smole dovolj in sem bil poleg tega še utrujen od včeraj in jc bilo tudi slabo, kislo vreme, sem bil vendar jako dobre volje. Vljudnost, s katero so me povsod sprejeli, tudi, ako so morali povedati, da osebe, katero iščem, ni doma, je takoj razpršila vsako meglico porajajoče sc ncvoljc. Vljudnost je lastnost, ki sc da težko opisati, ki se pa globoko občuti. Poteza na licu, gesta z roko ali s telesom, ton glasu pove ti, kako jc proti tebi razpoložena oseba, s katero govoriš. Vljudnost se ne da prisiliti, biti mora izraz plemenitega čuvstva, plod vzgoje in dobrega značaja. laz mislim, da ie vljudnost ena glavnih vzrokov privlačne sile poljskega naroda. Tujcu se zdi med Poljaki kmalu prijetno, ker dobi zavest, da ima okrog sebe l.iudi, ki sc bodo obnašali napram tebi z v,so vljudnostjo. Vzrok poljski vljudnosti tiči v prevagi poljske inteligence iu plemstva. Kakšen razloček ic med slovensko iu poljsko družbo. Med Slovenci, tudi med olikanejšittii, vlada v družbi večkrat surov ton, ki bi spada! pravzaprav v oštarije. Opravki sc odsotne, zbada m dela slabe dovtipe iz navzočih; kar kdo čuti, da njegovega soseda zbode, ravno to bo pri- nesel v razgovor iu ako družba vidi, da je kdo med njimi nejevoljen, dela vsem prijetno zabavo. Sicer m to nič čudnega, ker Slovenci sc pričenjamo likati šele od nekaj desetletij sem, Poljaki so pa že pred stoletji tvorili mogočno državo in so stali v živi zvezi z najbolj kulturnimi narodi tedanjega časa: Francozi in Italiani. Pozvonim, služabnik odpre in jaz mu dam pismo za prof. Korsona. Gospod profesor je sam prišel služabniku nasproti, mu odvzel pismo in ga pričel citati; jaz pa sem med tem stal pri vratih in gledal na moža, o katerem sem žc toliko slišal in katerega sem tako želel poznati. Bi! sem vesel, da sem ga mogel nekaj minut tako tiho opazovati. Ko ic gospod profesor p recital list, prišel k meni, podal mi roko iu me z veliko prijaznostjo peljal v drugo sobo, veli mi sesti na divan in pričela sva se razgovarjati. Profesor Korson ie ena izmed najbolj znanih iu čislanih oseb v Varšavi. V letih jc že star, a v govorjenju in v kretanju še živahen in čvrst, pri govorjenju precej močno ieclja. Nekdo mi ic njegovo jecljanje razložil iz sledečega vzroka: Leta 1863. sc je udeležil vstaje in Rusi so ga obsodili na smrt. Ko bi se imela smrtna kazen že izvršiti, je prijahal od generalnega gubernatorja v galopu kozak, ki ie imel sporočiti njegovo pomilo-ščcnjc. Od daleč .ie kozak zataknil bel robec na sulico in ž njo mahal po zraku. Ko jc častnik, ki jc načeloval oddelku, ki bi imel izvršiti kazen, kozaka zagledal, velel je z izvršitvijo počakati, dokler ni kozak prišel blizu in povedal, da je obsojenec ponnloščen. Od tačas jeclja gospod profesor. Nevcm, čc je to pripovedovanje čisto resnično, spomnim se ski odsek odrske zbornice začel že 21. t. m. baviti s samostojnim ogrskim carinskim tarifom. Podrobnosti. Košutov list »Budapest« piše, da je Košut tako vzvišen, da ga nobeno obrekovanje ne more uniazati. Gonja proti Košutovcem utegne imeti neprijetne posledice. To zadnje pomeni najbrže, da bo Košut odstopil, ako ga še dalje napadajo. V zbornici je poljedelski minister napovedal postavo, ki bo uredila razmere kmečkih poslov. »Fiiggetlen Magy-arorszag« dolži poslanca Lengyela ponarejc-nja dokumentov iu izsiljevanja. Vest o de-misiji hrvaškega bana Pejačeviča je neutemeljena. NEMŠKI PRESTOLNI (iOVOR. Nemški prestolui govor ob otvoritvi državnega zbora izvaja sledeče: Nemško ljudstvo je dokazalo, da mu .ie več za čast nemškega imena kot za malenkostno strankarstvo. Narodno čustvo združuje vse sloje med seboj iu varuje domovino. Ustavne pravice bo vlada spoštovala. Novemu državnemu zboru bo predložila proračun za leto 1907 iu dodatni proračun za kolonije v jugozahodni Afriki. Vlada upa, da bo državni zbor sedaj ta proračun odobril. — O socialnih demokratih govori sledeči odstavek: Ljudstvo je obsodilo iu ustavilo neko gibanje, ki meri na to. da prepreči mirni razvoj države in človeške družbe sploh. Važne so-cialnopolitiške postave v varstvo delavcev so se sklenile proti glasovom zastopstva tiste stranke, ki se smatra za edino pravo zastopnico delavskih interesov, v resnici pa zanj iti za kulturni napredek še ničesar ni storila. Vlada bode tudi za naprej skrbela za nemškega delavca. Konečno omenja prestolni govor, da živi Nemčija v miru z vsemi vele-vlastimi. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Liberalci so poparjeni, ker prestolni govor ne omenja nobenega novega kurza, ki bi bil liberalcem v prilog. Socialni demokratje se jezijo, ker jih vlada tako očito proglaša za »protikulturne«. Vladne stranke se pulijo zdaj za predsedniško mesto v državnem zboru, centrum ga sedaj očito odklanja, ker hoče ostati v odločni opoziciji proti vladi. Svobodomiselna ljudska stranka, nemška ljudska stranka in svobodomiselna zveza se že formalno pogajajo, kako ustanoviti skupni blok. RUSIJA. Volitev poslancev. Sedaj volijo volivni možje poslance za dumo. Dozdaj ie izvoljenih 33 poslancev: 3 monarhisti, 2 oktabrista, 10 kadetov, 3 od delavske stranke, 1 socialni demokrat, 3 levičarji, 7 brezbarvnih, 4 Poljaki. Umori in nemiri. V Helsingforsu je neki revolucionaree umoril senatorja Jansena. Morilec si je potem končal sam življenje. Peterburški vseučiliški profesorji iu dijaki so protestirali proti postopanju policije, ki je udrla na vseučilišče ter razgnala dijaški revolucionarni shod. Dijaki so poslali brzojavko na svoje ruske kolege na dunajskem vseučilišču, kjer jih pohvalijo, da tako marljivo pomagajo dunajskim socialnim demokratom pri volivni agitaciji. Vojaška sodišča. Vojaško sodišče v Rigi je izreklo proti udeležencem in povzročiteljem vstaje v Tu -kumu sledečo obsodbo: 17 je obsojenih na smrt, 1 na osem let ieče, 45 na prisilno ječo, 12 je oproščenih. SPOR MED AMERIKO iN JAPONSKO REŠEN. Spor med severnimi ameriškimi Zjedinje-nimi državami in Japonsko se bo kmalu docela poravnal. Japonska se bo zadovoljila z samo, da mi je gospod profesor mimogrede omenil, da je bil enkrat že obsojen na smrt. Še pozneje je imel z vlado neprijetnosti. Pred nekaj leti so naredili pri njem revizijo, ki se ie vršila na sledeči način: Ponoči zasliši v svo.ii sobi šum, se dvigne v postelji iu vpraša, kaj je. - »Nič, nič,« odgovori mu častnik »prišli smo samo k vam pogledat, če nimate nič prepovedanega.« Njegova žena ie morala vstati iz postelje, kakor je bila ravno oblečena in tiho čakati vpričo vojakov, nc da bi ji dovolili obleči se, dasi ravno je bil najhujši zimski mraz, dokler ni bila končana revizija, ki jc trajala od polnoči do petih zjutraj. Preme-tali so mu vse po sobah, toda razven znanstvenih knjig in rokopisov niso našli pri njem ničesar. Vendar so vzeli s seboj nekaj knjig, da niso prišli Čisto zastonj. Potem se je vršila proti njemu sodnijska razprava, ne da bi vedel pred kakšnim sodiščem iti zakaj, kdo je sodnik in kakšne dokaze ima. Slednjič mu prinesejo »cesarski odlok«, po katerem ie obsojen na deset dni hišnega zapora. Vojak je stal vedno pred njegovo sobo, da se deset dni ni mogel iz nje ganiti; ko ie pa preteklo deset dni, mu je naznanil častnik, da jc prestal svojo kazen. — Med revizijo se je njegova žena tako prehladila, da je potem vedno bolehala in v teku leta tudi umrla. Zlasti radi bolezni žene je želel iti o počitnicah na deželo, toda vlada mu jc še le po dolgih prošnjah dovolila, da sme iti v neko določeno vas, toda nc sme iti ves čas svojega tamošnjega bivanja iz vasi. Kako prijetno je prebivati v vasi, ako človek nc sme nikdar iz nje, si lahko mislite. Toda, da bi imela njegova žena vsaj svež zrak, sc je vendar odločil tudi pod tem pogojem iti na deželo. Čudno je to, da ruska vlada tako postopa ravno napram poštenim in dobrim ljudem, a napram tatovom in banditom jc tako prizanesljiva in se nič nc briga, da bi uvedla v kraju pravni red. določbami nove ameriške naseljeniške postave, ki bo omejila naseljevanje japonskih kuli-jev, kalifornijske oblasti pa bodo sledeče določile: Inozemski otroci, ki razumejo angleščino, smejo v ameriške ljudske šole. Tako je Japoncem ugodeno. CERKVENOPOL1TIŠKA KRIZA NA FRANCOSKEM. Spor med Briandom iu Clemenceaujem jc začas poravnan; najprej se je doseglo spo-razuniljenje v ministrskem svetu, potem pa je zbornica izrekla vladi z ogromno večino zaupnico. V zbornici je socialni radikalec Pavel Meunier interpeliral vlado, zakaj se pogaja s pariškim nadškofom. Rotil je Clemenceauja, naj ne odneha od prejšnjega kurza. Nato .ie Briand izvajal sledeče: Ločitev cerkve od državo ne sme izzvati verske vojske. Vlada noče žaliti svobode vesti. Pogajanje z nadškofom se morajo vršiti, ker je treba skleniti pogodbo za uporabo cerkva v bogoslužne namene. Vlada ne bo sprejela pogodb, ki bi omogočale bojevitim menihom vrniti se v deželo. Minister končno apelira na zbornico, naj ne ovira separacijske postavodaje, ki ustvarja laiško državo in pomiri razburjene duhove. Nato je zbornica s 384 glasovi izrekla vladi zaupnico. Prva posledica tega bo, da se bodo zopet začela pogajanja med vlado in pariškim nadškofom, ki so se zadnje dni zaradi spora, v kabinetu prekinila. * * « Agence Mavas poroča: Avstrijski poslanik v Parizu, grof Khevenhiiller je začel pogajanja s francoskim ministrom za zunanje zadeve Pichonom, naj francoska vlada Vatikanu vrne iz zaplenjenega Vatikanovcga arhiva tiste diplomatske listine, ki so bile spisane pred izvedbo separacijske postave. Francoska vlada je temu kmalu ugodila in se bodo listine nemudoma vrnile Vatikanu s posredovanjem avstroogrskega poslanika. Volivni bo]. ~~~ (Cobalov shod v Zagorju ob Savi.) Cobal je v nedeljo 17. svečana sklical shod v Ha-batov salon, kjer bi se bil imel predstaviti socialnodemokraški kandidat, pisatelj Iv. Cankar. Ker Cankarja ni bilo, je imel besedo kar Miha sam. Pravil je, da .ie dosedanji državni zbor bil zbor privilegirancev, ki ni storil prav nič; za sedanjo splošno in enako volilno pravico pa da imajo zasluge edinole socialni demokratje (? !). Dejal je tudi: Sedaj vam bodo zopet vsiljevali kandidate in rekli: Ta je gra-ščak, ta je doktor, ta je župnik, ta je dekan, ki bo delal za vas itd. Vi pa iili ne poslušajte in jim ne verjemite nič. Verjemite Ic to, kar vam bomo povedali mi. Pravi kandidat se vam bo žc predstavil. Vztrajnih poslušavcev je imel komaj do 80. Več pa jih je prihajalo iz radovednosti, da bi slišali novega kandidata, a ko so videli le Cobala, čigar čenče o cerkvenem bogastvu znajo že na pamet, so zopet odhajali. (Cobala poznajo.) A: Kako, da bo Cobal kandidiral tam na Štajerskem? Zakaj ne v domačem litijskem okraju, kjer je boli znan? B: Saj ravno to je. Ravno zato, ker ve. da ga tukaj predobro poznamo in da bi ga celo marsikak socialni demokrat ne maral voliti. (Volivni boj na Koroškem). »Deutschna-tionale Korrespondenz« razmotriva o kandidaturah na Koroškem sledeče: V Celovcu bo najbrž izvoljen Dobernig. Nevarne protikandi-dattire se tu ni bati. Ootova ic v špitalskem okraju tudi kandidatura Steimvenderjeva. V ziljski dolini ima precej upanja na zmago dr. Waldner, profesor v Inomostu, v Feldkirchnu kandidira Kirchinayer, v Št. Vidu Pirker. V Velikovcu stoji pivovarnarju Nagele nasproti socialni demokrat, v lavantinski dolini pa bo hud boj med nemškonaprednim deželnosodnun svetnikom Winklerjem in krščanskim social-ccm, urednikom VValcherjem. O slovenskem volivnem okrožju pravi korespondenca, da se bo moral nemški kandidat Seifritz z vsemi silami boriti proti slovenski »klerikalni stranki in proti social. - demokratu Kristanu iz Ljubljane/Kandidature v celovški okolici in v Beljaku šc niso določene. V Beljaku si stojita dozdaj nasproti svobodoniiselca dr. Aiehelberg in dr. Angercr, oba pa se bosta morala boriti proti social.