Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO In Italijo pri uprav: v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru, za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. CÉNA 20 lir, TRST 11. julija 19341 LETO PETO številka 222 Poštnina plaJana * g9tovfa%’ ^eaizione li» «Mfe post. IL drappo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchl 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. K '■“-j-«« « 7^.*-** • .. Hoventko tržaško Ijudst vo »e je moralo v borbi proti narodnemu in tocialnemu zatiranju s tirani nemškega imperializma in italijanskega iredentizma zateči k samopomoči in si z lastnimi sredstvi in žulji postaviti svoje središče — NARODNI DOM v Trstu, v katerem je osredotočilo vse svoje organizirano prosvetno delo. S tem je postal Narodni dom v Trstu zansce vsemu slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem, ki * poudarilo, da je Tra ^ „ , '„podari „'d*'. Iz Narodnega domaje na začetku tega stoletja izšlo nešteto izpodbud «vt dejanju ;« ne obsodbe. ili Primorska ljudstvo j?tak oppostalo borben zaveznik mednarodnega se je v narodnoosvobodilni borbi v celoti udeležilo upora vsega slovenskega mrpda proti okupatorju. Z zmago nad fašizmom si je priborilo popolno osvobojenje in ustva-rilo pogoje, da se mu popravijo vse krivke, hi jih je povzročila Mistična Italija. Toda pr*Phj*-mt,a.nn„im$ojcika uprarSapc rablja ia dana, radrimanjn in mntdpM M ■XX :■ Sil M šovinisti so se popolnoma izenačili . f " ^ ti ";ri; . olektuolà. zbran: na protest- ■"H m J *hrmi m ^ u Trstu, ugotavljamo, da mora prava popraviti krivice in poravnati kul- -H—M ■ ■ii m ippvoj v narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju. \pvenske prosvetne, umetniške in znanstvene ustanove so na Tria-in vsestransko delnvnnje, a nimajo zadostnih gmotnih pogojev j« m tem panogam slovenske kulture je treba omogočiti razvoj in kiti — SLOVENSKI KULTURNI DOM V TRSTU. M m V TRSTU, dne 9. julij. 1950. WommÈmm ■ ■■ ■ ' , . X 1920 1950 si:«:-' 2 L ■ UDIRI TtDNIh Politični obzornik Kronika uBorba» piSe, da razvija Kominterni med Bolgari, Romuni in Madžari vojno psihozo in da je v teh državah opaziti izzivalna vojaška premikanja vzdolž jogo-slovanske meje. V zvezi z napadalnimi nameni kominformističnih držav, je ameriški zunanji minister Acheson na tiskovni konferenci dejal, da bi se katerikoli nov Sovjetski napad, po onem na Koreji, smatral za zelo resnega. Tunizijski nacionalisti so poslali Trygve Lieju protest proti terorju francoskih okupacijskih čet, ' ki so pri množični manifestaciji za neodvisnost Tuniza streljale v množico in ubile 120 manifestan-tov. ' V belgijskem parlamentu je prišlo do zelo burne seje, na kateri so se spoprijeli socialisti in katoliki v zvezi s povratkom kralja Leopolda, ki je predviden za soboto. Po vsej južni Belgiji so v teku protileopoldistične stavke, ki so še posebno velike v Valoniji. Na meji med Kitajsko in Hon-kongom je prišlo do Incidentov med komunisti in Angleži, ko je njihovo letalo preletelo kitajsko ozemlje. Sovjetska zveza je plačala ZDA 9.117.427 dolarjev na račun interesov za • povojne pošiljke na osnovi zakona o najemu In posojilu. Vlada ZDA Je zavrnila romun-sko protestno noto, v kateri je romunska vlada protestirala proti omejitvam gibanja, ki veljajo za romunske diplomate v Washìng-tonu. Egiptovski vojni minister je izjavil, da so cglptske čete prejele ukaz, da odgovore s silo na izraelske kršitve meje. Angleška vlada Je odklonila predlog vlade ZDA, da bi v zvezi s korejskimi dogodki prenehata pošiljati petrolej Kitajski. Osvobodilno gibanje na Malajskem polotoka postaja vse bolj živahno. Narodno-osvobodllne čete so letos januarja izvedle 155 oboroženih akcij, junija pa 509. V prvem polletju tega leta je dezertiralo v vietnamsko vojsko 600 francoskih vojakov in prineslo s seboj 357 strojnic in 1000 pušk. Avstralski pristaniški sindikati so sklenili, da se bodo uprli nakladanju orožja za Korejo. Na seji evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje v Parizu so sprejeli osnutek evropske plačilne unije. Ker so na progi Cbicago-Rock Is’and-and Pacific stavkali kret-ničarjl, j« Truman zapovedal rekvizicijo te proge. Pri volitvah v SchIeswig-HoI-stelnn so zmagali social'sti, druga Je bila Zveza beguncev, tretji pa Adenauerjev! krščanski soci-alci. Moskovski patriarh Alcksij je pozval vse ostale poglavarje pravoslavne cerkve, da sodelujejo s sovjetsko vlado. I*. t, m. sta se sestala namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko in angleški poslanik v Moskvi David Kelly. Govorila rta o korejskem vpr šanju ter o možnosti njegove m'rne rešitve. Poljska vlada je razrešila dolžnosti posian'ka Putramenta v Parizu z Izgovorom, da se bo «posvetil političnemu In književnemu ?elu». eBorbaa označuje vesti italijanskega tiska o nekakem vdoru jugoslovanskih obmejnih straž na italijansko ožemi'e kot obrezovalne in škod'iive dobremu razvoju medsobol-ih odnosov med Italijo In Jugoslavijo. Sovje -ke vojaške oblasti so vrnile britanskim tri tanke, ki so jih zajeli med vajami britanske cone. Dva funkcionarja poljskega po. »na-štva v Lo idanu sta se odrekla s.ojim funkcijam In se nočeta vrniu v domovino. Medtem ko Je («neral Rlley, šef mis e r’ZN za premirie v Pa-le-t ni dejal, d-, gredo napori za tem. rta se to premirje spremeni v trajen mir, je pr'š'o na lezeru Tlberhd' do 'popada med Izrael, cl tn Si-Hanl, pr| ka’e-em Je bil uh" en pripadnik izraelske vojske. SEVERNO-KOREISKE CETE NAPRERHIEJH kljub slalnemn dotoku aoierlšklh čet to letalstva Vojna na Koreji divja z nezmanjšano .silo dalje. Kljub temu da Amerikanci nenehno dovažajo nove čete v južnokorejska pristanišča in od tam naravnost na fronto, kljub temu da so že stopili v akcijo tudi ameriški tanki in leteče trdnjave, severnokorejska vojska napreduje vzdolž cele bojne črte. Južnokorcjški oddelki, pomešani z ameriškimi in japonskimi se sploh ne morejo upirati in vse kaže, da mislijo na resnejši odpor le na reki Kujn. ki predstavlja nekako naravno obrambno črto, posebno sedaj, ko je reka zaradi stalnega deževja narastla. Severnokorejske čete, ki so dobro oborožene s tanki pa tudi z letalstvom, so takoj po zavzetju Suvona in pristanišča Inčona zavzele drugo za drugim mesta; Pjongtek, Sonan, Si-nan, Sunšon, Inšon, Sošivon, Tan-jan, Cungju, ki jc le nekaj km oddaljeno od reke Kum, katero so nekateri prednji oddelki severnokorejske vojske že dosegli. Glavnina ameriške in južnokorejske vojske pa se je medtem tudi že umaknila na južni breg reke Kum in tako se vsak čas pričakuje začetek borb za Teajon, iz katerega se je že izselila južnokorejska vlada dalje proti jugu. Med svojim napredovanjem je severnokorejska vojska zaplenila ali razrušila veliko itevilo ameriških tankov in letal ter zajela večje število ameriških vojakov. Med padlimi vojaki je tudi veliko število Japoncev, kar dokazuje, da se Amerikanci poslužujejo japonskih čet. Poročilo ameriškega Mac Arthurjevega stana pa poroča, da je ameriška mornarica že izgubila nekaj svojih velikih enot, med njimi tri križarke in eno letalonosilko. Med tem je bilo v Lake Successa zasedanje Varnostnega sveta, na katerem so sklepali q britansko-fran-coski resoluciji z.a koordinacijo različnih oblik pomoči, ki naj jo članice OZn nudijo Južni Koreji po sklepu Varnostnega sveta. V tej resoluciji }e bilo predvideno imenovanje vrhovnega poveljstva operacij na Koreji ter uporaba zastave OZN za to poveljstvo. Ta resolucija je bila sprejeta s sedmimi glasovi; FLRJ, Egipt in Indija Pa So se glasova.nja vzdržali. Dan na to je Truman imenoval za vrhovnega poveljnika vseh sil, ki operirajo na Koreji, z dovoljenjem OZN. generala Mac Arthurja. Proti temu sklepu o enotnem poveljstvu je Sovjetska zveza ostro protestirala in označila ta sklep kot nezakonit, ker se glasovanja nista udeležila ZSSR in LR Kitajska. Sovjetska nota pravi, da je resolucija VS, ki predvideva protizakonito uporabo zastave OZN, da bj prikrila oborožene akcije ZDA na Koreji, pomoč namenjena oboroženemu napadu proti korejskemu ljudstvu. Čeprav so se med tem v zadnjih dneh pojavile vesti, da bi bilo možno prekiniti sovražnosti na Koreji, če bj Amerika pristala na sprejem Kaj noče Saoielsha zveza s suini nou tue mia tmift 9. t. m. je vlada Sovjetske zve. I ze izroiila vladam treh zapadnih sil noto v zvezi z vprašanjem Tržaškega ozemlja. Ta sovjetska nota predstavlja odgovor na noto zapadnih sil z dne 10. junija letos, ki jo je izzvala sovjetska nota od 20. aprila. V tej zadnji noti je Sovjetska zveza ponovila svojo zahtevo, izra-ieno že v prejšnji noti, po imeno-vanju guvernerja in po brezpogojni izpolnitvi vseh postavk, ki jih glede «tržaškega vprašanja* predvideva mirovna pogodba z i-talijo. Sovjetska zveza tudi tokrat obtožuje zapadne sile, da so gro. bo kršile določila mirovne pagod, be in da so sistematično sabotira. ■le imenovanje guvernerja z namenom, da si ustvarijo in obdrže na Tržaškem ozemlju svojo vojaško bazo. Sovjetska zveza v svojx I noti zavrača povabilo zapadnih sil, da bi pristopila k tristranski izjavi o povrnitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. Sovjetska nota zavzema na videz demokratično stal šic, vendar bomo prave cilje Sovjetske zveze spoznali, če nekoliko analiziramo njena dosedanja stališča in pa nekatere pomembne izjave sovjetskih politikov in italijanskih ko. minformovcev. Sovjetska zveza je poslala svojo prvo noto zapadnim silam prav ob času, ko je bila znova oživljena misel neposrednega sporazuma glede Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Sovjetska zveza je hotela torej to, u sedanjih razmerah najpravilnejšo rešitev Tržaškega vprašanja, onemcgočiti. Istočasno pa z imenovanjem guvernerja doseči, da Irt bilo celotno Tržaško ozemlje priključeno k Italiji, o tem se je jasno izrazil predstavnik italijanske kominfor- mistične partije Pajetta, ko je dejal, da je «resnica, da bi se z imenovanjem guvernerja in odhodom čet ustvaril takšen položaj, ki bi odprl pot za nadaljno priključitev TO k Italiji.» Obe stališči, tako stališče Sovjet, ske zveze kot zapadnih sil pa kaže, da gre tukaj za neke vrste medsebojno izigravanje in poravnavanje medsebojnih računov na škodo tukaj živečih narodov, predvsem pa na škodo Jugoslavije. Da spada to izigravanje v okvir politike interesnih sfer dokazuje dejstvo, da vključuje a to igro Sovjetska zveza tudi vprašanje avstrijske mirovne pogodbe in s tem zavlačuje čimdalje sedanje okupacijsko stanje v Avstriji in na Tržaškem ozemlju. Sovjetska zveza postavlja vprašanje Avstrije v ta okvir zato, ker dobro ve, da zapadne sile nè nameravajo zapustiti Tržaškega ozemlja, sama pa izrablja to dejstvo zato, da optane s svojimi četami v Avstriji. V bistvu gre torej za iste cilje. Komaj je treba omenili, da je tako stališče glede tržaškega vprašanja zavzela Sovjetska zveza šele po resoluciji Injormbiroja in da je prej stala na popolnoma obratnem stališču, to je na onem na katerem stoji danes Jugoslavija. Sovjetski takratni zunanji minister Molotov je namreč IS. nov. 1S46 dejal; «Ako bi vprašali sovjetsko delegacijo, kaj ona misli o vprašanju neposrednih razgovorov med Jugoslavijo in Italijo, potem moram izjaviti, da gledamo pozitivno na take razgovore, ako bi privedli do sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe stranki. To bi olajšalo naše delo v korist miru v tem delu Evrope». Ta izjava kaže, da je takrat šče, ki je koristilo miru. Toda da-Sovjetska zveza zagovarjala stali- LR Kitajske v Varnostni svet, pa ni po drugi strani nobenih znakov, razen razgovora med Gromi-kom in britanskim poslanikom v Moskvi, da bi do takega ameriškega privoljenja moglo priti. Obratno; Truman je zahteval zvi-Lssije kreditov za industrijo atomskih bomb ter mobilizacijo novega kontingenta vojakov. Mac Arthur pa je dovolil Japoncem, da povečajo svojo policijo z očitnim namenom, dg nadomesti ameriške vojake, ki bodo iz Japonske odšli na korejsko bojišče. Avstri/ska mirovna pogodba Tudi 256. Merenca se je zaključila brez uspeha Vprašanje avstrijske mirovne pogodbe se vleče v nedogled, saj so se predstavniki štirih velesil sestali že 256krat brez vsakega pomembnejšega uspeha. Enkrat se skesajo zapadne sile, drugič Sovjetska zveza, kakor pač kateri stranki prija iz taktičnih razlogov «hladne vojne». Tokrat je bil kamen spotike Tržaško vprašanje, s katerim na zadnjih sejah operira Sovjetska zveza. Sovjetski delegat Žaru. bin je namreč začel brati sovjetsko noto zapadnim silam o Tržaškem vprašanju, nakar so ga zapadnjak! zavrnili, da to vprašanje ne spada v