ŠI £Y«—»NUMBER 248. IJE RUSKE RE-1IKE11PBI^ NJEM KRESU. _ lenator Burtoa K. is Montane pravi, da aa bo noč boj o tam vprašanja v senata. , , ja dežela bi mora ha vsak naoht prizna- 191 eusko vlado. Washington, d. 0. (Federated i.) — Senator Burton K. ..eler i t Montane bo zahteval administracije priznanje ru-vlade in sklenitev trgovske Ibe z omenjeno deželo, ko se le prihodnji kongres. Po nje-u mnenju se bo vnel hud boj ie tega vprašanja, keeler je kiucčkodelavtkl de-irat, čigar program jo skoro »veten z onim zveznega sena-rja Brookharta iz Iowe, ki je neSkodelsvaki republikanec. Se-itor iz Montane je obiskal Moa-zadnjo pomlad v družbi z etodistovskim škofom Blakom pri ae I do iatega zaključka ka-r Brookhart, ki je bil v sovjet-republild V mesecu juniju. Po egovem mnenju je rnsks vlada idna ogromni večini ruskega litva, in v interesu ameriškt*-> ljudstva je, da jtrldemo do prl-tljokih od noša je v iu medse-koopcraeije med tema naj-{jima in glavnima republikama ivetu. tyn&torji Ladd, King MeKellar drugi zagovarjajo aamo vzjh>-»vljenje trgovskih odnošajev. Wheeler pa hoče povedati ae ta, da se je naš poifkus, nare-obliko ruske vlade, docela »ril'in pouesrečU in da je hi-itetvo nnfega jljamo Filipinih — višek etničnega »Kta med Evropci. Keksi, da je tam nasproten vta* ' diktaturi, pa naj prihaja ta o*kih odnošajik. Obdržali bodo » zadevo v ospredju, dokler J * konča redno zasedanje ameri kongresa prihodnje poletje. uiun utaaki rudam ia pm življenju Binjham, Utak. — Degt Uth I^tih mol, ki jih je zaaalo v ^'iniku štev. 20. pred dobrima «vram dnevoma, še vedno pri «iv Vnju, je bilo zagotovo dogaano koneem zadnjega t€dua. { ^periatendent Joseph Norden i" 'den tistih rudarjev, aH lato-vetnost drugih dveh pa še nI sna I** Ko ae je ratevelna partija ^'kopele tako daleč, da je mo-»lišetl glesove, ji je prišel na *Prs4suje zelo alsbotea odgovor Norden je tukaj I" N« »to ia ato moških in šenak črtalo pri rudnika oels dvs I>okej moških se je ogieeih) M"»"ljno sa prelskovsnje J;»i- Več zdrs volkov h» bolel--treteis je vedno pripravlja *,h de nadijo zdravniško pomoč, je je trebe. Pragi ti M godkov. Po vročem boju so se gover nerji končno aedinili, de'je trebi* uveljaviti prohibicijo. 15,000 sleparskih zdravnikov je kupilo "diplome" v St. Loula*, I Hpiritiztična duhovnica v Cle-velandu razkrinkana kot humbu-garicš. ; \ Prijatelji Rusije upsjo, da pri Uodnji kongres prizna sovjetsko vlado.. 'J/V;*. .. T* ' ' Ueyd Oeorge je v St. Louisn oatro zafrkriil '< francoskega atu- Seja. V ■ • V " yf, •k K Inosemstvo. Stresemann jo izjavil ua jaup-ucm sestanku, da Nemčija ne bo dajala ničesar več zaveznikom na račun odškodnine. : \ V>v Tri diktature v Nemčiji se bojujejo za premoč. Francija trpi veliko draginjo vsled Poincarejeve reakcionarne politike. Napredne etranke se pripravljajo za osvojitev vlade pri hodnjo spomlad. V Porenju proklamiiana republika. fetresemanovi poizkusi za potlačitev diktatosstva na Bavarskem in delavske vlade na Saksonskem, so brez us\)ehs. MM SPREJELI Ul PRO-HiBlOaO SPOMENICO. >w#stOfu spo^aiiaa aa aa < i rtimm** iloijiil mNkn* SP1RITIZEM DUHOVNICE NŠVŠDEN NUMBV6. Ženska Ja noiaknšala a mlfp^ppipp a 'f.VffllpHHlIRio.lP uvsriti snanztveniks, da aa da pi-smeniig potom obšavaH a V , ; vi" umrlih ljudi. _ MRS. 8TBWART JE m W tfVOJCMNHiRKO. la zaduji torek rtjnorji obvezaU sodslovatt g guijerd mark. Dršavna denar-pesnimi oblastmi v uveljavljanju na podpora, -ki jo prejemajo Berlin. 20. okt. — Nemčija naglo pada v anarbiatično stanje. Cena hlebčku kruha j j danes ^ doepela na miljardo tnark. Za dolar je treba. jo uveritik1 odbor Kstvenikov, da je pravi medij, orč občevati pismenim potom duhovi umrlih ljudi Ali kakor so dognali tiati znanstveniki, in kakor je naznanil odborov tajnik ln sonrednlk lista "Seientifie American" J. Malcolm Bird, se je izkssalo, da šo vse šplrltističuc mahinaclje omenjene ' duhovnic, čisto navaden bumbug. Metoda, ki se je je posluiils mrs. Stewsrt ob svojem dokszo-vsnju, je obetojsla v poprej pripravljenih papirnatih listkih. Nsgrsfts, ki jo je rszpissl list "Seientifie American" za nc-ovrgljiv dokaz iplritističnih trditev, je s tem odkritjem popolno-ms sspsdls, in mre. Stewart si se. dej lshko izmisli kak drug trik, Če hoče. Ali teško pa se jI bo posrečilo uverltl znanstvenike okoli omenjenega liats o resničnosti špiritistlčne doktrine. Mrs. Elizabeta AUen Tomson Iz čikaškega mests pride pred odbor v dveh tednih, da pokale, kakšnega trika se bo ona posluii> la ss doaego razpisane nagrade v znesku po $2^00 Pojasnjevaje, kakšnega trika se je poeluŠila mrs. fttcvvart, je dejel g.. Bird: "Po prvi seji, ki hem jo Jc da-la kms. Stevrart v tem uradu, emo ae potruditi pobrati papirnate listke, ki jik je ta šenaka raz-metala po sobi. Mi smo ji bili dali natanko devetinštirideset listkov, na katerik bi naj il dopisovala z "duhovi". Ona je raztrgala pre-eej tistih ksrt. Mi smo etektel! kosce rsstrgsnik listkov ter do-gnsli, ds jib j« zmanjkalo pet. "Na tisti te jI ae nI pripetilo nič ur.diKtfS. "Četrta seja se je vršila v to-rek na vrtu ge. Ned Wajrbure ? Beyslde, L. t 4,Ur§. Steirart ae ja tedaj It deloma oblečena umaknila v kopalno sobo. Po našem mnenju je tačas vzele ttetlb pogrešanih pit listkov e sabo. jih popisale ter jik skrila v svojo obleko. "Kekaj čess je bodila aaokoU ter šskals, kdaj prične delovati njeni dukovi. Ml «mo gledali na njo ter opssili. ds je potešile svo. je roke nekem, kjer jik ai mog.. videti nihče izm^d ns« i>r. Prlc-e< ee je sklonil k meni %r ml m Šepetal ne ul,o: "V petih mina; tak bomo še videli, pri čem smo r^fn Uko je tadi bilo. Bilo je C Det je na 1 strani J TRIJE OOVSRMIRJI 80 88 r VSEMapIOOMI