45* številka.
Posamesm» števili a stane 20 v.
Maribor» dne 7 junija 1913


Äir^fesissa Usto« ~
:'fefe m» , , K !2‘— »! leta , , v ■ e—
let® , .	■	3'—
>ä«ä|». . .	«	t‘20
Avstrlfcs —-leto . . a !5’— y^smsmmm številke «* s® vliterfev. - .
STE
■i
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 od čredne petitvrste: večkratnih oznanilih i — popust
»Straža1* izhaja v pati* deljek in petek popoffeft
Rokopisi se ne
•-""rw--"nrr~—i-nrnn~imnnni—      m hum
tšnefiaslfttv« 'šaš i^nmittivo • Maribor «SS««. S. -- Ttiefon it., iS®.
Politični uradi na
Slove ft «kero. Štajerskem» ' ■ j
Pred vojno so se slovenskemu •. rebivalstvu m- , Slovenskem Štajerskem razmere 'do polit-ičnih ura,- j doc, oziroma do političnih uradnikov, vsaj nekoliko o-brnila na boljše. Cesarska namestnija je uvidela svoj s čas. da mora politični uradnik popolnoma znati slo- ] venski jezik, ker je nujno potrebno, da se more osebno razgovoriti s slovenskimi strankami. Namestnija je tudi zahtevala od svojih uradnikov, da se naj rešujejo vloge slovenskih strank v slovenskem jeziku, kakor to vsak Slovenec odločno zahteva in mora zahtevati. Vsled teh zahtev je politična oblast sprejela v svO’o službo več slovenskih uradnikov, ki so, ka- ! kor se priznava od vseh strani, izvrstno kvalificirani in nad vse marljivi in objektivni možje. Slovensko Vodstvo je dobilo tik pred vojno že precej zaupanja do političnih uradov.
V začetku vojne so nesrečna preganjanja precej omajala med ljudstvom to zaupanje. Pa še hujše so si izpodkopali razni uslužbenci političnih uradov sv ni ugled med Stiirgkhovo straho vlado s tem. da so delali z ljudstvom, kar so hoteli. Nekateri so se celo bahali, da imajo vse pravice in lahlko ukazujejo in ukrepajo, kakor se jim zdi. Ljudstvo ne bo nikdar pozabilo, kakšna bremena so mu nalagali ti gospodje, kako so za vsako malenkost kaznovali kmeta, kake so mu grozili z žandarji, kako so delali in postopali pri raznih rek,Vizici j ah, ne da bi se prizadeti smeli in mogli pritožiti radi vseh teh prizadetih kri- i
\»C.
Nekoliko boljše je v ostalo, ko se je sklical parlament. ‘Objektivno uradovanje se je zopet po uradih sa: deloma pričelo, ljudstvo je imelo za svoje pritožbe zaslombo pri svojih ljudskih zastopnikih; zato slo izginile marsikatere šikane. Postopalo se je z ljudmi saj zmernejše in dostojnejše in opuščale so se grde surovosti, s katerimi so se premoogokrat obkladale
; ' moč iskajoče stranke.
Potem pa je Seidler	proti Slo- ;
vencem. Z Dunaja veje proti Jugoslovanom sovražen veter in to se na 'Slovenskem Štajerskem takoj pozna v raznih političnih uradih. Pribijemo dejstvo, da se ravna na Slovenskem Štajerskem uradovanje na glavarstvih vedno po ukazih od zgoraj. »Uradnik ne sme oo dejanskih razmerah objektivno razsojati in izvrševati svojih ukrepov, temveč se mora. ozirati na politični položaj in na tozadevne vladine ukaze iz Dunaja ali C-radca. Posledica tega je, da izpodrivajo višje oblasti same objektivno uradovanje iz vseh u-radov. Tako izpodrivanje se tudi javlja v tem, da se sposobni in strogo objektivni uradniki prestavljajo iz j Slov. Štajerskega.
Nemški listi poročajo, da so prestavili jako ob- j iektivnega in marljivega uradnika, g. dr. Trstenjaka iz 'Slovenjgradca, in sicer zato, da ustrežejo željam štajerskega renegatstva.1 Ne gre tukaj za poedini slučaj ali za osebo g. Trstenjaka, Gre za nesrečni in krivični Isistem, ki peščici nemškutarjev na ljubo — preganja iz Slov. Štajerskega.slovjemskegia urafdnika, Od nekdaj je bil naš odločen boj in od tega tudi ne bomo nikdar odjenjali, da mora vsak uradnik tu na * Slov. Štajerskem uradovati s slovenskimi istralnkami | izključno v slovenskem jeziku ter da zato mora biti j zmožen v govoru in pisavi slovenskega jezika tako, da lahko razpravlja osebno s strankami v materinščini.
Grof Clary naj sam prevdari, ali je s premeš-čeniem g. dr. Trstenjaka storil svojemu uradniku krivico in kako bo to krivico popravil. Prevdari pa naj tudi, ali je umestno v tako resnih časih, ko država potrebuje vse narode, izzivati z nameščenjem nemšikonacionajl/nih uradnikov na Spodnjem Štajerskem slovensko prebivalstvo. Dnevi [Slovencem [.motivnega sistema se bodo končali in če misli grof Clary, da bo slovensko ljudstvo take njegove čin,e pozabilo, se jako moti. O tem ga bo uverila bodočnost.
LISTEK.
Jugoslavija Jugoslovanom.
(Dslfe.)