ta okvir. MADŽARSKA po nacističnih poteh Množično nasilno izseljevanje jugoslovanske manjšine v notranjost države in morda celo v SZ Protijugoslovansko delovanje ko-minformističnih držav je doseglo že tako stopnjo, da jim ne zadostuje več lažna propaganda ne gospodarska blokada niti zastraševanje in zapiranje jugoslovanskih državljanov ali Jugoslaviji naklonjenih lastnih državljanov niti ne obmejna izzivanja. V zadnjem času se je Madžarska — kmalu potem ko je bila v OZN sprejeta «konvencija o preprod-nika na svoji življenjski, socialistični poti. Želel sem ji zdravja in sreče, njeno zgodbo pa sem ji napisal v spomin. no Pa je razvnel kominformiste, da so začeli z žolčnimi napadi. Ho teli so za vsako ceno razbit; komite in preprečiti francoski napredni mladini, da bi na lastne oči spoznala resnico o Jugoslaviji in dokazala svojo solidarnost z jugoslovansko mladino v borbj proti revizionističnim metod;«i luform-biroja. Toda napredni mladinci in mladinke se niso strašili niti surovih fizičnih napadov niti ostalega hujskanja, ki ga je širilo v največji meri glasilo Komunistične partije Francije «Humanité» poleg drugih fnfonubirojevskih listov. Vse laži kakor tudi ves teror je ostal brez uspeha. Pred odhodom francoskih bri-gartnikov so bili ti ponovno izpostavljeni vsem mogočim izpadom informbirojevskega centra v Parizu. Pet in dvajset informbirojev-cev ie navalilo na skupino štirih brigadnikov in jih pretepalo. Ti štirje mladinci so že bili v Jugoslaviji, in prav zato, ker so delali v mladinskih brigadah skupaj z jugoslovanskimi mladinci, poznajo dobro resnico in razmere v Jugoslaviji in so se letos zopet prijavili na prostovoljno delo. Jnformbiro-jevei so hoteli ponoviti ustrahovanje. ki so ga izzivali na konferenci odbora za pošiljanje delovnih brigad v FLRJ. Toda tudi ti zadnji izpadi so bili brez uspeha in danes delajo skupno pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu francoski mladinci z jugoslovanskimi, norveškimi, z nekaterimi Študenti iz ZDA. Cileja in In-fiokine. Reorganizacija sindikatov FLRJ Z utrditvijo Uprav podjetij ter z ustanovitvijo Delavskih svetov se je vloga sindikatov precej spremenila. Naloga sindikalnih organizacij je doslej politično in kulturno vzgojno delo, prizadevanje za višjo storilnost, pomoč delavskim svetom in kontrola nad poslovanjem državnih gospodarskih ustanov in uprav. V zvezi s temi spremembami se bo tudi aparat sindikatov precej znižal, ukinjeni so že oblastni odbori sindikatov, tako se bo mnogo strokovnjakov lahko zopet vključilo v produkcijo. S tem bo tudi likvidirana vsa birokracija, kolikor je I je bilo doslej v sindikalni organi. 1 zaciji. kratična predvsem v vprašanju Pi-rinške Makedonije. Makedoncem ne dovoljuje niti uporabe naziva Makedonci, temveč ta del imenujejo enostavno Pirinška Bolgarija. Komin-formistična bolgarska politika je prisilila mnoge Pirinške Makedonce, da so zapustili svoje domove in se zatekli v Jugoslavijo, da so tako ubežali nasilju. Bolgari rešujejo nacionalno vprašanje po vzorcu svojih diktatorjev, pri katerih je ruski narod privilegiran daleč pred Številnimi narodi Sovjetske zveze. Vse je Stalinova zasluga 2. junija je prinesla «Večerna Moskva» naslednjo vest: «Neka kmetica iz tolike oblasti, Aleksandra Golubjatova, je rodila novega sovjetskega državljana, otroka težkega 8 kg. Ta sovjetska žena je potolkla vse dosedanje znane rekorde. Otrok je doig 61 cm. Mali in novorjenec se odlično počutita. Ali je potrebno poudariti, da je tudi to izredno rojstvo zasluga velikega Stalina in naše socialistične oblasti?» Vsi disciplinirani čitatelji enoglasno pritrjujejo: Ni potrebno' Toda nekateri te pa vendarle sprašujejo: Zakaj prav Stalinova zasluga? «Nagli» napredek Madžarske Centralno glasilo madžarske komunistične partije «Sabad Nep» prinaša 15. junija uvodnik, v katerem govori o organiziranju ljudskih odborov na Madžarskem. Tapo piše: «Široke množice se bolj zanimajo za državne posle. Kar se tiče sestave organov mestne uprave in metode dela, se temeljite spremembe šele sedaj uvajajo. Prvi medni ljudski odbori v naši državi začenjajo danes svojo dejavnost». To je bilo napisano 15. junija 1950, pet let in en mesec potem, odkar nosi Madžarska ime ljudske republike. CSR kupuje slovaško nalto od ZSSR Na Slovaškem so odkrili bogata ležišča nafte. Ker niso v CSR imeli dovolj strokovnjakov za črpanje in ne strojev, so se obrnili na ZSSR. Ta je takoj priskočila na pomoč. Dokazala je, da so slovaška ležišča le podaljšek ziesterdorfskih poij, ki jih SZ izkorišča v okupirani Avstriji in zato ima, po lastni logiki SZ pravico tudi do slovaške nafte. Češkoslovaški predstavniki so skušali to urediti in končno dosegli, da SZ prodaja Češki del na Slovaškem načrpane nafte po znižanih cenah. ITALIJA JE "CONA,, ki bi jo bilo treba osvoboditi V italijanskem desničarskem in «levičarskem» tisku se je raz^ mahnila domišljija plačanih pisunov, ki si izmišljajo vedno nove «dokaze»), o tem da vlada v coni B najrazličnejši teror, lakota, beda in sploh nečloveške razmere. Ko to čitaš, a ne poznaš Italije, bi lahko pomislil, da v deželi kjer tiskajo te časopise, vladajo gotovo še boljše razmere kot v raju samem ali pa vsaj take. Toda ves svet ve, da vlada v Italiji taka beda, ki se je v Evropi niti predstavljati ne moremo in vse to v neposredni bližini zlatih vatikanskih kupol, aristokratskih palač, mondenih plaž in drugega najraznovrstnejšega sijaja. V časopisu «Il mondo» z dne 17, junija 1950 je izšel članek: «Kaj je glad» s podnaslovom: «Ti težaki, ki blodijo po cele dneve brez vsakršnega dela ob bogatih poljih, kažejo na krpe ledine, ki je neplodna, ter delajo načrte, toliko bolj optimistične, leolikor je njihova halucinacija večja zaradi gladu». Ta list (ki ni levičarski, temveč organ liberalne stranke) govori o kmetih na Siciliji, o gladnih ljudeh, ki žele združiti se v nekakšne zadruge, da bi potem na zapuščenih ledinah sejali in prišli tako do suhe skorje kruha, ker so lačni, lačni, lačni in se od lakote komaj drže na nogah. Pisec govori o malariji, ki pustoši in ubija na tisoče življenj, toda sestradanih ljudi je še vedno preveč. Vse, kar koli so storili, da bi znižali to grozno bedo, «ni — pravi pisec — niti za pet odstranilo siromaštva». «To je Sicilija, — pravi pisec dalje — kjer so ljudje. Cesto tako siromašni, kot izgubljene živali, včasih še bednejši in siromaš-nejši od njih... Zdi še nam neverjetno, da je Sicilija tako bogata, a ljudje v njej tako siromašni...». Iz razgora z nekim kmetom objavlja pisec naslednje: «Nikoli mesa! Imam petero otrok. Zvečer padajo od lakote in zaspijo; to je dobro, vsaj ne mislijo več... Ce kupujemo kruh, he kupimo nikoli svežega, kajti starega in trdega teže požiramo in traja. Znan je tu prego-vor o kruhu: «Prendilo duro, che ti dura!» «Kako naj pošiljamo otroke v šolo! Glejte, moj ima sedmero otrok, a niti nima čevljev. Kd0 bi lahko sedem parov! Ce kupi, kupi hko težavo samo ene in r enega otroka v šolo. Tudi je bilo hudo! Bil je fašize nismo smeli ničesar reči bile so vojne, bili smo v' v tedaj so vsaj družine imele i no podporo... toda danes huje...». Pisec tega članka pravi dalje-«Demokrščanska agrarna refori ma namerava v vsej Italiji ustva. riti 400.000 novih malih posestnikov. S Scordiji n. pr. je 2.000 brezposelnih družin. Od teh jih bo 10 do 20 dobilo zemljo, oni bodo morda glasovali za De Ga-sperija. Toda kaj bo z ostalimi 1.980 družinami?» Iz razgovora s kmetom: «Vemo, da je v mestu težko, d: je na stotisoče brezposelnih. M se pa vendar nekako znajdemo toda oni tega ne morejo. Ali b oni lahko n. pr. zjutraj jedi travo? Zvečer napravimo isto spet jemo to travo. Glejte, zvečei grem na polje in si jo poiščem Brez kruha se razume — glavne je, da se napolni želodec". ». Al: je potrebno temu še kaj dodajati? Slika je popolnoma jasna. To se ne godi, da ne bi čitatelj mo-5°iCn.mis“1, v «ki posebno ne- naiiin »?'■'/ Vellka‘^' predeli Italije živijo v takih razmerah Nekoliko milijonov ljudi biva' v največjem siromaštvu. Mnogi nc žive v hišah, temveč v jamah pod zemljo. Cela naselja so v pečinah. Reči, da je to srednji vek bi bilo premilo. V Kalabriji ir drugih južnih oblasteh je prekc 70 odst. nepismenih. Toda vrnimc sc na glad in prečkajmo si naslednjo časopisno vest; «Petilia Policastro, Kalabrija 3. junija 1950. — Beda je tu, zaradi splošne brezposelnosti, privedla ljudstvo do obupa. Deklica Rozaria Facciuli, stanujoča v Ul. Partenise je umrla od lakote. Bila je v tretjem razredu ljudske šole (v 16. letu! o. p.). Prišla je v šolo in padla mrtva na stopnicah. Ugotovili so, da je umrla od lakote. Nekoliko dni ni sploh ničesar zaužila. Taki primeri se dogajajo dnevno...» Sedaj pa prečkajmo odlomek iz reportaže o življenju v največjem industrijskem središču v Italiji, v Milanu: «145.000 brezposelnih delavcev in uradnikov gine v «bogati» metropoli. Celi sloj meščanstva prodajajo v bolni ekonomski depresiji, celo podjetja in družine, ki so bile nekdaj kolikor toliko premožne, padajo v siromaštvo ■in bedo. V tej lombardijski metropoli je mnogo razkošnih stano, vanj, ki so pa prazna, delavci z družinami po pet, šest, sedem in osem članov stanujejo v eni sobi. 300.000 stanovanj t>i potrebovali delavci, toda oni trohne po kleteh, po barakah, celo v navadnih zabojih... V tem mestu manjka 2.000 bolniških postelj. Sola bi potrebovala še najmanj 1.000 razredov. Predmestja nima^ jo kanalizacije, nimajo plina, nimajo pitne vode». Ze teh nekoliko slik je dovolj za karakterizacijo razmer v Italiji. Ce bi Italija zares hotela o-svobajati Italijane, bi imela dovolj dela s problemi znotraj svojih meja. In če bi ji bilo res do Italijanov iz Istre, nad katerimi tako De Gasperiji kakor Sforza lijejo krokodilove solze, (niti enega Italijana se ne bomo odrekli!) je takih. Italijanov dovolj v sami Italiji in jih ni treba iskati preko meje. Zakaj to poudarjamo? Zato ker je na tisoče nesrečnih optantov, posebno iz Pulja in Reke, doživelo v Italiji pravo tragedijo. V Rimu in Milanu izhajajo nekateri časopisi, ki so posvečeni izključno agitaciji za Istro in celo za Reko in Dalmacijo. To so «Arena di Pola», «Difesa Adriatica» itd. Na eni strani pišejo navadno o «terorju» v «Italianissimi Istri», v drugem pa prinašajo poročila o življenju optantov in beguncev. Na tisoče in tisoče jih je še vedno po taboriščih in žive v razmerah, ki so res strašne. Toliko let je že «minilo, toda vlada ni napravila ničesar, da reši njihovo vprašanje, da jih zaposli, da jim preskrbi dostojno življenje. V teh listih opisujejo prave strahote, o umiranju od bede, poročajo, da .so mnogi prodali zadnji košček onega, kar so prinesli s seboj, ko so «bežali» iz Jugoslavije; živeti morajo od nekoliko desetin lir dnevne «podpore», ki jim jo nakazuje italijanska vlada. Tam čitamo tudi opozorila naslednje vsebine: V taboriščih vam Je težko, toda ne zapuščajte jih, kajti dela ni niti v Genovi niti v Milanu, niti v Rimu, nikjer». Mnogi, ki so v obupu zapustili taborišča, se vlačijo po Italiji kot berači,..» Nekdanji poreško-puljski škof Radessi, ki je tudi sam pustošil Jugoslavijo, je pozival Italijane, da jo zapuste in gredo k «materi (Italifanski imperializem je Lenin imenoval ,,imperialismo straccione“. Ta deftnicija je točna. 1 oliko boli bedna pa je vloga tistih, ki se imenujejo voditelji italijanskih komunistov in ki aktivno podpirajo raztrgani imperializem) Illtllllllill lllllllillllllllHIIII IlllllllljU HillHIIm ogovori © Or. Mirko Rupel Pred kratkim sem obljubil, da bom kaj povedal o vejici pri okrajšanih stavkih. Obljuba dolg dela. Vzemimo stavek: Od doma se mi zdiš poslanka, ki nese mnog mi ljub pozdrav. Glavni stavek je: od doma se mi zdiš poslanka; odvisnik: ki nese mnog mi ljub pozdrav. Z vejico smo ločili odvisnik od glavnega stavka. Okrajšajmo odvisnik! Namesto «ki nese» recimo deležnik «nesoča». Stavek se zdaj glasi; Od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav. Kakor pred ne-okrajšanim, tako stoji vejica tudi pred okrajšanim odvisnikom (pred «nesoča»), — Medtem ko je kazal na druge, je sam padel. Z okrajšanim odvisnikom: Kazaje na druge, je sam padel. — Ko je stopil v iz.bo, je pozdravil. Z okrajšanim odvisnikom: Stopivši v izbo, je pozdravil. — Ko je prišel mimo okna, je' Martinek zagledal Kvasa. Z okrajšanim odvisnikom: Prišedši mimo okna, je Martinek zagledal Kvasa. Opozoriti pa je treba, da mora imeti deležnik (nesoča, kazaje, stopivši, prišedši) pri sebi še kako dopolnilo (mnog ljub pozdrav, na druge, v izbo, mimo okna). Ce takega dopolnila nima, je deležnik le prilastek ali prislov in ga ne ločimo z vejico: Približal se je šepetaje. (Toda: Približal se je, šepetaje nerazumljive besede). Molče trobental boš. Vstopivšemu godovnjaku so vsi voSčili srečo. To so bili okrajšani stavki, ki jih imenujemo deležniške. Krajšamo pa lahko stavke tudi tako, da izpustimo določeni glagol. Zgled: Kolikor bo dal on, toliko bom dal jaz. V drugem stavku lahko izpustimo glagol «bon-.