-demokratu Rieseju. Menda bodo pa še obrtniki in kmetje postavili vsak svojega kandidata. O krščanskih socialcih poroča korespondenca, da marljivo agitirajo po deželi, za njihove kandidate pa se še nič ne ve. (Kandidatje v Istri.) Znan rodoljub nam piše iz Istre: Neka stru.ia bi rada s svojim liberalnim kandidatom prodrla v Istri. Najpri-pravnejši se ji zdi koperski okraj s Podgra-dom. Pravijo namreč, da so gg. Spinčič, Laginja in Mandič Hrvatje, okraj pa jc slovenski. Ta taktika se nam zdi napačna in je tudi otročja. Imenovani gospodje so si pridobili toliko zaslug za isterske Slovane, da bode vsa agitacija proti njim brezuspešna. Naš narod ni več ovca. Dalje pa se jako zanima za istrske Slovane tudi italijansko politično društvo. Pri zadnjih volitvah so nam Italijani hoteli vtihotapiti deželnega poslanca, toda Efialtu sc ni posrečilo priti v Leonidovo družbo. Iu ro-var ta seje sedaj razpor med istrskimi Slovani. Dne 10. junija 1906 sta bila shoda v Dekanih iu pri Sv. Antonu. Tedaj je naglašal profesor Mandič. da imajo Slovenci in Hrvatje v Istri iste težnje, iste smotre. Torej se tudi med zastopniki nc sme delati razlika. Istrski Hrvatje položc vse svoje interese tudi Slovencem v roke, ako sc dobe pravi možje. To je bila kavalirska izjava! Čemu torej sedaj napadajo naše zaslužne može? Ali ie že pozabljeno, koliko so žrtvovali za istrske Slovane dr. Laginja. Mandič in Spinčič? Priznamo, da imamo še mnogo zaslužnih mož za napredek našega naroda v Istri. S temi vrstami hočemo le braniti napadene, ker sc jim dela krivica._ Odvile novice. + Izpremembe v politični službi H kon-ceptni praksi pri kranjskih politiških oblastih je pripustil kranjski deželni predsednik konci-pienta c. kr. nižieavstriiske finančne prokura-ture Karola pl. Foreggerja. Premeščen je de-želnovladni tajnik Silvester Domicelj iz Logatca v Postojno iu deželnovladni kouceptni praktikant Henrik Steska od deželne vlade v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Logatec. + Vojaška smodnišnica. Nedavno je ljubljanski občinski zastop iznova sklenil prositi vojaške oblasti, naj se vojaška smodnišnica odstrani iz ljubljanskega polja v varnejši kraj. Mestni občini se je pridružil tudi deželni odbor in sklenil odposlati enako prošnjo na po-veljništvo tretjega vojnega kora v Gradcu. Deželni odbor naglaša v svojem dopisu, da jc vojaška smodnišnica na ljubljanskem polju jako nevarno za Ljubljano in sosednji občini Ježica ter Št. Vid. Ako se smodnišnica odstrani na drugi, varnejši kraj, moglo sc bode mesto razvijati na ljubljanskem polju, koder bi se gradile nove hiše. + Dva ljudska shoda na Proseku in na Opčinah priredi prihodnjo nedeljo politično društvo »Edinost« kot protest proti krivicam volivnega načrta za tržaški deželni zbor. Na ces. namestništvo ie politično društvo »Edinost« izročilo obširno spomenico proti načrtu. + P. VVasmann v Berolinu. Dne 18. t. ni. se .ie vršila po treh predavanjih P. VVasmaima v Berolinu disputacija, katere so se udeležili profesor Waldeyer, zoolog profesor Plate, grof Hoensbroech, profesor Bolschc, profesor Dahl, profesor von Hanseniann. Nasprotniki so peli staro pesem, da jezuit, učenjak na strokovnem polju v načelnih vprašanjih ne more soditi brez predsodkov, ker .ie na krščansko svetovno naziranje »vezan«. P. VVasmann je sijajno zavračeval vse ugovore ter dokazal da teistično svetovno naziranje nikakor ni v nasprotju 7. moderno vedo. Pač pa potvarja pojili vede tisti, ki izvaja iz empiriških dejstev vsled nedokazanih in nedokazljivih monisti-ških predsodkov konsekvence, ki so sicer njemu v prilog, se pa ne strinjajo z logiškimi načeli in dejstva izkrivljajo apriornim nazorom na ljubo. Dočim njegovi nasprotniki niso ničesar dokazovali, ampak zgoii trdili, da jezuit nc sme priznavati inonizma, jc p. VVasmann dokazal, da je monizem logičen absurdum, katerega ne more nihče sprejeti, kdor ie filozof, bodisi laik ali klerik. Šc manj zamore to nepristranski naravoslovec. O tej disputaciji, o kateri nekateri dunajski liberalni listi poročajo v očiti nevednosti, zakaj se gre, prinesemo avtentično poročilo, kakor hitro ga nam dopo-šljejo. Brzojavno poročilo, ki smo ga prejeli, ooroča, da je velika učenost, s katero je VVas-niann odgovarjal nasprotnikom, napravila na njegove nasprotnike iu na občinstvo silen vtis. Vse je napeto poslušalo, naposled burno aklamiralo učenjaku, jezuitu, ki si jc pridobil svetovno slavo. + Prva seja novega državnega zbora bo med 11. in 15. junijem. Za stolnega kanonika v Gorici ie imenovan vlč. gospod Janez Lukežič, dekan v Komnu na Krasu. Čestitamo! Brata umoril pred porotniki oproščen. Včeraj sc ie pričela pred tržaškimi porotniki obravnava proti 421etnemu Silvi.iu Do-nati, ki ic dne 15. julija leta 1905 v Mezolom-bardu umoril svojega brata dra. Josipa. Bratje Donati so bili trije: Silvij, dr. Josip (ki je bil tudi tirolski deželnozborski poslanec) in Hiia-cint. Ko jeMiiih oče umrl jc v oporoki zapustil svoje premoženje svojim sinovom; vendar jc bila oporoka bolj v prilog Josipa, nego ostalima bratoma. Zvečer 15. iul. 1905 sta brata Josip in Silvij večerjala skupaj z neko teto v hiši, ki jc bila vsled oporoke last Josipa. Govor jc prešel na oporoko in ker ic Silvi i trdil, da je Josip sani pregovoril očeta, naj napravi tako oporoko, ie prišlo mej bratoma do spora. Slednjič jc Josip velel Silviju, naj tekom 24 ur zapusti hišo. A Silvij je na to Josipa dvakrat zabodel z nožem, vsled česar je Josip uro pozneje umrl, prej pa je odpustil svojemu bratu. Proti Donatiju se je že vršila obravnava pred porotniki v Trentu. Ti porotniki so bili zanikali vprašanje glede umora, a pritrdili vprašanje glede ubojstva. Vsled tega je bil Silvij Donati obsojen na fi let težke ječe. Najvišje sodišče pa je to razsodbo razveljavilo in delegiralo tržaško poroto za novo razpravo. Tržaški porotniki so soglasno zanikali vsako krivdo in Silvii Donati jc bil oproščen. Srebrna poroka. Lesni trgovec K- Dominik Lušin in njegova soproga sta včeraj praznovala srebrno poroko. Križ in meč. iz Gradca: Dne 15. t. m. sem čital v vašem listu zanimiv dopis iz Gradca. Pa jc res križ z ljudmi, ki se boje »križa in meča«. Ostane jim prazen tabor brez vojakov in orožja. No, nekaj novincev le imajo, a ti so nezaupljivi. Mladi radikalci so začeli zapuščati staro gardo taboritov, ki vlada brez križa in meča. In kriv temu je oni pisec, ki je v »Narodu« spustil svojega čmrlja v klerikalni tabor, kier se brusi meč in visi na steni molek. Ločitev je neizogibna, ker štajerski radikalci ne morejo trpeti kranjskih klerikalcev. Lani so radikalci radikalno zmagali brez križa in meča v podružnici sv. Cirila in Metoda. Naprosili so Nemce, da so pripoznali njih »delavni« odbor. A ponosni nc morejo biti na svojo »delavnost«. Poleg meča in križa se sedaj boje še računa. V tej zadregi so sc »Sokolu« obesili na peruti. Toda »Sokol« sc je dvignil ob zarji nad radikalnim taborom proti osivelemu Triglavu, kjer je po- čival ono nemirno noč, ko so se ravsali in kavsali taboriti. Prišli pa so mimo slovenski dijaki, nadebudni mladeniči. Videli so žalostne prizore ter odšli — tužni m pobiti. — Ženin skočil v Savo. V Zatonu pri Krškem se je predpustno soboto na večer spri Jože Lavrinšek s svojim očetom, nakar je ta zapustil hišo in odšel po cesti. Sin, ki je bil precej vinjen, je hitel za njim, ga klical in spravljal nazaj na dom. Pa oče ni hotel iti .nakar se jc sin ujezil. Da maščuje očetovo trdovratnost, zato se zakadi nizdol pod breg naravnost v hladni objem Save. Ljudje so bili hitro na mestu bridkega prizora in nekaj .iih je oblečenih planilo za njim v globoko vodo, pa ker se je trdovratno ustavljal, so ga le s težavo rešili iz mrzlih toplic, seveda še živega. Ta malenkost je bila gotovo že drugi dan pozabljena, ko je peljal družico pred altar. — Naša mornarica. Mornariški poveljnik, admiral Montecuccoli, bo nadzoroval eskadro, ki bo izvrševala vaje v levantskih vodah. Es-kadra je sestavljena iz ladij »Erzherzog Kari«, »Erzherzog Friedrich«, »Babenberg« in iz tor-pedolovk »Streiter« in »Ulan«. Iz Jaffe bodo častniki napravili izlet v Jeruzalem. Zvišana kazen. Bivši sodnijski kance-list Evgen Jueli je bil v zadnjem porotnem zasedanju v Gorici obsojen radi poneverjenja na leto dni ječe. Proti kazni se je pritožil. Ka-sacijsko sodišče mu je nato kazen zvišalo <|Vl enega leta na tri leta. Smrt zajcu! Tako kličejo poljedelci vsem liberalcem, katerim jc zajec več od kmeta. Te dni smo objavili več dopisov, v katerih sc kmečki posestniki pritožujejo zaradi ogromnih škod, ki iih dela zajec v sadovnjakih. Danes smo prejeli iz Št. Ruperta naslednje poročilo: Zajec je oglodal nad 1000 sadnih drevesc na šolskem vrtu ki je gotovo najlepši na Kranjskem. Lahko si mislimo žalost in nevoljo izvrstnega sadicrejca, ko vidi to ogromno škodo, uničen sad svojega truda. Minulo nedeljo sc jc udeležilo predavanja kmetijske podružnice do 200 oseb, ki so burno zahtevali. da se čimpreje izpremeni lovski zakon na korist kmetu, ne pa zajcu in lovcu. Izprememba lovskega zakona je v programu naše stranke, ki pa ie v deželnem zboru bila v manjšini s svojimi predlogi. Naše geslo je: Zajcu smrt, kjer ga dobiš. Nesreča. Dne 18. t. m. so se splašili konji litijskemu posestniku Andreju Zupančiču, ko je vozil vino s kolodvora. Zupančič je prišel pod kolesa in je nevarno ranjen na desnem delu života in desni roki. — Smrtni padec. Dne 16. t. m. je padla 3 metre visoko žena gozdnega čuvaja Frančiška Kogoj v Moravčah tako nesrečno, da je umrla prihodnji dan. Zasledujejo nekega Hrvata, ki je izvabil več osebam v Litiji denar in odpotoval proti Ljubljani. Mož govori hrvaško in nekoliko nemško, je velike postave, podolgastega obraza, rjavih brk, nosi golobje sivo suknjo in ima bicikliško čepico. Umrl je v Zagrebu brivski mojster Dragotin Švcc na zastruplienju krvi. V novo-plombirani njegov zob je prišla nečista stvar, vsled česar se mu je zastrupila kri. Učiteljske plače na Hrvaškem. Hrvaškemu učiteljstvu zboljšajo plače, a tako, da dobe samo oženjeni učitelji povišanje plače za 400 kron. Smrtna kosa. Umrla je dne 18. t. m. v Mengšu gospa Ana Gregorec rojena Zaletel. Dne 19. t. ni. je pa umrla v Mengšu gospa Marija Sire, soproga gospoda učitelja Sirca v Mengšu. Bili sta obe blagi ženi. Naj v miru počivata! Razpuščen občinski