Izjavo so podpisali vsi jugosl. drž. poslanci in sicer : Dr. Baljak, dr. A. Gregorčič, dr. Krek, dr. Šesardič, dr. Fr. Jankovič, dr. Šušteršič, Vjekoslav S pi n čič*, dr, Otokar Rybar, dr. Vladimir Ravnihar, Evgen Jarc, dr. Ivo Prodan, 'Janez Hladnik, Franc Pišek, Ivan Roškar, Josip Gostinčar, Mihael Brenčič, dr. Korošec, dr. M. Laginja, dr. K. Verstovšek, Fon, dr. A. Dubbiò, dr. Benkovič, Juraj Bianfciini , dr. V. Ivčevič, dr. A- Tresič-Pavičič, Frane Demšar, prof. I. V. Perič, dr. Josip Smodiaka. Jaklič. J. vitez ' Pogačnik, dr. Lovro Pogačnik, dr. Melko Cin-grija.
Majniška deklaracija je vzbudila vsepovsodi , kjer bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, nepopisno navdušenje. Po vseh jugoslovanskih zemljah je začelo valoviti novo življenje, ker nam so naši poslanci v dunajskem državnem zboru pokazali novo pot, po kateri dosežemo narodno ujedinjenje in svobodo.
Z majniško deklaracijo nam so naši poslanci pokazali pot, ki nas naj bi privedla iz sedanjega suženjstva in hlapčevstva v svobodo in neodvisnost. V deklaraciji je izraženo ono, po čemer smo že toliko hrepeneli, po času, ko mm bo mogoče, da bomo kot narod res živeli in v.e samo životarili. Naš narod je danes v jpjbložcfu človeka, ki Krvavi iz neštevjlnih ran, v položaju armade, ki je neprestano izpostavljena sovražnim navalom, ki se je tem navalom dosedai junaški upirala, a je vzlio junaškemu odnoru vendar izgubljala vedno več tal. Kako naj ta, krvaveči človek zaceli svoje rane, kako armada prežene številnejšega in močnejšega sovražnika? Dosedaj smo mi-
slili, da ozdravimo, ako bomo celili posamezne rane. In to je bilo, da smo se potegovali za slovenske šole v tej in oni vasi, da smo zahtevali slovenske javne napise itd., z eno besedo, da smo — kakor že zgoraj rečeno — skušali ozdraviti posamezne rane, ki se kažejo v obliki tujih šol, tujih napisov, tujih uradnikov itd. Toda komaj smo zacelili eno rano, že sta se pojavili dve novi. Smo dosegli eno slovensko šoto, je Sohulverein ustanovil dve novi nemški, komaj smo dosegli odstranitev ene krivice, že sta se pojavili dve drugi, ako smo dosegli, da je bil odstranjen na enem kraju en nam sovražen uradnik, sta bila zato drugje imenovana dva nova in tako brez kopca m kraja. Celiti in zdraviti posamezne rane, je zastonj in vse zaman, dokler armada in njeni posamezni deli ne bodo proti neprestanim sovražnim n avdiom zavarovani z okopi, strelskimi jarki itd, Ti okoti . strelski jarki itd. pa so naša jugoslovanska država, M bo ustavila naval sovražnih valov na naše postojanke. Le v jugoslovanski državi je naša rešitev red neizogibno narodno smrtjo.
Jugoslovanska država.
‘Jugoslovanska majniška deklaracija zahteva združenje vseh dežel monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno, vsakega narodnega tujega vlađstva orosio, nai demokratični podlagi zgrajeno državno tvorbo pod žezlom habsburško-lotarinške vladarske rodovine.“
Mi smo že razvidieli. katere so te dežele, a mejila bo ta država na zapadu od Spuža do Gradeža, oziroma Cervini an a na Jadransko morje; razsežnost morske obali, mn ore naravne luke itd. 'bodo tej državi zagotovile zelo važno mesto v svetovnem prometu Brez ozira na morebitne neznatne spremembe mej, ki bi jih utegnil prinesti sklep miru, bo meram na-oraim Italiji od Cervirtiana cin PontaMja odeon ar mi a Sedanji meji monarhije na ram Italiji. Na Koroškem
Slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem v svoji visoko razviti narodni zavesti prej ko slej odklanja vsak nemški dopis od uradov in vsaka slovenska stranka bo odklonila nemško občevanje z uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika. Tolmačev Slovenec na svoji slovenski zemlji pri uradih ne potrebuje. Kdor hoče med nami in od nas živeti, mora z nasini slovensko govoriti. Od te naše zahteve nas ne bo odvrnil noben Seidler ali Tojggenburg ali Clary ali kakorkoli se imenuje in se bo imenoval tisti, ki je suženj vsenemških kričačev in nemških Volfcsiratovu
! Pogovori v Berolina.
Naš zunanji minister baron Burian ure čez neka- dni v Berolin. Namen njegovega potovanja ni v tem, da bi si na la dne oči in na svoja i sesa prepričal o uspehih, nemške ofenzive na zapadu, o Čemer ga je dovolj podučilo nemško časopisje, marveč njegov -.amen je, da se ponatančneje razgovori o podrobnostih zvo/3 med Nemčijo in AVstrno. Nedavno se io pri sestanku rašega in nemškega celarla v nemškem glavnem stanu določilo, da, bodi zveza med Nemčije m Avsu iju trajna, globlja in širja. Kako se naj to izvrši dejansko in v. vseh podrobnostih, to bodo oskrbeli nemški in avstrijski, oziroma Ogrski poludi m diplomati, lemu namenu bodo tudi služuN I o» oTnska i/.»-. e. ovan,ia.
