MiiStoo in aprasništuo:
Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“
idui« v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I «radništvom se more govoriti rsrk dna od 11.—12. ure dopold.
Totofon M. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
naročnina listo:
Celo leto . . .
Pol leta . . .
Četrt leta . . .
Mesečno .	.	.
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
12 h 6 K 3 K I K
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 51.
Maribor, dne 3. maja 1911.
Letnik III.
Liberalci v objemu s štaj er cij anci.
V/ okraju Marenberg—Slovenjgradec— Šoštanj -Gornjigrad ni postavila štajerčijanska stranka dolgo svojega kandidata, dasiraivino ima žal Bog v ma-renberškem okraju največ nemšlkutatrstva. 'Med tem časom je paktira! neki s štajerčijanci znani Werdnig, po domače Podržan, in prišlo je do tega, kar smo že dolgo prerokovali, da se bodo ti dve stranki še očitno združile. Vsajkdo, tudi iz Narodne 'stranke, ki pozna Werdniga, mora priznati odkrito, če je še pošten, da je Werdnig bil vedno Štajerčljanec in je še sedaj, da-siravno ga šteje Narodna stran/ka v svoje vrste. Po-silinemštvo njegovo iz prejšnjih let je znano in se ne da vtajiti. Odkar je slovenstvo v slovenjgraškem o-kraju bolj probujeno, je bil on vedno nasproti Mislinjski dolini kot Slovenec naprednjak, v svoji občini in proti Dravogradu naprej pa je bil vedno štajerči-janec. Se pred dvema letoma, ko je on že igral veliko vlogo v Narodni stranki, | je imela v njegovi hiši zborovanje Südmarka. jOn kot župan edini v celem slovenjgraškem okraju uraduje vedno le nemški. Mi lahko dokažemo, da je celo v skupnih akcijah, ki so jih počele vse občine s svojimi vlogami, podal on sam nemško vlogo, ker so drugje občine pisale te v slovenskem jeziku. Njegova obitelj je popolnoma nemška; otroci, zrastli celo na deželi, ne govorijo niti slovenski in ne znajo skoro niti besedice.
Opozarjamo pa le Še na dejstvo, da so vsi naši najbolj nasprotni nemški listi, kakor ,„|Marb. Zeit.“, ^.Deutsche Wacht“, „jTagblatt“ in „T.'ageepost“ pisali pred letV, ko so Slovenci propadli proti Werdnigu — tako se on vedno podpisuje — cele članke pod naslovom .„Erfreulicher deutschfreiheitlicher Sieg;“'i (to je vesela nemškosvjobodna zmaga). ITJÄcSaj |smo mi v svojih' listih’ opozorili na to dejstvo; celjfskih liber ali cev je bilo sram, niso branili svojega Werdniga, molčali so. i Sedaj .postavi Narodna stralnkai svojim kandidatom takega moža. Boter tej kandidaturi je bil advokat dr. Božič, ki je gotovo v imenu; stranke pripustil gospodu Werdnigu vse paktiranje i s ' Štajerčijan-sko stranko, s katero je vedno v najožjem stiku. To nečuveno dejstvo je vprizorila Narodna stranka torej v volilnem okrožju, v katerem je za nas že skoro izgubljen Marenberg. Ce imajo spodnještajerski Slo-
Loški župnik.
(Zgodovinska povest.)
(Dalje.)
„(Sveti Prokop in vi mili naši patroni, — v(aši prazniki se ne bodo več posvečevali — morate se od nas preseliti kam drugam,. Toda izročenih vam vernikov ne zapustite, in ko bi se morali iskriti pod najbolj ubožno streho, bežati v najbolj oddaljeno zakotje. Pride čas, ko se vrnete v naši kraj, kakor prihaja burja, ki očisti gnili zrak, vsepovsod osveži in po-mjladi celo stvarstvo. — Jaz sicer že davno ne bom živel več. Tpda hotel bi teckü iznova oživeti ter videti z lastnimi očmi vso ono .'staro silo, ki so jo pokopali z nami vred, na novo porojeno, pomlajeno, da, hotel bi videti to čisto, Imodro nebo, , ki je vzbočeno nad tvojimi njivami, draga zemlja, hotel bi dihati oni pomladanski vzduh, ki bo vel po vseh naših lokah in gajih! — Žalibog, žalibog, da tega, ne dočakam več!“ Stjari svečenik je zopet sklenil roke in sklonil glavo nižje k prsim, na črno suknjo pa mu je kanila svetla solza, ki je zatrepetala pod bogatimi solnčriimi žarki, ki so pluli skozi okno.
In zopet ni začutil, dal se odpirajo duri in da je vstopil sosed Krpela — tokrat brez suknje — s trdimi koraki in niti pozdravil ni.
„Saj pravim, častiti gospod!“
Sosed Krepela je položil gospodu župniku roko na ramie. In tega ni storil nikoli poprej, samo, kakor se mi zdi, enkrat pri ženitlvi, ko se je tetko )v dnu svojega dobrega srca razveselil, da je skočil kvišku in od same radosti zavriskali, ter v dokaz, kako ima gospoda župnika rad, objel ga okolu vratu in nekaj tajno sladkega mu zašepetal na uho. Tjoda potem se je radi tega sramoval dolgo časa.
venci zlasti V Savinjski dolini in v Posavju dovolj narodnega čuta, . bodo tudi tukaj z ozirom na take narodne lopovščine vzeli metlo in pometli brez razlike mišljenja s kE^ndidati Narodne stranke. ..Kandidatura Werdnigova bode vplivala sigurno na druge o-kraje, z Werdnijgom se bode pa še zmenil dr, Karol Verstovšek in mu hode dal priliko doživeti še hujšega poraza, ko sta ga imela dr. Božič ■ in po celjskih adVokatih zapeljani gospod Kac.
Slovenska posestva v Slov. goricah.
Mnogo posestev se leto za letom proda in kupi; v Slovtenlskih goricah. Posebno v severnem, delu, i. j, okolica Maribora, v jareninski in Šentlenartski dekaniji, se kmetije, pa tudi manjša posestva prodajajo in kosajo v veliki meri.
Med Mariborom in Spielfeldom kupuje slovenska, pa tudi nemška posestva slaboglasna Südmarka in mariborski „purgarji“; na teh posestlvih se naseljujejo sami Nemci, Slovenci V so še k večjemu viničarji ali majerji. V St. liju, Svečini, Spodnji in Gornji Kungoti, izgine vsako leto okrog 10 in še več posestev iž slovenskih rok. iZelo žalosten je ta pojav; tekom desetletij bolele večina zemlje v teh krajih v tujih rokah. (Ostali pa bodo Še Slovenci kot delavci, najemniki, viničarji, majerji; in člani proletarijata. Ustaviti se ta pojav ne da, mi moramo ž njim računati. Dolžnost naša je, da ji priprosto ljudstvo ostane zvesto.