zastop. Občinski zastop v občini Gojače na Vipavskem je c. kr. namestništvo v Trstu razpustilo radi nerednega poslovanja. Vodstvo občinskih poslov je začasno poverjeno, bivšemu ondotnemu županu g. Cigoju. Jubilej Južne železnice. Dne 1. junija t. I. preteče 50 let. kar so zgradili Južno železnico v Trst, ko so premagali velikanske ovire pri zgradbi proge čez ljubljansko barje. Ob tej priliki vozi posebni slavnostni vlak Južne železnice v Trst iu se udeleže slavlja mesta iu kraji, ki leže ob Južni železnici. Glavna slavnost bo v Trstu. Zahteve uslužbencev državne železnice v Trstu. Uslužbenci držav, železnice v Trstu so dobili na svoje zahteve negativen odgovor. Le nekaterim delavcem so neznatno izboljšali. Železničarji so osobito nevoljni, ker so premestili tri uradnike, ki so vročili spomenico. Delavstvo izjavlja, da je odgovoren za neuspeh ravnatelj Galandos. Ženo in sebe je ustrelil pri Reki i7, Amerike došli posestnik Anton Sirola. Izvedel je, da tiui je bila žena med tem, ko jc bil on v Ameriki, nezvesta. Zakon o zboljšanju uradniških plač jc cesar včeraj sankcioniral. V Trstu je umrl občinski svetnik arhitekt Edvard Turek. Istotam je umrl glavni poštni blagajnik g. Moric Klinger. — Pojasnilo. Z ozirom na sobotno poročilo od Sv. Križa pri Kostanjevici nam je včeraj osebno izjavil g. nadučitelj Malnarič, da ni prav nič agitiral ob volitvi krajnega šolskega sveta. Ako bi bil sploh volil, glasoval bi bil tudi za g. župnika kot predsednika. Od 15. januarja pa je bil g. Malnarič na dopustu in se jc včeraj vrnil iz Dalmacije. Štajerske nouice. š Katoliško politično društvo za laški okraj bo v zadevi volitev soglasno postopalo s »Kmečko zvezo«, ker popolnoma soglaša z njenim kmečkim programom. š Nemška zmaga. Pri volitvah v okrajni odbor slovenjebistriški so pri volitvah v vcle-posestvu zmagali Nemci z večino 9 glasov. š Samoumor v preiskovalnem zaporu. V ormoškem zaporu se je obesil 74letni Pavel Tučič, katerega so obdolžili, da je v Jastreb-cih umoril 701etno vžitkarico Marijo Dečko. š V Ptuju so vedno bolj nezadovoljni s pašo Ornigom. Zato skuša njegovo delovanje opravičiti zadnja »-Marburgerca«. Toda nezadovoljstvo med Ptujčani, posebno med trgovci in obrtniki, vedno bolj narašča. Ornig zna svoj vpliv vedno bolj porabiti v svojo korist. Mestno gospodarstvo je zelo slabo, ker imajo okoli 600.000 gld. dolga. Ce se jim ne bo enkrat zgodilo tako, kakor Kaiserju! š Imenovan je za namestniškega tajnika pri namestniji prejšnji ptujski okrajni glavar pl. Dluderrain. š V Arvežu je imel dne 17. t. m. Malik shod, na katerem se jc postavil za kandidata. Istotako je imel v Lučanah shod. Ko ga je neki volivec vprašal zaradi proste šole in raz-kristjanjenja zakona, je Malik odgovoril, da je proti veri. š V Kamilici pri Mariboru se je ustanovila minolo nedeljo podružnica »Sudmarkc«. Domačinov ie bilo zelo malo, samo nadučitelj Hoibauer, trgovec Posch v družbi nekdanjega posestnika bordelov Asingerja, drugi so bili večinoma iz Maribora, med njimi tudi župan Schmiderer. Ljubljanske novice. I j Volivni Imeniki za državnozborske volitve. Mestni magistrat nam poroča: V smislu S 12., novega državnozborskega volivnega reda, dobi lahko vsakdo, kdor to županstvu pravočasno naznani, proti odškodnini en izvod volivnega imenika. Kdor reflektuje na volivni imenik, naznaniti mora to tekom osmih dni po razpisu volitev, torej do torka, dne 26. t. m. pri mestnem magistratu. Prijava zavezuje, da naročnik imenik sprejme in poplača troške, ki odpadejo ua sestavo vsacega imenika. Na naročila po preteku označene dobe sc ni ozirati. Prvi teden po preteku za naročila določenih osem dni, tedaj do torka, dne 5. marca, vplačati je naročniku polovico približnih troškov za imenik, sicer se na naročilo ne ozira. Ostalo svoto izplačati je pri prejemu volivnega imenika in je magistrat upravičen dotični znesek, ako se pravočasno ne izplača, iztirjati političnim eksekutivnim potom, lj Marija Concha Codelli. Pri dobrodelnem koncertu dne 2. marca imelo bode slovensko občinstvo v prvič priliko slišati izborno virtuozinjo na goslih, Marijo Concho baronico Codelli. Pri tej priliki navedemo naj nekaj podatkov o muzikaličnem razvoju umetnice. Baronica Codelli kazala je že v otroških letilr izredno muzikalično nadarjenost in je že z dvanajstimi leti sodelovala kot solistinja na geslih pri koncertih. Ze tedanja poročila na-glašajo nje muzikalično individualnost in krasno igro. Vendar se je šele od štirinajstega leta naprej sistematično šolala na goslih, in sicer pod vodstvom mojstra Castellija v Trstu. O ti ie nadarjenosti priča, da je žc s sedemnajstimi leti na kraljevem konservatoriju v Milanu napi avila z najvišjo odliko izpit in dobila diplomo profesorice na goslih. V Milanu izhajajoči »II mondo artistico« imenuje ta izpit im esame splendido«, sijajen uspeh, o katerem mora poročati, ker sc Ic redko pripeti, da sedemnajstletna gospica prekosi vse kandidate, tako da ji izpraševalna komisija soglasno prisodi diplomo. Baronica Codelli priredila ie nato koncerte v Milanu, na Dunaju in v Berolinu. Izmed teh omenimo naj le zmagoslavni nastop v Berolinu, ki ji jc na mah pridobil simpatije vseh muzikaličnih krogov. Slavni kritik Taubert navdušeno poroča o krasni igri iu povdarja, da jc baronica Codelli povsem samosvoja muzikalična individualnost. List »Tagliche Rundschau« imenujejo jo vrstnico Sarasateja, le možatejšo in energičnejšo od tega. Nastop v Berolinu donesel je toliko slave, da je cesar Viljem, ki je zelo muzikaličen in igra sam na gosli, želel umetnico slišati v svoji palači. Baronica Codelli igrala je štirikrat pred nemškim cesarjem, in skoro zgolj komade, ki jih jc sam izbral. V znak zahvale in priznanja podaril ji je krasno zlato zaponko, ki jo umetnica od tedaj nosi pri vsakem nastopu. Pri enem teh dvornih koncertov bil .ic navzoč mojster Joachim, kralj vseh goslarjev. Navdu-ševai se jc ob krasni igri baronice. Povprašali, je-li naj bi umetnica vstopila v kraljevi konzervatorij, dejal je, da bi bilo to popolnoma odveč. Na konzervatoriju izgubljala bi le čas, ker se nima ničesar več učiti. Nato vpraša baronico, kateri mojster je bil nje učitelj, in ji jc izročil laskavo pismo na profesorja Castellija. Ti koncerti so bili pričetek izredne umetniške karijere, toda baronice Codelli ni vabila šumeča slava svetovnega umetništva, podala jc roko svojemu bratrancu Antonu baronu Codclliju iu živi na staroznani rodbinski grajščini poleg Ljubljane. Od tedaj sodeluje Ic šc pri dobrodelnih prireditvah, kjer pa ii klije še lepša slava, kakor nekdaj. Tako bode 2. marca sodelovala na korist »Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« in igrala Sarasatcjcve »Ciganske melodije« in Schubert - Wilhclmy.iev >-Ave Maria«. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek (nepar) se ponovi slovita Kienzlova opera »Evangeljnik«, ki je pri svoji premijeri dosegla popoln uspeh. Naslovno vlogo poje g. pl. Rezunov, Ivana g. Oufednik, Marto gca. Prochazkova, Magdaleno gca. Reissova, iu-sticiarja g. Betetto, krojača Kozobrada gosp. Povhe, puškarja Basarja g. Ranck. lj Tovarna za kemikalije v Mostah bode do jeseni dodelana. V delo bo sprejela 300 do 40(1 delavcev. Ij Plinova razsvetljava. Letošnjo pomlad prično po nekaterih glavnih cestah in ulicah s polaganjem cevi za plinovo razsvetljavo. Mesto bo v teku treh let imelo poleg dosedanje električne, tudi plinovo razsvetljavo, za kar je že skrajni čas. Do zdaj ni bilo nobeno glavno mesto tako slabo razsvetljeno kot Ljubljana. lj Drsališča so vsled južnega vremena zaprta, ker se tudi ledena skorja že začenja tajati. Ledu se jc pa letos povsod dovolj na-vozilo. li Prostor vojaškega erara ob Dunajski cesti se bode po spraznitvi poslopij razdelil na stavbene parcele. Baje bode prostora ondi za 16 do 20 modernih stavb, večinoma tri-nadstropnih hiš v stičnem sistemu. lj Spodnja Šiška dobi, kakor se govori, svojo župnijo. lj Na stavbenih parcelah pri Sv. Petru se bo letošnje poletje zgradilo troje zasebnih enonadstropnih hiš. Posestnik J. Jelenič bode prezidal svojo pritlično hišo v enonadstropno. lj »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri v hotelu »Lloyd« sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob pol osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. lj »Društvo slovenskih profesorjev« uljudno vabi svoje člane na prijateljski sestanek v petek, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Profesor Jer-šinovic predava: »O preosnovi klasičnega pouka na gimnazijah«. li Na Južnem kolodvoru prijet. Včeraj se je preoblekel prostak 27. pešpolka Alojzij Weiss in hotel pobegniti. Prijet je bil na Južnem kolodvoru in oddan v vojašnico. lj Preprečena pot v Ameriko. Mestna policija jc včeraj aretovala 601etnega Ivana Hočevarja iz Ambrusa, ko se ie hotel izseliti v Ameriko. Obdolžen jc hudodelstva nenrav-nosti. lj Za kruhom. Z Južnega kolodvora se jc včeraj odpeljalo v Ameriko 118 Slovencev in 48 Hrvatov. Nazaj je prišlo 150 Slovencev in Hrvatov. lj Pogreša se vže od maja meseca 1905 181ctni Anton Božič, sin Ivana rodom iz Ras-pora občina Pingvente. Podal se je od roditeljev na delo k zgradbi turške železnice in se od takrat ne ve nič več o njem. iz slovanskega sveti sl Bclgrajski »Sokol« praznuje obenem s svojim predsednikom letos 251etnico svojega delovanja in obstanka. Svečanosti v spomin tega dogodka se bodo vršile meseca julija. Ob tej priliki bodo postavili tudi temelj novemu sokolskemu domu. Kot gostje sc pričakujejo »Sokoli« vseh Slovanov. sl Poljski pesnik Sienkievvicz ne bode izvoljen. Iz Varšave se poroča, da Sienkievvicz na lastno željo nc bode izvoljen za volivnega moža. Pesnik jc bolan in se boji, da ne bi mogel iti ob časir volitev k volitvi. sl »Srbska Prosveta« je odredila v pomoč srbskim šolam v Bosni in Hercegovini 2000 K. sl Srbsko hranilnico so osnovali v Bosanski Dubici. sl Srbsko čitalnico so osnovali Srbi v Josepovu v Banatu. Književnost ln umetnost. * Nova opereta Viktorja Parme. Novo hrvaško opereto jc napisal znani slovenski komponist Viktor Parma. Nastov ji je »Ple-menjak« in vprizori se še to sezono na hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu. Na stvari ni ničesar hudega, vendar pa se nam zdi zadeva nekoliko čudna. Ali ne more najti Parma nobenega slovenskega libretista? Ali vlada med Parmo in ljubljansko gledališko in-tendanco kak nesporazum? Najodličnejši slovenski operni in operetni komponist je Parma, napisal ic par primernih oper, eno zelo dobro opereto, vendar ga nismo videli letos ua ljubljanskem odru. Ali ie intendanca slovenski domači umetnosti nasprotna? Čemu nam daje izključno samo tako blago, ki je nam kolikor mogoče tuje (Arlcžankal)? Čemu nam nudi brezpomembne nemške šaloigre? Ali zato, ker jih prevaja Kobal in zato potem .pohvalno recenzira v »Slovenskem Narodu«? Kaj nimamo pri nas tudi nekaj svoje dramske literature, ki bi jo bilo treba samo zbrati po beletrističnih listih? Prepričani smo, da bi imela razna dramska dela slovenskih avtorjev vsaj toliko vpliva in privlačnosti na ljubljansko občinstvo, kakor jo jc imela »Arležanka«, »Maček Spaček« in tako naprej. Oglejmo si zagrebško gledišče, ki bo vprizorilo letos dvoje novih operet (eno, Zajčevo, je že, Albinije-va in Parmova sledita) in skoro celo vrsto izvirnih hrvaških dram, ki niso bile vse najboljše, a so prišle deloma na oder zato, da se pospešuje domača umetnost, da se daje avtorjem pogum in s tem moč do boljših in glo-bočjih proizvodov njihovega duha. Pri nas pa jc drugače. Edina noviteta je bila Cankarjeva komedija, s katero je nastopila nova intendanca kot z nekakim banderom. In takrat smo res mislili na nekakšno prerojenje slovenskega gledišča. Ali misli so ostale sanje. Vresničilc sc niso. In tako bomo ob koncu sezone zganili z ramami. »Ali je bilo lepo?