O teh berolbit-kih pogovorih piše zagrebški Ur!as Slovenaca Hrvata i Srba“;
• Splošno je znano, da položaj na bojišču narekuje politiko Nemčije in da je to odločilen faktor za njene odnošaje nar ra m zaveznikom Vse spremembe v strategični situaciji se jasno izražajo v fazah, ki so šli skozi nje oonešaji med Berolinom in Dunajem. Teh faz je bilo več kar je danes znano v širni javnosti, ki niti ni poučena o kakih diplomatskih tajnostih Vsakdo ve, da je n. pr. prošlega leta pomen ala zveza iz Nemčijo! čisto nekaj drugega, nego je
bo moral pripasti jugoslovanski državi ves šmohor-ski politični okraj, slovenski del beljažkega okraja,
; otern celovški in velikovški okraj. Na štajerskem bodo pripadli jugoslovanski državi politični okraji: Brežice, Celje, Slovejniigradee, Konjice, Ptuj, Ljutomer, Maxibor ter južni slovenski deli političnih o-krajev Lipnica iii Radgona.
Na. južnem in zapadnem Ogrskem pridejo v jugoslovansko državo županije, oziroma deli županij: TemeŠ, Bač-Bodrog, Torontal, Baranya, Somogja, Zala, Sopronj in Mošunj. Na severu bo jugoslovanska država okoli Požuna mejila na češko-slovaško državo. Napram Srbiji in Crnogori bodo ostale v splošnem iste meje, ki obstoje danes med Ogrsko, Hrvatsko, Bosno-Hercegovino in Dalmacijo ter lema deželama,	K i j nu
Kakor smo že videli, bo merila jugoslovanska država približno 163.000 kvaidraltnih kilometrov, kar zadošča popolnoma za zdrav razvoj.
Videli lsmo tud,i, da bo štela naša jugoslovanska država 7,689.000, oziroma okroglo 7,700.000 jugoslovanskih prebivalcev. Vendar bomo imeli v naši državi tudi odlomke drugih narodov in sicer približno
350.000	Italiarov, 300.000 Nemcev in 100.000 Mndžsv-rov, tako da bo štela Jugoslavija okroglo 8,450.000 prebivalcev.
Ker bomo v jugoslovanski državi sami gospodarji, nas ne bo mogel nihče ovirati v našem razvoju. Sedaj naši poslanci ne morejo ničesar doseči za narod, ker jih povsod ovirajo Nemci in Madžari ter ndh ministri. V naši Jastni državi bo to vse drugače Imeli bomo vlado, ki bo kri naše krvi in ki bo zato ‘smatrala skrb za liudsko dobrobit kot svojo glavno nalogo. Vse, od zadnj'ega občinskega zastopa Pa do ministrstva bo v naših rokah. r»oArsod bomo odločevali sarm. Kako vse drugačno bo življenje! Kako veselje Živeti! Medtem ko ie sedaj ra nas kakor težje a mora, ki nas tlači k tlom, se bomo potem odd ah-
Stran 2.	..„.„v..........................
Bnaffila leto poprej, in da danes pomeni zopet neka*' popolnoma novega.
Po nedavnih odkritjih in po 'H i>. poprejšnjih ffogodkih je znano, da je'pitelo leto bil" grò? čzerniid:| prilično navezan na Berolin. -Ta doba je bila završe | na z boljševiško revolucijo in z mirom v Brestu, Od j, tedaj postaja paralelizmu med Dunajem in Berolinom j vedno ožji, dokler konečno obedve politiki ne stopita I v skupno politiko. Že s svojim znanim govorom dne |
2.	aprila t. I., torej po prvi lazi velike nemške ofenzive na zapadu, je grof Czernin identificiral politiko monarhije s politiko Nemčije. Vse, kar se je pozneje godilo, Šlo je za tem, da se ono načelo o identičnosti zavezniške politike izvede tudi v prakši. Končno je ticšlo do sestanka v nemškem vojnem stanu, kjer so bili storjeni sklepi v to svrho, da se tem odnošajem med zavezniki odvzame prehodni značaj in da se to razmerje proglasi kot neodvisno od slučajnosti momentane situacije, nakratko rečeno, da se ovekoveči.
Po teh sklepih, kakor jih je interpretiralo nem-§ko, nevtralno in ententino časopisje, utrjuje se za vedno skupnost zunanje politike, skupnost carinske, trgovske in gospodarske politike in konečno skupnost S armadi in oboroževanju. Kaj to znači, nam ni treba pojasnjevati.
Sklepi v nemškem glavnem vojnem stanu so nar ravno v mnogih ozirih preveč splošni in načelni — tr6ba jih je torej razkrojiti v podrobnosti. Za to pa je treba še mnogo in dobre volje na obeh straneh in mnogo truda, a v Berolinu sigurno nočejo ničesar o-pustiti, od tam bodo stvar požurili, češ, da bi kaki dogodki zopet mogli to zadevo odgoditi ali onemogo-lili. Zato bo sedaj Burian šel v Berolin. In šel bo nesumljivo Še nekaterekrati v istem poslu.