Drugače je v krajih! ob Muri pod Spielfeldom, v župnijah St. Jakob, Marija Snežna, St, Jurij v Sl. goricah, Sv. Ana na Kremtoergu in dalje proti vsho-du in jugu. V tem ozemlju se slovenska posest zelo množi. 'ViniČarije, katere so imeli v lasti Nemci iz Srednjega Stajerja, prehajajo zadnji časi v i posest Slovencev, prejšnjih' viničarjev. Nemški kmet, ki mu je vinograd oddaljen, in se nerad peča z napravo novih vinogradov, proda svoje posestvice viničarjem;, ki si tako s prihranki osnujejo stalno domov je. Na ta način je prešlo zadnja leta nia; stotine viničarskih posestev v domače roke. Samo v občini Selnica ob Muri so pokupili domačini od leta 1907 naprej Čez B5i vini-čarij. Večja posestva v teh krajih, !ki so bila last
„(V gostilni igrajo godci kakor za na ples. Vise polno je že tam grajske čeljadi.“
„;In iz vtftßi?“
„Nikdo, častiti gospod!“
„Hvala Bogu!“
Gospod župnik je globoko oddihnil; nato je pa vstal, segel z desnico po čelu,, | oblekel črno suknjo, ki je že ni imel na sebi precej dolgo, vzel klobuk in poiskal s. srebrom okovano palico, katero je bil pode-dil še od svojega prednika na tukajšnji fari.
Niti besede ni izpregovoril ter je takoj zapustil sobo in jo krenil skozi dvor naravnost na vas proti gostilni.
Bilo je na binkoštno nedeljo.
Sosed Krepela je korakal za župnikom in ni si upal ziniti besedice.
Iz gostilne je zazvenela godba, y tukajšnjem kraju povsem nenavadna. Imeli so dudo, cimbale in klarinet. Vmes pa je zatrobila včasih tudi trobenta, bilo je slišati i gosli in bas se je čul že četrt ure na daleč.
In vendar so bili veseli tudi pri tej Čudni godbi v največji meri. Bila je to istinito gosposka muzika !
Gospod upravnik je seveda bil povsodi na prvem mestu. Napočila je baje svoboda, četudi ne za one ljudi, ki prebivajo pod slamnatimi strehami. „(Delo stoji“', na(j se tedaj vrši kolikor mogoče šumna zabada!
Resnejši ljudje so se ti svobodi Čudili;!; čakali so, da pride naposled z obeti v istini zlati čas, hoteli so se po dolgih letih trpljenja napiti do dna sladke čaše, katero jim je imela podati svobtf lo. —
In kako so bili sedaj varani!
Namesto olajšave pogrebi v, Žakljih, ( porušitev praznikov deželnih patronov, in na bfinkoštno nedeljo gosposka muzika!
In na, kmetih, pod priprostim!, slamnatimi strehami, v revnih kočah in bajtah?
Nemcev, pa se razdele potom razkosavanja med Slovence. Število malih posestnikov se na ta način zelo množi.
iTudi na to novo posestno razmerje se naj ozirajo naši voditelji.
Velika rak-rana v Slovenskih goricah je, kakor je „(Straža“ že. svoječasno poročal)a, razkosavanje veleposestev. jTo ima posebno i dvoje slabih posledic. Naši narodni nasprotniki, ki so navadno mesarji veleposestev, si pridobijo pri razkopavanju na tisoče in tisoče slovenskega denarja, Slovence pa skubijo, da je grdo. Druga žalostna posledica jpa je, da je število .vozne živine, to je živine za vprego, vedno manje. Komur so znane krajevne razmere v Slovenskih goricah, ta ve, koliko takih kmetij se je že razkosalo na male dele. Kjer je bilo poprej po več parov konj in volov, imajo sedaj kočarji v najboljšem slučaju samo po dve kravici. Pač pa se svinjereja goji v večji meri kot prej! Ni treba dolgo časa — če bo šlo razkosavanje nemoteno naprej — i da se bodo pokazale zelo občutne posledice pomanjkanja vozne živine.
Postava, ki bi zabranjevala ta način mesarjenja kmečkih posestev, naj bi se sklenila v novem dr-žalvnemi zboru. Na to bodo gotovo poslanci Slovensko kmečke zveze delovali. Kajti, če fcb število slovenskih (veleposestev padalo, — Nemci Še zlagajo večje kmetije — bomo Slovenci v marsikaterih občinah in drugih zastopih Še hujše propadli.
Čuvajmo svojo last, zemljo slovenšjko!
Položaj na denarnem in gospodarskem trgu.
Položaj na denarnem trgu je tako na Dunaju, kakor v Berolinu napet; )tudi Lojn|don ni talko „elastičen“;, ! kak,or bi moral biti. Na Dunaju j je minil hrup, |ki je nastal radi Skdslovih delnic, birez kakih posledic za druge efekte. Seveda škoda je velika. Neki jako poznat bančni ravnatelj se smatra za povzročitelja celega rumelna in med vrstami tistih, ki so precej izgubili, se čita marsikatero zanimivo ime. Zato pa sedaj tisti, ki so o celem poflJoža.ju dobro informirani, svarijo občinstvo (pred neprev/idnostimi.
Tudi v Berolinu na borzi j preveč Špekulirajo. Toda vsa opominjanja so zastonj; 1 predsednik nem-
Povefeene glave, zamolkla usta,, krčevito sklenjene roke, in sicer tiho, mrtvaško tiho.
Dirugod zopet modre vrste vojakov, blesk boda-kov, nalsajenih na puške, na ustnah vojakov, pa kletev in grožnje.
Res, prav čudna svoboda, kadar jo morajo vsiljevati ljudem s smodnikom in svičenkami!
„;V imenu božjem opominjam vas!“ —
Gospod župnik je imel močan glas kakor zvon, kajlar se najmočneje zazitflje. S takim glasom Še morda v celem svojem življenju ni izpregovoril, kakor danes v gostilni. ,„!Tiuš, muzikanti, — fortissimo!“
Gospod upravnik jim je vrgel na mizo diva trda tolarja.
In muzikantje so zagodli kakor so mogli najsil-
nejše.
Gospodi upravnik je seveda govoril samo nemško. On sam se je prvi zavrtel pred očmi gošpoda župnika in vrtel se je tako dolgo, da, se je beli prah, s katerim je imel potrošeno glavo, razletel po celi sobi, kakor da bi padal sneg,
Plesiaflke so bile oblečene, da Loka še ni videla takšnega razkošja. In kako globoko so imele izrezano obleko pod vratom, prav po francosko.
Omamljiv vonj se je širil po sobani, |da bi se človeku ob tem kar glava zavrtela.