« In Kranjec bo ostal Kranjec. Povesil bo oči in pobožno nagnil obraz: »Minilo je«. * »Smrt majke Jugoviča«. Dne, 16. t. m. zvečer so uprizorili v zagrebškem gledališču prvič dramo po svoji »Dubrovniški trilogiji« znanega in slovečega hrvaškega dramatika Ivo Vojnoviča. Naslov drame, ki jo nazivlje avtor »dramatsko pesem v treh spevih«, je »Smrt majke Jugoviča«. Snov jc zajeta iz časa boja na Kosovom polju. V prvem dejanju ali bolje sliki čakajo žene sinov Jugovičev svoje može, ki se bojujejo na Kosovem polju. Sel pride in naznani zmago. V drugi sliki se vrne najmlajši od devetih bratov Jugovičev, ki so vsi poginili v boju. Mati ga pošlje nazaj v boi, a žena mu prej umrje v naročju. Tretja slika je boj na Kosovem polju. Bitka jc končana, srbski narod razbit. Mlada Srbkinja vidi srečo svojega naroda v daljni bodočnosti. Materi devetih Jugovičev prineso roko njenega najmlajšega sina. Starka se nad žalostno usodo zgrudi in umrje. Celo to dramatsko pesem spopolnjuje godba, ki jo je zložil znani hrvaški skladatelj pl. Zaje. Kritika drami marsikaj očita, splošno jo pa hvali. Gledalci so jo vspre-jeli z velikim navdušenjem. Slovensko gledališče. Moda tu moda tam. Ta pojem vpregli so žalibog tudi v literaturo, zlasti dramatsko. »Moderna« drama, »moderna« komedija — se ti ravno tako reče, kot moderna suknja! In kritika ima nehvaležen posel, to uvaževati. Če nc stori tega, je kritika nemoderna -- »nekritična.« Kdo pa nam inorc sugerirati mnenje, da so širokopisane moderne hlače v istini lepe, vprašamo? No torej! Ena izmed modernih dram jc tudi Henri Bernsteinovo delo »V stiski« (»La rafale«; za slovenski naslov je bil prevajalec seveda v stiski!). Kaj je na tej drami? Nekaj scen, ki nam slikajo svetovno moderno bolezen: Za-konolomstvo, nekaj pa res tudi efektnih dramatičnih prizorov. Analiza se nam danes kot vedno zdi prav nepotrebna, ker naposled res ne pojmitno, čemu naj prepisujemo životopise tujih pisateljev in njihove nazore tolmačimo ob roki raznih nemških kritičnih izdaj. Skoro je že čas, da naša nekritična kritika opusti to razvado. - Da govorimo zopet o drami »V stiski«: problematičen je nje konec. Z vedrim čelom pove Robert Chaceroy, da se ustreli; to tudi učini v istem hipu, ko dospe grofica Helena Brechebelova v njegovo stanovanje. Veliko pogrešamo ob koncu drame, veliko bi šc pričakovali, a en sam pok nam odreže vse. »V tem, kar morda zamolči, kaže pisalca se moč.« Igra je bila uprizorjena pod neposrednim vtisom predstave »Kupčija- jc kupčija« in ima glede kupovanja plemskih naslovov potoni že-nitve s prvo precej stika. Pa tudi te vrste problem je bil že neštetokrat rešen, vrh tega pa jc Slovencem tuj. Zakaj ne vidimo letos ničesar n. pr. ruskega? Tolstoj, Čehov i. dr. pred Bernstei-nom! Predstava sama ni bila niti prav dobra, niti slaba. Mestoma smo stali skoro pod vtisom diletantizma. Gospa Taborska ie bila središče vse pozornosti. Lahkota, s katero ona igra najtežje vloge, je očarujoča. Vse-skoz spremlja njeno igro eleganca, ki jo nahajamo Ic pri prav dobrih igralkah, ki sc v svoje vloge vživc in smatrajo oder kot torišče življenja, ki pozabljajo, da ic tam pod rampo občinstvo, ki hoče res pravega vžitka. Kadar vidimo gospo Taborsko, nas vedno veseli, in to ji bodi kot dokaz priznanja. Dragutinovič je bil v drugem dejanju v dialogu z Taborsko vrlo dober, vendar pa menimo, da je bolje, strastno jezo kazati z nekoliko pritajenim glasom. Takrat, ko se meša žaljeni ponos z bolestjo in jezo, človeku navadno ni pri srcu, da bi bil preglasen. Siccr pa je Dragutinovič posebno v drugem dejanju pokazal, da je pravi igralec, na odru domač. O Barjaktaroviču sc ne moremo posebno pohvalno izraziti. Odigral jc svojo vlogo res, naučil se jc tudi. Vloga je precej hvaležna in nudi igralcu priliko, da se izkaže. Te prilike pa Barjaktarovič ni vedel porabiti. Flegma ni vedno na mestu, najmanj na odru, takrat ko je treba, da vzkipi duša in deluje ccl organizem. Torej več živahnosti, posebno v miinič-tiem izražanju in gestah, kar dela igro šele karakteristično. Ostale vloge so po večini manjše, zato se na dolgo in široko nc bodemo ž njimi ba-vili, ker so bile po večini v dobrih rokah. Omenjamo lc Bukšeka, ki izmed mlajših domačih moči prav dobro napreduje. Občinstva je bilo odločno premalo. Dostikrat so manj vredne predstave boljše obiskane. — Režija je bila povoljna. Gospodarstvo- g Konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe se ie te dni posvetoval o sredstvih, s katerimi bi se pospešila konjereja. V to svrho ic odbor pri poljedelskem ministrstvu iz-posloval 3000 kron letne podpore. Prosil jc podpore tudi deželni odbor in kranjsko hranilnico za nakup mladih plemenskih kobil. Na predlog načelnika gospoda Povšeta je odsek sklenil, da se v Zireh nastavi državni žrebec; ako bi bilo potrebno, nastavi sc ondi šc drugi žrcbcc. S tem bode ustreženo željam žirovske okolice. g Vodovod Suhor-Lokvica. Deželni odbor jc naprosil okrajno glavarstvo v Črnomlju, naj razpiše obravnavo, pri kateri bi se na lici mesta med udeleženci rešilo vprašanje, ali je morda treba razlastiti studence, ki bi sc zajeli za nameravani vodovod v Sulior iu Lokvico. K tej obravnavi bodeta povabljena tudi oba župana. g Investicije za ogrske državne železnice. Poročajo: »Ministrski svet je glasom došlili informacij sklenil važne odloke o investicijah za ogrske državne železnice. Ministrski svet je dovoli! 60 milijonov K za nujno nabavo vozov in lokomotiv za ogrske državne žclcz-nice. Naročiti se ima 129 lokomotiv, 930 osebnih vozov iu 4000 tovornih vozov. Istočasno jc poslalo trgovinsko ministrstvo finančnemu ministrstvu dopis, v katerem zahteva velike svotc za investicije za ogr. drž. žel. Trg. ministrstvo zahteva baje 4 do 5 milijonov kron.« Razne stvari. Dunajski socialni demokrati in obrtniki. Med dunajskimi obrtniki je veliko razburjenje, ker snujejo dunajski socialni demokrati s pomočjo žida dr. Karpela veliko pekarno, veliko prodajalno prekajenega mesa, dalje veliko prodajalno piva v steklenicah in žgane kave. V podjetju bo parni stroj za 100 konjskih moči. Dunajski izvoščeki. Upeljava teksameter pri dunajskih izvoščekili ie gotova stvar. Magistrat jc zato dovolil izvoščekom 20 do 30 odstotno povišanje tarifov. Bogatinka morilka svoje matere. V Ncv Yorku so zaprli 18. t. m. Leopoldino Wallan, ki pripada najbogatejšim nevyorškim slojem. Njena mati je obolela za rakom. Trpela je velike bolečine in prosila, naj jo zastrupijo. Več znamenj .ie, da se je hči udala materini prošnji in ji dala strup. Služkinjam je baje večkrat ukazala, da se ne smejo dotakniti jedil, ki jih daje svoji materi. Duhovnika je hotel usmrtiti. V Libercah je streljal dne 19. t. m. dopoldne v dekanijski cerkvi ob tri četrt na 10. uro na duhovnika, ki ie zapuščal po maši altar, 201etni železniški delavec Wostaček. Prihitel jc cerkovnik, a zbežal, ko .ie pomeril napadalec revolver nanj. Cerkovnik je hitel po policijo, ki je prijela nato mladega napadalca, ki je izpovedal, da je imel namen ustreliti kakega duhovnika.' Sodijo, da napadalec ni pri zdravi pameti. Prepovedan igra. Dunajska cenzura jc prepovedala Sehaniannovo komedijo »Lieb's-leut«. Ustanove za uradnike v toplicah. «Prvo splošno uradniško društvo avstroogrske monarhije« izda tudi I. 1907 18.000 K za ustanove v toplicah za obolele člane, ki nimajo sredstev. Oni člani, ki so zavarovani pri društvu, imajo prednost. Prošnje do 15. marca. For-mulare za prošnje in druga pojasnila se dobe pri društvu proti povratni znamki: Dunaj I., \Vipplingerstrasse 25. Komisar in cenzura. Pri generalni izkušnji igre »Rechtsfreunde« v dunajskem gledališču so se rabili taki izrazi, da jc ukazal policijski komisar, naj prenehajo izkušnjo, ker ni verjel, da se jc igra cenzurirala. Ko jc po-glcdal v knjigo, sc je nadaljevala izkušnja. Telefonska in brzojavna poročila. ODLIKOVANA POLITIKA. Dunaj, 20. februarja. Cesar je odlikoval barona Chltiineckega z velikim Štefanovim redom in barona Zedvvitza z redom železne krone I. razreda. Chlumecky se je mnogo trudil pri delu za volivno reformo, Žedvvitz je bil pa poročevalec. BOLEZEN DR. LUEGERJEVA. Dunai, 20. febr. Tudi danes je zdravje dr. Luegerjevo boljše. Opetovano je prehodil svoje sobe. ne da bi bil truden. PRINC SCHVVARZENBERG VEČ NE KANDIDIRA. B u d j e j e v i c e , 20. februarja. Princ Sclivvarzenberg je naznanil češkemu narodnemu svetu da več ne kandidira. STARČEV1ČEVA STRANKA PRAVA. Zagreb, 20. februarja. Za predsednika Starčevičeve stranke prava je zopet izvoljen dr. Josip Frank, za podpredsednika dr. Miian Starčev ič. POSLANCA DR. DYKA ZADELA KAP. P I z e u , 20. februarja. Poslanca dr. Dyka je danes na okrajnem sodišču zadela kap. Prepeljali so ga na njegov dom. Položaj dr. Dyka je jako kritičen. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR NE BO SKI I-CAN. D u n a j, 20. febr. Tirolski deželni zbor ne bo sklican, kakor se je preje govorilo. Trentinski poslanci se ne udajo. PROTIŽIDOVSKI IZGREDI. Odesa, 20. febr. Slavnost pravih ruskih ljudij se ie spremenila v protižidovske izgrede. 250 oseb je bilo ranjenih z noži. Trgov ci se ne upajo na cesto. POSLANCI DUME. Peterburg, 20. febr. Izmed dozdaj izvoljenih 173 poslancev dume so izvoljeni tudi sledeči: Princ Pavel Dolgorukov (vodja kadetov), Kruševan iz Kičineva (vodja monarhistov), profesor Kapustin (vodja kazanskih ok-tabristov), škof Platon iz Kieva (monarhist). Med izvoljenimi je 29 kadetov, 19 socialnih demokratov, 37 pristašev levice, 10 nacional-cev. fiftifti&iJRiSilfiilfti (Morski pomočnik in črev-Ijarskl vajenec se sprejmeta takoj pri Anton Merješiču v Medvodah. 317 3-2 fiSiriSiiiSiiiSi A1SS1 A priporoča v največji izberi Katoliška tiskarna LjUbijani Lepa, suha bukova drva seženj po gld. 7-80 se d obč na skladišču tvrdkeFaleschini ASchuppler, Konju&ne ulice 7. Vpnša naj se ravnotam pri hišniku Alojziju Pittero. 