UPIRALI SPOMENICI. West Radon, Ind, — Ooverner- ska konferenca jo podpisala ud poslala spomenico predsed t.'alvinu Coolidgu, v kateri ae obvezujejo podpirati zve^io de ekrajaoeti v u veljav prohiblčnega amendmenta. Spomenica je bila od šele po jako vročj iu burni de Cloverner iz .Louieiene joku Parker je odločno ugovarjal tak* šni akciji. In ker ni obveljala njegova beseda, je formalno kiuil tvoje stike a konferenco, vseeno pa je odšel aaeno s mi governerji v petek zvešer \ Waskiugtop, kjer ao so sestsll v soboto s predsednikom Ooolidgem ns konferenci, na kateri je šlo predvsem za prohiblcijo. u^jpomcnieai )il jo je spisal guverner Willlam K. Sweet iz Colo« rado, je bila prva rezolnclja, ki je bila vzeta na zapianlk v petnujstega letnega obut oje konferehec. Besedilo 8#ah spomenice se glssl, kakor "Mr. predsednik j lzpolnjev nje postav je temeljna podla ameriškega državljsns|tvs in u Ijsvljanje postsvc je prvs nost vsakega uradnika. . "Prohibicija je sedaj v srn ustavnega amendmenta postave postava naše dežele. "Pretežna večina 4rš% drlav e m bile stave tudi uveljavljene. , ,w . ^ "Narodna vlada ima tudi kon. t rolo nad izdelovanjem Opojnlli pijač in je posebno obvezana prfl' prečiti uvaianjo vin ln žganih pijač, ki aq prepovedane po postavah Združenih drŽav. • | "Posamezne države so brez moči delovati v tem oziru. zatq bi »naj nerodna vlada Izvajala vse avojo oblast v reševanju teh vprašanj. ' * "Po nožem mnenju bi motel eksekotivn! načelnik vsake drše-ve z vso vnemo gledati na to, da bi bila uveljavljena problblčuu postava, in da bi se tudi vssk di-/Hvni uradnik ravnal v tem smislu. "Kakor milimo, bi morali dr< žsvni in sveznl ursdnlki sodelovati v preprečevanju kršenju prokibične postave in uveljavlja ti Ijmlsko voljo glede njenegs u-veljsvljsnjs. Novs rszmere ns-klsdsjo nove odgovornosti. Ljudje, ki kišc eno postsvo, ksj lahko krše tudi drngo. Zsto nsj nosijo držsve zaeno z svezno vlsdo obveznost in odgovornost u uveljavljanje semnajstega amend raeuta. "ml so kot governerji ssvezu-1 jemo ksr nsjbolj sodelovsti v t«tn prizedevstiju." Ogenj v strehi je bil Ukoj po tem.^ko še jeMopoldne prišels ae js, it ko je bilo rešo—, M je br< / |u»selnl delsvei, zadostuje omsj sa tretjine hlebčka kru-na dan. Vlada je včeraj odvila 210(000 poštnih, tele-ških in žoleziflškib name-cncev, ker jih no n^ore plavati. Ko ja bil diktator Strc-»mann* vprašan, če ve, ksj to pomeni, jo odgovoril: "ve»a-Ljudstvo bo strsdslo na »mri, država mora šlvetj." ' r Nemčija odpovedala ■■odškodnino Franciji? prida prolom a Francijo. Namiija j« adaj propri^ana, da Francija na aaktova odškodnina, temveč hoče imoti Porurjo in Pmrmajo, ms ao vuka ni4ii|ka pogajanja gleda odškodnino nepotrebna in plačUn prenehajo. Zaveaniki naorajo priti na dan a pravo barvo. TRI DIKTATURE NEMČIJI. AN CIdA OBČUTI POSLEDICE. draginja, padanja val«ta mori franooako ljudstvo. Ka prodni elementi sa pvtvravljajo na itrmsglavljanjs reakeije.; Pari*, 90.., okt. '■u- Franooako vo bridko občuti posledico uiearejevc Imperialistične poli-e. Silna draginja mufi ljudstvo. cene Uvll šr vedno neprenc-nna rastejo. Živel stane dane* krat, štirikrat več kakor prid joo, dočim je frank vreden vno toilkrat manj in delavske etde se nlao niti podvojile. Pariška policija adaj preisku-vzroks draginja, ker shitl ne- uo dobičkarstvo. Vlada i\r zmeni prav nič za odiranju va.. i • ^ .|yfj& Oposlsionalne stranke ao .2« i previjajo na volilni boj4 ki i4f prihodnja spondad. Voliti ma nov parlament, iu strankr zaatOjJije ljudske Interese, bedo napele vae sile, da strmoglavijo Polnearejev naelonaliatičm blok, in prisilijo Millcranda, da pada ostsvko. Vladno strsnke so še pokaaale, a kakimi eredatvl ae bodo borile za Ohranitev svojega rešima. Vse ns aprotns stranke so jim "v slulbt Nemčije"! Nacionalistično čaeo-plsjc še piše, da je v fmneijl "vss polno nemških agentov, u agltlrajo za poraz Polnoareja pri volitvah in za doaogo taka vlade, kl*se odpove odškodnini iu odprv meje Frsneljo meščevslnostl 1'rn sov/ spomenice priprsvljeus zs tisto, ki jo hočejo podpieetl, Ooveraer Psrker je brl nemudoma na ao-gub. "Ta konferenca bi ne atnela nikoli sprejeti posredno, kar jc proti njenim pravilom, ki govore proti jsvnemu in neposrednemu sprejesssnjn/* je rrkel Psrker. "Pred letom dni nem dejel. ds sla dve glevai vprašanji na dnevnem redu. in sleer proh.t.injo io knkluksovstvo. Zoksj bi naj apre jeli resolucijo glede eaege, s opustili po ono. ki se tiše dnigegs T "Ko jo bila ts kenlereeee prvič sklieene. je bilo sklenjeno, da ae bomo pod vseli takih korakov. Doelej smo ae dršall trge prevlla Hprejeamti re sol sel je ae pravi kr ,(fi nevede, nsd a I je posteviti oeketer* šlaae v ko4 Ijiv ie neljob položaj la Iselšit: MMlt r* konferenca, ki ima glava! aamea v trna. da razpra» Ijemu vzajemno o vprašanjih ja> ee dobrobitnoati. "Sedaj aato kr#alii a te poli. ^fHlje ea X. atrael.) KEMIK BARVA DREVESA MED EAfTJO. Phikadalphia, Pa. r- Tekstilni keaUk S. Weinberg ls Philadel phijc je i/nno I kemično bervo, ki jo lahko vbrisgs v les, ko ta ae rssts. Ns U nsčin more pobarva-ti las rssntgs drevjs mod rsstjo iu ko razlagajo posekana debla, lshko ksr nemudosm nsrede iz njik pohištva ne ds bi bilo treba les še enkrat pobena«. Poizkuse so še naredili v bo-tanišnik vrtlft y»ennsy|ranake u-ni verze na treh drevesih. Ce se ds to itšrcdltl pri vseh vrstah gozd nlkl|rerw; ^ prihranje- nega preeej dele. Vprašanje pa je, sil' ohrani vbrizgano barvilo wio bojo med rastjo, sli nM Poiz-kiasi ns oamnjenib treh drev<%ih so dognali. #s je temo tako. Naravne funkcije raatočega drevesa raseede bervilo po eeltm deblu. Berlin, 20. okt. - Ministrski predsednik Streeemenn je dejel .