Karakteristično je, da odgovorni predstavite! danajske politike pred tem svojim obiskom išče stik s Poljaki in tudi s Cehi,. Dunajska politika v, tej vo ni je bila mnogokrat kontradiktorna:	interes zveze
je bil odločljiv za njen odnos napram narodom pod dunajsko in budimpeštansko vlado; a kadar ji je bito treba svobodnejega zamaha napram zvezi, je poskušala. da najde zaslombo v teh narodih. Tako je enako uspešno izhajala kakor v Berolinu, tako tudi pri ljudstvu v mejah monarhije. In sedaj Burian, uredno potuje v Berolin, išče nekako približevanje tudi s Cehi, katere je njegov predhodnik proglasil za veleizdajalce.
Povodom tega obiska (v Berolinu) se v časopisju zopet govori o rešitvi poljskega vprašanja. Kakor smo že večkrat omenili — in to nemško časopisje popravljajoče povdarja — je to posvetovanje samo detail in relativno ne baS posebno važno-
Brutalni vsenemci govorijo o rešitvi ^avstrijskega vprašanja." No, naj se že posvetuje o čemerkoli in naj se reši ali sklene karkoli, naravno je: vse, kar se sklene, da postane definitivno, se še mora vzdržati v burji svetovne vojne.“
nili. Sele ko bomo imeli lastno državo, dobi življenje za nas svojo pravo vrednost in pravi pomen. Pospeševali bomo razvoj našega kmetijstva, naše obrti in industrije, pošiljali bomo na morje svoje ladje, da postanemo tako deležni dobička svetovnega prometa. Vsi »a bomo videli svojo glavno nalogo v tem, da zastavimo vse svoje sile v to, da dvignemo posameznika kulturno in gospodarsko. Zemlja naša je lepa in bogata in polna zakladov. Toda na njej bivajoč nar rod teh zakladov dosedaj ni mogel dvigniti, ker so mu bile vezane roke. Nasnrotno, je ta narod moral vzlic bogastva lastne zemlje zapuščati trumoma domačo grudo. 'Potem bo to drugače. Vi naši narodni državi bo kruha dovolj za vse njene državljane. Skupno delo vseh mora ustvariti iz Jugoslavije zemski raj in ker bomo tudi drugim narodom dovolili popolno enakopravnost, se bodo tudi ti počutili v njej zar dovoljne in srečne.
Težave, ki se stavljalo na pot jugoslovanski državi.
Bilo bi popolnoma zgrešeno, ko bi mislili, da nam bo kdo prinesel jugoslovansko državo kar tako na krožniku in bilo bi krivo, ko bi ne računali s težavami, ki nam se stavljalo na pot, in z ovirami, ki jih bomo morali premagati, predno dospemo do svojega cilja. Računati moramo, da se bodo naši zahtevi po jugoslovanski državi upirali z vsemi silami predvsem Nemci in Madžari; Nemci; ker se nočejo tako zlepa, odpovedati nadvladju nad Slovani, Madžari. ki poleg tega, sanjajo o enotni madžarski drža-V od Karpat pa vse doli do Jadranskega morja, isto-wko. Toda tudi pametni Nemci so že začeli uvideva-ti. da po dosedanjem načinu v Avstriji ni več mogoče vladati, da iako ne more in ne sme iti dalje. Zato je gotovo, fla prodore tudi med Nemci prej ali slej spoznanje, da je bolje živeti s sosedom v miru, nego 9 viÄüsöi prepiru. .Seveda, gotorvi nemški kričači, !^
ara a a g _____
Kako si mislijo Madžari
.rešitev jagoslov« vprašanja.'1
„'Tagesposti“ se poroča iz Budimpešte o Buria-novem potovanju v Berolin:
„Berolinsko potovanje grofa Buriana se tukaj smatra kot zelo pomenljivo. Poučeni smo o tem, da se bo istočasno s poljskim vprašanjem rešilo tudi jugoslovansko vprašanje, t. j. pripadnost Bosne in Hercegovine in zopetna priklopitev Dalmacije 'Ogrski. Pojavil se je načrt, da se nlaj, če se bo poljsko vprašanje rešilo v avstrijskopriiaznem stnisju, jugoslovanske zahteve tako uredijo, da se Bosna in Hercegovina priklopita Ogrski, Dalmacija pa bi se pridružila Hrvatski. V tem slučaju bi državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do Ogrske bilo isto, kot je razmerje Hrvatske in njenih sodežel. Na čelu Bo- | sne in Hercegovine bi stala ravnotako kot na Hrvat- ] skem posebna banska vlada. Pojavil pa se je še tu- S di nek drug načrt, namreč da bi se Bosna in Hercegovina neposredno priklopila Ogrski. Seveda so to za sedaj še samo predlogi in načrti, ki pa so še potrebni podrobnih posvetovanj. Rešitev jugoslovanskega vprašanja je v veliki meri odvisno od vprašanja, kakšna bo usoda Srbije in Crnegore.*
Grof Karolyi proti globlji in
ožjif zvezi»