314 3-2 Borzna poročila. »Kreditna banka* v Ljubljani: Uradni kurzi dunajske borze 2 99 60 1 '0 25 101 26 106 107 — 100 — 101 — 100 — 100-26 100- 1C0 20 100- 101- 100-26 101-25 99-90 >9 50 -•— 314 — 316 — 100 65 loi 65 213 - 215 - 266 60 268 KO 51 50 153 36 270 60 280 50 281 7i 29 -75 <63 - 263 - loo - 08- 176 - .77 - ?250 24 50 446-- 4ž6 — 80 90 93 - 9 - 65 - 3 — 47 - 49 2828 30-25 66 60' 83 90 — 497 25 607 25 t66 - 167 686-50 >87 50 1764 1774 e84'5o 6*5 50 836 25 837-25 2<4 50 2 6 - 775 "82 - 62 25 624 25 2654 - 26'9' >72 50 >73-80 285 - Z- 9 - ,)6 ! — 57n- 149-— 150 60 11-36 ! -40 i9-09 19 11 S3-60 23 '9 24(8 24-74 11' 55| 11/75 40 9 V 0 2v3" 253 4 1 5-- a ti Cas opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo » a a £ g ► O s is ► 19 9. zveč. 36 5 - 2 8 brezvetr. pop. obl. 2C 7. zjutr- 732 7 - 20 sl jjzah. > 00 20 2. pop. /2i>'5 5 0 p m. jzah. dež Srednja včerajšnja temp. — 0-4°, norm - 0 2° Kisu na prodaj! lz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa in 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani.3761— 12 kot zdravilni vrelec že stoletja znana r vseh boleznih 111 pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otrnke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osveiujeia pijača. hvirek: Giesshubl Sauerbrunn, (•Iu. pittaja, zdravila« ktpallič« pri Karltvlh vari Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani «e dobiva v »«oh lekarnah. večjfJ f«oorinkih prodajalniuah in trgovinah i jeitvinami h rlatm. Zaloga pri Mlkaal Kastaar-I« in Patf LaMRlk-« Vw')l|a«i 114 62-48 dnjikrat znižana cena! Eno Krono! Kos po kroni! En kos po kroni! Cena, katero ste uže pričakovali! DOR ^t&S 3M vvji/i/;/ Mil* imamo Se vedno precejšnjo množino lepotičja o zalogi, opremljeno z glasovitimf, DEMANTI najlepSi posnetek na svetu katere moramo v poteku pogodbe odpraviti, zavoljo tega smo se odločili doprinesti zadnjo žrtev. Vedno še imamo o zalogi veliko izbiro prstanov, brOŠ, kravatnih igel, uhanov, manšetnih in prsnih gumbov, obeskov itd. itd. opremljenih s čarovito blestečimi Tudor-skimi demanti MU 'J®- prej za Kron danespa za čezmerno znižano ceno: krono (z opremo vred.) TUDORSKI DIAMANTI so naprodaj pri ANTONU KRISPERJU i v £jubljani, jViestni trg št. 21. ■ Zunanja naročila se Izvršujejo proti povzetju. Oddaja stavbenih del. Za popravo podružne cerkve sv. Marjete v Kosezah se bodo nddaia konkurenčnim potom sledeča dela: Zidarsko delo................K 3320 61 tesarsko ..................j 509 73 mizarsko .................„ d 69 00 pleskarsko .................„ 6o-oo steklarsko „............ . . „ 33-7 9 Skupaj . . K 5283 13 Ponudbe je vložiti do dne 2. marca t. I. do 12. ure dopoldne pri podpisanem uradu, kjer so tudi na ogled razgrnjeni pogoji ia troškovnik z načrii ob uradniii urah dopoldne od 8 —10 ure, popoldne pa od 2. - 3. ure. 3 !0 3 -2 Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 16. februarja 1907. ajmmmmmmmmmmKmmmmKBt^^KmBm^^^mmMmtmmammmm^at Proda se iz proste roke pritlično hiša v kateri se nahaja mlin na bencin motor z dvema kamnoma in vrt po zahtevi tudi njiva, ali pa motor sam z mlinsko pripravo, kateri je nov in še nič rabljen. Hiša se nahaja v najlepši vasi v Dobrepoljah. — Natančneje se izve pri Fani Tavželj, Nova vas pri Rakeku. 344 3—1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Rim itd. ja mazem svoje ^ čižme sa ^fot, fS H ^ pa r pa rtogu cio dan povodi ^ HODAT! BCZ DA sli ml NOGE VLAŽNE fc^ A'} fe P /\\ ~ - \. / i! Lovci I Turisti! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 2947 32-15 ^ Prospekta pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg «1.4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vaum Heveaxom sem jako zadovoljim, ker jo to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a mil o Morgan, lovski pisatelj 'častni predsed. „klul>a strelcev" na Dunaju.) 17ajl>o(j. hosm. Zobo-eistil. sredstvo Izdelovatelj "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 Izurjene, zanesljive lesne delavce ki žele trajnega dela, sprejme proti akordni plači A. Ritter von Lanna'sche Forstverwaltung Grtinau bei Gmunden, Zgor. Avstrijsko. Eventualna vprašanja v nemškem jeziku naj se pošiljajo naravnost na imenovano gozdno upravo. 343 3-1 Podružnica : v Spljetu. s Delniška glavnica: t : K 2.000.000. : : Ljubljanska Mino banka u Ljubljani. priporoča k žrebanju dne I. marca 1907 : Promese na Dunajske komnnalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25, „ „ „ 30.000 53_27 _w ogrskega rud. križa kurz K 30. „ „ „ 30.000 Podružnica s v Celovcu, s — — n : Rezervni fond: t : IC 200.000. c : i Priloga 42. štev. »Slovenoa" dnč 20. februarja 1907. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 19. februarja 1907. Zupan naznani, da po došlih mu poročilih o zdravstvenem stanju dr. Oražna upa, da pride poročilo o preosnovi občinskega volivnega reda ua vrsto meseca marca. Društvo za zgradbo delavskih stanovanj. Ker ni upati, da kmalu ozdravi občinski svetnik dr. Josip Stare, se imenuje za dcle-gfita v »Društvo za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani« občinski svetnik ravnatelj Šubic, Letošnje dopolnilne volitve za občinski svet. V III. volivnem razredu odstopijo letos občinski svetniki: Jožef Kozak, Frančišek Mali; v II. volivnem razredu Ivan Hribar, dr. Danilo Majaron, Andrej Senekovič, dr. Ivan Tavčar; v 1. volivnem razredu pa Jožef Lenče, dr. Karol Triller, pl. Trnkoczy, Elila Predovič. Med letom se je odpovedal občinski svetnik Ivan Kejžar, izvoljen v III. razredu. Volitve se vrše za III. razred dne 15., za II. 17. in I. volivni razred 19. aprila. Eventualne ožje volitve sc vrše 16. za III., 18. za II. in 20. aprila za I. volivni razred. V dveh oddelkih voli III. volivni razred m sicer I. od črke A- I. in II. oddelek od črke M—2. Volitve sc vrše v veliki dvorani »Mestnega Doma« in siccr od S. do 12. dopoldne. Komisije imenuje župan, za načelnike komisij pa določi občinski svet za III. volivni razred !. oddelek obč. svetnik Plantan; II. oddelek dr. BlciNveis; za II. volivni razred obč. svetnik ravnatelj Šubic; za I. volivni razred pa občinski svetnik Svetek. Predlogi obveljajo. Vzgojevalnina in posmrtne četrti. Siroti Jerneja Kranjca, Danici Kranjčevi sc dovoli vzgojevalnina letnih 80 kron do 12. avgusta 1914, dovoli se tudi Kranjčevim svoiccm posmrtnina 100 kron. Ani in Mariji Erjavčevi se dovoli posmrtna četrt 300 kron po njunem pokojnem očetu, umirovljenem ma-gistratnenni slugi Antonu Erjavcu. Steklarska, pleskarska in slikarska dela pri zgradbi višje dekliške šole v Ljubljani. Za steklarska dela sta vložila ponudbi Kolman in Agnola; dela sc oddajo cenejšemu ponudniku Kolinami. Za pleskarska dela sta sc pogajali tvrdki Eberle in Trdan. Dela je dobila tvrdka Eberle. Za slikarska dela so se pogajale tvrdke Trdan, Stare in Božič. Dela so se oddala najcenejšemu ponudniku tvrdki Trdan za 1091 kron 7 vin. Ravnatelj Šubic pravi, da se za 1000 kron pač ne more napraviti kai posebnega. Šola bi ostala znotraj pusta, kakor kaka vojašnica. Živimo v dobi barv in hrepenimo po njih. Navaja, kako lepo jc poslikana šola v Krškem in kako okusno slikane šole imajo v Švici in na Laškem. Predlaga, naj sc da poleg 1091:07 K magistratu še na razpolago 500 kron glede na okrašenje slikarij v notranjih šolskih poslopjih. Obvelja. Stavbene zadeve. Regulacijske črte na prostoru stare vojaške bolnišnice in oskrbovališča v Ljubljani sc odobre. Dr. Robertu Erženu se dovolijo naprošene nebistvene izpremembe načina parcelacije stavbenih prostorov 111. oddelka št. 13 iu 14 b Ilirskih ulic. Prizivu dedičev Alojzije Zitterjeve posestnikov hiše št. 10 na Krakovskem nasipu, proti odloku mestnega magistrata z dne 28. decembra 1906 št. 39.899 sc ugodi glede na točke 1—4, odvrne se točka 5, deloma sc ugodi 6. točki. Šolski odsek. Glede na poziv odbora »Das Kind« na Dunaju sc sklene, da sc mestna občina razstave ne more udeležiti, ker nima primernih razstavljalnih predmetov. Na razstavo in na kongres se pa odpošlje občinski svetnik, nadučitelj Dimnik in se mu dovoli v ta namen vsota 200 kron. Odobri sc računski sklep o dotaciji za 11. slovenski mestni otroški vrtec. Za tujski promet na Kranjskem, Poročilo g. dr. Marini na občnem zboru »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem«. I. Ustanovitev »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Zgradba nove železnice, ki ima vezati severne kraje naše države s Trstom in odpreti cclo vrsto doslej tujskemu prometu zaključenih krajev, med temi tudi kraje, ležeče v središču alpskega sveta na Gorenjskem, jc dala mislečim, za razvoj Kranjske dežele vnetim rodoljubom neposredno povod, propagirati idejo ustanovitve društva, čigar namen bi bil, skrbeti, da se privabijo tujci v deželo. Za promet tujcev v gotovih oblikah so mnogo storili »Slovensko planinsko društvo«, Kranjska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva«, upravni odbor Postojinske jame in zdraviška komisija na Bledu. -Slovensko planinsko društvo« si je pridobilo tekom svojega 13letnega obstanka nevcnliivih zaslug za razkritic alpskih krasot na Gorenjskem, pridobilo si ie tudi v tem oziru zaslug, da je znalo privabiti v naše kraje češke turiste. Tudi jamska komisija v Postojni in zdraviška komisija na Bledu sta z reklamo in udobno prireditvijo jame, oziroma letovišča Bled privabila mnogo tujcev na Kranjsko. Dasi to*>j tujski promet na Kranjskem ni bil tako neznaten, vendar jc zaslužila Kranj- ska spričo neštevilnih svojih krasot na vsak način večjega obiska, ki naj bi jo povzdignil na tisto stopinjo, na kateri so že davno drugi alpski kraji. Treba je bilo predvsem, da sc privabijo tujci na umeten način, kakor so delali in še delajo drugi kraji, ki so znani po številu ob-iskujočih tujcev. Toda če se vabi potujoče občinstvo, je naravno, da mu je dati tudi udobnosti. Ker je pa teh pri nas v prav mali meri, se je moralo zanje skrbeti, in to tembolj, čimbolj sc je bližal čas, da se obrne tok tujskega prometa v naše kraje v večji meri, nego doslej. Obstoječega društva z namenom, privabiti tujce, niso mogla v tem smislu toliko delovati, zato jc postala ideja ustanovitve posebnega društva za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem na najširši podlagi tolikega pomena, da se preko nje ni smelo iti. Ideje za ustanovitev društva za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem se je s posebno vnemo oprijel župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, gospod Ivan Hribar. Pridružili so sc mu dr. Vinko Grcgorič, pri-inarij v Ljubljani, dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar in občinski svetnik v Ljubljani, in še mnogo drugih gospodov. Dne 7 .februarja 1905 je dobila ideja ustanovitve društva z navedenim namenom realno podlago. Na ta dan je sklical župan Ivan Hribar shod v mestni dvorani, na katerem naj bi se posvetovalo o ustanovitvi društva. Shoda se je udeležilo mnogo za to idejo vnetih oseb in sklenilo se je, osnovati društvo po načelih enakih prometnih društev, ki že obstoje v drugih avstrijskih kronovinah. Na tem shodu se je izvolil odbor za sestavo pravil, obstoječ iz gospodov dr. Gregorič, dr. Krisper, Ivan Mlakar, Anton Razinger in Ubald pl. Trnkoczy. Ta pripravljalni odbor sc jc posvetoval v več sejah o svoji nalogi in se je s posredovanjem mestnega magistrata obrnil na različna društva, da pošljejo pravila in letna poročila. Na podlagi prejetega materijala so