•»noči v zaupnem raagovovu a nemškimi čaaiiikarsklmi poročevalci, da naj v neksj dneh pričakujejo prelom s Francijo. Ksj se skriva za tšmi baaedami, ja Stre-aemann Hitro pojaaatf; "Z današnjim dnevom — je reko 1 — deflnltivno od po vemo vsa lačlla odškodnine Franoijl in obro ae aavedamo, da ta naš korak, ki nam ga diktira največja skrajnoat, znači prelom a Francijo." stresemann je dejal dalje, da je Francija v treh tednih, odkar je Nomšlja prenehala s pasivnim odporom v Porurju, jasno poka* zala, da ne Išče odškodnine, pač pa hoče imeti uničenje Na«IIJe.i ^^ Mrod|ie tir,io v m Ob* ...jii m i.. iu, Francija za trdno namsrava držati Porurje lu Porenje pod msako "neodvlane po renske republike". Is tega razloga js v!s< ko pogsjsnje s fmueoako vlado nepotrebno. Polneare zahteva, da Nemčije nadaljuje s plačili od-škodnine v materljalu ln gotovini, s katerimi je prenehala v Ja-nuarju, ko je bilo Porurje ssso-denoj plačati mora vas taostaVi obroke. Ako Nemčija to stori. — atorltl pa ne more, čeprav bi hotela ~ tedaj bi s tem prianala, ds jo bila Rssedbs Porurjn postavna in pravilna, čaaar pa sedsnja vlada ne ifeo nikoli pi "Nemčija ne p krivdo več uo a^ na/ narodi Fraimije kar hočt, na bodo sankelja taka ali take, Kam šija ne stari nlč^sr več. Ostsil ssvosnlkl bodo tudi inorsli kmslu kazati avojo. barvo, ko jim js Istotsko ustavi dajatve malerijala na račun reparacij." 1 Kakor se poroča, bo nemška vlada v nekaj dneh uaalovila ns vsa atfvetnlke, morda tudi na svsl, odprto noto a apelom, naj svet prizns obupen pološsj NsmŠIjo in ne- dovoli Franciji, da jo popol* noma ssdsvl. i "Dle ZcK'7 osebno glssilo diktatorja Mtresemsnns, je včeraj sopet napadel Vraupijo, obtožujoč jo, da hoče namenoma izstradati in uničiti ' velik del nemškega prebivalstva. Ltet svari Poinea-retfa, naj no poskuša gnati nem-akega ljudstva do zadnjega Jarka. Članek, katerega je najbrl spisal Btreeemsnn mm, izjavlja, da Nemčija ne bo izpolnila zahtev Francije, ker jih abaolutno ne more Izpolniti. Ra varati diktator v odprtem kon-fliktu i berlinskim diktator-jam. Delavska diktatura v Saksonski amafuja; MueUar ko odpokUaaa. Berlin, 90. okt. - Dlplomstično stanje med Berlinom, Monakovom in Dreadenom je pretrgano. Tri diktature so ai v konfliktu iu *e< enkrat so .trdnrf v sedlu, dasl Ja berlinski diktator v največjih škripcih tu tlolček pod njim to telo maje. 1' . 0» I poklic generala I pojasnjeval svoje zakonske krile In tašavr v četrtek sjutrsj K. F. Krltaekmer. Pred sodnlks a j ga pelMLImr se je »tepel s Er* nertom llaunkom, "Nobenih o-trok nimsVs, i« Mautik ml J« |»o-izkušel ukrasti šeno K»ttie.M.Sod. nik l «.ja poalavil Hauuka iMiil bond v znesku |hi |il,tl00 ter odptieiU doslej še urpolJubljont* ga mola na svobodo, , , Psriz, 10. okt. — Profesorja l^eeounte In Coeetant. |ioizkuše-valea kemika v službi vlade, sta odkrila geojilo, s katdrlm b». mo »oče doseči, da l(to zraeU in do* rorl v enem mwru in Še prej I>ssl ao podrobeoeti proeeea yJ-alrošja tsjaoet, je znano toliko, de aovi frrtiliser obstoji is dvsj-««tih kemičnih tvsrin, ki sa zmočijo s vodo le v tej mešeniet se e, predno se peeeje. neke aekej er In po tekaj vzklije, Mm pride v zemljo, ie rea|« silno nSg!o* Ve- -ali lika agodeost je v tem, ker ui treba gnojili aemlje. Pat m t aa te gnojilo je le prodan Ijudftkih Mak, uvesti splošno žensko volilno pravico in sprejatl odredbe, ki bode branilo filipinsko otočje pred lejka kapitalom. izvršile Berila, 20. okt. — Tragedija, ki •ima para ae je odigrala v Oker t aa tem »lam Slilte z Ame- aa ltre»«kO|.> stajo v MaitUl, ki bi naj blU zve-zaea tsko s vnanjlm .otočjem, sprejeti; kar najstrolje post s«* M /^n, republišaaov iipaššaalh. proti oderuštvu in skopuštvu, od- (>ut>iin. 'Ml. okt. — oblasti Hvo-pravili kasni zs dolgove, naetavi-ji^^ (lr|ftV9 M |«puiti|e tiO siliti še več emerišklk učiteljev na' -lalli republičanov Is sapo rov. Uradniki pravijo, ds gledov-us stsvka nI |M»p«li»a ln mnogi »tuvkarji preje m s j« kraito na skrivnem Mepubllčani so a|M.tlrall ua vso zaprte tovariše, naj pra nehajo t jedjo, t Motcrbua padal v kotlino; lft mrtvih t/ses BU»va. Maroko — Petnajst oaeb ja Mlo ubitih in U ra »Unih. ko ie 19 t. m. motor Ima fhb-eH" "k dlee V '»rek ja* aeo lu top|ejš# MmiJoJočI ee ve* troti / jeg >apade T»mp»rai aednjih .'4 uri nejvi*ja M, Mj-nižja ŠS. Holnee lzi4r ob 0 1«, salde ob i*0 f PROSVE SLIKE IILO jjflljgspč^frig "PROSVETA' m ni bilo nobenega gli selbine. Namenil« | napisati par vrstic. Poaebuih,dobrot aa nas ni, aato njih gisetlTo jesen ame isaeii le dvakrat »neg, kar pa ni nič čud a U kraja. Na severu Minnesote Dna 29. oktobra t' HM Jeruš 14 menda ni nikdar žrtev v Združenih državah kot . _ prohibiciio. Cikaški zdfavstveni koraiiar da je letos po dva •trupe v dozdevnih da 00 pri pi iakavah v oemih slučajih navaden pomeni, da tihotapci postavijo na trg jerufia in le dvajset odstotkov Žganja, navaden strup, ki razjeda in uničuje čl V Pani, 111., je umrlo iest oseb, ker so se udeležile pri nekem slavju žganjepitja, druge so pa odpeljali v bolnišnico na smrt bolne. Mest^ žganja so pili jeruš, katerega jim je prodal tihotapec, kije točil odprto neopojne pijače, skrivaj pa jeruš. Nihče ne ve, kaj naroči, ako pride v pivnico neopoj-nih pijač in naroči žganje, ker tihotapec sam ne ve, kaj prodaja. Zato je najbolje, da človek ne pije žganja, ker ne ve, kaj mu tihotapec proda: žganje ali jeruš, ako hoče ohraniti svoje zdravje. Ako ljudstvo želi, da ee amendira Volsteadov zakon, mora zato samo skrbeti,-kajti tihotapci ne bodo storili ničesar za amendiranje Volsteadov« postave. Zato imajo tihotapci seveda svoje razloge. Davka ne plačajo, kveč-jem sem in