Ogrski poslanec grof Mihael Karolyi se je na nekem zborovanju radikalne stranke v Velikem Va- \ radinu vnovič izjavil proti poglobitvi zveze Avstro- j Ogrske z Nemčijo. Zavaroval se je proti trditvi, češ, j da je defaitist in zahteva mir tudi tedaj, če bi bil u- j goden le za naše sovražnike. Izvajal je nadalje: „I- j meti hočemo mir in zvezo narodov, ne na poglobitve j obstoječe zveze. Tudi zavezniška zvestoba ima svoje j meje in možnosti. Našim zaveznikom moramo rovella- \ ti, da vojni cilj ne sme segati Čez obrambo in zavez- j niška zvestoba ne čez meje ogrskih interesov. tObsto- \ ieče zavezništvo zadostuje popolnoma, da se moremo \ braniti. Vsaka poglobitev, ki bi šla čez te mele, bi I bila naši samostojnosti, neodvisnosti in demokraciji 1 le na kvar. Poglobljenje zavezništva bi neodvisnost j 'Ogrske, ki je 'dosedaii obstojala zaradi skupnosti z f Avstrijo, le še povečala. Nase državne neodvisnosti j in samostojnojsti ne moremo ne pridobiti in tudi ne § zasigurati, ako izročimo našo vojaško in gospodarsko moč kaki tuji državi. Zastopnikom kakega poglo- j bjjenja zveze ne moremo nikoli zaupati usode ogrske j demokracije. Dočim se ves svet drži varnoistnega ca- j rinskega (sistema, se kaka majhna država n,e more j odreči ideji samostojnega carinskega, ozemlja in mo- j ra protestirati proti poglobljenju, ki bo pomenjalo oa- I rinsko skupnost ne samo z Avstrijo, ampak tudi z j Nemčijo.*
Tisza o zvezi z Nemeij %
V ogrskem državnem zboru se je dne 5, junija j grof Tisza izjavil o zvezi z Nemčijo:	j
Pod uplivom izkušenj, ki smo jih dobili med ; vojsko, lahko mirno sprejmemo vest, da so odgovorni j faktorji zavezniških velevlasti pričeli s podajanji gl e- j de globlje zveze. Samoobsebi umevno se more ta po- j
....	.... I- unija .im
globite v doseči izključno samo pod obliko mednarodnega značaja in naša poglobljena zvezd ne mor® biti nobena druga,, nego promet neodvisnih držav pod mednarodnimi oblikami.	,
Tudi na pojitičnemu polju bi govornik z vese-liem pritrdil bistvenemu ojačen ju, posebno močnejši določitvi „Casus foederis1“1 (slučaja vojne zavezniške pomoči). Ta more tudi v bodoče izgubiti svoj defenzivni značaj, ki ga je imel v preteklosti. Mnogo več se more doseči v konkretnih vprašanjih na vojaškem polju. Govornik izjavlja, da si more predstaviti celo vrsto vojaških ukrepov, po katerih bi sie moglo v bodeče sodelovanje v naiyiSjem vodstvu in v generalnem Štabu, kakor tudi v okvirju tehničnih bojnih sil izvršiti intenzivneje, s Čimer bi za bodoče bila vzajemna podpora posameznih armad bistveno olajšana. Bogato vsebino pa lahko doseže ta živeža na gospodarskem polju, ne dà bi pri tem postavili v nevar’ «ost eksistenčne pogoje produkcije posameznih držav. Po vzajemno zajamčenih olajšavah lahko drug drugemu mnogo koristimo. A* tudi ta gospodarska zveza ne sme imeti nikafcega napadalnega značaja in tudi ne pomeni nikakega zaprtja napram 'drugim velesilam. Ce mislimo na dalj časa trajajočo zvezo, moramo s tem računati, da se more konjunktura med tem dolgim časom spremeniti. Za ogrsko poljedelstvo si moramo zagotoviti varnostno carino, ki mam bo dala jamstvo, 'da bomo mogli na ozemlju naših zaveznikov pri dobijčkanosmih cemah tudi tedaj prodajati svoje surovine, Če bi na svetovnem trgu bile to mogoče le samo pri takih cenah, ki bi pomenile za evropskega producenta ruin. Je v interesu Avstrije in tudiNem-či>e ter Ogrske, da uživa poljedelstvo primerno varstvo. To pa se more doseči samo tedaj, Če ostane gospodarsko oženili© glede najvažnejših poljedelskih pridelkov importno ozemlje. NajodloČnejŠe moramo izjaviti, da bjo naša gospodarska zveza z Nemčijo samo tedaj prinašala koristi in da jo moremo sprejeti samo tedaj, če ne bo s tem v zvezi združitev takove* likega gospodarskega ozemlja, v katerem z Ozirom na surovine vlada velik preostanek; zakaj v tem slučaju bi poljedelstvo zavezniških velevlasti postalo žrtev tega zaveznika.
To bi bil s strani Nemčije, kakor tudi s strani Avstrije velik plogrešek, posebno pa od strani 0-grske. In ravno radi tega je neobhodno potrebno, da se v tej zadevi tudi premotri vprašanje, ali se bode poleg Nemčije, poleg Avstrije in 'Ogrske še kdo drug sprejel v to zvezo in kdo bi se ji pridružil.
Že danes na moramo odločno povdarjati, da bi bilo od strani Nemčije nemoralična nemožnost želeti, da bi se ogrsko poljedelstvo dalo n. pr. Rumuniji na ljubo izkoriščati.
Uradme izjave o vojnem položaja na zapadu.