gg. dr. Gregorič, dr. Krisper in U. pl. Trnkoczy sestavili pravila ter se pri tem v prvi vrsti ozirali na pravila Tirolske deželne zveze za promet tujcev ter na naše domače razmere. Meseca maja 1905 so se pravila predložila c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Med tem sta pa c. kr. ministrstvo za notranje stvari in c. kr. železniško ministrstvo naročili c. kr. deželni vladi v Ljubljani, naj skliče enketo, katere namen bi bil, pospešiti ustanovitev društva za promet tujcev na Kranjskem. * Enketa pri c. kr. deželni vladi se jc vršila dne 29. maja 1905 in udeležili so se je zastopniki dežele, mesta Ljubljane, trgovske in obrtniške zbornice, državne in Južne železnice, jamske komisije v Postojni, zdraviške komisije na Bledu in »Slovenskega planinskega društva«. Vsi zastopniki imenovanih korpora-cij so obljubili sodelovanje ter denarno podporo. Deželni predsednik ekscelenca baron Hein, ki jc predsedoval enketi, je omenil, da se je enketa sklicala na predlog c. kr. železniškega, oziroma ministrstva za notranje stvari, kajti na Kranjskem je tujski promet v primeri z drugimi kronovinami premalo razvit, deloma, ker železnica ne teče po najlepših krajih, deloma, ker primanjkuje primernih modernim zahtevani ustrezajočih stanovališč za tujce. Priporočal .ie tudi, naj se sprejmejo naslednji predlogi: Deželni odbor naj izbere vse one občine, ki pridejo za tujski promet v poštev, jih pouči o namenih deželne zveze ter povabi k pristopu. V istetn smislu bodo delovale politične oblasti ter zlasti tudi vplivale, da pristopijo posestniki vil in drugih večjih, za stanovališče tujcev določenih stavb na Bledu, v Kamniku itd. kot interesentje k deželni zvezi. Trgovska in obrtniška zbornica naj bi zlasti one obrtnike, ki so na povzdigi tujskega prometa specijelno interesirani, s primernim poukom povabila k pristopu. Ti predlogi se pa doslej niso izvršili. Kmalu po enketi je pripravljalni odbor dobil obvestilo, da so pravila potrjena iu zato je sklical na dan 24. junija 1905 ustanovni občni zbor. Načelnik pripravljalnega odbora gospod U. pl. Trnkoczy je pozdravil udeležnike ter omenjal korake, ki so se storili v namen, da sc oživotvori društvo za pospeševanje prometa tujcev. Gospod dr. V. Krisper je poročal o delovanju pripravljalnega odbora ter pojasnil odobrena pravila. Gospod dr. V. Grcgorič je razvijal program, po katerem naj bi zveza delovala, ter govoril o velikem materijal-nem dobičku, ki ga bo imela dežela od prometa tujcev. Omenjal je, da je glavni namen »Deželne zveze«, podpirati in nadzorovati podjetja, ki služijo tujcem, posluževati sc dobro urejene reklame ter pridobivati tudi denarna sredstva. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni naslednji gospodje: V I. skupini: Dr. Vladimir Foerster, c. kr. sodni pristav; dr. Vinko Gregorič, primarij; dr. Valentin Krisper, odvetnik, in Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar iu občinski svetnik, vsi v Ljubljani. V II. skupini: Dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani; Štefan Lapajne, c. kr. okr. glavar v Postojni; Jakob Pcterncl, župan na Bleduin Ivan Sušnik. kanonik v Ljubljani. V ill. skupini: Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, in dr. Josip Tominšek, c. kr. gimnazijski profesor, oba v Ljubljani. Za svoja zastopnika v odboru je imenoval deželni odbor g. Petra Grassellija, in občinski svet ljubljanski gospoda Josipa Prosenca. Pri odborovi seji dne 13. julija 1905 je bil voljen za predsednika g. Ubald pl. Trnkoczy, za podpredsednika g. dr. Vinko Grcgorič, in za blagajnika g. dr. Josip Tominšek. Za tajnika je bil imenovan g. Hinko Lindtner, revi-dent deželnega odbora. Omenjeni tajnik je radi preobilih poslov začetkom leta 1906 odložil tajništvo in so sc tajniški posli poverili g. dr. Rud. Marnu, c. kr. finančnemu uradniku, ter podtajniku mestnemu učitelju g. Fr. Giirt-nerju. Med letom je izstopil iz odbora g. dr. V. Gregorič in je I. skupina v smislu pravil volila mesto njega g. c. kr. profesorja Fr. Orožna, ki .ic bil tudi izvoljen za zvezinega podpredsednika. V pravkar omenjeni seji sta se izmed odbornikov izvolila dva odseka: reklamni in administrativni. V reklamni odsek so bili izvoljeni: za načelnika g. Gustav Pire, za člane gg. Grasselli, Lapajne, Pcternel, Prosenc in dr. J. Tominšek; v administrativni odsek: za načelnika g. dr. Gregorič, za člane gg. dr. Foerster, dr. Krisper in kanonik Sušnik. Po izstopu g. dr. Grcgoriča je bil izvoljen v administrativni odsek g. dr. Jos. Tominšek. Ker ie imel administrativni odsek obsežnejši delokrog in je sklepal tudi o izdatkih za reklamo, jc ta prevzel tudi agende reklamnega odseka. Predsednik g. pl. Trnkoczy sc je šel poklonit g. deželnemu predsedniku baronu Hei-11 ii in deželnemu glavarju g. O. pl. Detela ter priporočil zvezo. Ustanovitev zveze se je naznanila vsem drugim deželnim zvezam, ki so novo društvo pozdravile ter poslale tiskovine v informacijo. Nabavili so se potrebni pripomočki in tiskovine in s 1. januarjem 1906 se je ustanovila redno poslujoča pisarna v jako primernem lokalu v hotelu »Lloyd«, kjer je še zdaj nasta-niena. Tekom leta sc je nabavil sledeči inventar: pisalni stroj, velika omara, štiri mize in vse pisarniške priprave. Med inventar je šteti tudi slike in kipe, ki so sc naročili za razstavo v Londonu ter sploh materijal, ki ga zveza nabavlja za razstave v reklamne svrhe. 2. Društveno delovanje. Ko so sc v drugih kronovinah ustanovile deželne zveze, so imele že takoj ob začetku zaslombo na obstoječih društvih za povzdigo tujskega prometa; treba jim je bilo le od teh započeto akcijo nadaljevati ter jo postaviti na širšo podlago. Pri nas na Kranjskem smo pa morali takorekoč z abecedo tujskega prometa začeti. Izvzemši delavno društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu in jamsko komisijo v Postojni niso vsa druga društva na deželi, ki eksistirajo pod imenom »olepševalna društva«, prav nič delovala za pospeševanje tujskega prometa. Omejila so se le na olepševanje dotičnega kraja, na napravo izprehajališč in nasadov, za reklamo se pa niso prav nič brigala. Po večini so pa tudi ta društva nehala delova,ti in le nekaj jih je šc, ft katerih se lahko reče, da so delavna, kajpada lc kar se tiče lokalnih potreb. Prvo delo deželne zveze je bilo, da doseže zvezo z obstoječimi olepševalnimi in podobnimi društvi ter da ustanovi po deželi po-verjeništva. Ta namen se pa ni dosegel, ker imajo taka društva preomejen delokrog, v širše delovanje se pa radi pomanjkanja gmotnih sredstev niso hotela spuščati. Tudi po-verjeništva se niso mogla ustanoviti. Zato je deželna zveza ostala v dotiki le z jamsko komisijo v Postojni in z društvom za povzdigo tujskega prometa na Bledu, v ostalem pa sklenila, da centralizira vse delovanje za povzdigo tujskega prometa v svojem odboru. Kakor smo zgoraj omenili, jc bilo najprej treba poučevati ljudstvo, koliko ugodnosti do-naša tujski promet in kakšne ugodnosti jc treba tujcem nuditi, da sc privabijo in obdržijo v kakem kraju. V ta namen je zveza izdala poučno brošuro »Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju« ter jo v 4000 izvodih brezplačno razdelila po deželi. Knjižica je poljudno in razumljivo pisana ter vsebuje vse, kar je potrebno vedeti v tem oziru. Upamo, da bo rodila uspehe. Deželna zveza je uvidela potrebo, da se izda za Kranjsko deželo vodnik, kajti v našem slovstvu nimamo doslej nobenega kažipota, ki bi se oziral na celo Kranjsko ter dajal natančne podatke glede prenočišč in izletov. V ta namen so sc sestavile obširne vprašalne pole ter sc raz|X)slale zaupnikom po deželi. Ti so sc rade volje odzvali ter izpolnili pole kolikor mogoče natančno. Na podlagi vprašalnih pol se je potem sestavil kažipot, ki izide šc pred sezono. Težkočc nam delajo le še klišeji, ker nimamo dovolj pripravnih slik za nje. Kažipot izide v slovenski in nemški izdaji in ako se bo kazala potreba tudi šc v drugih jezikih. Takoj, ko si jc zveza uredila pisarno, je začela pisarna delovati tudi kot poizvedoval-nica za tujske zadeve za Kranjsko. V naši kronovini sploh ne obstoji kaka druga poizvedovalnima in potovalna pisarna v tem zmislu, zato je bila tudi tukaj nujna potreba za tako institucijo. Došlo ie veliko vprašanj, toda žal, da nismo mogli vselej vstreči; primanjkovalo nam jc prospektov in kažipotov. V največ slučajih smo ustregli s prospekti Bleda, Postojnske jame, zdravilišča v Toplicah in hotela »Union«. Stranke so sc obračale na nas tudi glede drugih dežel in držav in smo jim v tem oziru s posredovanjem drugih deželnih zvez in podobnih društev ustregli. Pomanjkanje prospektov in zanesljivih podatkov je potem rodilo našo posredovalnico za letoviška stanovanja. Napravili smo kataster stanovanj za tujce in letoviščarje ter povabili potom časopisov in korespondence vse imetnike stanovanj, da nam pošljejo natančne podatke glede sob, ki iih imajo oddati, glede cene, lege in če mogoče naj dajo na razpolago tudi sliko hiše ali vsaj dotičnega kraja. Po velikem trudu smo napravil ta kataster ter z in-serati v izvenkranjskih časopisih opozorili tujce in letoviščarje, da brezplačno posredujemo oddajo stanovanj. Došlo je veliko vprašanj, zlasti iz krajev, kjer stanujejo Italijani. Najbolj živahno povpraševanje je pa bilo iz Ljubljane, kajti stranke so imele posredovalnico pred nosom in so jo tudi izkoristile. Zal, da nam ni mogoče objaviti statistike posredovanja, ker nam stranke nikoli niso poročale, kako smo posredovali, ugodno ali neugodno. V bodoči sezoni sc bo posredovalnica gotovo morala razširiti in izpopolniti, zato prosimo, da se nam že sedaj vpošiljajo natančni podatki stanovanj. Ker sc je med tem časom ustanovilo nekaj krajevnih društev za povzdigo tujskega prometa, nekaj se jih bo pa še ustanovilo pred pričetkoin sezone, bo naloga teh društev, da za svoj okraj sestavijo natančne sezname in jih dajo nam na razpolago. Osrednji odbor je prišel do prepričanja, da nc bo mogel vspešno delovati za cclo deželo, ako ne bo ustanovil lokalnih društev z istim namenom. Posamezniki se premalo brigajo za povzdigo tujskega prometa in od njih tudi ne dobivamo vselej natančnih informacij. Nobhodno jc bilo torej potrebno, da se zlasti v takih krajih, kjer je tujski promet že razvit, oziroma v takih, kjer se pričakuje obisk tujcev, ustanove društva za privatoitev tujcev, ki bi podpirala deželno zvezo s podatki, iz-ražvala žcl.ie in potrebe za dotični kraj, bila v vednem stiku z zvezo in s podporo ter sploh opravljala podrobno delo za povzdigo tujskega prometa v dotičnem kraju. Odbor jc v ta namen sestavil primerna pravila ter jih razposlal po deželi onim interesentom, od katerih jc bilo pričakovati, da se bodo za stvar zavzeli ter ustanovili taka društva. Tako so se ustanovila krajevna društva v Kamniku, Postojni in Kranjski gori. V najkrajšem času sc ustanovita taki društvi tudi v Gorjah in Bohinjski Bistrici, kajti pravila je c. kr. deželna vlada že odobrila. Potreba se pa kaže, da se še v drugih krajih ustanove taka društva, zlasti na Gorenjskem. V