tje "pomažejo" katerega korumpiranega javnega uradnilofcda ložje spravlja v denar zdravju škodljiv strup. Prohibicijoniati tudi ne bodo storili ničesar za amendiranje Volsteadove postave, kajti njim je vseeno, ob ako vsako leto umrje deset tisoč oseb ali« le več zaradi pH uživanja jeruia. Oni nočejo navajati ljudstva z dobrimi nauki k treznosti, ampak hočejo ljudstvu ukazovati, kako naj živi po zaključkih, ki se rode" v njih fanatičnih možganih. % Profesijonalni političarji tudi ne bodo storili ničesar za amendiranje Volsteadovega zakona, ker so iz prohi-bicije napravili politično vprašanje. v Iz tega sledi, da mora ljudstvo samo delati za amendiranje Volsteadove postave, ako se ne strinja z njo. Ljudstvo to lahko stori na razne načine. Na ahodih lahko sprejema resolucije za amendiranje Volsteadove postave. Pošilja lahko peticije kongresu, da amendira Volsteadov fcakon. Posluži se tudi lahko volilnega listka, s katerim izreče, da se ne strinja a tako postavo, ki je povečala pijančevanje in povečala število žrtev alkohola. ljudstvo ima še druga postavna sredstva, da lahko napravi tak pritisk na kongres, da sliši ljudski glas in amendira Vol-steadovo postavo. Od ljudstva js torej odvisno, ako bo še nadalje jeruš uničil vsako leto po nekaj tisoč človeških življenj, ali da ae Volsteadov zakon res tako spremeni, da bo navajal ljudstvo k treznosti. Prohibidja, kot jo imamo danes, se je izkazala kot velika zmota. Skandinavski narodi so pokazali, kako se odpravlja čezmerno uživanje opojnih pijač in se vzgoja ljudstvo polagoma k treznemu življenju. Zgledi ao torej tukaj, kakšne postave so potrebne, da ae ne vrnemo več v stare razmere, a obenem se odpravlja pijančevanje, ki ptstane rakrana aa vsak narod, ako se narod pravočasno ne vzgoji, da opusti čeztperno uživanje alkoholičnih pijač. Prohibicija ni bila uvedena, da se ljudstvo odvadi pijančevanja, ampak da se prepreči izdelovanje opojnih pijač, v katerih je alkohol, dasiravno veliko zdravniških avtoritet izjavlja, da je alkohol potreben sa kovaško zdravje, ako ao zmerno uživa. Prohibicijoniatom se torej ni šlo za ljudako moralo in njegovo »dravje in dobro, ampak prepreMi so lioteli izdelovanje gotovega produkta. In priznati se mora, da se jim je to popolnoma po-srečilo. TihoUpci ne prodajajo in izdelujejo več pijač, in produciraj v katerem je čist alkohol, ampak prodajajo in proauctrajo pijače, v katerem je jem* (fusel oil) ali kateri dn« strašno učinkujoč strup. Da je res tako, pokazuje lajava čikaškega zdravstvo naga komisar ja o analizi dozdevnih opojnih pijač, o žrtvah jeruških in drugih strupenih pijač in vest ia Pane, DI., ki je povedala jaeno, da je umrlo šest oeeb, ker eo se napiie j1*' Um * ** ** * dozdevno alkoholičnih pijač, v katerih Je pa bil v resnici uZ ^SJiTi Jen* : fkhreriti legič^o, najprej semljo, ▼ IU reetline, te jatnof- »ija, ko je stopil ljed, ko ee je mojater Skesa pogovarjal z Zelenčevo na vrta Levovih, da gs tako oposori, ds nekdo prislulknje pogovora. Zdaj sem te porednost odpustil, ker nam poiilja "Bodeče Nele z vrta flečkajnarjev" in nea tako od Se se do česa obVeičs, kaklne koslc streljs mojater Sksss v svoji svati jesl. Ksr odprto povabim 2e-leznijs, da lahko pride k nam, kader poleli in prev dobro ga bomo pogostili, ker emo ae tako od srca nasmejali Bilo je v soboto svečer po ve Serji. Jas sem čital neko raspra-vo, kako so se eerkvsne avtoritete prepiralemed seboj, katera biblija je prava, Ribničen je čftf Prosveto, Kralovc ie je pa alekia$ taboriščnem ognja in pzav pridno čitel "Bodeče Nele s vita flečkajnarjev". Bilo je teko tiho in mirno, da bi alilali miško, eko bi ekakljale v travi. Nepričakovono vstane Krašovc, ss prime ss trebtth in se teko krohote in krohote, de sem mislil, ds ga smeh rasneae. "Kaj pa ti js, da se tsko rešiš t" je vprašal Ribničen. M "Ksj mi je!" je rekel sstčg njeno Krsiove in smeh ga je zo- pet posilil. "Na,.sam čitaj,? je rekel Krašovc, ko ga je popustit ameh ln je Ribničenu pomolil "Bodeče Nele z vrta flečkajns-rjev" pod nos. Ribničen je pričel čitati, a komaj je čitel dobro adnuto, ae je pričel krokoteti in tolči po kolenih. ;t Poatel sedi eem radoveden in aem vprašel: "Kej pe je teko amešnega, da se teko smejete f" "Hm, kaj, mojster 8kasa taji vaemogočnoat boga", in pri tem se je zrtrohotel, da se je njegov krohot rezlegel še delci na drugj atran reke in je zopet prihajal nazaj kot odmev od bUŠnjega kamnoloma. "Beši, beži," sem rekel, "moj. ster Sksze vendar ne bo storil ksj takega v avojem listu." "Na pa ae prenričaj aem, ako mi ne verjame!/* je rekel Rib-ničen nekako ulaljcno, a pri tem jc urn^h silil so pet is njega. J, Pričel sem čitsti, oglasil * pa Kralovc ln med krohotom de* jslt "Vidiš U šensn is Milwats4 keeje ga je pe fino ujela s svojim vprašanjem 'sahaj jc bog prrje ustvaril semljo in ns to Šele rastlinstvo*. Ali ga nI!" "Oa je. ga je." aem pritrdil, ko sem čitsl "filozof^ mojstre Hkaaete: "UČenjakinjS nam po-, tem stevi jeko učene vprešenja, da smo poklicali is aaše šole mo-dri jena Iz drugega rasreds, pa nam je vse vprešenje jeko lepo odgovoril. Včeujekinje ia MUwa» pe ne more rešiti." Za/aj bitje pa lahko izvrši, ker lokko koče." s S jati *4e več," se je oglasil Krešove ia sc porodno smejal ' mogočno, vsemodro in bitje isvrfti, je logično in ni flcčkejaerji gotovo ne morejo učiti tekega bitja logike. Bog bi lahko rekel: JUatline visite med nebom ia semljo, dokler ne ustvarim semljo. In njegovo dejanje bi bilo logično, ker ge je Isvililo r .^'i nagni < s* "- ' '■ •• 'VHm ■ • 'lTMrtltllll'1^ *V pN f>#f......';/ ^TTTf"^ . . iv.. - ; •.•»•v* "'vv*--'.*1 .»-^seiHfepv*- ; nn.T~' .rrzzi. ^ «* «*<> ■ {*■■■ >.'