- dal»: Kolikor bo dal on, toliko jaz. Vejica stoji kakor pri neokrajša-nem stavku. — Drug zgled: Pomeniva se prijateljski, če ne, zbežim takoj. Tu je okrajšani siavek «če ne» in stoji namesto «če se ne pomeniva prijateljski». — Sosedje so hodili k nam, pa ne zato. ker je bila naša hiša lepša, ampak zato, ker je babica znala toliko lepega povedati. Okrajšana stavka sta: «pa ne zato» ( pa niso hodili zato) in «ampak zato» (= ampak so hodili Oba, čeprav okrajšana, smo CL 1 z veJ>co od drugih stavkov. Tovarišica Mara sprašuje, kdaj se v slovenščini rabi zaimek svoj. Ta zaimek (pravimo mu povratno - svojilni zaimek) rzbimo. Kadar se nanaša na osebek istega j ssslkui stavka. V stavku «Ijrat obdeluje svoje polje» je osebek «brat»; zaimek «svoj» se nanaša na osebek, se pravi, da je polje bratovo; torej obdeluje brat lastno polje. Ce pa pravim «brat obdeluje njegovo polje», potem je lastnik nekdo drug. «jaz berem svojo knjigo» je nekaj drugega kakor «jaz berem njegovo knjigo»; v prvem primeru sem lastnik knjige jaz, v drugem pa nekdo drug. Pazite na razliko: Učenka gleda svojo knjigo — učenka gleda njeno knjigo. Bežali so na svoj dom — bežali so na njihov dom. Samo kadar gre za splošno posest, ne za osebno, rabimo svojilni zaimek namesto povratno -svojilnega. Rekli bomo: govorili smo o našem slovstvu (ne: o svojem slovstvu). V naši vasi se dobro počutimo (ne: v svoji vasi). Tovariš Tone bi rad izvedel, ali se reče specialen ali specielen. Pravilno je samo specialen, če že hočemo rabiti tujko. Specielen je iz nemščine, kamor je oblika z e prišla iz francoščine. Tako rabimo v slovenščini še oficialen, univerzalen, eventualen, formalen (ne: oficielen, univerzalen, even-tuelen, formelen). Tovariša Janeza zanimajo krajevna imena, sestavljena s «šent» ali «sveti». Sprašuje, kaj pomeni in kako je nastalo «šent», zakaj «šent» in ne «sveti». Sent je iz latinskega «sanctus» ali nemškega «Sankt» in pomeni sveti. Gotovo poznate kletvico «ti šent ti!» in glagol «Sentati» v po. menu preklinjati. Imena s šent ali sveti niso nič drugega ko imena cerkvenih patronov v krajih, kjer so temu ali onemu svetniku na čast sezidali cerkev. Sent je starejše, je tujka, sveti je mlajše in domače. Ne gre pa, da bi šent, ker je tujega izvora, nadomestili z domačim sveti. Treba je namreč razločevati Šentvid (nad Ljubljano) in Sv. Vid (nad Cerknico); Šentjakob je ob Savi, Sv. Jakob pa nad Škofjo Loko itd. Vzrok, da se ne da nadomestiti «šent» s «sveti»( je v tem, ker je med njim močna jezikovna razlika: šent se ne sklanja in se je docela spojil z imenom (v Šentvidu, iz Šentvida), sveti pa se sklanja (od Svetega Vida, pri Sveterp Vidu). Sent se je celo tako tesno spojil z imenom, da ga včasih komaj spoznamo: Sturje na Vipavskem ali Šenčur pri Kranju — ne za prvi ne za drugi kraj ne moremb reči ne Sent Jurij ne Sveti Jurij. Skocijan je danes ena beseda, zato ne moremo reči Sveti Kocijan; prav tako Šmihela ne bomo nadomestili s Sv. Mihaelom. — Tako je še šmarjeta (iz Sem-marjeta), Šmarje (iz Sem-marija) Šmartno (iz Sem-martin). Zlasti na Primorskem je dosti imen po svetnikih, ki jih ni vselej lahko spoznati: Šempas pri Gorici je iz Sanctus Bassus, Ste-, verjan iz Sent Ferjan, Sempoiaj in Sanctus Pelagius, Šembije iz Sent-bid-iane (= St. Vid) itd. In uganite zdaj, kaj je Smarca! Gotovo mislite na Marijo ali Marjetico ali Marico. Napak! Smarca je Sanctus Mauritius. Dà, le poslušajte: Sanctus Maritius je dalo šern-mavrci in to Smarci, in ker se je ta oblika občutila ne kot prvi, temveč kot peti sklon (kakor: v Gorici) je nastal nov prvi sklon: Smarca (Gorica). Kako je- besedica šent obledela, kaže n. pr. tudi tale zveza: «sveti Šempas» (v Kolomonovem žegnu) ali «sv. Scmpos» in «sv. Šentjanž» (v Trdinovi pripovedki Kako se je povodni mož razšel). - Na koncu še- to: pišemo Šentvid (skupaj kot eno besedo) ali St. Vid (oboje z veliko začetnico); pridevnik Sveti pa pišemo skrajšano Sv. (z veliko zščetnico) ali izpišemo Sveti Vid (oboje z veliko). Ce pa pišemo sv. ali sveti z malo začetnico, potem to ne pomeni kraja, temveč svetnika. Tovariš Božidar želi nekaj slovenskih izrazov. Tu so: P’urnir je oplatica, opiat; furnirati je platiti, oplatiti. Divan se po naše pravi blazinjak. Namesto parfumirati bomo rekli odišaviti, dišaviti, ker Je parfum vonj, vonjava, dišava. Hermetičen je nepropusten, nepredušen, Manometer je tlakomer. Vse tujke pa, ki sem jih tu poslovenil, v knjižnem- jeziku niso prepovedane in jih smemo, če hočemo, rabiti. NAPRAVA-ZA PRÉUCEVANJE CIGARETNEGA DIMA Zaradili so napravo, s katero lahko točno preučimo, da li nam Je kajenje cigaret škodljivo ali ne. Ta stroj dela prav ■ iste gibe kakor kadečo oseba ki «poka. di» štiri cigarete naenkrat. V enem dnevu iih «pokadi» okoli 200. Pri vsakem vdihu (vse-saniu) naprave, gre okoli 40 kub. cm zraka skozi eno cigareto. Ko cigareta gori se tvorijo različni proizvodi tega gorenja, ki se zbiralo v posebnih prediož-kih. domovini», ki jih bo z odprtimi materinskimi rokami sprejela, ker je vlada obljubila največjo pomoč In skrb tistim, ki se rešujejo Iz «komunističnega pekla». On je danes obupan zaradi stanja, v katerem so ti nesrečniki, zamamljeni po sirenskih glasovih iredentističnih hujskačev, , pa objavlja pismo polno besa. Posejmo zameri, tistim Italijanom, ki svojim bratom «beguncem» zapirajo vrata, ko tl trkajo in prosijo za skorjo kruha. Očita, da Italijani iz stare Italije niso bili tako sprejeti 1918. leta, ko so prišli v Pulj na Reko in v Zader, ko so tja prL šli ko*, «osvoboditelji», temveč so jih sprejeli z navdušenjem- in je zato danes njihova žalost in razočaranje toliko večje. Škof kritizira tudi veliki tisk, ki se bavi z vsem mogočim, ki pa nima razumevanja za «solze beguncev», ki so «kot listje v nevihti razmetani po vseh kotih Italije». Ta škof gotovo ni tako pisal zato, ker je «Titov-privrženec»! Vojni zločinci, fašisti iz Istre in Reke so'gotovo našli zaposlitev, gotovo ne trpe. Oni so med plačanimi kričači za «osvoboditev» cone B Istre in Dalmacije, o njih niti ne govorimo. Toda ostali, ki so optirali in prostovoljno zapustili Jugoslavijo, bi se radi vrnili, pa čeprav v tisti «teror», v tisto «lakoto» v coni B, o kateri dnevno kriče italijanski časopisi in radio-postaje. Italijani v coni B pa vse to prav dobro vedo, oni vedo, kaj bi jihj čakalo v Italiji ali v italijanskih mejah ter zato z gnusom odbija^ jo to besno gonjo z Apeninov. Toda tudi italijansko .ljudstvo v Italiji ima svoje mnenje o teh «osvobodilnih mrzlicah državnikov, politikov in poklicnih izzi-vačev. Ono živi v veliki večini v bedi, mučijo ga tudi težki davki, a prav iz teh virov trosijo velike vsote za proti-jugoslovansko gonjo, namesto da bi ta sredstva uporabili za omiljenje bede, za osvoboditev od trpljenja — Italijanov v italijanskih mejah. V eni izmed zadnjih številk iredentističnega glasila «Difesa Adriatica» je izšel članek, v katerem šovinisti iz tega uredništva ostro kritizirajo italijanske množice. češ da so hladne do vprašanja Istre, da ne odgovarjajo solidarno s tistimi, ki se toliko trudijo, da bi uresničili «visoke patriotske in nacionalne cilje», da se «osvobode Italijani iz Titovega jarma». «Ostali smo osamljeni, borimo se proti vsem-, proti malomarnosti in apatičnosti vsega ljudstva v tem vprašanju», zaključuje «Difesa Adriatica». Verjamemo, da je tako. Italijanski narod je doživel toliko tragedij, toliko katastrof prav zato, ker je bilo v njem vedno nekoliko prenapetih glav, ki so ga vodile iz takih nacionalističnih mrzlic v avanture za razširjenje meja. za ustvarjanje imperija. Toda vse je konča-valo vedno z novimi in novimi porazi In jjedo. Italijanskemu ljudstvu 4e tega dovolj. Na žalost niti tisti, ki bi morali najbolje znati, voditelji Komunistične partije Italije, tega nočejo znati, temveč so se tudi oni vpregli v imperialistični voz in tudi oni kriče o «osvobajanju» cone B, Tudi njim je udarila v glavo «madre patria» In «nacionalna Čast». Mogoče- delajo to kot kapitalistična svojat na hrbtu italijanskega ljudstva, samo zato, da obrnejo pozornost od svojih neuspehov, od svoje slabosti, da bi kar koli napravili za srečo in boljše življenje italijanskega naroda. Italijanski Imperializem je Lenin imenoval «imperialismo straccione». Ta definicija je točna. To se vidi tudi iz tega, kar smo tu navedli. Toliko bolj bedna pa Je vloga tistih, ki se imenujejo voditelji italijanskih komunistov, a aktivno podpirajo tak raztrgani imperializem. 13. julija 1920 je stična roka ši zažgala slovenski Trstu in razdej: venskega življen, takrat do danes spremenilo. Faši: žen. Trst je bil II venskemu življu mirovno pogodbo politična, gospod tun# Toda za sovražnike našega naroda se očividno ni spremenilo ničesar. Italijanski fašizem Je nasledila angloameriška vojaška uprava, ki vse do danes ni smatrala, kljub obljubam in zagotovilom v atlantski listini, za svojo dolžnost povrniti Slovencem v Trstu po fašizmu prizadejano škodo. Mar hoče s tem ZVU legalizirati fašistične zločine proti nam? V.-.’. V.*.-«•.V".".-.-.-.-.-.-.-.*»-.-.'.'".-.-.".-.". LU 111 1 o 1 **bt*tii bloo&n&fa&tjtš llutl&tva f»&cJ /f / r’e »• f tt £ / ,‘sl/«‘ti *• 31 uliji o- ... Trsta v 7. junija sem . ^ svoje Videm. Ko sem k, posle, sem foupilj^. mi ne bilo doli )1jus moral čakati nV vn' zavil v stransko ulic»* 1 si P° iskal ugodno sel> i--■ , Po nekaj mini “Sim- c- j J d“?te mi - Gospod, prc je deček Vroče je bilo, suh. da bi sem dve kaj vbogajme. majhne postave,! kot da bi Ù Kako ti je „ Peter. In priimek' Kos. Od kod pd Iz Rezije. Kaj delaš *$. Prosim milj Koliko let ' Deset. Pr»1 bled in ^idniu? Uro? Gotovo še Povej mi šolo? — Da. še ' >hi daste kot Uro. 1 hodiš v V kateri V drugi. Obiskuješ Da. In kje je Tu za voi — Ali si pri# o, Deček me poglej Boš letos izdelm HHko šolo? I? to mu orišem kosa in ga vprašam: — Si že videl to ptico? — Da, da; dajte mi Uro! — in se ozira nestrpno. — Kako rečete P\ P° rezijansko tej ptici? — Ne vem. — Ali ni to kost — Ne vem. — Ali jo morda imenujete «merlo» po italijansko? ali «merlot» po furlansko? Odkima z glavo, kot da ni še nikoli slišal o tem. Ko pa je videl, da prihaja njegova mama k nama, me je znova prosil za liro. Mati pa jezno zareži: — Smrkavec, kaj čakaš? pojdi hitro, kamen- sem te poslala! Deček me je milo pogledal, nato je zavil za vogalom. — Dober dan, mati, — rečem ženski. — Ravnokar sem vprašal vašega sina, kako pravite vi «merlo» po rezijansko. — Ne vem. — Veste, listi črni ptici, katero Italijani imenujejo «merlo», Furlani pa «merlot»? — Ne vem. Kaj hočete, blodimo že toliko časa okrog, da smo sko-raj vse pozabili. — Kam ste poslala sina? — Ne vem grenko posine]*, ? — Si sam v h "■ — Ne tudi ni0, kaj. — Kaj pa on11 Čin. — Posi okrog kor jaz. Mi dasl. — In očeta i" — Da. -■ Kaj dela? - Sel je iško* dišče. Ne peniji Vi nil. Dajte rn\ — Rekel si. f ;;-«c še goronRgjiedu Da — in Znaš kaj P1 šoli? — 'd oči. — in se — Po kosilo, — in takoj dostavi: — Najprej dobita kosilo on in sestra, mi pa šele potem, ko vsi pokosijo. Mati se je sramovala povedati, da prosi miloščine. V naročju je imela majhno ^dete, staro devet ali deset mesecev. Bolj oddaljena pa je gledala v naju deklica, stara kakih pet ali šest let. Slabo sta bili oblečeni, kot ciganki in lica sta imeli izžeta in bleda, ker sta morali stradati. Nekaj minut kasneje se vrne deček s kosilom za mamo. Ko pride do mene mu rečem: — Nesi kosilo mami, potem se vrni! — Pogledal me je veselo in šel. Ko se je vrnil, je imel t) naročju malega bratca, ki je silno jokal. Zdelo se mi je kot da bi imel pred sabo cigančka. — Mi daste liro? — me je dečko znova prosil. — Kaj boš napravil z njo? — Kupil si bom kruha. — Ali nisi kosil? — Da, pa sem še lačen, ker so mi dali premalo. Drobiža nisem imel, zato sem ga povabil s seboj. Mislil sem, da. mu napravim veselje, če mu kupim češenj. Cisto blizu s.o jih prodajali. Ko sva prišla do stojnice, sem mu rekel: Glej, tu so tri viste češenj. Katere ti najbolj ugajajo? Gledal me je neverno, ker se mu je zdelo, da se šalim z njim. Odločil se je šele, ko sem ga tretjič vprašal. Ogledal si je češnje, nato je pokazal na najlepše. Ko