„Agence Havas1“ poroča iz Pariza z dne 4. junija, 'da je objavil najvišji ententin vojni svet sledeče :
Najvišii vojni svet je imel svoje šesto posvetovanje pod okolščinami, ki so resne za zvezo svobodnih narodov. Nemška vlada osredotočuje sedaj vse svoje napore na zapadno fronto, ker je na vzhodni fronti vsled odpovedi ruskih: armad in ruskega naroda prosta vjšake nevarnosti. Skuša sedaj doseči odločitev v Evropi z drznimi in obupnimi napadi na
koršni so Wolf in dražba, so za vse pametne dokaze nedostopni, ž njimi se ne da pametno govoriti; ti ljudje sanjajo o nemškem svetovnem gospodstvu in tu ie vsak sporazum nemogoč. Tčda Wolf in družba Še dolgo niso nemški narod. S krščanskimi zastopniki tirolskih, gornje- in nižjeavstrijskih Nemcev in z za^ siopniki nemškega delavstva pa se bo dala spregovoriti pametna beseda, Tu torej težave nikakor niso tako velike, kakor se zdi na prvi hip. Omalovaževati pa seveda tudi teh ne smemo. Toda odvisno je samo od nas in naše vstrajnosti, 'da pridobimo za svoje zahteve večino zastopnikov nemškega naroda in s tem večino v državnem zbora na Dunaju.
Mnogo hujši in neizprosneji nasprotniki nego Nemci nam so Madžari. Ko govorimo o kakem narodu, moramo vedno razločevati med narodom kot takim v njegovi celoti in med njegovo gospodujočo kasto, o-ziroma gospodujočim razredom. In ako vzamemo tu nemški narod v svoji celoti, on ne goji nikakih večjih imperijalističnih stremljenj, to je stremljenj, da bi gospodoval drugim nahodom, kafkor katerisibilo dragi narod neu svetu; ako se pa tupatam — in to v prvi vrsti ob jezikovnih mejah in v jezikovno mešanih krajih — pojavijo v nemškem priprostem človeku v povečani meri taka stremljenja, je to le posledica upi;va, ki ga nanj vrši gospodujoči razred. Z ozirom na snlošno volilno pravico, ki jo imamo v Avstriji, je torej naravno, da mora priti prej ali slei do veljave Ijuuska volja v celoti. Ta volja pa je tudi pri Nemcih: Živeti, z dragimi narodi v miru in dobrem sosedstvu Četudi torej Slovani v državnem zbora na Dunaju nimamo onega Števila zastopnikov, ki niam gredo po našem Številu, je vendar nada. da dobimo tam že v kratkem večino, Id bo pripravljena sprejeti naše opravičene zahteve;, gotovo je, da se bo med nemškimi i udskktti zastopniki našla večina za pameten snorazum z nami.
V -e drugače je z Madžari, "Že samoposeb! niso Imepi ijhlišttčna. stremljenje do je stremljenje za gos-
podstvom nad dragimi narodi) v nobenem narodu tako z s Jo ukoreninjena, kako;* v madžarskem narodu. Slednji Madžar je prepričan, da je madžarski narod prvi narod na svetu in zato gleda na vse druge narode z zaničevanjem. Naj boli priča, o tem madžarski pregovor: Tot nem ember — Slovak ni človek.
Tc mnenje pa se kaže posebno v gospodujočem razredu madžarskega naroda. V današnji dobi sood-JoČevanja narodov pri zakonodaji na Ogrskem široki ljudski sloji nimajo nikake besede. Volilna pravica je omejena le na velike posestnike, plemiče in uradnike. Le tako je mogoče, da ima 11 milijonov nemadžars-I kih narodov v ogrskem državnem zboru le samo 30 I poslancev, dočim jih ima 9 milijonov (v resnici pristnih Madžarov ni niti 6 milijonov) Madžarov 380. A tudi ti niso pravi zastopniki madžarskega naroda, temveč le zajstopniki njega gospodujočih slojev. Ti gospodujoči krogi pa sanjajo o enotnem madžarskem narodu od Karpat do Adrije in oni vladajo vse javno mnenie med Madžari v najbolj narodno prenapetem duhu. Kak' je ta duh, se razvidi iz nekega predavanja vseučiliškega profesorja Csudaja, kjer je ta ' madžarski „učenjak“ rekel med dragim:
„Madžarski narod ima med vsiemi narodi najslavnejšo zgodovino. S to se ne more primerjati nobena draga. Nobena! Ker, kdo je dal kulturo Evro-pi? Grško-rimsKi svet Od kje so jo vzeli oni? Posre-; čuvanjem Feničanov od Babilonov. A od koga so v-zf-li svojo kulturo Babilonci ? Od Sumirov. ki so naši pradedje, tore' od Madžarov. Naši domovini, oziroma našemu narodu se mora zahvaliti ves Luašnji izobražen svet za svojo kulturo, ker jo je ne samo ustvaril madžarski narod, temveč je, naselivši se v krajih med Donavo m Tiso preprečil, da nekuburni narodi ne razrušijo zgradbe, Id; se je dvignila na zapa-
du.*
Z narodom, v katerem vladajo taki mrari. |e
(Palfa prihottnliB.I
sp jr
WiW'*