prvi vrsti je pa treba vzbuditi v ljudstvu zanimanje, kar se zgodi le z ustme-nim predavanjem. Odbor je najprej poslal pismeno okrožnico na deželo, naj se prirede predavanja o koristi tujskega prometa ter o načinu, kako ie treba s tujci ravnati in kaj jim je nuditi, da se jim kraj priljubi. Ta okrožnica pa ni imela nobenega uspeha in jc zato odbor sklenil naj hodi društveni tajnik ali kak drug odbornik predavat. Eno tako predavanje je bilo meseca decembra na Bledu in še tekom februarja sc vršita predavanji v Bohinjski Bistrici in v Kamniku. Odbor jc sklenil, da sc bo šc večkrat predavalo pred pričetkom sezone in se bo ta delovanje raztegnilo tudi na Dolenjsko, ako bo tam kaj zanimanja. Tudi na Notranjskem, kamor zahajajo ietoviščarji v velikem številu, bo treba kaj storiti za povzdigo tujskega prometa. Odbor izjavlja na tem mestu, da je vedno pripravljen ustreči vsetn podobnim željam, da se mu le naznanijo. Železniške prometne zadeve so se v dobi našega delovanja jako zboljšale. Uvedel se je na Južni železnici nov brzovlak med Dunajem in Trstom, ki ima zlasti za Ljubljančane jako ugodne zveze in kateremu so prikloplje-ni tudi spalni vagoni. Še z večjim veseljem moramo pa pozdraviti otvoritev bohinjske in karavanske železnice, ki je za povzdigo tujskega prometa na Gorenjskem res velikega pomena, kar se je že v letu 1906 lahko kon-statiralo. Promet s tujci je bil na Bledu in zlasti v Bohinju tako velik, kakor šc nikoli poprej in se bo v bodočih sezonah vedno višal. Slovesne otvoritve bohinjske železnice se jc na povabilo osrednje vlade udeležil kot zastopnik naše zveze predsednik g. U. pl. Trnkoczy. Glede železniškega prometa na Kranjskem smo napravili več vlog na železniške oblasti ter prosili, da se odpravijo razni ne-dostatki. Na ravnateljstvo Južne železnice jc zveza vložila prošnjo, naj sc pomnožijo vozovi na progi Ljubljana-Trst, ker so nam dohajale pritožbe, da ic pomanjkanje vozov za osebni promet na tej progi res občutno. Opozorili smo na neprimerne čakalne prostore na kolodvoru v Postojni in prosili, naj sc napravi pred kolodvorom pokrita veranda. Na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu smo glede kamniške železnice vložili vlogo, da bi prihajali in odhajali vlaki kamniške železnice na Južni kolodvor in da se izpremeni vozni red na tej progi v tem oziru, da se čas med prihodom in odhodom vlakov v Kamniku po-daljša, kajti popoldanski izletniki v Kamnik imajo le eno uro časa do odhoda, ako nočejo ostati do drugega dne. S posebno vlogo na c. kr. železniško ministrstvo smo tudi podpirali peticijo nižjeavstrijskega prometnega društva, nai se izpremeni S 37. železniškega obratnega pravilnika vsled katerega železnice nc sprejmejo jamstva za na kolodvorih shranjeno prtljago, v tem oziru, da bodo železnice jamčile za prtljago. Na pritožbo mnogih tujcev in domačinov, da pri ponočnih vlakih ni izvoščekov na ljubljanskem kolodvoru, smo mestni magistrat, kol obrtno oblast, opozorili na ta nedostatek in je potem fijakarska zadruga določila števi-vilo izvoščekov, ki morajo biti vedno na kolodvoru. Dalje so nam došle pritožbe, da na kolodvorski restavraciji na Jesenicah natakarii svojevoljno računajo pretirane cene za jedi in pijače. Zato smo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu prosili, naj prisili restavra-terja, da bo dal v restavraciji nabiti cenike jedil in pijač. Veliko pritožb smo tudi dobili glede pretiranih cen izvcščekov v Bohinju. Na našo tozadevno vlogo bo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in naše zveze izdalo tarifo, ki stopi še pred pričetkom sezone v veljavo. Poleg že omenjenih važnejših vlog je zveza sploh v vseh vprašanjih, ki se tičejo tujskega prometa, opozarjala javne oblasti in korporacije na odpravo morebitnih nedostat-kov in na zboljšanje razmer ter v tem oziru pazno zasledovala vse pojave, bodisi na Kranjskem ali drugod. Posredovala in svetovala je v neštetih slučajih ter bila tudi vedno v zvezi z drugimi starejšimi in izkušenejšimi deželnimi zvezami, katere ie zlasti v reklamnih stvareh za svet vpraševala. C. kr. železniško ministrstvo posvečuje vedno največjo pozornost pospeševanju tujskega prometa na Avstrijskem. Da se informira v vseh zadevah, skliče večkrat seje zastopnikov deželnih zvez za tujski promet. V poslovni dobi naše zveze so se vršile take seje dne 9. decembra 1905, na kateri se je razpravljalo glede fonda za skupne prireditve, ki se tičejo pospeševanja tujskega prometa, ter glede osrednje organizacije deželnih zvez za tujski promet. Našo zvezo je pri tej seji zastopal g. odbornik dr. Valentin Krisper. Dalje je c. kr. železniško ministrstvo povabilo zastopnike dne 11. oktobra 1906 k seji, na kateri je dr. Baumfeld, zastopnik c. kr. avstrijskih državnih železnic v Newyorku, predaval o reklamnih sredstvih, katera bi bila uporabiti da se privabijo bogati Amerikanci v Avstrijo. Istotako se je vršila seja dne 20. decembra 1906, na kateri se je govorilo o uspehu razstav v Londonu in Milanu. Na tej seji jc predsednik, sekcijski šef dr. V. Roll, ki se največ trudi za povzdigo tujskega prometa, omenil, da se v kratkem času ustanovi svet za pospeševanje tujskega prometa v c. kr. železniškem ministrstvu in da bodo te pogovore nadomestile seje tega sveta, ki bo izvoljen na podlagi pravil. Ta svet sc ustanovi še tekom pomladi. Govorilo se jc tudi še o skupnih akcijah, zlasti o tem, kaj namerava železniško ministrstvo ukreniti. Izdalo bo brošuro v različnih jezikih in pa velike plakate, v prvi vrsti bohinjski in karavanski plakat. Ustanoviti se misli tudi mesto potovalnega komisarja, čigar naloga bo, proučavati naprave za povzdigo tujskega prometa v drugih deželah ter biti sploh v stiku z žurnalistiko, potovalnimi pisarnami in zlasti z deželnimi zvezami. Omenilo se je tudi, da namerava to pomlad družba angleških žurnalistov potovati v Dalmacijo. Dalje se .ie povdarjala potreba, da se zboljšajo in pomnožijo pri nas hoteli, ki zaostajajo za drugimi in ne odgovarjajo željam in zahtevam razvajenih tujcev. Pri teh sejah jc zastopal našo zvezo tajnik dr. Rudolf Mani. Ze večkrat so posamezne deželne zveze povdarjale potrebo, da se morajo deželne zveze v posameznih kronovinah tesnejše združiti, da se skupno posvetujejo, kako bi bilo povzdigniti avstrijski tujski promet. V ta namen se je vršila dne 6. februarja 1906 na Dunaju seja zastopnikov deželnih zvez (našo zvezo ie zastopal odbornik g. dr. Valentin Krisper), v kateri se ie posvetovalo o organizacijskih pravilih, katera so se potem tudi sprejela. Sklenilo se ic ustanoviti centralno konferenco za tujski promet, h kateri se bi zastopniki de želnih zvez vsaj enkrat na leto zbirali. Namen tc konference ie: 1. Poraba in razdelitev sredstev, ki jih da vlada za povzdigo tujskega prometa na razpolago; 2. pogovor in sklepanje o vseli onih zadevah, ki sc tičejo vobče tujskega prometa, zlasti posvetovanje o dnevnem redu za državni svet za pospeševanje tujskega prometa. V predsedstvu se posamezne deželne zveze menjavajo in se je prvo vodstvo poverilo nižjeavstrijski deželni zvezi. Osrednja vlada jc dala centralni konferenci za leto 1906 25.000 K na razpolago. Ta znesek se je razdelil med posamezne deželne zveze in je naša zveza dobila 1.109 K. Za lete 1907 ie v državnem proračunu vstavljena v iste namene vsota 40.000 K. Nižjcavstrijska deželna zveza je kot predsednica centralne konference vršila svojo na logo na hvalevreden način: zasledovala je vsa vprašanja, tikajoča sc tujskega prometa in posamezne deželne zveze opozarjala na najvažnejše akcijc v tem oziru ter jim dajala najboljše svete. Zastopala je zvezo tudi pri vladi ter izpcslovala, da sc ie hitro nakazala zvezam namenjena podpora. Z utemeljeno vlogo na finančno ministrstvo ie tudi dosegla, da se jc za tekoče leto zvišala ta podpora. Zasluž torej tudi v polni meri zahvalo naše zveze. Glede reklame, ki jo ie delala zveza, mi je omeniti, da se v poslovni dobi v podrobno reklamo po časopisih nismo dosti spuščali; tudi z izdajo reklamnih predmetov nismo mogli pričeti, ker nam jc primanjkovalo deuaiia. Pač pa smo v večjem obsegu delali reklamo iu siccr bodi najprej omenjena avstrijska razstava v Londonu. Nižjcavstriiskn obrtno društvo na Dunaju z materijelno podporo avstrijske vlade je priredilo od maja do novembra 1906 v Londonu razstavo, ki ima namen pospeševati izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov na Angleško. Pri tej razstavi sta bili reservirani dve dvorani za potovalno avstrijsko razstavo, ki naj bi po slikah, fotografijah, kipih itd. pokazala angleškemu občinstvu najlepše kraje naše države ter tako privabila angleške turiste v avstrijska letovišča. Naša zveza se je tc razstave udeležila v veliki meri in je takorekoč med prvimi zvezami za promet tujcev na Avstrijskem, ki je veliko žrtvovala, da pridejo krasote in zanimivosti naše dežele do veljave. Zvezo so pri udeležbi vodile različne misli. Najprej je bil to njen prvi nastop in odbor si ie mislil, da bo prvi nastop odličen in mora priti do veljave, ako je lep in uspešen. Odboru namreč ni bilo samo za reklamo pri angleškem občinstvu, bilo mu je tudi veliko na tem ležeče, da si naša zveza že s prvim nastopom pridobi ugled in zaupanje pri ministrstvu in pri avstrijskem občinstvu. V ta namen sc je odbornik g. dr. Valentin Krisper šel osebno informirat k razstavnemu odboru na Dunaj glede naše udeležbe. Kon-fcriral jc v tem oziru zlasti z voditeljem razstave našim rojakom prof. dr. Fabijanijem ter z ministerijalnim tajnikom dr. Beneschem, ki je uredil potovalno razstavo. V zmislu teh razgovorov ie dal odbor za razstavo v Londonu napraviti naslednje stvari: Slikar Grohar je naslikal veliko oljnato sliko Postojnske jame ter še dve sliki, predstavljajoči Ljubljano z Gradom in Triglavsko pogorje. Kipar Berneker je izvršil dva 70 cm visoka kipa: kranjsko dekle v narodni noši in kranjskega kmeta tudi v narodni noši. Dalje se je razstavilo tudi več fotografij Postojnske jame ter drugih znamenitosti Kranjske dežele, katere slike ie izvršil fotograf Berthold v Ljubljani in fotograf Pavlin na Jesenicah, eno tudi davčni kontrolor g. Fr. Zazula v Idriji. V večjih londonskih časopisih se jc objavilo tudi pet člankov o najlepših krajih Kranjske dežele, katere ie spisal učitelj g. Gartner in jc prevod oskrbel razstavili odbor. V zvezi z našim odborom je poslala jamska komisija v Postojni na londonsko razstavo šest kapnikov, dva po .3 m visoka in štiri manjše. Napraviti se je tudi dala miza s stekleno ploščo, pod katero so bile na ogled pokrajinske slike. Slika Postojnske jame bi se kmalu prodala na razstavi, ker se je neki londonski odvetnik zanimal zanjo, toda pogajanja so se razbila, ker se je slika zdela kupcu predraga. Zaznamovati moramo pri tej razstavi tudi moraličen uspeh. Geologični muzej v Londonu je namreč prosil zvezo, naj se mu prepuste po končani razstavi stalaktiti iz Postojnske jame, da jih uvrsti v svojo zbirko. V sporazumljenju z jamsko komisijo v Postojni smo to dovolili in vsled tega nam jc angleško