mu izročim zavitek V naročje, me je pogledal tako milo, da ne bom tega nikoli pozabil. Oči so se mu kar smejale. Potem sem ga spet vprašal: — Jih boš sam pojedal? — Ne, bom dal tudi mami. Sestra je v tem času nekam izginila. — No, pa nesi mamici in priden bodi. Presunjen sem bil, ker sem videl na lastne oči, v kaki revščini živijo naši bratje Rezijani. Doma nimajo dovolj, da bi se preživljali, zato morajo po svetu, kot prekleto ljudstvo. Med tujci živijo in. celo na materin jezik pozabijo. Italijanska oblast se ne briga, da bi dvignila to ljudstvo. Dobro ve: dokler bodo Rezijani v revščini, bodo hodili po svetu in počasi vsi pozabili materinsko rezijanščino. Tako ravnajo tudi z beneškimi Slovenci. Puščajo jih brez vodovod, cest in drugih del. Obkladajo jih z vedno težjimi davki in drugimi sitnostmi; samo da bi jih razgnali po svetu, kjer bi se potujčili. Ko v Rimu senator Tessitori kriči, da v Italiji ni vprašanja slovenske manjšine, se nanaša na varljivo upanje, da se bodo beneški Slovenci skoraj raspršili po svetu in se potujčili. HILARIJ ati je tu- °, ka- fco v «j Grass bo L'2 Rezije. "Oblače? Je. tv°j pri- — Veš imele? ____ Začudeno ^ oči. Na-vjegove debelo f Po8ledajo V Palestini je velikansko jezero, ki mu pravimo Mrtvo morje. Njega gladina leži 400 metrov niže kakor gladina oceanov. Površina tega morja znaša 915 kvadratnih kilometrov. Dolžina Mrt- BOGASTVO O R 1 A tanija družbi «Palestine Ko je izbruhnila vojna med Izraelom in Arabskimi državami je znašala celokupna proizvodnja 1,380.000 ton. Pogoji za dobavo teh soli Iz Potash Mrtvega morja so zelo enostavni. vega morja meri 76 km, širina pa j^td.» dovoljenje, da Je izkorišča- Niso potrebne nikake rudniške približno 15 km. Mrtvo morje je največja zakladnica kalijevih soli la to naravno zakladnico. Omenje- zgradbe. Vodo Mrtvega morja eno-na družba je postavila industrij- stavno izparivajo. Voda tega mor. na vsem svetu. Računi nam pove- ske 0brate na severni in južni ja je izredntz gosta, saj je v enem do, da je v vodi Mrtvega morja 0pa]j Mrtvega morja. V kratkem ijti-u vode 275 gramov raznovrst-raztopljenih 2000 milijonov ton jasu je bil pridelek umetnih medtem ko je v enem kalijevega klorida, 22000 milijonov gnojil iz vode Mrtvega morja ta- [nru morske vode povprečno le ton magnezijevega klorida in 500 ko veiik, da je kril 84 odst. po- 35 gramov raznjh soii. milijonov ton bromidov in še dru. rape umetnih gnojil vsega Angle- _____ ______ gih snovi. Potemtakem lahko so- jkega imperija. V letu 1944 so do. Bromove . p ‘ J .... dimo. da bi Mrtvo morje lahko puj jj. Mrtvega morja naslednje zdravih vu, na a je v g J , zalagalo celih 1000 let ves svet Količine raznovrstnih soli: 105000 barvarski in vojni industrij . z umetnimi kalijevimi gnojili. ton pepelike, 591 ton bromidov, Magnezijev klorid uporablja v ve-Leta 1930 je dala Velika Bri. 11300 ton drugih soli. liki meri tekstilna industrija. MIŠKO KRANJEC «Delam lahko tu, če hočem. Na delu je ta država prebogata!» Čutil je posmeh iz njenih besed. «Naj se borim tam za zemljo? Kaj pa mi bo za pol leta zemlja?» Presunilo ga je, ker je doumel, da je na kraju s svojo boleznijo. Ko se je otresel te misli, je nepričakovano preskočil na nekaj drugega in vprašal: «Ali ste res vi krivi, da je naš oče tako mlad umrl?» Zganila se je. «To ti je biia mamca rekla?» je vprašala. Nadaljevala je: «Morda ni vse tako... bil je težko bolan. 2e prej. Potem je še začel piti! potikal se je po svetu. Povedala sem mu, da ne spadava skupaj. Ni hotel razumeti... šla sva vsak svojo pot. Bil je dober človek, a ni spadal k nam Slavicpvim... Pustiva zdaj to.» Vedel je o vsem dovolj. Čutil se je utrujenega, želel je, da bi že sedel na vlak in bil sam, da bi se lahko razjokal, zakaj v prsih so ga dušile solze. Življenje je stalo pred njim golb,^ surovo. Pred njim je sedela resnična mati, ne privid njegovih otroških sanj. Preteklost je bila razgaljena. Misel se je nehote lovila za prihodnost, iz katere se mu je prikazovalo delo in topla misel na malo Veroniko v Hrastju, in ta misel je tešila mučno bolečino v njegovem srcu. Kò sta si zvečer stisnila roko tik pred odhodom vlaka, sta se komaj ozrla drug drugemu v oči, si rekla «zbogom» in šla: on na novo tosk°yečSLičairaala V SV0jO pretekIost' °ba Pa sta čutil*> da se ne In ko je sedel v vlaku, mislil nazaj, je čutil, da je obračunal z vse-na Veroniko l0Stl 36 Je >. so si že nazadnje šepetali. «Dobri ljudje umirajo tak zlobnež pa se ne zna stegniti?» — «Kri nam bo vsem izpil!» — «Trebalo bi mu dati kaj pojesti!» — «Vse življenje nas samo muči, ubija!» Ce so se pred ljudmi prve dni sp ga prihajali ti gledat — kazali, kakor da jim je hudo po njem, so ga kasneje popolnoma zanemarili. V blatu in moči je ležal. Ko Pa so ga že vlekli s postelje, so delali z njim kakor s hlodom, gp imeli golega na hladnih tleh, g’a z mrzlo Vodo prgli, povrhu pa ga še psovali, ker da morajo toliko trpeti z njim. Ko je nepričakovano vstal, jili je vse presenetil. Iz surovosti so prehaj-ali v prijaznost, bili spet surovi, spet prijazni, a najbolj zmedeni. On pa je molčal, niti besede ni spregovoril z nikomer, za nobeno stvar se ni zmenil. Le ko je posijalo prvo pomladno sonce, Se je pre-selil pred hišo v kotiček, kjer ni bilo nikake sape, pač Pa mnogo sonca. Poklical si je Zagorčeve, ki so mu pomagali, če je kaj potreboval. Njegovi ljudje so se začeli prepirati zaradi zemlje; delili so si jo, se psovali, si očitali, kdo je kaj in koliko medtem pokradel. Očitno je bilo, da so z njim obračunali. Na polje ne pojde več, delati ne bo mogel ne gospodariti; treba je samo počakati, kdaj ga bo kap ponovno zadela. «Zanje sem že mrtev,» je dognal nekega dne z žalostjo, a jezen ni bil pray nič. Navdajala ga je samo brezmejna želja, da bi še živel! V tej želji se je potuhnil; ni se zmenil zanje, karkoli so počeli. Njegova pot je bila omejena: iz sobe na sonce pred hišo in zvečer nazaj. —Toda ko so ga nekega dne videli, da je s palico odšepa] na najbližje njive, so se zaskrbljeno vprašali; «Kaj pa to pomeni?» In ko so se o tem posvetovali, je mati dejala: «Poznam to .... slovo jemlje. Ne. bo več dolgo, ne more ...» «Ko bi bilo tako,» je dejal razdraženo Ludvik. «A bojim se, da ne bo!» Stari Slavec pa je na tej poti dogna), dg delati sicer ne bo mogel več, dg pa se mu moči vračajo! Ko bi le še enkrat mogel obračunati s temi svojimi ljudmi! * * # V Hrastju je tiste dni nastalo veliko razburjenje, ki je živo seglo v srca vsem ljudem; Hraščani so ustanavljali obdelovalno zadrugo. — Ze ves čas po vojni so v Hrastju govorili o zadrugi, se otepali misli na «skupne kotle», in na vse, kar so y glavnem sami stuhtali v zvezi z zadrugami. Nazadnje so že kar šaljivo jemali vso stvar, ker se jim je zdelo, da je nevarnost že minila. Zdaj je bila zadruga tu. Triindvajset hraščanskih hiš se je vpisalo v njo, na čelu vsem pa Zagorec, ki so ga izbrali za predsednika. Hraščanski bogatini so zaslutili, da jih bo zadruga stiskala Za vrat. Posebno nevarnost zadruge pa so začutili Slavicovj ljudje in so se takoj zbrali. «Zdaj pa je treba paziti na očeta!» so dognali. To toliko bolj, ker jim je mati povedala, da je zadnje čase Zagorec večkrat prišel k staremu in sta imela dolge razgovore pa vselej umolknila, kadar je ona bila blizu. «Kaj drugega!» je vzkliknila Tila, «kakor da ga prihaja pregovarjat!» «Rada bi vedela le.» je dejala Marjeta, «če stari lahko brez naše vednosti kaj napravi Z zemljo! Po vseh človeških in božjih zakonih imamo mi v tej zemlji največ pravic! Mi smo prvi, ne zadruga! Do smrti — no, to jo že lahko ima! Ne more je pa ne prodati ne komu podariti!» «Pri zadrugi je vse mogoče!» se je posmehnil Ludvik. «Moreš kaj zadrugi?» «Se besede ne moreš izvleči iz njega, kaj misli,» se je potolažila mati. «Molči, molči, pokima ali odkima z glavo, to je vse! Pa se potem pogovori z njim!» Vendar je prva nevarnost šla mimo Slavicove hiše. Zadruga je začela z delom, Slavicova zemlja pa je ostala zunaj. Toda nevarnost n; nikakor minila; v vasi se je začelo novo življenje, ki je pretilo, da bo zajelo vse, kar je količkaj dobrega, drugo pa odrinilo in zatrlo. To je vznemirilo tudi Barbariča. In ko je šel preko Slavicovèga vrta, se je ustavi] Pri Slaviču in dejal; (Se nadaljuje) L i ii d s ki TEDNIK 10 Za gospodinjo in dom NEVARNOSTI električnega toka Nevarnosti tistih električnih na- petosti, s katerimi imamo vsak dan opravka, pogosto podcenjujemo. Pomembno je, da padla največji delež nesreč z elektriko ravno na strokovnjake, ki so jim sicer te nevarnosti dobro znane, so pa prav zaradi tega premalo previdni. Tako imenovana statična elektrika je z izjemo strele na splošno nenevarna, pač pa se> tem bolj nevarni enosmerni in izmenični tokovi. Zelo nevsečno je to, da so od izmeničnih tokov najbolj nevarni izmenični tokovi tistih frekvenc, ki jih elektrotehnika najbolj pogosto uporablja, namreč nizke frekvence. Z rastočo frekvenco se nevarnosti električnega toka zelo zmanjšujejo. Po varietejih in cirkusih moremo opazovati, da se Igralci izpostavljajo brez vsake škode in nevarnosti presenetljivo visokim napetostim in da pri tem v resnici teče skozi njihovo telo izredno jak tok, ki bi jsieer móral človeka takoj usmrtiti.'Pri tem pa gre vselej za tako imenovane Te-slinc tokove, to je za izmenične tokove, ki imajo okrog 500 tisoč nihajev na sekundo. Kar Pa se napetosti tiče, smemo smatrati, da so na splošno napetosti pod 50 volti nenevarne, četudi so zanesljivo znane celo smrtne nesreče, ki so se dogodile v po-seono neugodnih okoliščinah že pri napetostih precej nižjih od 50 voltov. Najnižja napetost, pri kateri more priti v skrajnih primerih do smrti, znaša okrog 27 voltov. Obratno pa niti napetosti 35 tisoč voltov niso vedno smrtne. Praktične izkuinje pa kažejo, da so prav tiste srednje napetosti, s katerimi imamo vsak dan opravka, najbolj nevarne. Glede jakosti električnih tokov Pa veljajo naslednja spoznanja. Tok z jakostjo desetinke ampera utegne že imeti smrtni učinek, prav tako so tudi znani primeri smrtne nesreče, ko so smrt povzročili tokovi šibkejši od stotinke ampera. Seveda pa so igrali pri tem bistveno vlogo posebni razlogi. Nevarnost, ki jo prinaša elektrika, pa je odvisna v prav veliki meri od stanja, v katerem se nahaja obleka in koža človeka. Trda in žuljeva koža delavčeve roke je neprimerno manj občutljiva za električne učinke kot pa tanka in nežna koža otroka ali uradnika v pisarni. Nesreča z elektriko pri običajnih napetostili nas lahko doie-li že pri dotiku Z golo roko. Razumljivo je, da je odločilnega pomena za nesrečo tudi, kako dolgo je tekel električni tok skozi človeško telo. Posebno nevarno je na primer, če tečc tok od leve roke do desne noge, oziroma obrat-no! v tem primeru teče namreč električni tok skozi srce, oziroma v njegovi bližini, kar zelo pogosto povzroča smrt. Splošno znano je tudi. da je kopalnica vir premnogih nesreč z elektriko, zato je za kopalnice predpisana prav posebna izolacija. Ce je koža suha. znaša odpor človeškega telesa, merjen od roke do roke, približno 10 tisoč ohmov, če pa je koža vlažna ali potna, če je obleka premočena in če jG stična ploskev velika, se odpor zelo zmanjša včasih na tisoč ohmov ali še manj. Učinek električnega toka pa je odvisen tudi od duševnega stanja človeka. Ce se na primer dotaknemo električnega voda namenoma fn vede. potem bo učinek navadno le slab, ker smo bili na udarec več ali manj pripravljeni. V takem primeru bi na primer nape- tost 200 do 500 voltov ne imels smrtnih posledic, če- pa b; na tć udarec ne bili pripravljeni bi bi učinek resnejši ali Pa celo smrten Prvo pravilo, po katerem se mora-mo pri reševanju ponesrečencev ; elektriko ravnati, je, da prekine-mo stik ponesrečenca z elektriko Paziti pa moramo še posebno ns to, da ne bi ponesrečenec pri terr padel, ko bj omahni] 2 lestve al strmoglavil z visokega odra. Vsali reševalec pa mora seveda pazili da se sam ne dotakne vodov, k so pod napetostjo, oziroma da sc ne dotakne direktno ponesrečenca ki je še v zvezi z napetostjo, kei Hčer se ponesreči sam. Reševalec mora biti zato dobro izoliran od zemlje, na primer tako, da stoji na suhi deski ali podobno. Številni poskusi so pokazali, da poteka meja smrtnega učinka električnega toka Pri 25 do 50 miliam-perih, da torej more človeka usmrtiti zelo šibka jakost. Zelo težko je vprašanje, v čem obstaja bistvo fizioloških učinkov električnega toka in na kakšen način usmrti elektrika človeka. Verjetn0 je, da gre pri smrti zg ohromitev dihalnega centra v možganih. Tudi opazovanja na ljudeh, ki so