.. rj.tvT; > V&j* • • "' ' |V • CS * 'V fPg "fa*""^- IT lfnC^' ^jflh'1^ oktobra. šedrlaves I B Prid- pe pustili PO-| k nam slsd- m *m ■ ■ S 1 oktobrom ss je ssnočU pre-voslavni cerkveni koledar z Čim koledarjem kot ge ima osta ti svet. Saj je bilo dosti nerodno imeti v eni drle vi dva koledarja. S h oktobrom se poviUjo tudi dnevnice pealanoem od 180 Din. na 800. — Ubogi poslanci, tudi ti morajo kaj so^nfiii, kdo bo ps "radii" mgt *0W Tesk. (Jugoalovaiukfl jajoč. v Združene driava v^ da Itudirejo ne emerUkih vie.* liščih ali drugih posebnih iS kovnih šolah, niso po zakonu i vzeti iz kvote. Z neredbo pa ki j jc nedavno izdal generalni'Prk ljeniiki komisar ae jim nadi precejšnje olejševe, tako da £ fOjo M pripuščeni, tadi It pri kvoto. Dotičaa n»rt e odgovsrj« okt ~ Sedsf li. vimo v dobi, ko ee sprejeme jo rosne pragmatike v nsrodni akupšči nI Pred dobrim'mesecem je bils uzakonjena uradniška ^gmati-ke, o kateri sem le poročsl, kako de je dobre; te dni ps je bila sprejeta šelesničarsks pragmatike, katera dejc Iclesničarjem poseb' l«t* Jn Vri»deyanje ao velike prednosti, tistim, ki so radikali. Priti pa ima pri jssen- skem zasedanju narodne sku ne na dnsvni red tudi inval: zakon, kateri jc more biti bolj po-treben, kot kaj drugega, ker in validi ao poleg vseh drugih v primeri s njimi Is vse večji reveži kot vsi drugi, bodisi ursdnlki io kničarji. Posebno sa invalide Veljajo jpri nea neka tfčastt* 6* redbe, ki se isvsjajo le v toliko, ur so v Škod0 mogla ostale polteno preskrbeti. Bomo videli 1 Železničar-ake pragmatike pa je popolnoins stovetns s uradniško v točki, kjer gasi ustsvne svoboščine, ds ora biti vsakdo tri lete raspo-olljiv predno postsne stslno ne-rnelčen. Prsgmstiko je sestsvll minister Jankovič, a je za mnenje vpreiel aamo svoje pripadnike. — Te dni pride v "delo" zakon o lah, o katerem smo pred ne-dsvnem poročali, da' se bodo tak-ss ogromno podražile. Vlada nemerava ukiniti mini-atrstvo ss socijslno politiko in ministrstvo sa agrarno reformo, če> gor delovanje prevzame kmetij-ako ministrstvo. Ukine ss tudi mi dnsvnem redu je tudi ministrstvo ver, ds ae ukine, vendar ae vlada tem ni mogla zediniti. Mi imamo namreč 18 ministrstev, a novi sakonaki načrt jih obsega 12. O reškem vprešenju se govori, de bodeta vladi nedeljeveli pogajanja in se tudi oba aunistrslu >redsednike sestenete v Benetkah in to še U messc. Po sestan-tu teh ss sestane tudi paritetne je komisije. Upokojen je med drugimi ofi-eirji tudi znani general Rudolf Meister. i— Vlada je reducirele ,0 odstotkov oficirjsv. ' V Ptnju ns dtejerskem obhaja te dni evojo sedemdesetletnico neni rojak Dr. Jurtele, keteri si pridobil osobito na narodnogospodarskem polju obilo ssalug, peaebno kot predsednik Hranilni. Bosi jo s reševanjem vprs-kstero je najbolj kočljiv tO jO'-poljedelstvo. Po najne vsjUk poročilih |S celokupni lil-ni pridelek togo leto znsšel do 8 272,000,090 pudov (pud vsebuje 8S funtov), dočlm je bilo pridelanega v zadnjem letu 2,200^060^)00 pudov lita. Ta silni narastek pridelka je pripisati splotnemu 0-nju po livljei OSSj Rusiji tekom pred- kmetov samih, ki so ss trudili in obdslsli kolikor več poljo so mo-gli. Po vsej Rusiji jo bilo posejanih 60,800,000 desjatin, kar je sa 18 odatotkov več kot zadnje leto in 80 odatotkov več kakor v 1 vojnih čaaih. Letos bodo iavosUl is Rusljš dva do tri miljonc ton lita. Vlada si prissdsva, da bi osvojila trg kot ga js imele pred vojno in U Ima več povpraševanja po žitu, kot go bo mogje apraviti na trg Vrli se isvosna kampanja. Pri-atojbina in tovornina ata previao-ki, da lito pri isvosu stane sa 60 do 100 odstotkov več kot kupljeno od poljedelec v, in Be ne bosta znižani, sc bo telko izplačalo lito isvslati. Vlada ima tudi velike stroške a čiščenjem in sortiranjem lita, kar sc ni vršilo nikdsr prej. Čiščenja šita se je vlada lotile,^e bo s njih ločje osvojilo trg in bodo .drnge dslele roje kupovale rneko lito. V predvojnih časih predvojnih kilo kdoveka beg jik je Bog preje uatvari! evet in rest linatvo pe šele potem!"—<"Det^-šmentej, kako ufmmo je to vpreš* ajet Ko bi bil preje ustvaril linatvo. predno j« ustvaril Ak^il?1Pld^V0 brinja s takimi razmerami in meni, eo lahka vina in pivo potrebna sa človeško zdravje, bo moralo aamo d*Uti na ^ aa se raamere spremene. katero je potem drevesa itd. — Ali al "Pe Is kako." ja| "Mojater Skoeo ja pol la poaojilnier Ne aešem denernem trgu je o-paaiti precejšen padec tujih valut ln deviz. Po 15. oktobru 1.1. zvišajo pri-atojbine sa pakete, ia sicer aamo v tazrm«keai prometu. Dnevnik "Jutro" je pričel prejšni teden priobčevaU Wilao-nove spomine, kjer poplaujc borbo ae Reko. In aicer sečenje s ZUI. poglavjem. Neše letošnje produkeije sled-korje bo saelela okrogle S000 vo-aoaov, ker ss ge tudi dosas pora-M. Te dal je bila v parlamentu eprejete trgeviaake pogodbe ne- rusko lito ni bilo kdovekeko ne dobrem glesu, kjsr bilo je snet-ljivo, neočiščeno in je bilo med njim mnogo peske in prsti. V zvezi k tem problemom so slsvatorji, kamor bo mogoče epraviti določeno sslogo. Rsdi vojne, revolucije in Ukote so prejšnji eleva-forji večinoma uničeni in niti petdeset odstotkov jih ni zs uporabo. Na ta nečin js Isvosni problem navezan na številne telkdče vsepovsod. |Campanja u Izvoz, ki se sede j vrli, ime nemen vee telko-Če odpraviti in saloliti tuje trge z ruskim litom. Dasiravno jc bila letošnja letev celo precej bolje kot povprečne i)rod vojno, bile je vendar selo neenaka. Nekatere pokrajine so tudi letos selo prizadete. No jago-\ /hodu jc bile ne primer huda eu ia, ki jc po nejtreč krajih uničUa pridelek, na eeverovzkodu pa jc bilo delevno, da lito ni moglo dozoretl ter je redi kitre rasti po- »lo in pred dosoritvijo