natično ministrstvo izreklo najtoplejšo zahvalo. Navedena okolnost je velikega pomena, kajti stalaktiti v geologičnem muzeju bodo tvorili za nedogleden čas veliko reklamo za našo Postojnsko jamo. Ce bo v muzeju pri stalaktitih še nekaj druzih slik iz jame na ogled, kar nameravamo storiti, bo ta brezplačna reklama še vspešnejša. Razstava v Londonu nam je povzročila res velike stroške, toda pomisliti se mora, da smo si pri tem nabavili lep inventar za podobne razstave in da imajo vsi predmeti stalno vrednost. Mednarodne razstave v Milanu se z ozirom na poprej omenjeno razstavo nismo mogli tako udeležiti. Vendar je naša dežela prišla v avstrijskem oddelku, ki je imel še poseben oddelek za tujski promet, do svoje veljave. Razstavljenih .ie bilo šest lepih velikih fotografij in siccr: stolno mesto Ljubljana, Postojnska jama, Bclopeško jezero. Bohinjsko jezero, grad Predjama in Bled. Pod temi fotografijami je visel lep akvarel g. O. Lar-sena, predstavljajoč Gorenjko v narodni noši. Na razstavo smo poslali jako veliko prospektov in sicer z Bleda, iz Toplic na Dolenjskem, Postojnske jame v treh jezikih ter prospekte hotela »Union« v Ljubljani. Tudi lepake in druge manjše reklamne stvari in cenike Postojnski jami smo tja poslali. Prospekti so sc potem brezplačno razdeljevali obiskovalcem razstave. K temu poročilu nam je šc omeniti, da je avstrijski oddelek za tujski promet na milanski razstavi razstavil najlepše slike in fotografije, kar se je z zadovoljstvom konsta-tiralo v seji v železniškem ministrstvu dne 20. decembra 1906. Uspehi razstav se bodo šc pokazali v prihodnjosti. V angleškem kažipotu »Franks English and Amerikans in Austrian« smo lansko leto priobčili pet slik in sicer: mesto Ljubljana, Bled, Bohinjsko jezero in dve sliki Postojnske jame. V letnik 1907 pridejo iste slike s primernim besedilom, katero je napisal marljivi odbornik g. dr. VI. Foerster. Za tekoče leto smo angažirani glede reklame že veliko; o tem se bo pa poročalo prihodnjemu občnemu zboru, kakor sc tudi nc spuščamo v podrobnosti, ki smo jih storili glede reklame v preteklem letu. Z ozirom na to, da nismo še prejeli od vlade oficijelne statistike tujskega prometa na Kranjskem in ker nam je ta le za nekatere kraje znana, ne poročamo šc letos o statistiki. Konstatiramo Ic z zadovoljstvom, da sc jc obisk tujcev kakor letoviščarjev v preteklem letu na Kranjskem zelo povzdignil, v prvi vrsti kajpada na Gorenjskem. Na Bledu je še primanjkovalo stanovanj, toda temu se bo v bodoči sezoni opomoglo, ker se zida jako veliko stavb. V Bohinj jc samo po sebi umevno nova železnica pripeljala nebroj tujcev in letoviščarjev. Pomanjkanje stanovanj in hotelov jc bilo že lani zelo občutno in menda tudi za prihodnjost nc bo tako naglo izginilo. Bohinj obeta sploh za Bledom postati prvo letovišče na Kranjskem, Ic da sc bodo morale urediti gotove razmere in odstraniti nedostatki, ki ovirajo zlasti napravo novih hotelov in drugih stavb. Stavbni načrt za južno obalo Bohinjskega jezera sc bo najbrž letos izvršil, ako se bodo stroški pokrili. Uresničil se pa bo načrt gotovo, ako dobi zveza podporo od deželnega odbora, siccr pa ne bo mogla ničesar prispevati k stroškom, ki so proračunjeni na 1.600 do 2.000 K. Treba bo tudi verski zaklad, ki je lastnik največjega dela ob Bohinjskem jezeru, pripraviti do tega,, da bo podjetnikom prodal gotove parcele, katere se brani zdaj prodati. Tudi v drugih ozirih bo moral biti verski zaklad v interesu tujskega prometa boli popustljiv, kajti došlo nam je veliko pritožb glede tega. Obisk Postojnske jame je bil letos povprečno tak, kakor druga leta; isto se lahko reče glede Kamnika in Toplic na Dolenjskem. Zveza se bo trudila, da bo z vspešno reklamo in drugimi akcijami povzdignila obisk tujcev v imenovanih treh krajih, ki zaslužijo deloma vsled znamenitosti, deloma vsled tam se na-hajajočih zdravilišč mnogobrojnega obiska. Pri tej priliki omenja zveza, da bo v svrho sistematičnega delovanja tako glede po-vzdige tujskega prometa kakor v dosego zanesljive statistike v kratkem razposlala krajevnim društvom in drugim korporaeijam okrožnico, kako se imajo v tem oziru ravnati. Polagamo tem potom vsem imenovanim združbam na srce, da stopijo z nami v najtesnejšo dotiko, da se ravnajo po naših navodilih in da v vseh akcijah zlasti glede reklame povprašajo zvezo za svet. Ravno v tem oziru je to jako potrebno, kajti nabiralci inse-ratov za neštevilne, včasih jako dvomljive časopise, prepričajo kmalu človeka o koristi in uspehu, ki bi jo imela reklama v dotičnem časopisu, če se pa v resnici more govoriti o kakem uspehu, je vprašanje. Zato ničesar priobčiti brez skupnega posvetovanja in poprej vedno zaslišati deželno zvezo za mnenje. Zveza si sicer ne prisvaja lastnosti, da bi v vsaki stvari prav sodila, toda zato ima pa veliko zvez z izkušenimi in dobro poučenimi društvi in osebami v drugih deželah, ki so zvezi s takimi sveti vedno na razpolago. Mnogokrat se prav po nepotrebnem za dvomljivo reklamo vrže denar proč in da se temu v okom pride, svetujemo društvom v njih interesu, da sc ravnajo po navedenih nasvetih. Lc v tesni zvezi društev s centralo bo delovanje za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem uspešno ter bo rodilo sadove.Tako tesno združenje bo zveza letos izvedla in v prihodnjem poslovnem poročilu deželne zveze se bodo čitala tudi poročila o delovanju krajevnih društev. Pisarna je nastanjena v hotelu »Lloyd« vsak dan od 3 .do 5. ure popoldne. Fkspedicij je imela pisarna v poslovni dobi šest sej, administrativni odsek, s katerim se je združil tudi reklamni odsek je imel povprečno vsakih štirinajst dni seje in vodil in odločeval v vseh akcijah, ki niso specijelno pridržane osrednjemu odboru. Podpore, ki so znašale leta 1906 desetkrat več nego članarina, so izkazajie v računskem zaključku, in te edino so nam omogočile uspešno delovanje. Zato izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo vsem podpirateljem, v prvi vrsti mestni občini ljubljanski. Konstati-rati pa moramo tudi, da ona korporacija, ki bi morala v prvi vrsti podpirati naše delovanje, namreč deželni odbor kranjski, ni dala nobene podpore. Res ie siccr, da se primerna podpora vsled nedelovanja deželnega zbora ni mogla izplačati, vendar bi se lahko našel način, da se da vsaj nekoliko podpore; kredit za izvanredne izdatke ie tudi deželnemu odboru na razpolago. Zahvaliti nam je tudi naše časopisje, v prvi vrsti ljubljanske dnevnike, ki so vedno radi priobčevali naša izvestja in druga naznanila. 11 koncu poročila moramo omenjati šc žalostno dejstvo, da smo imeli le enajst članov. Iz tega moremo sklepati le to, da naše ljudstvo podcenjuje važnost take korporacije, kakor jc naše društvo, in da sc na Kranjskem šc ne vpošteva velevažni pomen, ki ga ima tujski promet v narodnogospodarskem oziru. V poročilu smo že povdarjali, da moramo ljudstvo v tem oziru vzgojevati in tc naloge se bo zveza z vsemi silami poprijela. Značilno dovolj je, da oni interesentje, za katerih korist zveza največ dela, to so hoteli, gostilničarji in drugi obrtniki, niti zvezni člani niso, izvzemši dva gostilničarja v Bohinju. Kie so pa ljubljanski in drugi hoteli? Kie so občine, v katerih okoliš tujci radi prihajajo, oziroma ki imajo ugodno pozicijo za tujce in letoviščarje? Takih vprašani bi lahko še več stavili, toda zveza mora priznati, da doslej ni nikogar silila in prosila za pristop, ker je mislila, da bo s podporami izhajala. Ker pa zdaj uvidimo potrebo, da brez znatne članarine ne bomo mogli izhajati — o tem vam bo gospod blagajnik še posebej poročal — moramo storiti korake, da si pridobimo članov. Upamo, da bodo interesentje, ko bodo izpoznali. kako velikega pomena ie naše društvo, sami radi pristopali. Iz tega vzroka se bo tudi članarina znižala, ako bo slavni občni zbor sprejel od odbora nasvetovano izprcmctnbo pravil, ki je danes na dnevnem redu. Iz mojega poročila naj slavni občni zbor blagovoli razvideti, da sc ic zvezino vodstvo pošteno trudilo, da čim najbolj srečno izvede svojo nalogo. Po sebi je umevno, da v tej dobi še ni bilo mogoče posebno znatnih uspehov doseči. To bo šele mogoče, ako bo ljudstvo prišlo do polnega izpoznanja pomena tujskega prometa, ako ne bodo lepote in naravne krasote naše domovine domačinom samim nič več tuje in ako vsakdo, komur je mogoče, zvezi pristopi, da bomo lahko razpolagali tudi z materijclnimi sredstvi, ki so neobhodno potrebna, da vsaj nekaj storimo, česar nam manjka na vseh koncih in krajih, da namreč privabljcnim tujcem omogočimo prijetno bi- vanje na Kranjskem in jih tukaj tudi pridrži 1110. Vztrajno delati na to, je ena glavnih nalog, ki smo si jih stavili; prosimo torej vas, prosimo vse, katerim leži blagor naše krasne domovine na srcu, da nas v tem podpirajo, da z nasveti pospešujejo koristno delovanje zveze in da vsak v svojem krogu v dosego tega lepega eilia dela, kajti le z vztrajnim, skupnim, složnim in dobro premišljenim de-lcm se bodo lepi naši nameni dosegli. Enega ali dva močna, zdrava w M J15 ■■ «£il takoj sprejme večja kovačnica, in enega Vžlj©fica i s t o , a m- __ Učna doba 3 leta brezplačno, a brez obleke. Ponudbe na: Sebast. Schlestl, kovač, Seebach pri Beljaku (Koroško). S24 f> 4 Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi t Milanu 1906 __(avstr. sodišče). 0 Op. Reach, — Sv. Roka bolnica v Budim-.opešti je vporabljala želodčno tinkturo lekarjn Piccoliju v Ljubljani v vseh slučajih trajnega zaprtja in slabosti želodca z najboljšim vspehom. 1 steklenica 20 vin. 12 steklenic 1 zavojem 24 K 2-70 „ B 12 „ U- - (poStni zavoj.) Zu uujH nar oflla IzvrSI Irkar VICCOLI r LJubljani, llunajHkm renta, najtočiieje. Osebni kredit za uradnike, častnike, ufiitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo, posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstro Uradniške?« druBtva na Dnntijn, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-39 Zahtevajte zastonj lo Iranko moj veliki, bogato llostrovai. glavni cenik r nad 1000 slikami ntfc vrsi nlkelnaatlh, srebrnih in zlatih u: 1 znamko Boskopf, H aha, Omnjr«. Schafftaosea, eiaanfitt« kakor tudi vitb vrel solidnih zlatnln in srebrnln p,> Izvirnih tovainliklh tod ali. Nikcl. remont. nra......K J-— •lit. Roskopl patent nra.....4 — , , trna lekl. rem. nra . 4 — ivic. Izvir. Roskopi pat. nra . . . S'— Ooldln rem, nra .Luna" koleije , 7 SQ »rebr. , . »Olorla" , . 760 . . , dvojni plaeč . , 11-50 , oklep, verlilca z riniico na pero In karab., IS gr. teika . 2 M raika Tnla nlkel. nra s sidro a .Lana* kolesjem . . » 9 50 ■ ra i kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K J'— tvarcvaldska ura K J 80. Za raako uro Sletuo pismeno Jamatrol KlVak rtatkol Zamena dovoljena, ali denar nazsj ! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brilx) št. 654, Češko. 100- 52 Prodaja na debelo in drobno. F i r n e 3fc le lz kranjskega lanenega olja 1619 I00-b8 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneftev, lakov in steklarskega kie- ja. Največja zaloga karbollneja In glpeaa