bili usmrčeni z električnim tokom, ne dajejo jasnosti. Pri električnih usmrtitvah navadno no gre za takojšnjo smrt, kot jo vidimo pri nesrečah z elektriko, ampak nastopa smrt v večini primerov £ele indirektno. Cesto menimo, da so ljudje, ki so se ponesrečili z elektriko, mrtvi, ker ne dihajo In Jim srce ne bije. Temu ni tako. Ti ponesrečenci so navadn0 le na videz mrtvi, pomagati jim moremo le z umetnim dihanjem, ki ga moramo izvajati več ur. Napačno pa je pričenjati pri nezavestnih, ki v redu dihajo, umetno dihanje. Pri vseh poskusih oživljanja je važna telesna temperatura, saj vemo, da življenjska sila človeškega organizma zamre, če pade temperatura pod 23 stopinj; zato moramo pri vseh poskusih oživljanja navidezno mrtvih ponesrečencev dovajati toploto. Mnogokrat se posreči, da oživimo ponesrečenca Šele, ko smo sedem ur izvajali umetno dihanje. Tudi zdravnic more smrt šele takrat zanesljivo ugotoviti, ko se po-iavij0 no telesu mrtvaške pege. Dr. S. S. TELOVADIMO 1. Poklekni na desno koleno, levo nogo iztegni, napravi predklon, položi roke rahlo na tla, in se nanje upri; 2. ista lega, le da se počasi odrivaš; 3. s hitrim sunkom roke razroči in 4. napravi pravtako hitro predklon na levo iztegnjeno nogo, dotakni se z desno roko prstov noge, levo roko pa vzroči. Ta vaja krepi prsne mišice, odprav-Ua maščobo okoli trcba&a io krepi mišice nog. Vzgoja dojenčka Od tega, kako vzgajamo dojenčka v najnežnejših dneh njegove mladosti, je odvisen ves nadaljnji razvoj otroka v duševno zdravega človeka. Ko bi se vseka mlada mamica tega zavedala, bi svojega malčka prav gotovo ne razvadila že v prvih tednih njegovega življenja, ampak bi svojo ljubezen in nežnost izkazovala le v najbolj strogem merilu. Kako vzgajati dojenčka, ko pa še ničesar ne razume, bo marsikatera vprašala! Vzgoja našega malčka je v strogem držanju reda in točnosti; previjanje, hranjenje, kopanje itd., vse ob določeni uri. Red in točnost privzgojita otroku neke vrste pokorščino in če je mati dosledna pri tej vzgoji, bo dojenček priden in ne bo skušal s krikom in vikom uveljaviti svoje volje. Ce pa Je mlada mamica ponoči In podnevi ob najmanjšem joku pri dojenčku, ga previja, pestuje in hrani, se bo porednež temu privadil in postal kaj kmalu pravi tiran vse družine. Mati bo ponoči igubljala spanec, pa tudi dojenček bo postal nervozen, riten in cmerav zaradi nespečnosti. Ako pa je mali de-belušček «dobro vzgojen», bo mirno prespal vso noč tudi vse ure med posameznimi obroki hrane. Otrok bo zdrav in zadovoljen, zadovoljna pa bo tudi mati, ki bo svojega miljenčka lahko brez. skrbi pustila samega in odšla za gospodinjskimi opravki. Edino opravilo malega zemljančka je torej previjanje, hranjenje in kopanje ter spanje. Ko otrok spi, je samo po sej>i razumljivo, da mora imeti po- poln mir. S tem ni rečeno, da mora i biti v stanovanju popolna tišina, dojenček naj se le privadi zunanjim dražljajem, da se ne bo ob najmanjšem šumu prebudil. Paziti je treba le, da nihče ne loputa z vrati, ne kriči, ne odpira radia na vso moč. Ponoči mora dojenček spati v temni sobi, ker močna svetloba luči draži vidni živec. Marsikatera nervozna nemirnost, strašljivost, ukoreninjena trma so posledica nepravilnega ravnanja z dojenčkom v rani mladosti. V prvem letu je na prvem mestu dojenčkov telesni razvoj, duševni rav-voj pride na vrsto šele v drugem letu. Zato naj matere, očetje in vse neskončne «tetke» puste malega pri miru, naj ne silijo vanj z učenjem raznih «umetnosti» in naj ga ne mučijo, naj stričku pokaže to ali ono, pa čeprav je to že pred desetimi minutami pokazal botrici. Otroček je res ljubek, kadar pokaže, «kako zna biti jezen» itd., pomisliti pa moramo pri tem, da otrokov nežni živčni ustroj pri takih ecu-metnljah» močno trpi in da se vse to maščuje, če ne prej, pa kasneje v šoli, ko zaostane v duševnem razvoju. Ce otrok ob koncu prvega leta že pokaže prve znake trme ali če zavedno stori nekaj o čemer ve, da ne sme, zadostuje le karajoča ostra beseda. Ce pa otrok pokaže nekako naslado, ako mamico vleče za lase, jo udari, ga smemo udariti le po hrbtni strani ročice, ostale telesne kazni pa dojenčku bolj škodijo kakor koristijo. PRED ODHODOM NA POČITNICE Prečen odideš za mesec dni na počitnice, pospravi stanovanje tako, da ne boš ob povratku zapravljala po nepotrebnem časa in svojih moči, ko gg boj morala vsega zanemarjenega čistiti. Skrtači dobro preproge in jih zavij v časopisni papir, ki jj ga poškropila s terpentinom. Sedaj, ko te ne bo toliko časa doma, imaš lepo priložnost, da daš pripraviti natrgane žimnice. Ce imaš telefon, obvesti telefonsko centralo, da boš mesce dni odsotna. Odstrani s pohištva vse predmete, vsakega posebej zavij v papir in spravi v poseben zaboj. Pokrij omare, mize itd. 3 časopisnim papirjem, ki naj gieda nekoliko čez rob. Ko se vrneš, boš papir samo zvila in ga odvrgla, pohištvo pa bo lepo in snažno. Dobro namaži z olje.m tečaje vrat m predalov, da jih obvaruješ pred vlago. Dan pred svojim odhodom očisti zaboj za smeti, operi ga s klorovo raztopino. Ne pusti kuhinje vnemar, potresi vse kote in majhne luknje v zidu z DDt praškom. Zberi vse ključe stanovanja in jih zakleni v predal, da jih boš ijnela takoj pri roki. Očisti pepelnike, odstrani cvetlice iz vaz, ki jih umij in dobro osuši. Zapri dobro plinsko in vodovodno cey ter si zabeleži potrošnjo. Z lahkoto boš ob povratku ugotovila, če je na teh ceveh kaka okvara. ki dopušča, da uhajata plin hi voda. In že nekaj! Ne pozabi na sobne cvetlice in — ptičke v kletki! Nesi jih zaupni osebi, ki jih too negovala v tvojj odsotnosti. 1 NASA POŠTA Bralka s Krasa: Naš ženski koti. ček ni namenjen, kakor si gotovo že sama opazila, samo modi, ampak vsem ženskim vprašanjem, zato ne moremo ustreči Tvoji prošnji, naj bi objavljali več modnih stik itd. Vsak teden objavljamo po več ljubkih oblek za vse prilike in upamo, da boš med njimi verjetno našla tudi sebi kaj primernega. Za vroče dni Vrzi v posodo 5 kamnih žličk ruskega čaja, dolij 1 liter vrele vode ter posodo pokrij. Po 10 minutah precedi čaj v steklen kozarec, dodaj S žličk sladkorja in 4 zrele olupljene ter na koščke razrezane breskve. Daj dve uri na led in ponudi potem z limonino lupino. » <= * Olušči in razrezi na koščke precej zrele breskve, vmešaj žlico sladkorja, dolij 1 kozarček poljubnega likerja ter pusti stati 1 uro. Potem napolni široke čaše najprej z vrsto breskev, nato z vrsto vaniljeve kreme ali vanilijevega sladoleda, potem spet z vrsto breskev, ki jo precej na široko okrasi s sladko smetano, na katero v lepem redu naloži kolobarje banan ali rdeče jagode. RIBJI TRG Bitizma Sai jo poznate! Do metra je dolga in še več včasih. Lissa ji pravijo. Seveda ste jo videli, tudi najbrže jedli. Vedno katero vidimo na ribjem trgu. Poleti in jeseni pa jih je včasih kar mnogo. Meso je odlično in bilizmo ljudje kar pokupijo. Kuhajo jih, da jih dodajajo brodetu, pa tudi cvrte so odlične. Najbolj jih love na mreže pa tudi na trnek jo včasih ujamejo. V nekaterih krajih velja sploh kot najboljša riba, Od strani je bilizma zelo stisnjena; pa ni to nizka ribica, prav pošteno visoka je. Višina telesa je za eno tretjino dolžine, to se pravi več kot četrt metra. Visoka je toliko torej kot je dolg dobršen škomber. Pokrita je z zelo majhnimi luskicami. Spredaj je glava precej koničasta, usta so velika, polna ostrih zob. Tudi na jeziku ima zobe. Na hrbtu ima najprej šest majhnili plavutic, ki so kot bodice, potem pa večjo plavut, ki ie zelo visoka, in se zelo zoži. Podobna piavut je pod hrbtno plavutjo. Prav zanimivo, kako sta si obe plavuti ena na hrbtni in druga na trebušni strani enaki. Zlepa ne pri kateri ribi tako. Bilizma je modrikasta ali zelenkasto modrikasta in to na hrbtu in bokih, na spodnji strani pa je srebrne barve, ki prehaja v belkasto. Mlade bi-lizme so pa še okrašene in sicer imajo še na vsakem boku po osem navpičnih črnih prog, ki z leti izginejo, kakor nam ljudem lasje in zobje. Tudi aparat za ugotavljanje, kar se dogaja okoli nje in česar ne more videti ali pa ovohati, je prav zelo očiten. To je pobočnica, radar, ki ga imajo ribe že od nekdaj, ml smo ga pa dobili šele kot pridobitev zadnjega svetovnega klanja? Ta pobočnica je ribam neprecenljive vrednosti. Kako bi se riba brez njega gibala. Na svoje oči se menda riba v morju ne sme preveč zanašati. In vendar se ribe ne zaletavajo druga v, drugo, ne v skale. Kdo ve, kaj še vse zaznavajo s črto pobočnico, ki je nad vse umetno sestavljena z izrastki in nitkami živcev. Pri nekaterih ribah odlično opazimo to črto, pri drugih zopet slabše, navadno poteka v ravni črti od glave do repa^ Crta bilizme se pa krivi, najprej navzgor, potem navzdol in zopet navzgor, in šele nato se naravnost izgublja proti repu. Mogoče pa je to v zvezi z njenimi navadami. Nje najbolj značilna navada je, da je zelo ješča in s tem V, zvezi izredno dober lovec. Toda lovskih zakonov ne pozna. Kar se približa njenim ostom in more vanje, vse neusmiljeno pograbi. To ni riba dna! Prija ji površje morja, tam j* njen življenjski prostor in njeno lo* xišče, dno prepušča drugim. Stran našiti kmetovalcev ■ 'Iji ,11 Pravilno ravnanfe z vinsko posodo Ali zadostno skrbimo, .da se naša vinska posoda ohrani zdrava in dobra? Koliko: posode se pokvari, ker pravilno z njo ne ravnamo, koliko sodov postane plesnivih in nerabnih, ker smo opustili žvepla-nje. Oglejmo si nekoliko, katere napake delamo in kako moralno javna ti s posodo, da bq dolgo zdrava in uporabna. Predvsem moramo skrbeti, da Prazni sodi ne postanejo plesnivi, zlasti v notranjosti. Najboljše in najcenejše sredstvo proti plesni-vosti je žvepleni dim. V ta namen pustimo, da zgori v določenih krajših ali daljših presledkih odmerjena količina žvepla v praznih sodih sredi zaprte kleti. Zažiganje žvepla v sodih preprečuje plesni-vost v notranjosti sodov; zažiganje žvepla sredi kleti pa preprečuje plesnivost na zunanji strani sodov. Zadimljenje posode z žveplom izvršimo takole; Cim si sod izpraz-ga dobro operi s čisto mrzlo vodo. Perì sod toliko časa in pre-menjaj vodo tolikokrat, dokler ne t>° tekla iz njega čista voda. Ko si to dosegel, pusti sod odprt, da se nekoliko osuši. Manjšim sodom obrni veho, da se voda iz njih odcedi, v večjih sodih z vratci pa Poberi na dnu nabrano vodo s suho cunjo. Ko se je sod dovolj osušil, ga obrni, da bo veha na vrhu, zatakni ga s čepom, zapri dobro morebitna vratca in zakadi ga z žveplom. V ta namen vzemi na vsake 3 hi prostornine soda en trakec žvepla na azbestu. Ko si določil, koliko trakcev boš potreboval, zažgi vsak trakec posebej, obesi ga na žico in spusti ga gorečega skozi veho v sod. Med gorenjem trakca v sodu zatakni veho z zamaškom. Kq je trakec zgorel, potegni ga iz soda, nadomesti ga z drugim in ponavljaj toliko časa. da boi porabil vse trakce, ki si jih za žveplan j e soda določil. Zvepla-nje na ta način je nekoliko zamudno, toda nujno potrebno; če namreč zažgemo več trakcev obenem, nastane tako velika vročina, da jnmogo neizgorjenega žvepla izhlapi in se izloči v obliki žveplenih kristalov na doge. Ce potem v tak sod nalijemo vino, dobi rado skrajno neprijeten duh, podoben duhu po gnilih jajcih. Po žveplanju sod dobro zabijemo. Tako zabite in za-žv ep lan e sode hranimo najbolje v kleteh, kjer je primerna vlaga. Pri praznih sodih je potrebno, da to žveplanje ponovimo, in sicer v določenih časovnih presledkih. Praksa je pokazala, da je najbolje zažvc-platj posode vsakih 6 tednov. Da ne ìli pozabili, kdaj je čas, da se Prazna posoda zadimi, zabeležimo na sodu s kredo d spremljevanju harmonike zapel, «Zal» in Simonitijevo «Pomlad». Tov Pečar je s svojim prijetnem glasom žel obilo priznanja. Pod vodstvom tov. Cvetka Marca je nato moški zbor iz Doline zapel: G. Ipavec «Planinska roža», Zajc «U boj, u boj», Venturini «Vasovalec» in Foersterjevo «V hribih se dela dan». Zbor, ki razpolaga z dobrimi in krepkimi glasovi, je ponovno dokazal, da spada med naše najboljšo zbore na Tržaškem ozemlju. Svojevrsten užitek je nudil gledalcem stiliziran ples po narodnih motivih «Rajanje pod mlaji». Nato je zopet zapel pevski zbor iz Doline; med številnimi pesmimi je posebno ugajala Simonitijeva «Bolen mi leži». mmm «sma v Galeriji Scorpione Po razstavi v Benetkah se francoski slikar Eduard Pignon predstavlja tržaškemu občinstvu s serijo 25 risb, akvarelov in temper. Dela, ki na prvi pogled naredijo vtis velike svežosti in prezračenosti, ki pa se nato s svojo rezko problematiko postavljajo kot toliko kamnov spotike za sodobne zagovornike realizma ter «razumljive» umetnosti. Mislimo