segnilo. Silne poplavo epomledi niso ns-pravili Ikods, poletna toča pe je uničila mnogo tiaoč akrov poeeja-nege polje. Po neketerik krajih ao uničila veliko pridelke ptice, kobilice in mili V provinci Semari, kjsr so as delo smerilki kvakerji, je letina pod povprečno mero radi suše, ki je neatopila boš ko je Uto prič«-lo dobro rasti Njih lsatno lito ni dobro in dobili eo zopet od vledc ze 800,000 deajatin drugega gte. Prihodnje leto nameravajo pov jati anogo več kot so imeli peec-jenege letoa. Iz neketerik okrožij te province, kjer delajo "Pri-jatelji aovjeteke Ruaije", poročajo, da ie šepet nantop.i. uj^. te, toda ao aamo mala okrožje in kmetje po prisedetih naaeliščih bodo lahko dobili odpomoč o.i drugik kmetov, kjer js letine u-spela boljše. ih zakonor, ie držav« prisnane viaok« vpisani učcoh mors dokszati da je kvalifieins visoke šole in da j« odH potrebno za vpia v tab Zadostuje tudi, ako dotični dokaže, dt prihaja v ameriiko vseučilišče pod pokroviteljatvoa kake inozemske vlade ali da ima v to svrho štipendijo s atrani ka. ke priznene neučne ustanove. Kol taka ae smatra vsaka univerza, seminarij ali drugi zavod, ki po-apelu j e akademiČno ali tehniino n^obrazbo in ki ga tajnik u d» lo prisnsva kot tskegs^^^l Vsem tem dijskom sc dovoljs. je ssČascn vsjop v Združene države. Začaani vstop velja u do. bo enega leta, ali ta doba m mon podaljšati, ako dotični inozenee ostane še vedno dijsk. Vsi začka. no pripuščsni dijaki so postavlja. nI pod "psrolo" dotiČnegs niše. ga savoda ali kakega akreditiri« ranega aaatopnika njihove vlade. Ti-le S5 v tolikko odgovorni u lega dijake, da morajo takoj prijaviti generalnemu priseljeniškem komisarju, **»>.4etifei nhm pripuščeni inoseiheo prenehal bi« ti dijsk onega zavoda Pristaniške priseljeniške oblasti! morsjo prijaviti generalnemu priseljeniškemu komissrju, čim ie M kak dijak pripuščen v zmislu u naredbe, s navedbo imena, nsr^ nosti, dneve prihods, imenz ta kraj« ssvods, kamor namersu vstopiti,,in pod čigsr . odgovornostjo se nahaja. Zlaeti senimive je določba, Jasno dal aavasovafi pri ssvtvo. valnlel "Jugoslavija". ..... ■■ 1 ■ 1 ■ spiim m w. v a. ■...... ■ jgl Posebnega nimam kaj poročati od tu, obratuje ae primerno enako kot drugpd, dala dovoli samo plača je mala. O Slovencih ee ne ve tukaj aič, ja« aam In «0 meee-cev tu, ps |e nisem enega videL j'rrje eem bil na Thomao«, W. Vs. Odločil aem ee, da bi rad Uvedel, ako je kJa t« v bllilni kak Slste. neo ali Hrvat, poaebno oni, ki ima-jo tuksj atavbllča (lote) ln če bi jih kdo lelel prodati, nsj meni la javi ali pa naj prids k meni oseb-no ,ker enega sli dva lota eomljs M Jas sam rad kupil, kšr ssm •• naselil tuksj ss stslno. Posdrav. Ijsm vae roiake čirom Amerike. John Kugelj, P. d. Hprlng Hill, W. VaM bllso Chsrteston-e. v (Adv.) voelavno serkev v Perijsh v Istri is eo odneeli ves osrkvlns vrednosti. ftlcods snača nad 300.000 Ur. julijski krajini tsssedeacm Pri. morju) eo odpuščeni po odloku, ki je iašsl dne II. septsmbrs v ita-lljansksm uradnem lietu. Člen določa, da aa sdpu»te ls sJulbc * II. decembrom vsi sodniki vaakters stopnje, ki prikajajo is bivše svatrijske uprave in M vsi cd sessdoetsege snanja l teli-isnakega jedka se morrjo dobro bvrševati evoje elulbe. — Soda-nji fsšistišni rešim ei prlasdevs ns vee našlas, kako bi šimptrsj poitaljančil primorske Slovence. Velik poAar je napravil ss sad Proda ae N ah rov farma, 900 bnšljsv ovsa, 10 buAlj« v j^niee, 76 bušljev sjdr SI bušljev krompirja, S00 bušljev koruse, dva konja, tri mlade krave, tele, IS prs*i£sv, 50 koksll, 13 ton eens, JO to« slame, U akrov dotaUe. Hiša v dobrem stenju, plin in do. bra A tale. vae potrebno kmeU Jskft orodje in stroji, ves polno rasnega eadoega drevja. Na ti farmi je fc ne dotfcnoii premog. La pet minut hoda domeeta, S milji do p^tajc, 41 milj do llttaburghe« I milj od Butler Cltjr. Prt minut Uda do Šole. Parma ae proda brci vaaklh sgentov KdarttU kupiti, nsj piše sli pride osebno ns naslovi Nlek Kusma, P. 0. West Suahurj, Pa. (Adv.) 8j dmjr, N. 8. W. — (Federated Press.) - V Avstraliji js 8SS separatnih kooperativnih društev, ki sc pečajo s Izdelovanjem in prodajanjem isdcikov in rasnega blaga. Med Umi Je 2SS društev, ki produoirajo ln prodajajo blago na debelo, in 117 knSSSSMik aadrug, ki rasprodajajo blago na dvobno Večins kooperstiv In zadrug temelji pa rochdalekih prineipd. Hkupni kapital . avstrsUklk ko-opereti v snsšs $20,006,£16. • / .■i i Poslv ns rusks delavec, naj ps* Moskvs. — Pred kratkim je Mlo na seji asoakovsks«s sovjetu zaključeno, da ruelrf deUvei pri kite na pomoč nemškemu prslete rlatu v sedanji kriei. Oovorn.ki Id as priporočali, da ee leda p«riv na raakc delavce ca peaeei pr »U tanki Nemčiji, ss nagibali, nsj ruski delavca ne posabi, kako js acalki dele v«« pomagal Basijl sa Čaaa vojps e Poljsko In posaeje ob času velike lakota. Mja. ki je premagala lakote la uspešne ro-konstruirala svojo ekon sesek n politiko, je -sdaj dolina vraki aem ftlas delavcem pomol as pomoč. Sadja ne sme dovoliti Sa bi Neračijs padla popolnoma pod fUKO DRAME "ŽIVLJENJA t Nastop > Long Cktmjr BOŽIČ v sUH kraj. Ako telita poslati denar valim v stari kraj ss boStlaa prasnlke, jas vrsdlm to sa vae, samo pošljite svoto, ki Jo mlalHs "6-11,1 ^m ifMI Earnast ifrokaz Tonrsscs tukaj, sazooa gre h koncu, to Jo zadnji todon in zadnja prilika vldoti ludovito, krasno dola Dvakrat dnovno, ob lili — Sili P. M. PitttheatrE rmsatnum. rmavivem Boj * prirodo. Preval t. MUdBVe*. E V trgu B. zgodil« se je valna L' dogodba Karol Selški, premofoi trgovec ie pripeljal yr jeboj se-atro. "potovo ei misli, de tukaj poprej naleti na areio", govorile »o nepoučene matere. Ko ao izve-i