Gospod župnik je stal med vrati z desnico privzdignjeno na svojo srebrnolaso glavo, in ni se ganil. Bil je velik, kakor bi naenkrat bil vzrasel za celo polovico. Lice njegovo je bilo proroško resno.
Tlako so mogoče izgledali v starih rimskih časih oni vrli rodoljubi, ki so si upali vreči svoj „veto“ v lice kraljem in cesarjem.
Godba je igrala vedno glasneje in glasneje, in desnica župnikova se je dvigala više in više, ustna so se gibala, kakor bi hotela nekaj povedati. |T(oda ni bilo slišati niti ene besedice; le vedno divjejši in divjejši krik razlegal se je v prazniško tihoto čez vas in tja po celi dolini.	(Dalje prih.)
ške državne banke je zopet na novo opozarjali na nezdrave razmere na berolinskem trgu in svaril pred špekulacijo. Meseca aprila se je v enem tednu izdalo za 731 milijonov nepokritih bankovcev, in to v času, ko je potreba po denarju bila zmiraj manjša.
Pri nas v Avstriji zelo ovira delovanje neurejeno bančno vprašanje. Ogrska hoče najpozneje do konca oktobra dovoliti provizorij, naša zbornica bo pa še le koncem junija sklicana. Ce bo nova zborni-ea tudi hotela delati, vendar ne bo vedela, k'je da naj začne, toliko nujnih predlog bo na dnevnem redu. Zloglasni par 14 bo zopet rešil bančno vprašanje — ne v korist Avstriji.	.
Letošnje aprilsko vreme, ki ima obenem dvojno lice, poletno in zimsko, i je pravi gaudium za budimpeštanske žitne špekulante. [V ogrskem glavnem mestu padajo in se dvigajo kurzi, kajkbr jse I menjava vreme. Tudi tukaj bo dosti takih, ki bodo imeli težke izgube, ravno tako kot na Dunaju. Žitne cene so tako visoke, da se bo Vkljub carini kmalu rentiral u-voz, če ne bo importerja med vožnjo presenetil padec kurzov. Govori se o tem, da nameravajo zvišali cene, s tem, da bodo zaloge pokupili in na borzi različno manevrirali. Tako se dela umetno draginjo. Podpira se pa take manevre nehote s tem, da se navaja, na kako žetev da upajo. Splošen pregled stanja žetev je gotovo dobrodošel, toda predčasna cenitev na nekaj stotisočev meterskih stotov je nemogoča in vendar se Še držijo te napake. Sedaj, ko tako gonijo žitne cene, pa molčijo agrarci! tako pišejo borzni listi. Agrarci, ali bolje rečeno kmetje, ki se pečajo z žitom, niso posebno vneti za nizke žitne cene, nočejo pa tudi nobenih previsokih cen, kajti takrat ima samo borza in pa kar je ž njo v zvezi, dobiček.
Pridelovalci žita i zahtevajo pravične 1 in stalne cene, ne kakih pretirano visokih! kurzov. Že danes se na 'Ogrskem pojavljajo ostri glasovi proti tem kurzom in če je tam ljudstvu kaj preveč, potem dela naglo.
Iz Amerike ne prihajajo več že kaka; tri leta stereotipna poročila i o kakem skorajšnjem zvišanju. Nasprotno, slišijo se glasovi o znižanju. V mogočnem jeklenem trustu je upraviteljstvo razcepljeno v dve stranki, katerih ena hoče cene znižati. iOÜlopitev o rajnih trustih, kakor o tobačnem, petrolejnem in železniškem je blizu. Trustni magnati kažejo sedaj svojo moč, da lahko gospodarsko življenje dvignejo ali pa omejijo. Vlada se pa boji, strogo nastopiti, sicer ji zagrozijo trusti in tiho mora biti.
Stajercijanec Werdnig — kandidat liberalcev.
j Šmartno pri Slovenjgradcu.
V nedeljo smo se zbrali na shod v Kacovi restavraciji. Gospod Ivan Kao I je otvoril zborovanje. Predsednik je bil Iršič iz Mislinje. Dr. Božič, kateri je tako lepo propadel že v tem okraju, si je še upal priti k nam ponujat kandidata Narodne stranke. Dva propadla kandidata, K a,c in dr. Božič, sta imela torej jako slabo priporočilo za nastavljanje novega moža, ki bode še lepše Dr. Božič je udrihal po dr. Verstov-šeku in dr, 'Šušteršiču in pravil tudi, da se bodo sedaj vsi kandidati 'klanjali županom, svetovalcem;, kaplanom, f župnikom in farovjškim kuharicam (klici: dohtarske kuharce se bojo pa jezile, ker jih nihče ne čisla tako visoko!).
Propadli kandidat dr. Božič priporoča Werdni-ga, po domače Podržana za kandidata. Kdo je. za to? Vsi smo dvignili roke, tudi pristaši S, K. Z., rekoč, saj je vse eno — bali smo se Jaka Vrečkotaj, Kerhe-la in drugih, ki so bili nekoliko razburjeni!
ŠtajerČijanec Werdnig je rekel, da pac ni sposoben, pa ker ga le hočejo, se vda, Nato čenči o — Slomjšeku, da so krave pasli in ko jih je zeblo, so v kravjeku si greli noge (to je bil lep kandidatni govor !).Potem vpraša, kdo je zoper njega in če le eden zanika — odstopi in vzdignil je roko eden (Fr. Vau-Jcan mlajši) in priporočal Werdnika po domače Kralja, kateri je mogoče radi svojih sodnij(skih zadev sedaj boljše znan kakor Podržan.
Vseh volilcev in nevolilcev je bilo blizo 50, izmed teh 12 pristašev S. K. Z. Iršič je prignal enega .„ksela“ iz mesta In gospod Jaka Vrečko tudi nekatere meščane ter botra Ježovnika. Zraven sta bila železničar Kumer, eksekutar Kraupa, (Telečnik, Kerbel, Save itd. Pahernika ni 'bilo, poslal je zastopnika. Gospod Kac, po domače Jurij, i je bil tih in miren, saj vendar že menda uvidi in spoznava tako družbo; zadeva s Kraljem, njegovim nekdanjem j najboljšim prijateljem, ga bode vendar poučila, Hvalevredno o-menjamo, da se gospod Ferdinand Kac niti shoda u-deležil ni.
Tako so postavljali taki velikaši kakor dr. Božič, Jaka Vrečko in boter Ježovnik kandidata Narodne stranke, ki je bil vedno ŠtajerČijanec.
Naši shodi.
Videm oh Savi.
Volilni shod S. K. Z. na Vidmu v nedeljo dne 30. aprila popoldne pri Podjedu je izborno vspel. Navzoč je bil skoro cel občinski odbor z gospodom županom na čelu in najboljši naši možje iz vseh krajev. Kandidatni govor dr. Benkoviča je bil z navdušenjem sprejet, kakor tudi soglasno njegova kandidatura.