si, da si marsikdo želi velike, globoke in vendarle obenem razumljive, emocionalno učinkovite umetnosti. Vsi si je želimo, kakor si želi v poletnih sončnih zubljih suho grlo vode. Vendar smo krivični, če obtožujemo klavrno umetnost, ko pa je le-ta umetnost izraz klavrnih ljudi in klavrnega časa (Glej nedeljski «Corriere di Trieste»); če se rogamo slikarjem, ki prenašajo v svoja dela katastrofalno ozračje, ki ga izpuhtevajo človeška bitja. Človek, ki z atomi razkraja človeka; človek, ki reže kožo živemu človeku; človek, ki para človeško telo, - živo človeško telo kakor telo klavne živali. Ali je vse to «razumljivo»? Ali je vse to «normalno»? Kako naj potem sodobni umetnik Ko sta ob koncu skupno zapela pevska zbora iz Doline ter Lonjerja-: Katinare Simonitijevo «Le vkup uboga gmajna» ter Preglovo «Mlada garda» se navdušenje občinstva kar ni hotelo poleči. Mračilo se je že*, ko so se ljudje razhajali v želji, da bi kaj kmalu zopet lahko nedeljski popoldanski izlet v tržaško okolico združili s tako lepo in pestro prireditvijo. Občni zbor Glasbene matice v Trstu Dne 5. t. m. je bil 3. redni občni zbor te naše največje glasbene ustanove. Iz predsednikovega in tajnikovega poročila smo zvedeli za težkoče, ki jih naletimo pri nas ob vsakem koraku zaradi pomanjkanja pravih prostorov in tudi zaradi drugih problemov: Edino Glasbena šola kot odsek Glasbene matice zaznamuje lep uspeh. Dve dobro uspeli produkciji sta pokazali, da imamo tudi v Trstu prav dobre pedagoge, ki bodo pravilno usmerjali našo mladino v glasbenem študiju. Problem so le prostori. Pouk se vrši na petih krajih, kar nam zgovorno kaže, da je zahteva po prostorih umestna. Po običajnem absolutoriju staremu odboru je bil* izvoljen nov odbor s tov. Milanom Pertotom kot predsednikom in dr. Demšarjem kot tajnikom. Novi odbor je sklepal tudi o nalogah, ki naj jih izvede Glasbena matica v naslednjem poslovnem letu. Predvsem je naloga Glasbene matice, da poveže vse ustvarjalne in reproduktivne sile v kolektiv, kjer bo žarišče vsega glasbenega življenja. Mladi virtuoz tov. Kjuder igra na harmoniko v Boljuncu. sNG je v sredo 5. t. m. uprizorilo v Križu Molìérovega «Tartuffa», v. soboto 9. t. m1, pa Kreftovega «Veleizdajalca». Pri obeh predstavah je občinstvo do kraja napolnilo prostor. Velik uspeh je SNG doživelo tudi 12. t. m. v Boljuncu z Ostrovskega komedijo «Donosna služba». Iz vseh okoliških vasi so v velikem številu prihiteli ljudje k predstavi ter s svojim navdušenjem in fjozornostjo, s katero so spremljali dejanje, dokazali, kako zelo cenijo gledališko umetnost. Opozarjamo na predstavo Kreftovega «Veleizdajalca», ki bo danes 14. t. m. ob 21. uri v Bazovici. najde sodobnemu človeku dober, realističen, razumljiv obraz? V kakšno pomoč naj mu bo renesansa? Da, res, umetnost naj se drži narave! O, pa kako radi bi se mi, sodobni ljudje-, oklenili narave! In tudi vemo, da bi se znali boriti za to: da bi si zagotovili mirno sožitje z dobro zemljo! Toda dejstvo je, da so naše ure samo beg iz straha v strah; da so dvignili na človeški zemlji krematorijske dimnike; da je človek iznašel za človeške črede staje taborišč. Dejstvo je, d?, je atomska energija tako razkrojila- vlakna človeškega telesa, kakor jih ni nikoli razkrojil Picassov čopič. Nič ni potemtakem čudno, če je sodoben slikar postal racionalen, skeptičen kirurg, ki secira mišice in čustva in misli; ki jih potem, utrujen ali diabolično brezbrižen, v hitrici sesije, zato da se čimprej reši nerazumljivega kaosa. Da, racionalizem. In ker govorimo o slikarstvu, je važno, da tu povemo o kubizmu, o tem razumskem razkrajanju, katerega predstavljata v slikarstvu Braque in Picasso. Picasso, ta neopredeljivi kolos, ki je že ob začetku stoletja začel slikati podobo našega razpadajočega sveta! Tako se je v slikarstvu po plastičnem materializmu Cezanna pot ločija: desno so šli «fauvisti», levo je šel kubizem- z racionalnim iskanjem bistva predmetov, z impulzivno težnjo po geometriji, ki bi kljub razkrajanju spajala. Pignon je slikar, ki je po trditvi kritika Malchiorija, najbolj pristen predstavnik generacije, ki se je zna-šta obenem naslednica fauvistov (Ma-tissa) in kubizma. Eduard Pignon je 1945. leta zapisal: «Sodobno mlado slikarstvo noče razporoke med svojimi izdelki in realnostjo, med umetnikom in svetom, temveč nasprotno: njihovo sožitje- hoče, hoče ekzaltacijo resničnosti, kajti sodobno slikarstvo želi zgostiti dramatiko te resničnosti. «V delih, ki jih sedaj razstavlja, je jasno izražena skrb za to sintezo, muka za to sintezo. Vendar se nam zdijo najbolj učinkovite prav tiste slike, ki jih poživlja fauvistični kolorize-m. Glej na pr. tempero s sklonjenimi delavci! Barvne ploskve z rumenimi, sivimi, belimi, črnimi ploskovnimi elementi. To je brez dvoma barvna ekzaltacija resničnosti.» Temu podoben je optimizem risb s kmečkimi ljudmi pri poljskih opravkih. Potem pa je spet Pignon s svojimi študijami o človeškem telesu, ki bi ga rad vcepil v skrotovičena debla in veje; o člove--ški figuri, ki bi ji rad našel jasen črtež sredi geometričnih črt. Tako, dà imamo kljub vtisu študijskega racionalnega eksperimentiranja ven- darle občutek napetega instinkta, ki se podtalno krčevito muči za rojstvo nepoznanega človeškega sadu. (Glej risbe z ogljem). V Pignonu je jasno vidna kakor do sedaj še v nobenem reprezentativnem slikarju, razdvojenost človeka in njegovih izraznih sredstev. Razdvojenost francoskega slikarja, ki ni zašel v abstraktnost; ki se znanstveno bori za novo obliko in barvo z elementi, ki jih ima od Matissa in kubizma; se pa kdaj loti čudnega neobčutenega, rekli bi romantičnega iskanja bistva narave (Glej ris-be dreves). Vsekakor pa si ob razstavljenih delih znanega slikarja želimo, da bi ga bolje spoznali. In to je važno. Scorpione pa s to kvalitetno razstavo imenitno zaključuje svojo kulturno sezono. BORIS PAHOR 'Tlovč knjige ze tvojo knjižnicoJ Škerlj: «Antropometrične razlike», broš L. 100.—; Ahtik: «Električna razsvetljava», broš L. 430.—; Dobejc: «Gospodarska tehnika», broš L. 150.—; Nazor: «Istranke», polpiatno L. 150.—; Goldoni: «Lažnivec», polpiatno L. 230.—; Cesaree: «Novele», polpiatno L. 320.—; Bogorov: «Podvodni svet», broš L. 60.—, Gorki: «Življenje Klima Samgina» IV. del polpiatno L. 500.—. LiuDSKi TEDNIK 14 Film • šah • uganke Kako veliki mojstri izkoriščajo najmanjše napake Veliki mojstri izkoriščajo najmanjše pozicijske napake svojega nasprotnika tako natančno in popolno, da Jim najmanjša pozicijska prednost že zadostuje za zmago. V tem je ravno razlika med velemojstrom in dobrim Šahovskim mojstrom. Tu prinašam en tak primer. DAMSKI GAMBIT Beli: Stahlberg Crni: Michel 1. d2-d4 d7-d5 2. C2-C4 c7-c6 3. Sgl-f3 SgB-f6 4. e2-e3 e7-e6 Dobra je tudi poteza 4.--------Lf5, ker na 5. Db3 mora slediti 5. -------- Dirti To pa je možno samo takrat, kadai je beli razvi] kraljevega skakača. Ce bi pa beli razvil v 3. pote-z . damskega skakača 3. Sf3, črrti ne b -rtogel igrati 4. ------ Lf5, ker bi P1 d5: ed5: 6. Db3 izgubil enega kine' « :> Sbi-d2 ------ I ■•oreči Meransko obrambo, ker n ----------- dc4: vzame z uspehom i «akačem 6. Sc4: in v Meranki obi- ča ma poteza 6. -------- b5 tu nima onega efekta kot sicer. Slabost gornje poteze pa je, da črni svojo pozicijo okrepi s c5. Pri skakaču, postavljenem na polje c3. poteza c6-c5 ni najboljša. 5------- a7-a6V Ta poteza na tem mestu ni dobra, ker slabi polje b6. Poteza bi pa odgovarjala le, če bi beli igral 6. Ld3 n. pr. B. ----- dc4: 7. Lc4: b5 8. Ld3 c5 itd. Ker pa igra beli 6. b2-b3! ------ pa sedaj 6. bc4: ne gre. 6. ------ — dc.4: zaradi 7. Sb8-d7 7. Irtfl-d3 Dd8-a5 Izpad dame se ne pokaže zadovoljiv. Bolje je bilo 7. ------ b6 7 Lb7, Lc7 in ca. 8. Ddl-c2 Lf8-a3 9. Lcl-a3:! Da5-a3: 10. 0-0 ---------------------------- Precenimo sedaj pozicijo. Zamenjava črnobarvnih lovcev bi bila na mestu samo takrat, kadar bi črni imel svoje kmete na črnih poljih. Tu pa Ima kmete na belih poljih. Pri taki formaciji brez črnobarvnih lovcev, pa beli lahko poskuša z obkoijeval-mm manevrom stisniti in oslabiti nasprotnika. 10. ------ Da3-d6 Prepreči 11. Se5 m f4. 11. Tai-ell ------ Beli ,e je pravilno odločil za igro na Kraljevem krilu, ker namerava na damskem krilu popolnoma zapreti po, ztcijo ------ 0-0? Crm bi pač moral uvideti nakane belega in hitro razviti damsko krilo 2 11. ----- c5, bB in Lb7, da bi pri- šel do protiigre. 12. c4-c5! _______ Beli je blokiral damsko krilo In pričenja prej omejeno igro izkoriščanja slabih črnih polj v nasprotnikovem taboru, ki jo mojstrsko izvede. 12. ------------------------- Dd6-c7 13. e3-e4 d5-e4: Sicer sledi 14. e5! in črni ne bi prišel do diha Slabi beli skakač na d2 je naenkrat zelo nevaren, ker je zasede] središčno polje. 14. ------ h7.hfi Po 14. ------- Se4: b: beli igral 15. Te4: in Th4 s silnim napadom na črnega kralja. 15. Se4-d6 Sf6-e8 16. Sd6-c4l ____ Beh skakač je prispel na idealno mesto Od tu kontrolira vsa slaba črna polja b6, d6 in È5. Pozicijo moremo smatrati za črnega kot pozicijsko izgubljeno. Vsemu temu Je vzrok navmezno nedolžna poteza. 5.------------ . ' m "«potreben manever lovca 8 »-»33. 16. ----- Skakača na c4 črni Sll7'f6 poditi, ker bi v! 16 'V;- 17. cb5: e. p. Slabost kmeta n» cG b; ' bila pogubonosna. cC b'j 17. Sc4-b6 rp g . 18. Tel-13 Lc8-d7 j Po 18. Sd5 19. Sd5: ed5; Tfel bi beli obvladal c linijo. 19. S.'3-e5 Tt>8-d8 j 20. Tc3-g3 ■ Ld7-c8 V tako zaprti poziciji se črni težko brani. 21. Dc2-d2 Kg8-h8 Pretilo je Dh6: Kmeta na d4 stolp ne srne vzeti zaradi Lh7-]-. 22. Dd2-f4! ------ Beli napad zavzema vedno nevarnejše oblike. 22. ----- Dc7-e7 Po 22. ------- Sh5 bi sledilo 23. Sg6-j~ Kg8 24. De7: Sc7: 25. Se7 +Kh8 26. SecS: Sg3: 27. fg3 Tc8. 28. Sc8: Tc8: 29. Tf7 Kg8 30. Lg6 z dobljeno končnico. 23, Tg3-h3! ------ Stahlberg napada zelo lepo. Grozi Th6:-t-. 23. ----- Sf6-h7 24. Tg6-h6:l g7-h6: 25. Df4-h6: ------ Bell je razbil obrambo pred črnim kraljem. Tudi zadnji del te zanimive partije igra velemojster z Izredno energijo. 25. Se8-f6 26. Se5-g4 Sf6-e4! Se najboljša obramba. 27. Ld3-e4: f7-f5 28. Sg4-e5 Tf8-fC 29. Dh6-h4 De7-g7 30. Le4-d3 Dg7-g5 Po 30. Tg8 31. g3 Th6 32. DhG: DhG: 33. Sf7+ črni ne bi imel mnogo več od igre, zato je videti zamenjava dam še najboljša. 31. Dh4-g5: Sh7-g5: 32. Tfl-el Sg5-f7 33. Se5-f3 ------ Zamenjava skakača bi olajšala črnemu obrambo. Tako je beli še vedno obdržal iniciativo in izvaja mo- čan pritisk na črno pozicijo. 33. Kh8-g7 34. Ld3-c4 Kg7-f8 35. H2-h4 Kf8-e7 Pozicijo ima črni ! § 36. d4-d5! Tf6-h6 37. Sb6-c8. Td8-c8: 38. d5-e6: Sf7-d8 39. Sf3-d4 Th6-;6 40. Tel-e5 b7-b5 41. c5-b5: črni se vda. lž angleškega filma: «Niso bili ločeni.» FiUi festival v Ločam niiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,............iiuiiiiiiuuii Sezono filmskih festivalov p Ev- V tej partiji je švedski velemojster pokazal svoje izredne sposobnosti in "toc. Ing. B. SIKOSEK ' ' --------------- ropi je letos otvoril mednarodni filmski festival v Locarmi, ki je trajal od 30. junija do 9. julija. Pri tem festivalu ni šl0 toliko za ugotavljanje umetniških kvalitet posameznih filmov, temveč bolj za trgovske posle. Med filmi, ki so jih predvajali na festivalu, se jih le malo odlikuje. Festival so otvorili z ameriškim filmom «To noč bo vzšlo sončen, ki opisuje kubansko revolucijo. Film ima odlično zasedbo, vendar je prekričeč zaradi hlastanja po svetlobnih efektih. Manjka mu tudi originalnosti. Večje zanimanje je vzbudil ameriški film Hitch-coolca «Strahn, ki obravnava zapleteno detektivsko zgodbo. Vendar je v primeri z drugimi deli istega režiserja ta film dolgočasen ter prekompliclran. Senzacija tega filma je igralka Marlene Dietrich. Od ameriških filmov so predvajali še film Johna Forda «Ko se Willy triumfalno vrne domov». Fordov film je humorističnega značaja in prehaja včasih v farso. Willy je mlad nelcoliko omejen človek iz province, ki «e kot vojni prostovoljec nehote zaplete v neke vojne pustolovščine, da postane junak, ne da bi sam vedel kako. Sicer ni ta film vsebinsko nič novega, zanimiva Pa je učinkovita obdelava vsebine. Se dokaj je ugajal film Jeana Neguleska «Trije se vrnejo do- mov». Kakor Fordov film je vzbujal mnogo smeha tudi angleški film podobne vsebine «Niso bili ločeni», vendar pa smeh pri tem filmu zamre ob smrti dveh glavnih 0seb, Amerikanca in Angleža. Film nas ix>pelje na francosko fronto druge svetovne vojne. Scene na fronti so pristno dokumentarnega značaja, življenje v zaledju pa }c kakor v večini vojnih filmov pri-kazanD preidilično in premalo realistično. Drugi