dele, da ima zarofiuika, se jo do-HHstl simpatične jše obsojeVale. Kamor koli js prilla, dasi tudi je le sulo kam bojevala, povsod so jo radi vidsli. "Le teko čudno govori slovensko", m rekle, "vae mehko, defgo<-a*no. Ni bila zaman med Turki" Izrekli to, ae je nekatera gospa tudi prekrižala. Niso hoteli razumeti, da Srbi Ia niso Turki. Čez nedolgo je bile poroka Karala z gospodično Olgo Bistro. SUri gospod Bistri sieer ni zapre-čeval v izbiru stann svoji kčeri. toda bal ie je veekako se z njo lotiti, ker mu je bila po smrti soproge in ostslih otrok Alina tolažba. Da, tudi proti Karolovl o-sebini inn-l niti najmanjlega o-čitanja, zlasti, sko gs Olgs ljubil "Vendar, vendsr", misli ai časih, žvttgsje hodeš po vrtu. "Olga bi Is zsmogls čakati. Kako ae ti ven-dsr že kaj dopade", nasmibaval se je stari gospod. "Zares, to je .lsbko", rekla bi Olga, ko bi ji bil povedal svoj« misli. 'Kajti tem, ki ss imsjo ljubiti. je le enega pogleda treba." In Olga je Karol« zamogla lahko videti, kajti trg al bil velik. A tudi ljubezen njih jima je bila "vso-jena." Olga to Karolu ni samo en-kVat rekla, da pred njegovim prihodom nI imela nobene zabave z možmi, da ss jim js rsjll izogibala, ter jih le kjer mogočo prezirale. A ko je njega zsgledslaf Ko ga je nI mala govoriti? In ko se je z njim bližje sposnsls! ... Karolu je to, ko je bila poroka le določena, tudi tolikokrat prt-snsls. Ksrola js oblivala rud s? i-ča in smeh. Rssumel jo te besede nsivnoiti in vsako novo njih pri-znanjs je tudi doatojno poplačal Olga je bila mirna, Karol je bil nasproti temu bolj praktičen. On svoji Olgi pred določeno zaroko nI o svojih čutilih nič povedal. O na ee tajao ni zgolj enega njegove naklonjenosti bila veseli-la, vendar neposredno pi* iz ust Karoiovih e tam ni U. In ko je popralal sa njeno roko, ga ai le enkret vprašala: "Ks-rel, ali me ti res nemara ne ljubiš!" Karol se je prt tem prvo-krat jel malo ukvarjati s tem vprašanjem, potem pa je se temu vedno glsano nasmibaval, rekli: "Neumniea ti. morala bi vendar že biti nekoliko modrejla." h Karol je zahajal često, kolikokrat js le asogel k Olgi Ako pa ne Kerol, bila je tam gotovo Helena. Ti dva* dekliški duši ste ena drugo le z največjo bolestjo za-puščale. Karol jima ni ssmo en' krat rekel, da še Uko kot sta se« daj skupaj, tvoriU eeloto. Helena mu je sieer znala na to odgovoriti : "Olgi v reeniel manjka nc-čeea k popolnosti, a to nisem jas, marveč ti." Na U je Olga žaru-deU. Karol se nasmljsl. Nu. Karol je vendar mlelll nekaj, ko ee j« ns to spomnil. Le eden pogled na nju! Olga je biU polna jasnosti, žaru, radosti; Helenika mračna, ha, žalostna. Olga zUtolaaa, kakor sakleU gospodične v ljudskih pri povezanih kitah. Helenki pek temnočrni, evobodno razpu-ičeni gosti kodri pokrivsjo čelo. katero se videva med njimi kot žar solne* skosi goste drevi ziv na njega tudi meni, pa Videli boste, sli « ti veje. In U oči I Olgine hoU govoriti, kako je srečni, dobra, odkrita; kdor je v njih modro barvo pogledal, je kakor ti sigvtrgal cvetko apomeničico. A Helenine! Tudi v očeh je polnočna tema. Mislil bi si iz početks, ds ne vidiš nič, tods bolj ko bi ae bil za-gledal vanje, opazil bi v njih silo uma, določnost volje za megleno zaveso bolesti, žslov. A kadar Odpre ali saprs te črne trepalnice 1 In kadar ss nssme ji! — — In ti dve čarobni prikazni bili skoraj vodno skupsj. Čez d sU imeli opraviti se svatbenimi pripravami. Oče Olgin ni samo enkrat 4sj*l, d*bi ssmenjsl s JO-rolom. in da mu da Olgo, toda lc sa Heleno. Helenica ae je hvaležno nasmijala; stari gospod jo psihologično gledal, ji 11 mar no uide v Um naamehu nekaj veli, toda videl ni nič. A Olga jo je i-§£■$*/rajii videla,,kakor ssbe. Ni samo enkrat rekUt "Skoraj bi je, in njen Uko zvoneč, mil ko odkrite, "Ali vidiš, Helenika", reše ga, dovršivši šivanje, "jaz kar le vem še po dvakrat . ia. s ti vedno le molčiš. Več veš z očmi kakor s ustml Se mer bojiš za njet Ne boj se, od govorjenje ne svene. Karol mi je tudi pred nedavnim rekel, da so moje Uko sladke! In jas rečem le lo. Ne boj se Uliko za njel" Helenika se je nssmejsU.^a v j Olgs nadaljuje: "Tudi o tvo-jem saročniku no vera nič od U be. Pred nedavnim mi je Karol povedal nekaj o njem. Intinito, ti me nima! rada, sa U mi taka ekri val vae. * 1 Helenica je vprU očitajoč pogled na Olgo. "Tudi Karal pravi, da si, odkar si tukaj, močno tihotna. Tudi z njim le malo govoril, vrlno to-tela opisati, a menda vsled Uge, je bil Um njegov prijatelj. Skoraj bi ee bil baje čutil s Um razžaljen. Toda k mani bi vendar zamogla biti zaupljivejša. Kdo ve, kako dolgo bodeva skupaj!" "Ne žali me, Olga! Vidiš, ne etorim ti nikdar nič žalega." Olga je sopet začela: "Pomieli, nam je U mladenič znan,*kl je bil pri vas, ter naa ni obiekal. Oče ss vsled tega jezi na njega." "Znabiti ni vedel, da tukaj M-vaU." "Ko bi se zanimal za nas. za-mogel bi za tO vedeti. £e je tema doeti let — jas sem bila mala, Ur sa le slabo apominjam — ko je le-to dni poučeval mojega brata Ubožec. Naš Milko je umri. In tu-di on jeHIUko t To je kraeao ime. Skoraj tako lepo kakor Karol." Helenica je molčala, Olga ne. 'Bil je UkTat zdi mladenič! Ni sem bila v eUnu ga prehvalitl Mislim, da je se učil za doktorja. Ne vel ti, Helena! Mislim, da!" "Bode toraj odvetnik. In potem gentleman, pe UČas, ko se je pojavil, ao pogledovale ženske za njim. In dve, tri leU potem je odšel. Jaz sem bila takrat še mala, toda spozral« sem ge, ko Je hotel kje da pride še k "Na, ako ga pek pokličemo nažo svatbo, znabiti pride. Skoda Ia »larasa brala, aaai pilit« pa m-pajataila. SLOVENSKA BANKA ZakraBak Sk Cašark, ■Tal, N. T. M njsm, le jezik pokaže nekaj rdeče barve, kadar odpre mož usta — in zobje so v teh teminah kakor beli, čeprav ao v reaniei rumenkasti ln zelenkasti ia rszjedenl Cilki je smeh povleči. Saj drugega ni hotela *- samo to, samo malce dobre volje. Zato ae smsjl — tudi ssma in hipoma odgovarja vsem s .