Po govoru dr, Benkoviča je prišlo na shod zgago delat par učiteljev, neizogibni Kumer iz Krškega, Jamček iz Rajlhenburga in drugi. Meji njimi in med. 'kmeti se je vnel kratek spopad, tako da bi vsi frčali na hladen zrak, ako bi dr, Benkovič pomirjevalno ne vplival. Vfctem bo volil še bolje kot leta 1907.
Sv. Jurij na Ščavnici.
Na zborovanju S. K. Zj. se je vkljub slabemu vremenu zbralo lepo število volilcev. Bili so sami vrli možje in mladeniči, iz katerih je odsevala samozavest v naobrazbi, ki je rodila v njih prepričanje, da le s skupnim delom, v taboru Slovenske kmečke zveze, bo v doglednem času mogočei prijti | do popolne zmage in priboriti nam po božjem in naravnem zakonu gredoče pravice.
Zborovanje je izborno vodil častiti gospod župnik. D,a(l je besedo kandidatu gosplodu Ivanu Roška r j u, ki je v zadovoljstvo zbranih' razvil program Slovenske kmečke zveze.
Sledilo je več vprašanj,
K besedi se je oglasil znani gospod Nemec, posestnik in župan, ter je jv daljšem govoru v prav lepi obliki priporočal edinost in skupnost, ter vse navzoče navduševal k organizatoričnem delu, na kar mu je kandidat z daljšim govorom ponov/no odgovarjal.
Kandidatjura gospoda Ivana Roiškarj|a se je z navdušenjem soglasno odobravala.
Prijazni obrazi in prijateljski razgovori i so Še po zaključenem zborovanju! nadalje ■ dokumentirali vsestransko zadovoljnost in popolno edinost v naši organizaciji Kmečki zvezi.
Politični pregled.
Jugoslovani v Krakovu.
Sestanek Jugoslovanov in Poljakov v Krakovu zelo zanima 'avstrijsko javnost in to po pravici, kajti zbližanje vodilnih politikov poljskih in jugoslovanskih bo rodilo obilo sadov.
Sestanka so se izmed Jugoslovanov) udeležili med drugimi:
Bivši zbornični podpredsednik Pogačnik, dr. Lajmpe, kranjski deželni glavar dr. Suklje, načelnik hrvaške ljudske stranke Radič, mnogo odličnjakov in zastopnikov slovenskega in češkega dijaštva.
Dr. Šušteršič je poslal pozdrav in se je opravičil, ker je bil zadržan, udeležiti se konference.
Za častnega predsednika je bil izvoljen deželni glavar dr, Suklje, za predsednika vseučiliščni profesor Zdziechowski.
Govorili so na zborovanju dr. Suklje, dr, Lsjm-pe, dekan Kobilar, dr. Lenard, JeloČnik, Stele in Ma-sič v imenu akademikov, krakovski župan Leo, vse-učiliški profesorji Strasevski, ZÜziecliowski, Konecz-ny, predsednik poljskega Sokola Tjurski in drugi.
Zvečer je bil banket, kjer se je v mnogih napitnicah izražalo pričakovanje, dal bo prišlo me'd političnimi zastopniki obeh narodov in i med narodoma samima do tesnejšega zbfližanja na političnem kakor tudi na gospodarskem polju.
/	Spomin na mučenika
hrvatske narodne misli bana Petra Zrinjskega in pa Frana Krsta Frankopana je proslavilo društvo „Bratje Hrvatskega Zmaja.“ V soboto dne 29. aprila je bila vzidana spominska plošča na hiši, ki je bila nekoč last bana Petra Zrinjskega, Zvečer istega dne je priredilo omenjeno društvo predajanje. Predavatelj je tudi omenil, s kakimi velikimi žrtvami je društvo rešilo kosti slavnih mučenikov.
Tildi „Zbor duhovne mladeži“ je. skupno z „jVi-encem“ dostojno proslavil spomin mučenikov.
Razprave o vojaškem kazenskem opra-vilniku.
V	sedaj dokončanih konferencah o vojaškem kazenskem opravilniku so se določile sledeče točke glede jezika, v katerem se bo obravnavalo:
Obtoženci, oziroma osumljenci, ki so v redni vojski, bodo tako v Avstriji kakor tudi na Ogrskem zaslišani v njihovem materinem jeziku. Ako je sodišče tega jezika zmožno, potem se tudi sodišče 1 tega jezika poslužuje; v drugem sluqaiju se mora poklicati tolmača. Pri drugem delu preiskave ali obravnave pa pride v Avstriji službeni jezik, na Oigrsjkem pa ma-žarski jezik v poštev. V .tem slučaju pa, da obdolženec ni zmožen mažarščine, pač pa službenega jezika, se mora sodišče posluževati službenega jezika. V ,voj-nem času pa pride pri vsej redni armadi samo službeni jezik v poštev. Službeni jezik je seveda blažena nemščina!
! Vlada in socialni demokrati.
V	sedanjem volilnem gibanju : je ( sicer izdala vlada parolo: ,„v boj proti socialni demokraciji“, toda gotovi višji državni uradniki mislijo, da so primorani, se klanjati pred rudečkarji. Najboljši dokaz za to je neko pismo iz Aussee-ja, ki pravi:: „Veliko začudenje je bilo tukaj, ko se je zvedelo, da je c. kr. solinsko ravnateljstvo v Linzu ugodilo zaJitevi socialnih demokratov in je dalo na dan 1. majnika prosto. Ali je to podpora, katero je obljubila vlada meščanskim strankajm i v boju proti socialni demokraciji?“ Delavci so morali zato v nedeljo cel dan delati. Kako pa pridejo krščansko misleči delavci, katerih’ ni malo, do tega, da ne morejo opraviti svoje verske dolžnosti. Država napravi v svojih podjetjih red!*
Grof Aehrenthal gotovo odstopi.
Listi prinašajo vest, da je že definitivno odločeno, da grof Aehrenthal odstopi in sicer že v najbližjih tednih. Kot zadnji vzrok njegovega odstopa se navaja prevelika njegova navdušenost za obisk kralja Petra na našem dvoru;i| on namreč ni pomislih kakšne neprijetne posledice bi za našega cesarja iz tega lahko nastale. Brez utiša pa tudi ni ostajo njegovo vmešavanje v zagrebški in dunajski proces.
Vstaja v Albaniji.
'Močne čete so napadle pri Ziarhovi, v okolici Beranai, turški vojaški oddelek, katerega so popolnoma obkolile. Albanci so pozvali vojake, da se udajo. Toda ti so se vrgli na Albance in so se z izgubo 3 mrtvih in dveh ranjenih rešili. Vstaši so izgubili pri tem šest mrtvih.