jzavezriièfce armade, še spre'dno bi ameriške Združene države mogle uveljaviti vso težo svo.ilx sil. Vsied stratejgjičnega položaja un vsied kol„š'Ji železnic, ki so mu na razpolago, je mogel sovražnik v začetku doseči nekatere vsgehe. Brez dvoma bo ponavljal' te svoje napade in zavezniški narodi še utegnejo biti izpostavljeni kritičnim dnevom. Po razmotrivanju celega položaja je najvišji vojni-svet prepričan, da bodo zavezniki preizkušnjo sedaj ne vojne prenesli s trdnim pogumom, katerega so vselej pokazali za brambo pravjice. Ustavljali se tomo sovražni Mu in ga o pravem času porazili. Storimo vse mogoče, da pomagamo na bojišču našim armadam in jih podpiramo. Z dosego enotnega poveljstva se je položaj zavezniških armad zelo zboljšal, delovanje enotnega poveljstva se razvija gladko brez vsakega pretresi jaja Nad višji vojni svet ima popolno zaupanje v generala Focha in zre z občudovanjem in s ponosom na hrabre zavezniške čete. Vsied naglega dn prisrčnega sodelovanja predsednika Združenih držav Severne Amerike bodo pogodbe, sklenjene ; red dvema mesecema za ukreevanje in prevažanje ameriških čet, o-nemogočile sovražniku, da bi dosegel zmago vsied izčrpanja naših rezerv, še predno bi svoje lastne iz-•črpal. Najvišji vojni svet pričakuje z zaupanjem ko-nečni vsa eh. Zavezniški narodi so se odločili, da ne izročijo berolinskemu 'despotizmu niti enega svobodnega naroda na svetu. Zavezniške armade dokazujejo junaštvo in vstrajnost, ki jim je že večkrat omogočila ustavljati nemške napade. Hrabrost zavezniških armad zadostuje, da to preskušnjo prenašajo vse do konca z isto vztrajnostjo in z istim zaupanjem, da se zasigura pot za svobodo. Zopet bodo svobodni narodi rešili kulturo s svojimi občudovanja vrednimi
V imenu socialistov je v seji francoske zbornice dne 4. junija prosil poslanec Cachin Clemenceauja, da da pojasnil. Zavaroval se je zoper vsako misel kake sovražnosti napram vladi, kajti gre ža dobrobit domovine,
Clemenceau je odgovoril, da mu koncem šestega dne bitke ni mogoče se izjaviti o vojaškem položaju. O odgovornosti je uvedena preiskava. On ne bo tako bojazljiv, da bi r »stopal proti armadnim poveljnikom, ki so si stekli zasluge za domovino. Ministrski predsednik je povdarjal, da je mogla Nemčija vsied skl o: ileh ega miru z Rusijo 200 divizij >. poslati na zapad. Trenutek je strahovit, toda pogum in junaštvo vojakov je kos položaju. „Naši vojaki“, je zaklical Clemenceau, „so se borili eden proti petim.“
Ministrski predsednik je na.to izrazil priznanje armadnim poveljnikom, zlasti Foohu in Petainu, General Foch uživa zaupanje zaveznikov. Vojni svet v Versaillesu je itak sklenil, da ga javno počasti. — Nemci so se znova Ispustili v pustolovstvo. Priznamo, da se umikamo, toda udali se ne bomo nikdar. Ako ste se odločili ,vstraj ati in iti do konca, tedaj je zmaga naša. Taktika Nemcev nas skuša terorizirati. Ne bo se iim posrečilo. Amerikanci prihajajo; francoske in angleške rezerve se izčrpavajo, kakor tudi one,— Nemcev. Sedjaj je vse odvisno od sodelovanja Amerikance v. Naši zavezniki hočejo nadaljevati vojno do konca.- Zmaga bo-naša, ce bosta vlada dn ljudstvo na višku položaja. Sklepčno je rekel Clemenceau : Ako nisem storil svoje dolžnosti, potem me izpod,ite s tega prostora, ako pa vživam vaše zaupanje, potem pa mi dovolite, da delo mrtvih izvršim do konca!
Vprašanje o sklicanju parlamenta.
Pogajanja med vlado in strankami glede sklicanja parlamenta in delegacij se nadaljujejo. Na Dunaju se mudijo voditelji državnozborskih skupin, ki konferirajo med seboj in vlado. Vsa posvetovanja se vrtijo krog vprašanja, ali kaže sklicati parlament in delegacije, oziroma delegacijske odseke, ali ne. Položaj je še trenotno povsem nejasen. Nemci se v očigled raz oloženja ogromne večine prebivalstva ne u-pajo izreči proti zopetnemu zasedanju državnega z-bora, akoravno vedo, da Je položaj vsied čeških ok-truajev, dunajske avdijence nemškutarjev ter raznih pcrsekucii na Češkem in na jugu znatno poslabšan.
Vlada in Nemci sedaj lovijo Poljake v svoje mreže. OMjubujejo jim na Dunaju zlate gradove, Če pristane'o na zvezo z Nemci m se skupno ž n limi podam v bo; proti pravičnim zahtevam slovanskih nar redov. Grof Burian se nalašč pelje v Berolin, da iz-; osluje načelno dovoljenje nemške vlade, da se bode glede poljskega vprašanja zopet poseglo po takozvani avstro-poljski rešitvi. Pri tem se delajo na Dunaju, kakor da bi ne vedeli, da, naziranje poljske delegacije v tem oziru že davno ni več tako enotno, kakor nekdaj. Navzlic vsemu trudu Nemci do danes še niso dobili od Poljakov nobene izjave glede bodoče taktike PoPskega kluba, ki povrh po svojem razpadu ne reprezentira več poljske narodne delegacije. Del Poljakov (narodni demokrati, del ljudske stranke) že danes odkrito zagovarja enotno postopanje s Cehi in J ugoslovani.