-mehom. Med livanjem poje in pogleduje Uplo, zdaj očeta, zdaj tega ali odega izmed vrete mlaj ših bratcev in sestric. Srajca je gotove ln Cilka je ponoana in. ne misli več na park in ns na alabo voljo. Oče preoblači srajco, a Is kota prileze petletni Tine, ki je vse popoldne kuhsl jezo. K očetu gre in se oklene njegovih nog. "Tcpen sem bil," izpove s krstko enostavnostjo. "Kje," poizveduje oče v šall.^ "Na oesti so me," pojesni mali in sc drži na jok. Oče namrši obrvi; ' •iZakaj!" Mali sajoče: "Ker ne znam govoriti tako kakor ti— Med ihtenjem nadaljuje s pripovedovanjem ln roti očefs, naj ga vendar nauči nekaj besedi. "Nekaj le tako snam," doda uslužno in s nadihom sveže vstslega poguma. Očeta ja bridko. Kakor kup prsti ss sesedc na kuhlnjaki stol U strmi predse. Žilave pesti se krčijo, dk je koža v hipu napeta kakor na bobnn. Toda ix vae jeze in is vae boli se rodi samo raslo-mamo izročeno vprsšsnje: "Kaj pa znaš!" Tine obrilo solae ln ee raakorašl i , "Lcck mi' am Buckel, vjndiseher Hundl" Oče zalkriplje a zobmi in molči: Oči gore kakor črni og.ijl — lu sa njimi pUmtc nevidni pUmeni srda ln obupa. Malega dvigne v uaročjo tn ga ohjaam s obema rokama: "Ali ae bojil, Tine!" Otrok sačuti varno zavetje ln ae uda raapo-ssjenostL S prsti grobe po očetovi bradi, itf« brke in pogleda a iskreno šegavoaljon« « • I "NIČ se ne bojim Tako obdane vae ekupaj. Klofute so pozabljene le nnsti se jeai por S. N. P. J. je .sklenil* da te priredi šestmesečna tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto. Tekma traja sest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L Vsak Slan ali Slanica S. N. P. J. In druitva v celoti se lahko pridružijo U tekmi. DolnSnna ao naaladnja nagrada, katara se toSno izplačajo vsem tekmovalcem, U so do njih upravičen! i Zn 2 nova celoleten ali sa 4 polletno naročni- ninc—3 knjigo Književne Matico. Zn 3 novo celoletne ali sn 0 polletnih naroe-losjige Knjtš. Matico in polleten Zn $ novik celoletnih ali sa 10 rošain—f knjig Knjlft. Matico in namCniiia ns fieezele ^ t f'. Zn 10 novik oololotnih ali an 20 polletnih na-knjig Knjlft. Matico in lepši, km- »su J-/-. vT ■ .« Zn iS nevfli coloUtnih ali sa 30 poll.mih naročnin—B knjig Knjlft. Matico in pozlačena ura in verižica. v ' Z« 20 novih t^IHlIKS^ iflftiCpaasbni sesUv te tain Pon". Zn 28 nevili cololotnih ali asi BO .. rsftnh I knjig I^M^jjlalinc lil Tvnevvritcv. niaalni stroj m Zn 30 nevOi oololotnih ali an BO polletnih nn rohihi g knjig Kajiž. Matica in ItominK ton TjrpovrrKar, mnla vrata pisalni stroj. Zn 3S novih cclelctelk aH za 70 polletnih a» ročntn—6 knjig Knjlft. Matico in krasni ft ni gramofon in 12 Ukmnih slovenskih plošč. "iiM^I; '^hM ' - v'; Za 40 novik celoletnih ali an 30 polletn h ns-ročnin—B Icnjlg Knjift. Matice In velik U» derwood Typowritor, pisalni troj. Zn BO novik oololotnih ali sn 100 polletsft naročnin—S knjig Knjift. Matico In prevs sUtn nra in verifticn. ' ^ ' Za 7B novih edclateih ali sn ISO polletnih naročnin-—S knjig Knjlft. Matice in krsisi prsten, n dinnsantom. " , • * J" Za 100 novih coloUtnih ali sa 200 pollataik naročnin—5 knjig Knjift- Metke in zlate nra in prstnn s diamantom. Za ISO novih celoletnih ali sn 300 polletsA naročnin—B knjig Knjift. Matico ln FoH Touring AutomohU, avtomobil Ferdovegs "Jss — vse jas —" , ^ 4 OČs saeepft« s nogsmi. »Ns sliši rsd očitanja in prerekanja. Pa gUvl šume stroji brnijo in kijuj-jo. da odmsva in evoni po ušsalk kakor sodnji dan. Miru, miru — vsa drugo bo la kako. Otrok odraste, dobi poguma, moči — ee Še ubrani. Zdfj pa miru. miru do rane ure jutranje! Noč je Uko krstka! Ae predne preide ššo-toeaje po ndlk. ae začne svitsti... Ole poje. teše ta le Spi. U njim po.pl dcea. Vse kri** m nametane Maaine, po tleh in pod niso de eelo omara e predali se more pokoriti kot postelje f Tam le« Tine. (nelje priborujli.) cetolotnih eU sn 400 podetnih etn—S knjig Knjift. MatUa ki avte FChovroletovoga 200 Vank tekmovalec ima pravico, da lahko spremeni gornje nagrade v anktevo sa dobitek v gotovem denarja po dofovoru. Za vaak slučaj enakoati v tekmi ae bodo dale enaka nagrade dvema aK več tekmoval-cem. ' ^^ - , ' ■ ZELO VAŽNO aS, DA 81 ZAPOMNIJO VSI. KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO. DA SE PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVALEC, MORA UPOSLATI CELO SVOTO UPRAVNIfiTVU. To se ja odredilo vsled Ugs, k« eo naamde tako visoka v kolikor jih dovoljuje aakon U svrhe. Člani, člnatee ali društva, ki se žele udeležiti te tekme naj take* pišejo po tootrebne M-ne in knjižica za nabiranje novih nniočnikov opravi Preavote as llisfev: P*08VETA. So. Lnnrndale Ava., Chicago, I1L, enako je aaaloviti vsa pUma la denarne peftUjatve Proeveta je lastnine Sloveneko parodne podporne jednoU, ki jo Isidaja v izobrstcvslse namena. Člani Slovenska narodne podporne jednoU so vallko žrtvovali aa razširjen/ < . teljakga krogn Proeveta. Večine agiutori^nega deU je bila dozds^ opravljena bres k«ss odškodnine ali pe aa salo majhno odškodnino. Isvrftevalnl odbor & N. P. J. js s*1*4/ ^ snključil, dn ea rsspiSajo sn pridobivalcc naročnikov ne Proavato boljše nagrade kot bile doadaj v navadi, da se trud neusoomih delavcev sn razširjenje Proevete aaj delom« * škodaje. ' Bratje la asstre .členi Stoveaake narodna podporna jednoU, aedaj ss vam nodi priUhs. d« si pridobita nagrado in da pomaeste razkriti val Instei list Proavato 1 Torej aa dclol PROSVKTA, 1SS7 Se. Levmdale Ave , Chlcngo. III.