V	neki drugi praski, kjer so vojaki prišli v zasedo, so padli štirje, vojaki, in eden poročnik; drugi so nato zbežali. Trupla padlih so pozneje našli popolnoma naga.
V	Solunu je razširjena tvest, da so vstaši mesto Tuzi požgali.
Iz Cetinja se poroča, da so turške čete pri Kastrati v jako neugodnem položaju. Albanci so sedaj začeli z ofenzivo in so v kdlonah prodirajočim turškim Četam prizadejali močne izgube.
Na gpri šipšlanik je polno mrličev, katerim jemljejo Albanci puške in streljivo. Število padlih turških vojakov se ceni na 1700.
General Torghut Sefket-paša je še v Skadru.
Med na novo došlimi turškimi, posebno med grškimi vojaki, vlada velika nezadovoljnost, kar bo še najbrže imelo nepregledne posledice.
Vstaja na Kitajskem.
Vstaja za vstajo se vrši in tudi Kitajci niso hoteli zaostati. Dvignili so se v Kajntonu. Prišlo je do boja med vojaštvom in med revolucionara. Število n-bitih' in težko ranjenih vstašev znaša baje več kakor 300. Zažgali so tudi palačo podkralja, ki se je srečno rešil. Živeža med Kantonom in Hongkongom je pretrgana. Predsednik provincialnega sveta province Ha-peh je odpotoval v Peking, da zahteya takojšnje sklicanje parlamenta;.
Iz Mukdena se poroča/, da prodirajo velike Čete vstašev proti Kantonu, da se tam združijo z revolucionarji, zato da vpropastijo dinastijo. Druhal ko-Jnaj čaka, da bo vdrla v mesto,’ kjer bo lahko plenila in ropala.
Od druge strani se poroča, da gre proti Kantonu kakih 20.000 vstašev, ki so razbili jetnišjnice in vse kaznjence oprostili.
Zajci.
__ Že v zadnji številki smo poročali, kako so šta-jerčijanci prenašali svoja volilna shoda v Kamnici in Bresternici. Naš poročevalec je imel zelo težko nalogo, ko je zasledoval posilinemške širokoustneže, ki so se tako nejunašfko skrivali. V Kamnici je vendar srečno vlovil zajce in nam poroča:
V	nedeljo dne 30. aprila se je vršil v Kamnici pri Mariboru volilni shod štajerčijancev. Napovedan je bi! ob 5. uri popoldne, a pričel se je še le ob %(>. Vseh udeležencev skupaj je bilo 27 oseb, med temi 2 pristaša naše stranke, pisec teh vrst, dalje 2 k'oman-dirana viničarja, 2 zidarja, 2 tesarja, 2 hlapca, vsi komandiram iz Maribora, nek h,:verboltar“ iz Maribora, dalje nek .Wagner iz Maribora, neka dama, nadučitelj lajjjeršlperški Wernitznigg, ki se je pripeljal s kandidatom Franceljnom Girštmajerjem v zaprti kočiji baje naravnost iz Brestornice; tudi nekega cigana, katerega so vlovil i na cesti, so pripeljali na ta shod.
Shod otvori neizogibni' j nadučitelj' Wernitznigg, obžaluje, da je bil Linhart iz Ptuja zadržan (!), pozdravi navzoče, predstavi kandidata1 ter, m,u podeli besedo,
iTajkoj v začetku govora je Francelj povedal, da ima za sabo dolgo in bogata (in smešno!) politično preteklost, da pa ne more razviti programa, i ker je moral že poprej na shodu jv Bresternici in tudi sedaj tukaj v Kamnici precej vina popiti, citiral je latinski rek: in vino veritas, v vinu je resnica, zato pa tudi on hoče danes edino samo to resnico povedati, da je tudi on kmet. (Velikanski krohot!)
Prvi del svojega govora je zaključil seveda v nemščini, sploh so bile vse govorance v nemškem jeziku, z besedami: „Wer nichts zum fressen hat, 'eter hat auch nichts zum sch .	. . . n!“
Ker so se pri teh besedah obrnile oči vjseh zborovalcev ha pričujočo damo, je ta nekoliko zarudela, a nadučitelj Hofbauer iz Kamnice je ta mučni položaj prekinil z junaškim glplsom: „Ist ja so wahr!“
V	drugem delu svoje govorance se pječa Girst-majer s poslancem Roškarjem ter prizna, da je imel isti v Gradcu celo uro trajajoč izvrjstlen govor, v katerem je zahteval, naj se na kmečke težnje na Spod. Štajerskem malo bolj ozira. Vkljub temu je Francelj v Gradcu žalil Roškarja, (a na povelje vlade in na povelje ekscelence deželneg'a glavarja grofa Attemsa je moral žalilni izraz takoj ponižno preklicati. Koneč-no Še pove, kako neobhddno. potrebno je, da zna vsak' Slovenec, „die deutsche Kultursprache“', citira Še Slomšekov rek: Koliko jezikov znaš, toliko Človekov valjaš; tukaj mu popravi besedo „(valja,Šf‘ Wernitznig v „|veljaš* ter pojasni, da se to pravi „geltati! “
Celo zborovanje je bilo mučno in skrajno suhoparno.
Precej veselja je povzročil en Mariborčan, ki je med Francelnovim govorom kar tri golaže \ pojedel. iTa je gotovo edini imel od shoda korist. H sklepu ,še pove Francelj to pretresujočo resnično novico, cta so „die Aussichten, 'dass ich gewählt werden sollte, sind sehr minimal.“ V tem popolnoma soglašamo.
Volilno gibanje«
Volilno gibanje n a K' r a n j s k e m.
V Ljubljani se govori, da bodo liberalnem kandidatu postavili protikandidata v osebi odvetnika dr, Valentina Krišperja, iTudi se govori, da bodo liberalci kandidirali sodnega svetnika v pokoju Vjšinikarja. Mladini pa mislijo spravit na Dunaj tržnega nadzornika Ribnikarja). Mislijo najbrže, da mu bo njegova divja brada kaj pomagala. iToda Ljubljančani so postali pametni in ne gredo več vsakemu gobezdaču na led.
Zaupni shod v Ptuju.
V. petek se je vršil v Ptuju zaupni shod, ki se je pridružil sklepom mariborskega | zaupnega shoda. Za 26, volilni okraj je bil soglasno, proglašen. Ornig kot kandidat. Vsi govorniki so naglašiali, da stori s tem Ornig veliko osebno žrtev. Mi prav radi verjamemo, kajti izpostavljati se javnemu zasmehu in plačevati toliko svetlih kronic za razna notranje-navdu-gevalna sredstva je pač nekoliko preveč požrtvovalno. In to za prazen nič, kaj ne, gospod Ornig?
Volilno gibanje ,v Dal m a c i j i.