angleški film «Zlati močerad» predstavlja tihotapsko zgodbo v Tunisu polno orientalskih pustolovščin. Nemški filmi, ki so jih predvajali na tem festivalu, streme po prikazovanju realnosti, kar se je doslej najbolj uveljavilo v italijanskih povojnih filmih. Nemški film Fritza Kierkhoffa «Samo ena noč» prikazuje slučajno srečanje osamljenega moža in lene; kot glavna igralca nastopata Marianne Hoppe ter Hans Schaen-ker. Vendar pa je več zanimanja vzbudil bolj neprisiljeni film «Preobilje življenja». Od italijanskih filmov so igrah «Mulata» De Kobertisa ter «Dvajset let» Giorgia Bianchija. oba filma brez posebnih kvalitet, ter filma «Nedelja v avgustu», ki smo ga že gledali v Trstu, ter «Moč usode». Francozi s0 poslali na festival nepomembni fum «Žeja ljudi». KRONIKA Organizacije Jugoslovanov v Ameriki so nedavno pi'edvajale VCČ jugoslovanskih umetniških in dokumentarnih filmov kakor- <'Na svojj zemlji», «To ljudstvo bo živelo», «Slavica» itd. Naše filme so jugoslovanski izseljenci v Ameriki toplo pozdravili. * * # V nekaterih mestih Italije bodo te dni predvajali tri napredne ita-lijaixske dokumentarne filme, ki jih je režiral Carlo Lizzani. Qn je pristaš novorealističnega filma in meni, da bi dokumentarni filmi ne smeli biti postranskega pomena, kajti v njih bi morali odkrivati položaj današnje Italije. Zadostuje, pravi, obrniti fotografski aparat na Južno Italijo in opisati življenje sestradanih kmetov. Lizza-nijev dokumentarni film «Jug» prikazuje vsa bedo južnoitalijanskega ljudstva, obenem Pa še njegovo oorbo prot] izkoriščevalcem. Drugi dokumentarni film «Modena» 4ovorj o uspehih delovnega ljudstva tega mesta, tretji fnm pa bo Prikazal borbo in žrtve delovnega ljudstva v Modeni. • * * Francoski režiser Maurice Cloche. avtor filmov «Gospod Vincent» in «Mladoletni», bo v Italiji režiral italijansko-francoski film «Zadnji vlak iz Pekinga». « * m Češki filmski festival bo letos v Karlovih Varih od 15. do 30 julija. Na festival se je prijavilo več kot dvajset držav, * * ff Karel Stekly, katerega film «Si-rena» je dosegel prvo nagrado v Benetkah leta 1947, bo kmalu dokončal zgodovinski film «Tema». * * * Nedavno sq v Parizu prikazovali kitajski film «Kitajska v vojni»' Ta film. ki prikazuje zadnjo vojne dogodke, so montirali na Češkoslovaškem. *• * *• Med najnovejšimi poljskimi filmi sta najzanimivejša «Jeklena srca» Januszewskega, ki govori o življenju poljskih rudarjev, ter Chopin» Aleksandra Forda. « « « Sovjetski režiser Vscvolod Pu- 1 dovkin je končal film 0 življenju znamenitega ruskegg znanstvenika Zlikovskega. KRIŽANKA skladba; 13. tnala (narobe);' 14. Italijanski filmski igralec (fonet.); 16. turški naslov, dostojanstvo; 18. žensko ime; 23. glas, zvok; 25. zrak (angleško); 26. pristaniška naprava; 27. doba; 29. ruski pisatelj (inicialka); 31. angleški os. zaimek (fonet.). Posetnica TEKUH MARICA UKA Od kod je doma in kaj je po poklicu i tovarišica? REŠITVE Izpopoinjevalnica l.Porlugalec; 2. opoldanski; 3. napovedati; 4. pripovedka; 5, naieupot vati; 6. gestapovec; 7. Shrevcport; 8. Sevastopol; 9. itilederpo. Le talk a Posetnica Stopnice Vodoravno: I, prva straža; 9. urejenost; 10. Zlato (franc.); n, nemško planin-1— društvo (kratica); 12. ogel (nem. fonet.); 13. samo on; 15. kralj (it.); 16. inicialki češkega skladatelja; 17. živalski glas: 19. tip jadralnega letala; 20. romanski člen: 21. konec torka; 22. anglešk, predlog; 23. velike posode (lesene); 27. os. zaimek; 28. domača žival; 30. Italijanski os. zaimek; 31. vzklik; 32. zemlja na Južnem tečaju. Fh fen Križanka Vodoravno: 1. goličava, 8. nauk 12 Tl, 14. Erotika, 15. magnezij, 17.' no vatorji, 19. ragu, 20. epika, 2L ioni; 22. galeb, 23. Ra, atelje, 26. kumare 27. ank., 29. ere, 30. riali, 32. orjjca 35. zlikane, 38. Indije. 40. Ra, 42. eta-min, 43. jarki, 44. beliči, 46. on, 47 adio, 48. Mesina, 49. krat — Navpično: 1. generacija, 2. oropan, 3. lovi, 4. Itaka, 5. čitatelji, 6. ako, 7. varilec, 8. na. 9. aga, 10. un, H. keramika, 12. tiger, 13. ljubezen, 15. miner, 16.’Zala, 18. joj, 22. guliti, 25. Erie, 26. kaleča, 28. kodri, 31. iz, 33. Riko, 34. Ares, 36. Amor, 37. Nina, 39. nad, 41. alt, 44. Be, 45. in. Besede pomenijo: 1. samoglasnik, 2. , ! KI'ska irka- 3- moško ime, 4. kemična Navp, no: .. prireditev, igra; 2. prc-! prvlna (kovina)> 5_ ^ del 1 govor; 3. Italijanski veznik; 4. lesela posoda; 5. števnik; 6. glej 16. vo-; doravno; 7. žarenje; 8. Schubertova tra, 6. otok v Balearih, 7. testenine, 8. svetovni nazor, smer v leposlovju, umetnosti itd. -B-BLOŠKI Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccht t Rokopisi se ne vračajo Fizkultura • radio rammig SPORED ODDAJ V TEDNU od. 14.7.50. do 20.7.50. PoroCila v slovenščini vsak dan ob nedeljah ob 7.30) 13.00; 19.30 in 23.05. PoroCila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15) 12.45, 19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini Vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Jutranja glasba vsak dan od 6.30 do 6.45 (ob nedeljah od 7.00 do 7.15) in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah Od 7.45 do 8.15). PETEK: 14.7.50. 12.00 Lahek opoldanski spored; 12.30 Haendel: Koncert za violino - izvaja Giusto Cappone; 13.15 Iz opernega sveta; 13.45 Ljudska univerza: Velesila kemije (slov); 14.00 Igra vaški kvintet, pojeta Beže in Miško; 18.00 Športni pregled (ital); 18.15 Beethoven: Sonata za violino in klavir v A-duru; 19.45 Sindikalna vprašanja (ital); 20.00 Uganite kaj igramo (slov) 20.30 Slušna igra (ital); 21.30 Vedra italijanska glasba; 22.00 Novo jugoslovansko gospodarstvo: Tropèa, podzemno mesto (slov); 22.10 Iz opernih baletov in fantazij. SOBOTA: 15.7.50. 12.00 Opoldanski koncert. 13.45 Gospodarski pregled (ital); 14.00 Igra orkester Russell-Benett; 18.00 Pionirska ura (ital); 19.45 Partizanske Pesmi; 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv); 20.30 Hrvatske pesmi; 20.45 Politični pregled (slov); 21.00 Veder sobotni večer: Dogodivščine dobrega vojaka Svejka (slov); 21.30 Igra zabavni orkester; 22.00 Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital); 22.15 Pester koncertni spored. NEDELJA: 16.7.50. 8.15 Iz znanih simfonij; 9.00 Kmetijska ura (slov); 9.30 Kmetijska ura (ital); 10.00 Folklorna glasba; 14.45 Oddaja za Bujščino (hrv); 11.15 Poje zbor «Tržaški zvon» iz Trsta; 11.45 P Našim ženam (slov); 12.00 Glasba po željah (Slov); 13,15 Glasba za mladino; 13.30 Pionirska ura: Nastop pionirjev iz Trsta (slov); 14.00 Glasba PO željah (ital); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v dialektu (Toni in Pepi), Franc Bevk: Granata (priredba), Reportaža: Kako se je razvijala ljudska tehnika; 19.45 Veder spored popularnih skladb; 20.15 del Rim-sky-Korsakova; 20.45 Politični pregled (ital); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital). PONEDELJEK: 17.7.5«. 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Poje baritonist Konrad Orožim; 14.00 Skladbe Tartinija in Bacha izvaja violinist Miran Viher in pianista Tatjana Bufar in Gojmir Demšar; 18.00 Iz znanstvenega sveta tital); 18.15 Jz oper P. L Čajkovskega; 20.00 Popularni simfonični koncert. 20.45 Iz tržaškega o-' žemlja (slov); 21,00 Vesela ura (ital); 21.45 Poje Beniamino Gigli; 22.00 Ziv-IJènje jugoslovanskih narodov (hrv). TOHEK: 18.7.5«. 12.00 Zabaven glasbeni spored; 12.30 «ntonin Dvorak: Slovanski plesi; 13.15 oster solistični spored; 13.45 Kulturni Pregled (ital); 13.00 Pojò zbori; 18.00 maska univerza (ital); 18.15 Komor-b® glasba; 19.45 Kulturni pregled: Kulturna kronika (slov); 20.00 Ope-ra» 22.30 Nočni koncert. SREDA: 19.7.5«. 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pevski koncert sopranistke Vande Gerlovič pri klavirju Pavel Sivic; 13.45 Gospodarski pregled (siov); 14.00 Domača zabavna glasba; 17.40 Italijanske pesmi; 18.00 Z našim ljudstvom (ital); 18.15 Koncert pianista Pavla Sivica; 19.45 Pojo slovenski vokalni ansambli; 20.15 Johannes Brahms; Serenada v A-duru; 20.30 Radijski obzor-bik 1950 (ital); 20.45 Lisztovc skladbe za klavir; 21.00 Slušna igra (ital); 22.00 Življenje jugoslovanskih naro-aov (ital); 22.15 Plesi in baleti. ČETRTEK: 28.7.58. 12.00 Iz opernega sveta; 13.15 Peste koncertni spored; 13.45 Našim ženan ' taI>: I4 °0 Igra Stojan Stenovič ‘V(>jo kapelo; 18.00 poje sopranistk vica Bric; 18.20 Znape uverture 9-45 iz slovenske simfonične glasbe “«•30 Poje komorni zbor iz Trsta p.v ubalda Vrabca; 21.00 Radijski obzor bik (slov); 2U5 igra cel|<.t Bae Sebastjan; 21.30 Igra plesni orkeste Z Sv. Nikolaja. 22.00 Feuilletons (I “D; 22.15 Veder večerni spored. L,_ f . »1 V nedeljo sta se srečali na Stadionu Prvega maja košarkarski ekipi Trsta in «Železničarja» iz Ljubljane. Naši košarkaši, ki so vodili v začetku igre, so morali to pot kloniti pred tehnično boljšo igro slovenskih gostov. Tekma Finale svetovnega nogometnega prvenstva BRAZILIJA JE ŽE SVETOVNI PRVAK t Po izločilnih tekmah v štirih skupinah so se v Rio de Janeiru začela 9. julija finalna tekmovanju za IV. svetovno prvenstvo v nogo. metu. Te tekme bodo določile novega svetovnega prvaka in nosilca Rimetovega pokala, ki ga je leta 1930. osvojil Urugvaj, leta 1934. in 1939. pa Italija. 9. julija sta se srečali v Rio de Janeiru Brazilija: Švedska, v Sao Paolu pa Urugvaj: Španija; 13. julija bo Brazilija igrala v Rio de Janeiru s Sptanijo, Švedska pa v Sao Paolu z Urugvajem; 15. julija so na sporedu zadnja srečanja in sicer Brazilija Urugvaj v Rio de Janeiru in Švedska: Španija v Sao Paolu. Nedeljska tekma Brazilija: Švedska se je končala 2 zmago Brazilije 7:1 (3:0). Igro je vodil angleški sodnik Ellls, gole pa so dosegli: A. demir v Ti. in 37. minuti ter Chi. ct> v 39. minuti prvega polčasa za Brazilijo, v dnigem polčasu v 7. in 13. minuti Ademir, v 40. Maneca in v 43. minuti Chico za Brazilijo. Andersson Sune pa je dal v 21. minuti častni gol za Švedsko. Tekmo je gledalo 150.000 gledalcev, ki je z nepopisnim navdušenjem pozdravilo zmago svojega moštva. Brazilci so bili vso igro v •premoli, švedska obramba pa je bila slaba V Sao Paolu sta na stadionu Munlcipal Pacaembu igrali Španija in Urugvaj. V prvem polčasu je vodila Španija z 2:1, oba gola je zabil za Španijo Basora v 37. in 39. minuti, za Urugvaj pa Gighia v 29. minuti, v drugem polčasu pa se je Urugvajcu Varelli se je končala 2 rezultatom 40:23. j pbsrečilo z najlepšim golom dneva V islrskem okrožju e lepo razvija strelski šport Preteklo nedeljo so v Kopru pokale puške. Strelci domačega društva «Proleter» so se pomerili s celjskimi strelci. Pokanje je privabilo na obalo, kjer so bile tekme, veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku tekem. Gledalcev ni motila močna sončna pripeka in vabljiva voda. Vztrajali so, dokler ni bilo tekmovanje za tisti dan končano. Tekma je bila še posebno zanimiva zato, ker je bila nekaj posebnega; tekmovalci so streljali z obale, tarče pa so plavale na morju, pritrjene na splav. Takšno strelsko tekmovanje doslej ni bilo nikjer v navadi, poleg tega P» zahteva veliko tehnično znanje, kajti tarča se premika, giblje, kakršni so pač valovi. In preteklo nedeljo je bilo morje precej valovito. Kljub temu pa so bili doseženi rezultati zelo dobri. Najprej so tekmovale ženske z malo kalibrsko puško na daljavo 50 metrov. Tekmovale so kot posameznice in v ekipi. Vsaka tekmovalka je oddala po 15 strelov; pet in stoječega položaja, pet iz klečečega in pet iz ležečega. Zmagale so Celjanke, Koprčanka Zan-kovič pa je med posameznicami zasedla drugo mesto. Člani so tekmovali z vojaško puško na 200 metrov. Med posamezniki Je zmagal Dr. Nušič «Proleter», ki je dosegel odličen rezultat - 94 točk. v ekipnem tekmovanju pa so zmagali Celjani. Naslednji dan so tekmovali mladinci obeh moštev. To pot so zmagali strelci «Proleterja» iz Kopra; med posamezniki je zmagal Markežtč Jadran «Proleter»,, drugo mesto je zavzel Celjan Tržan, tretje Škrinjar «Proleter». Koprski mladinci so zmagali v obeh tekmovanjih. Ta uspeh koprskih strelcev je pripisati veliki dejavnosti strelske orga-oicije, kateri je uspelo, da je vzbudila zanimanje za streljanje po vseh vaseh, tako da bo kmalu postalo streljanje masovni šport. Organizatorji imajo v načrtu pripraviti v kratkem okrajno strelsko tekmovanje s Slovenijo. V načrtu imajo tudi srečanje z ljubljanskimi strelci, s katerimi so se že enkrat po- nagrade. strelcem merili in Jim odnesli štiri Poleg tega bodo celjskim vrnili obisk. Strelski šport v Istrskem okrožju ima še bodočnost. Zanimanje zanj je zelo veliko, pa naj bo to med Slovenci, Italijani ali Hrvati. Zlasti