Iz Splita se z 'dne 27. (akrila poroča, da je imel eksekutivni odbor pravašev sejo, v kateri se je obravnavalo stališče glede državnozborskih volitev, Do-sedaj so določeni sledeči kandidati: za. Silbenik dosedanji poslanec dr, Dulibič. Kot protikandidat prejšnjemu poslancu dr, Ivčeviču je postavljen Šibenlški župan dr, Krstelj. Proti divornemu svetniku pl, Vukoviču kandidira šibeniški zdravnik 1 dr, Drinkovič. Na otokih Lošinj, Brač in Vis bo kandidiral splitski zdravnik dr. Marinkovič proti i dr. Uresiö-Pa(viöiöu. Dosedanji splitski zastopnik dr. Smodlaka bo tudi sedaj kandidiral, ker inače njegova stranka gotovo propade. Upa pa, da ga bodo podpirali razven Srbov tudi Italijani in socialisti,
*
*	>fi
G] o s p o d a r s k i shod v B r e ž i c a ih, ki je bil naznanjen za dne ,7. t. m., je preložen na poznejši čas;', lokalni komisar za agrarne operacije gospod Sima-Gall je namreč zadržan vjsled uradnih dnevov v gornjegrajskem okraju. Njegovo predavanje, eventuelno uradni dan se bode vriji še tekom tega meseča, kar se bo pravočasno naznanilo. — Določeno je že davno, da se ima to predavanje vršiti popolnoma samostojno in v nikaki zvezi s kakim volilnim ali drugim shodom. Ziato je razburjenje „Slov, Naroda® povsem nepotrebno.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Viktor Weixler je imenovan za poštnega oficijanta v Celju.
Dedno plemstvo je podelil cesar Štajerskemu deželnemu poslancu Rudolfu plem. M.ajyr-Melnhofu,
Osebne premembe pri južni železnici. Na novo so bili sprejeti med drugimi železniški aspiranti: Fr. Gorše (Tjrbovlje), Edvard Grat (Ruše), Leopold Loig-ge (St. Jurij), Robert Schaler (Spodnji Dravograd). Prestavljeni so: Teodor Pilar, asistent, iz Spodnjega Dravograda v Beljak; Bruno Stümpfl, uradniški aspirant’ iz Niederdorfa v Spodnji .Dravograd; Fridr. Schönberg, asistent, iz Šmarja v Spielfeld; Ad. Puli-ko, uradnijšjki( aspirant, iz La]Š|kega v Spielfeld; Iv. Ruppe, asistent, iz Grobejnega. k Donawitz; A. Graf, adjunkt, iz Maribora kot postajenačelnik v Miinehen-dorf; Alojzij Aigner, asistent, iz Vuhreda v iToblach. Inžener Maks Kupec, strojni adjunkt, je prestavljen iz Maribora v Dunajsko Novo-mesto; inžener Teodor Viertbaler, strojni adjunkt, iz Gradca v Maribor; inžener Gustav Heschl, strojni nadkomisar, iz Maribora v Inomost; inžener Oskar Geraus, strojni nadkomisar, iz Gradca v Maribor; Ivan Berger, uradniški aspirant, iz Maribora-delavnica v Maribor-kuril-
nica-	1 i ; i i Ifl
Smrtno sovraštvo navdaja celjske mladine zoper dr. Benkoviča, odkar je nekoliko posvetil v njihove nečedne manipulacije pri tiskarni, zvezni trgovini, Zfadružni zvezi itd. Čudno je, da tako kriče, ko vendar vse tako store, kakor je dr. Benkovič imenom prizadetih posojilnic zahteval. Zvezno trgovino prodajajo, tiskarno prenesejo na drugo ime, prizadetim posojilnicam so izplačali njih vloge, „Nar. Dnevnik“ so opustili, „Narodni List“ ne izdaja več Zveza slovenskih posojilnic, ampak ga morajo mladini sami plačevati itd. Zadružno zvezo sanirajo s tem, da terjajo vse kmečke posojilnice, ki so vsled tega primorane, uboge upnike terjati, mesto da bi izterjali blizu pol milijona, katerega imajo vtaknjenega ,v Glavno posojilnico in druga falitna liberalna podjetja!,- — že verujemo, da jim je dr. Benkovič na potu; zato pa le z lopfarjem po njem, si mislijo. Pa s papirjem se Se noben resen politik' ni dal ubiti, to naj si zapomnijo celjski mladini,
Kaj si je izmislil naš dobri Moscon! Pred štirimi leti "je bil za Nemce in nemškutarje Benkovičev
protikandidat, ; pa je dobil strašansko malo glaskov. Toda svojega poraza Še do sedaj ni mogel pozabiti, in bi se potolažil še le tedaj, Če bj dr. Benkovič tudi doživel ka{k poraz. In ker pred svojo smrtjo nima nobene tako srčne in iskrene želje, kakor Benkovičev poraz, gleda v svoji bolestno razburjeni domišljiji poraze, kjer jih ni, in potem se ti slabotni izrodki stare, obolele domišljije pojavijo v. „Tlagesposti“! in: sličnih nemških listih. Gospod baron MojScon se je namreč z narodnim generalom dr, Kukovcem udeležil zaupnega shoda Narodne stranke v Brežicah, kjer je baje dr, Benkovič doživel poraz, Ne bodite otročje-smešni,! Celega shoda se je udeležilo kakih 35 ljudi, med temi 25 völilcev in izmed teh volilcev 18 kmetov, od katerih jih pa je 8 pripadalo Kmečki zvezi. In na tem shio-du je bil Kuikolvec postavljen za „narodnega“ protikandidata ! Ali se ne bi prej moglo] in ludi moralo govoriti o KukovČevem porazu?! Največja zanimivost celega shoda pa je ta, da se je na tem zafepnem shodu Narodne stranke izrekla Benkoviču 1 nezaupnica zavoljo obstrukcije slovenskih poslancev v deželnem zboru štajerskem, katera ni nič drugega nego narodni silobran štajerskih Slovencev, in da je nemški baron Moscon klical vse „napredne“ elemente v skupni boj proti Slovenski kmečki zvezi. Torej zopet nemškutar ska liberalncKslovenska zveza. Heil Moscon, heil Kukovec!
Breški odvetnik dr. Stiker je tudi Šel med bojevnike zoper zmaja „klerikalizem“; naj bi rajje vršil svojo narodno dolžnost v Brežicah. Brežiški Slovenci trpko občutijo spremembo, ki je nastopila v narodnem življenju v Brežicah i po odhodu dr. Bejnkoviča. Zai danes bi dr. Stikerju svetovali, da n a ji se izogne ognju, ki bo vsplamtel vsled njegovega po njegovem mnenju tajnega, pa zelo prozornega netenja, kajti pri tem ognju si bo marsikdo prste opekel. Vemo, da njegove lihe poteze segajo celo v Kozje.
iNaši volilni shodi so ob’ enem tudi gospodarski shodi, ker hočemo vsako priliko porabiti, da se ljudstvo izobražuje. Liberalcem seveda to ni vjšec, ker poznajo le hujskarijo na svojih shodili. (Zjato se pa tudi „iSlojvenski Narod“ od dne 1. majnika ( razburja kar se da.
Baron Moscon se je na volilnem shodu liberalne stranke v Brežiciah obregnil ob dr. Benkoviča, češ, da obsoja njegovo razdiralno 'delo. Vprašajmo gospoda barona Moscona pri njegovi časti: Kje je dr. Benkovič razdiral? |Sam!o eno dejstvo naj navede. Brežiška posojilnica mu bo posebno lahko odgovorila, kako 'dr. Benkovič razdira, |Zakaj pa baron Moscon ni razdiralnega dela očital dr. Kukovcu, )ki j;e leta 1006 z ustanovitvijo Narodne liberalne stranke vrgel bakljo razdora med spodnještajerske Slovence? Seveda, ako se posilinemcem stopa na prste, to je razdiralno 'delo! čestitamo Narodni stranki na tem naj-novjejšem zavezniku!
Volilno sleparijo hočejo liberalni in sooilaldem. listi natveziti dr, Benkoviču radi neke okrožnice po starem geslu: Le obrekujmo, saj nekaj obvisi! Citiramo iz okrožnice: „V volilni imenik je vzeti samo o-ne Molilce, katerih volilna pravica je nedvomno izkazana in jasna; zlasti velja to itd., kajti županstvo ni v stanu, vseh dotičnih’ stvari vedeti.“ Tudi glede volišč je namen okrožnice, opozoriti žuipanstva, da smejo po svoji izberi .določiti volišče.“ — Res, škoda za vsako besedo, saj bi nasprotniki držajvno pravdnišit-vo kar preplavili z ovadbami zoper dr. Benkoviča, če bi mu mogli res kaj protipostjavnega ali celo kaznji-vega očitati. Liberalci in socialdemokrati nimajo drugega namena, kakor našega kandidata Čim bolj obla;-titi. To je že stara taktika, da s tem odvrnejo pozornost od svojih mahinacij.
Netnci so si v laseh. V nedeljo je zboroval v Gradcu zbor vsenemških zaupnikov, ki se je pečal s prihodnjimi volitvami. 'Ogorčeno I se je protestiralo proti gonji zoper Malika i in se je proglasilo, da se gre v boj proti nasprotnikom. Zato so pa tudi sklenili postaviti sledeče vsenemjšike kandidate: v I. graškem volilnem okraju arhitekta Franca Staerka; v II, graškem okraju koncipijenta dr. Friderika Wane-cka iz Dunaja); v volilnem okraju Maribor dr. Frid, Wanecka; v volilnem okraju Celje ( učitelja Rudolfa Schieferja, Seveda se vsi ti kandidati pripravijo na velik poraz, kajti tudi med našimi Nemci je začelo prevladovati nfnenje, da se s takimi frazerji in go-bezdači, kakor so vsenemci, ne da nič doseči.
Južna železnica (nas prosi, da objaivpno spremembo .voznega reda, ki je veljaven za nedelje in praznike in stopi v veljavo dne 7, maja 1911. Vlak štev. 419a odide iz Maribor,aj glavni kolodvor ob 2.50 popoldne, prüde v Ruše ob 3,26 popoldan. Vlak štev. 414a odide iz Ruš ob 5,30 popoldne in pride v Maribor glavni kolodvor ob 6.02 popoldan. Vlak štev, 46a odide iz Maribora glavni kolodvor proti Gradcu ob 6.13 zvečer. [V interesu obafinstva je, da se teh vlakov Maribor—Ruše in obratno, ter Maribor—Gradec poslužuje, ker so drugi glavni vlaki navadno močno zasedeni.
Pozor na goljufa! Ro župniščih’ se klati mlad človek, ki se nazivlje Janez Štuhec in pravi, da je dijak mariborske gimnazije. Kaže tu'di neko priporočilno pismo od i „profesorja Jerovšeka v Mariboru.“ Dotični človek je čisto navaden goljuf, ni 'dijak — na gimnaziji v Mariboru sploh nobenega Stuheca ni — in noben profesor Jerovšek, ne gimnazijski in ne re-alčni, mu ni dal priporočilnega pisma.
Nemška šola v Peklu. Dne 27. aprila 1911 so položili temeljni kamen za novo mučilnico slovenske
dece, za novo nemško šolo v Peklu, iPametni starijši bodo že vedeli, kam pošiljati svjoje otroke, ■ in se ne bodo dali zapeljati od sladkih nemčurskih obrazov. Kdor rabi papir, naj se obrne na tovarniško zalogo papirja „Slovenske Straže“ v Ljubljani in naj zahteva vzorce. Trgovci dobe znaten popust. Kupujte samo papir (Slovenske Straže“!!
v
Štajersko.
Maribor. Dne 1, majnika se je otvorilo kegljišče v mariborskem Nar. domu.
Pobrežje pri Mariboru. Obesil se je tukaj bivši zavirač južne železnice Ivan Plečko, Vzrok ni znan.
V Hotinjivasi je dne 29, aprila 1911 umrl gospod 'Jožef Dolar. Pokojni je bil, čez 30 let občjinški odbornik ter vnet za blagor občine. Pogreba se je u-deležil celi občinski odbor z županom, deželnim posl, gospodom Pišekom na čelu. N, v m. p.!
Žalec. Liberalci so postavili Rolbleka pod varstvo liberalnega odvetniškega koncipijenta dr. Kalana, ki ga vodi po shodih, kajti Roblekovi govori so precej kumerni. Na Dunaju ho zopet Roblek brezkon-cipijentov in bo molčal za svoj volilni okraj. Menda si Roblek nobene diete ni zaslužil, kajti š,e njegov govor, ki ga je Čital baje praznim klopem zgoraj v zbornici, so mu celjski politični jerobi napisali na stroj. Jerum, to je poslanec za ponosno Siavinjsko dolino! Zadnjo nedeljo je gnal dr. Kalan svojega varovanca k tastu v St. Pavel, kjer Si bo treba enkrat natančneje ogledati gospoda Zanierja, in k svaku v St, Peter, kjer živi, trguje in politikuje gospod Cvenkl. Žla-hti se je torej moral Roblek najprej predstaviti, pozneje pridejo drugi volilci na vrsto. Kako se| časi spreminjajo! Nekdaj smo mislili, da bo Rolblek vzor neocljvisnih kmetov, sedaj pa caplja ta neodvisen kmet za liberalnimi koncipijenti kakor medved za Dalmatincem.