pa se zanj zanima mladina, kar je predpogoj za uspeh. K. izenačiti- rezultat v. 30. minuti. Tekmo je sodil škotski sbdnik GTiffiths. Po mnenju vse športne javnosti ima Brazilija največ izgledov, da osvoji naslov svetovnega prvaka, zaradi svoje nedeljske zmage in zaradi neodločenega izida tekme med Španijo in Urugvajem. XXX Pred odhodom v domovino je jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo v Recite s tamkajšnjim moštvom. Zmagali so Jugoslovani s 5:0, 7 igralcev te renre-zentance, ki so člani beograjske «Crvene zvezde» bo v Mehiki počakalo ostale člane «Crvene zvezde», ki bo s svojim moštvom odigrala nekaj tekem v Mehiki. TENIS Teniški turnir v Wimbiedonu se Je končal. V finalu moških dvojic sta Avstralca Bronwich in (Juist premagala druga dva Avstralca Brovvna in Sidvvella s 7:5, 3:6, 6:3, 3:6 in 6:2. ženski pari: Du Pont, Brough Hart, Fry (vse ZDA) 6:4, 9:7, 6:1. Posamezniki: Patty (ZDA) : Sedgman (Avstra-» lija) 6:1, 6:10, 6:2, 6:3. Posameznice: Du Pont : Brough (ZDA) 6:1, 3:6, 6:1. Mešani pari: Brough (ZDA), Stur-gess (J. Afrika) : Todd (ZDA), Bro-wen (Avstralija) 11:9, 1:6, 6:4, NOGOMET Izraelsko moštvo Makabi ki gostuje v Jugoslaviji je doživelo v igri s Spartakom iz Subotice poraz z 2:1 (1:0). Posebni dopisnik Tanjuga poroča iz Rio de Janeira, da je nogometni sodnik Jugoslovan Leo Lemešič, ki je bil dotočen za pomožnega sodnika na tekmi med špansko in urugvajsko reprezentanco, ponudbo zavrnil, ker je šlo za tekmo, v kateri je igralo moštvo Francove fašistične Španije. Mlado jugoslovansko jadralstvo se uveljavlja v svetovnem merilu Jugoslovan Borišck zasedet v končnemu plasmanu 4. mesto Na letališču Oerebro na Švedskem se je 6. julija pričelo svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu. Na tekmovanju sodeluje 11 ekip, in sicer Danska z dvema jadralnima letaloma, Finska indi z dvema, Francija s tremi jadralnimi letali, Velika Britanija s štirimi, Holandska z dvema, Norveška z enim jadralnim letalom, Južna Afrika z enim, Švedska s petimi, Švica s petimi, ZDA z dvema in Jugoslavija z dvema jadralnima letaloma. Na tekmovanju sodelujejo najboljši jadralci; Jugosiavijo zastopata Maks Arbciter in Milan Borišek. Poleg Francije in Svice ima tudi Jugoslavija izvirni jadralni letali, od katerih je zlasti letalo «Orel II» vzbudilo veliko zanimanje. Med 29 tekmovalci Je zasedel peto mesto prvega dne tekmovanja Milan Borišek pred svetovnimi prvaki Per-sonom Lefom (Švedska) ter Maurer. Jem in Sahkolmanom (Švica). Tretjega dne Je Milan Borišek zasedel drugo mesto na progi 142 km (7*,93>, za njim se je uvrstil Šved Niefsen. (74,36). Prvi j« bil Američan Mac Rea. dey s povprečno hitrostjo 85,65 km na uro. Na koncu tretjega dne tekmovanja je skupni plasman sledeč: t. Nielsen (Švedska) 421,324 točk; 2. Berson (Švedska) 414,004; 3. Mac Nogometna sezona ZDTV zaključena s podelitvijo nagrad Na letnem prostoru tovarne Arri-gonl v Izoli Je bila v soboto zvečer družabna prireditev ZDTV ob razdelitvi nagrad zmagovalcem posameznih skupin in tekmovanj v pretekli nogometni sezoni. Na prireditvi so bila zbrana vsa nogometna moštva Tržaškega ozemlja; poleg tehničnega vodstva ZDTV so se odzvali vabilu tudi zastopniki JA, krajevnega ljudskega odbora in sindikatov. Prireditev je otvoril predsednik ZDTV tov. Pertot, ki je v kratkem nagovoru orisal u-speh tekmovanj, omenil vse težave, ki so jih morali prebroditi, in želel, da bi se bodoča prvenstva vršila pod boljšimi okornostmi, ki bi zagotovila še večje uspehe. Po pozdravu je razdelil nagrade posameznim moštvom. Zmagovalec prvenstva, nogometno mošivo «Arngoni» iz Izole, je prejel lep pokal, pozlačene medalje in grbe. Moštvo «Pirana» Je kot drugo nagrado prejelo pokal in medalje. Moštvo «Aurora» Iz Kopra je za tretje mesto prejelo veliko plaketo in medalje. Moštvu koprske «Meduze», ki se je v teku tekmovanja izkazalo kot najbolj disciplinirano, pa je bil poklonjen pokal. V conskem tekmovanju so bila nagrajena naslednja moštva: Montebello B in Olimpija za prvenstvo cone A, ki sta prejela pokal odnosno plaketo in medalje, dalje Arrigoni B in Buje, ki sta od koprskega vodstva pravtako prejela primerne nagrade kot zmagovalca posameznih skupin. Sindikalnemu moštvu «Arrigoni», zmagovalcu sindikalnega turnirja, pa je bil podeljen pokal maršala Tita. KOŠARKA V Jugoslaviji je v gosteh dunajski košarkarsk* prvak «Post-Sportverein». Prvo tekmo so gostje odigrali proti zagrebški «Mladosti», ki je zmagala z 41:17 (23:9). Avstrijski košarkarji bodo igrali še v Splitu proti «Lokomotivi». XXX V Milanu je bil pretekli teden mednarodni turnir v košarki. Turnirja so se udeležili poleg jugoslovanske ekipe «Crvene zvezde» iz Beograda še košarkarji «Racinga» iz Pariza, «Racinga» Iz Bruxellesa in «Borlettia» iz Milana. Zmagala je jugoslovanska ekipa, ki je pokazala na turnirju najboljšo igro; priborila sl Je prvo mesto in prejela v trajno last srebrni pokal predsednika milanske občine. Rezultati: Crvena zvezda : Racine (Pariz) 48:43 (16:23), Bonetti (Milan) : Rating (Bruxelles) 38:30 (24:9), Rac ng (Bruxelles) : Racing (Pariz) 47:36 (20:19), Ready (ZDA) 413,222; 4. Borišek (Jugoslavija) 481,338; 5. Fontay (Franci-ja) 391,923; 6. Magnusson (Švedska) 390,205, itd. Drugi jugoslovanski tekmovalec Arbeiter Maks je na 15. mestu s 49,423 točkami. Jugoslovanska tekmovalca sta pokazala velik uspeb, kljub močnim konkurentom in kljub temu, da Je to tekmovanje njuno prvo mednarodno srečanje. KOLESARSTVO 22. julija ac bouo puccic Ko.esar-ske dirke po Avstriji. Tekmovanja se bodo udeležili tudi tržaški kolesarji Nemorino Sclauzero, Boris Colja, Renato Fontanot in Milan Cok, Kot rezervi bosta odpotovala tudi Karel Kuret (Coretti) in Valter Rinaldi. XXX V okviru športnega tedna «Achse» je bila na Dunaju 9. julija mednarodna kolesarska dirka na 170 km dolgi progi Dunaj . Eisendorf - Hamburg-Schwechat - Dunaj. Tekmovanja so se udeležili poleg Italijanov, Fincev in Avstrijcev tudi Jugoslovani. Star-talo je 47 kolesarjev. Po lepi vožnji je prva prispela na Dunaj skupina 20 tekmovalcev, med katerimi je bilo vseh šest Jugoslovanov. Na cilj pa je prvi prispel Jugoslovan Poredski v 4:44,35, za njim Kellner (A), 3. Laucsha (A), 4. Milivoj Bat (J), 5. Dovera (1), 6. Pucirlno (I), Sironi xxx Po kolesarski dirki «Po Hrvatski in Sloveniji» so vsi udeleženci tekme nastopili na kriterijskih dirkah najprej v Ljubljani, nato pa še v Celju, Mariboru in Zagrebu. V Celju Je na 52 km dolgi progi zmagal Francoz Bertaz, tretji je bil Jugoslovan Lulik. Na dirki v Mariboru je zmagal Jugoslovan Vidah, ki Si je priboril 4i točk. Največje zanimanje pa je bilo za kriterijsko dirko v Zagrebu, kjer je nastopilo na 78 km dolgi progi 34 dirkačev. Prvo mesto si je osvojil Italijan Baronti, drugi je bil Cargioli, tretji Jugoslovan Osrečki. Jugoslovanski telovadci odpotovali v Švico Po treh tednih skupnega treninga v Beogradu je 10. julija odpotovala iz Jugoslavije moška in ženska telovadna reprezentanca na svetovno prvenstvo, ki bo danes v Bazlu v Svici. Moško vrsto sestavljajo: Miro Lon-gyka, Josip Kujundžič, Dimitrije Dže-latovič, Ivica Jelič, Karol Janež, Stjepan Boltežar, Sretan Stefanovič In Anton Katančič. Zensko vrsto pa: Vida Gerbec, Neža Cerne, Terezija Kočiš, MUica Rožman, Tatjana Hribar, Dragana Djordjevič, Anka Drinič, Ru. ža Vojsk in Vera Marič. Na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1938 v Pragi so jugoslovanski telovadci zasedli tretje mesto. L i u d s ki TEDNIK RADIO PROGRAM Radio Moskva: Predavanje o ti-tofašistižni, nacistični in kapitalistični Jugoslaviji; Radio Praga: Prenos predavanja iz Moskve; Radio Sofija: Prenos predavanja iz Moskve po ploščah; Radio Budimpešta: Relejna zve.za z Mo- skvo (Zanimivo predavanje); Radio Bukarešta: Glas iz Moskve. VSAK TEDEN ENA Zvečer, ko se odpravljaš spat, bodi tvoje zadnje dejanje: podpis za mir, Ko se zbudiš ponovi isto. Pomni: podpis s svinčnikom 10 dni odpustkov, podpis s peresom pa ti dovoli takojšen vstop v prostovoljno legijo za vojno proti Jugoslaviji. (Iz kominformističnih zapovedi) KUPCI IN PRODAJALCI V preteklih dveh mesecih so si Sovjetska zveza fn zapadne sile izmenjale kar tri note p Trja-S-kem vprašanju. Zgodovinska točnost Kakor mnogi Usti, ima tudi list «Ultime notizie» hvalevredno navado, da vsak dan prinaša nekak koledar. Prva stvar v tem njegovem koledarju je, da označi svetnika dneva. Tako prinaša ta list dne 7. t. m. V svojem koledarju to-le zanimivo zgodovinsko ugotovitev: «Svetnik dneva: Sv. Ciril in Metod. Brata Ciril in Metod, ki sta se rodila v Tesalonikih v prvi polovici IX. stoletja, sta slavna zaradi svojega delovanja, s katerim sta širila evangelij po vsej Vzhodni Evropi med Huni in Turki...» Cast komur čast! Sveta brata Ciril in Metod sta živela in delovala okrog leta 860 do 880 po Kristusu. Huni so bili pobiti in za vselej razpršeni po bitki na Katalonskem polju leta 542 po Kr. a Turki so stopili prvič na evropska tla leta 1452- V času ko sta živela brata Ciril in Metod, Hunov sploh ni bilo več, a Turki še davno niso poznali «vzhodne Evrope». —Huni sploh niso imeli prilike, da bi spoznali evangelij, a Turki ga še danes ne poznajo. Drugače pa je zgodovinski koledar, ki ga prinaša list «Ultime Notizie» še precej točen. Čestitamo! Za lega VISINSKI VID ALIJU ; Nikar ne kupuj pri onih sleparjih. Opeharili bi te za Italijo.*. ZAPADNJAK! BARTOl.IJU ; Nikar ne kupujte pri onem sleparju. Opeharil bi vas i-ad za Trst. piSe JOČI Prej ko ti nadalje pišem, ljuba Juca, te pozdravim in za zadnja sporočila se ti prav lepo zahvalim. Vendar -prosim, da v bodoče ne načenjaš več vprašanja, ki je že priljubljen predmet vsakodnevnega čvekanja tukajšnjih kominformistov. To se pravi: o nemirih na Koreji in o vojni. O nesrečah in prepirih nočem slišati besede, ker imam zrahljane živce, zlasti še, odkar poslušam icominforrnovske lažnivce', ' ki se penijo od jeze zdaj pred množičnim odhodom naše dece v kolonije po Sloveniji. Gospodom, ,t.\ ■■it: ■ '. ki se vnemajo za zbeze z madrepatrio, ne prija, da med našimi otroki ie nadalje se razvija čut ljubezni do jezika in svobodne domovine. Starši so takoj spoznali kominformovske načine, ki pri njih so neobhodni za kulturni dvig mladine. Plesi in zamorske godbe dalje kletvice in «cine»,’ vse po vdelanih sporedih bivše Črne hierarhije. In tako so naši maliki ili v slovenske kolonije kot kričijo na sestankih. Menda nihče več ni trezen pri teh čudnih Meksikancih, ki se jim zapleta v glavi, kar bb koncu res ni čudno i v tej politični zmešnjavi. Saj je končno zmešan tudi sdht Viđali. ' Ker drugače bi ne romal- v tej vročini in nabiral pomagače za oiibljehi partito, • ki groze mu slabi časi, C e utegneš, ljuba Juca tja v soboto se oglasi, kajti, kakor pravi stari, bova sodček izpod zida ob tej priliki načela. Saj ne vem, če bo kaj prida, vendar pridi sem na sprehod, da pospešiš si prebavo, ko že nimaš teka. Torej čakam te v soboto. Zdravo! ■ (- Mihec in Jakec Mihec: Na Koreji postaja nekam vroče; kaj praviš? Jakec: Tako vroče, dragi Mihec, da me obliva kar mrzel znoj... . Prve Skupine tržaških otrok so te dni odpotovale y počitniške kolonije v Slovenijo, čeprav si kominfonmisti pulijo lase od jeze. teljub prismojenim novicam, da razsaja tam bolezen, Inko gospod Vidah, mi gremo .v ‘ Slovenijo' na počitnice, lahko greš hladit svojo jezo v Mehiko... A: AH si slišal, da je volilo za Lego samo 4000 ljudi? B: Saj ti niso ljudje, ti so za-lega... ifĆASIH JE LUŠTNO BLO Pretekle dni so bile v Trstu volitve v «Lego Nazionale». Volilo je komaj 4000 ljudi in še ti skoraj vsi za skrajno fašistično listo, čeprav vodstvo Lege trdi. da ima vpisanih preko 130.000 članov. LEGA: Oh, Alcide moj, kako sem včasih bila debela, zdaj mi je pa od samega svetega patriotizma ostala le kost in koža... V borbi za mir Po poročilih iz ameriških virov so v operacijah nad Korejo sodelovala tudi letala s sovjetskimi oznakami. Baje ni bilo časa, da bi jih prebarvali in napisali čeznje oznake Severne Koreje. A korejsko ljudstvo misli po svoje; I Rusi i Američani varčujejo z barvo in jo hranijo za bolj važne stvari, na pr. za parole, s katerimi pozivajo narode v borbo za — mir. Sicer pa je prav vseeno, če severnokorejski avioni nosijo sovjetske oznake, kakor je vseeno, će južnokorejski avioni nosijo ameriške oznake! Naj se ve, katero firmo zastopa avion! Naj se vidi, katero letalo je last ameriških, a. katero le last ruskih ■— borcev za mir! ^ -, («Pavliha») ZAVIST Qb 30. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. v ✓ ✓ Prekleto se mi zdi Za malo, d