Vransko. Zaradi železnice ne vlada tukaj nobeno razburjenje, kakor hoče lagati zadnji i„jNarodni List.“ Nasprotno, vsi smo prepričani, da jo dobimo tem hitreje, ako bomo volili dr, Korošca, kakor pa Če volimo tihega (Robleka, ki se za nobeno stvar ne zgane. Tiukaj dobro vemo, da so se na Dunaju brigali zai železnico dr. Krek, dr. Korošec in dr. Benkovič. O kaki Roblekovi brigi niti liberalni listi niso vedeli nič poročati. Pred štirimi leti se je dal z Roblekom marsikdo preslepiti, sedaji ne ,več. Sveto se je obetalo, da bo Roblek storil kaj za hmelj, .ai ni popolnoma nič storil. Od obljub ne bomo siti. O 'dr. Korošcu pa izvemo iz vsakega Časnika, naj bo liberalen, ali klerikalen, ali socialdemokraški, naj bo slovenski ali nemški, da je zelo marljiv poslanec in da ima med poslanci Častno mesto. Mi pa hočemo enkrat uglednega poslanc a J
Pesja vas. Hude posledice pretepa. Andreja Kompana iz Pesje tvasi sta dva neznanca tako pretepla, da je nekaj dni kasneje umrl.
Mozirje. Ker se ,v nedeljo dne 30. apjrila radi slabega vremena i ni mogla predstavljati igra „Divji lovec“, zato se bo predstavljala prihodnjo nedeljo dne 7, majnika popoldne ob 3. uri pri vsakem vremenu v prostorih gospoda Vasleta. Opozarjamo slavno občinstvo na to krasno igro, katere se naj v obilnem številu udeleži, ker se bo sedaj ponovila zadnjikrat. — Odbor.
Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 7. t. m. v gostilniških prostorih gospoda Fr. S evra tombolo. Z/ačetek ob 6. uri zvečer. Cisti dohodek je v poravnavo novega društvenega glasovirja. K obilni udeležbi vabi — qdbor.
Laški trg. Zadruga rokodelskih obrti za laški okraj je imela svoj občni zbor dne 30. aprila v Te bovljah. Iz poročila posnemamo, da ima zadruga 110 elanov, 64 pomočnikov in 85 vajencev. Stanje blagajne znaša 630.99 K. Med drugimi važnimi stvarmi se je sklenila ustanovitev podpornega sklada za obolele ali onemogle člane. Povabljeni gospod Rebek je v krasnih besedah razložil pomen zveze obrtniških zadrug za Spodnji Stajer. Sklenilo se je pristopiti k se snujoči zvezi. Gospod Zupanc se spominja državnozborskih volitev, obžaluje, da ne pripada od 38 jugoslovanskih mandatov nobeden; obrtništvu, pač pa pozdravlja, 'da so se obe spodnještajerski stranki zje-. dinile skupno delati za izvolitev gospoda Rebeka v mestni skupini, nakar prečita gospod! Pinterič sledečo resolucijo: .„Udje Obrtniške zadruge za laški o-kraj, zbrani na občnem zboru dne 30. aprila v Trbovljah, pozdravljajo kandidaturo j gospoda Rebeka najsrčnejše, ker so si v svesti, 'da je on edini pravi mož, ki je vsestransko zmožen zastopati koristi obrtnika kakor tudi delavca )v državnem zboru. Dolžnost vsakega volilca 11. volilne skupine, ki spoštuje obrtništvo, je, da se udeleži do zadnjega volitve, ne oziraje se na politično mišljenje. Po Spodnjem Stajerju naj zadoni klic: Rebek mora biti naš poslanec!
V SLOVO!
Ker se nama- ni mogoče posloviti osebno od vseh najinih velecenjenih gostov, se tem potom iskreno za-Kvaljujeve za dosedanjo naklonjenost, se priporočave za bo'doönoist ter kličeve prisrčni:- „)Z Bogom!“
Lojzika in Pepca Leon.
Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
POSLANO.
Ne, prijatelj moj, potrpežljivost je neumnost, in i povrhu še nevarna. Z Katarji se ne sme imeti potrpežljivosti, proti tem. se morat uporabljati Fayjeve prave sodfcnske pastile. Te so produkt sodenskih zdravilnih1 vrelcev in napravijo takemu katarju v neverjetno kratkem času r konec. Fayjeve praive sodenske pastile se dobi v vseh lekarnah, drožerijah in zalogah mineralnih vod za 1 K 25 v. Paziti pa morate na ponarejanja.
Generalna reprezentanca za Avstro-O grško: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj, IV.-l. Grosse Neugasse 17.
Pozor!
50.000 parov čevljev.
4 pari čevljev za samo K 8*—
Radi ustavitve plačil večili velikih tovarn sem dobil nalogo, veliko zalogo Čevljev nizko pod nabavnimi stroški prodati. Jaz prodam torej vsakemu dva para moških in dva para ženjskili Čevljev na zadrgo, usnje rujavo ali Črno, galošiirani, s kapicami in z močno pribitimi podplati. So jafćo elegantni in najnovejšo fasone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo samo K 8.—. Pošilja se proti povzetju.
A. Gelb, razpošiljanje čevljev HpakOU StBB. ¥89.
Ako ;ne ugaja, sei lahko zaman j a ali j|e pp (tefrar vrne. i	menja.
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalögo ur,
verižic in druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K.
Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
panio Bureš Maribor
Tegethofova cesta žt. 39.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:Fr" P,B,,i°' B"ll,,r'
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih po-slopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drngo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poveije nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, ZiGenice
80
slovanska obrt.
Naročite naš listi
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-ltedžlniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
n!!“' A. THIERRY a BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju pa udih. pri opeklinah in id izpuščajih itd 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specislne steki. 5 K.
echter.Balsam
SiktiUMgcUltolneM des
LTKarry m Pregrada
kal MiMrSuaritruM.
Lekarnarja A. Thierry a
samo frismo
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovojšepa učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-{ jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebne. Zdravilnega učinka tudi pn Blatih ranah i I ti. i dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Kari boru v lekarni W. A. König.
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
CS? T <
18—
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
/IVA RIB OR, Kaslnojasse 3fev. 2i
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
V
t
s
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
--- priporoča svoj -..
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringa. |
bj:
Postrežba točna I ::	:: Cene niške!
J
MT Umetni zavod za slikanje na stekla
Maks Tušek : Liubli
St. Petra nasip št. 7
sejpriporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom ca izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
Načrt« in proračune na razpolago. =
■ ii i
Dosoiiimca v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%. proti 3 mesečni odpovedi po 4 7,-Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, re da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za l alaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer : na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/.%, na vknjižbo sploh po 5%i na vknjižbo m poroštvo po 57**/o io na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. «
Uradne ure
so VBako sredo ia četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in isplaćuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12.
dopoldne in od 2.—5. popoldne. t 6
Posojilnica Ima tudi na razpoUgo domače hranili
»btralnlke.