O stališču Jugoslovanov poroča „Slov. Narod“ z Dunaja dne 4. junija: „(Jugoslovani in Cehi se bodo seveda poslužili parlamenta kot svobodne tribune in pričakovati je, da bo na njihovo inicijativo imel državni zbor priliko razpravljati o činih .g. Seidler-ja in njegovih komplicov na slovanskem severu in
Jugu. Da bo pri tem prišla ha vrsto tudi avdienca rßnegatske garde, de samo ob sebi umljivo. V vseh laktičnih in načelnih vprašanjih bodeta nastopila Jugoslovanski klub in Oesky Svaz popolnoma enotno. Vlada bi seveda rada vedela, kakšna bo taktika naše in češke delegacije. Tolažiti se mora s tem, da bo to o svojem času sama videla in čutila.“
Dr, pl. Seidler se je te dni pogovarjal z zastopniki raznih strank. Dne 5. t. m. so bili pri njem predsednik delegacije prelat Hauser, poslanci Schürf, 'Vedra in Kittinger ter zbornični predsednik dr. Grcss, kateremu je izjavil dr. pl. Seidler, da, prejko-slej stoji na stališču sklicanja parlamenta. Po Seidr ler evem mnenju se baje morajo rešiti nujne državne potrebščine, predvsem proračunski provizorij. Seidler upa, da bo padla odločitev še v tem tednu; njegovo stremljenje gre za tem, da se parlament jskliče kakor hitro mogoče. Seidler je izjavil odposlanstvu časnikarjev, da ne bo opuštil nobenega sredstva, da zagotovi delazmožnost parlamenta. Ce ne bi bil parlament že prej sklican, je vzrok edino le v tem, ker je hotela vlada imeti „garancije“, da bo parlament ros delal. Graški „Arbeiterwille“ dostavlja k tem besedam Seidlerjevim to le:	„To garancijo si je hotel
brezdvomno ustvariti Seidler z odredbami proti Čehom in Jugoslovanom.“ Priti bo morala druga vlada, drugače ne bo dovolil parlament državnih potrebščin.
Ljubljanski listi poročajo, 'da bo povabil dr. pl. Seidler tudi načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca k sebi, da izve stalfšče kluba glede na is-klicanje parlamenta, Dr. Korošec se je te dni tpdi posvetoval z voditelji Češkega Svaza o nadaljni taktiki obeh klubov, Jugoslovani zahtevajo, kakor piše „Slovenec“, da se mora 'še pred razpravo o novih davkih in proračunu razpravljati o političnih dogodkih zadnjih dni. Jugoslovani ne bodo dovolili, 'da se urši društvena in zborovalna svoboda na jugu in bodo spregovorili svojo besedo tudi o sprejemu pri cesarju. Po razdelitvi v okrožja in odredbah proti Jugoslovanom je sedanji kabinet nemogoč.
Poslanec Klofač se je kot poslujoči načelnik Češkega, 'Svaza razgovarjai drile 5. t. m. s predsed-niKom dr. Grossom. Ponovil je češko zahtevo, naj se skliče konferenca klubovih načelnikov. Dr. Gross Je izjavil, da bo sklical načelnike h konferenci, če se bo večina klubov izjavila za njo. Klofač je baje izjavil dr, Grossu, da Češki Svaz nima namena onemogočiti delovanja državnega zbora z obstrukcijo. Cešr ki delegati Stransky, Klofač in ìTomasek so bili dne
5.	t. m„ tudi pri Burianu. Izjavili so, da Cehi želijo sklicanje parlamenta in delegacij, a da se mora, poprej sklicati državhi zbor, potem šele delegacije.
Nemške stranke kajpada niso posebno navdušene za sklicanje parlamenta. Odbor zveze nemško-nacionalnih strank je dne 5. t. m. sklenil, 'da je sicer dolžnost vlade, da skliče parlament, a zahtevajo ;aim,stva za delazmožnost zbornice. Boji7o se „7. a vlačit ioče opozicije“ od češke in jugoslovanske strani. Odbor zveze je sklical Tiemškonacionalno zvezo za dne 14. junija k glavnemu zborovanju. Klub krščan-skosoeijalnih poslancev se je posvetoval dne h. t. m. o 'sklicanju parlamenta, a ni zavzel nobene v n odločnega stališča.
Parlament in delegacije še torej plavajo v zraku, Prihodnje 'dni se bo odločilo, ali bo sklicanje državnega zbora in delegacij v juniju sploh mogoče — ali ne.
Suo d v Bučah jr Kozjem.
Preteklo nedeljo, dne 2. junija, popoldne se je vršil shod na Bučah v gostilniških prostorih pri pošti Predsedoval je bučki župan Vah, govoril nam je naš poslanec dr. Jankovič. V svojem navidušeno lepem ter v srce segajočem govoru je ošibal govornik v uvodu pohod Drnikovih sužnjev na Dunaj, Nato je razložil poljudno, vsem umljivo idejo Jugoslavije od njenega početka izza dobe turških bojev in kmetskih puntov do majniške deklaracije. Ob koncu nam je še podal sliko naše zamotane in že tako dolgo pogubo-nosne politike. Govornikove besede navdušenja in prepričanja so ganile poslušalce v dokaz, da so prodrle v rodovitna jugoslovanska (srca naših Bučanov. Shod je bil obiskan dobro, pa bi še bil bolj, da se je smel vršiti na prostem. Na shodu so bile stavljene in sprejete enoglasno sledeče resolucije:
1.	Ljudski zbor na Bučah izraža Jugoslovanskemu klubu in njegovemu voditelju dr. Korošcu popolno zaupanje s izpodbudo, naj nadaljnje z vso odločnostjo boj za politično svobodo in gospodarsko rešitev jugoslovanskega naroda.
2.	Protestira, da je odgodila vlada v tako kritičnem ča,su državni zbor in s tem preprečila vsako delovanje državnih poslancev, posebno naših neustrašenih zastopnikov teptanega jugoslovjashsfcéga naroda.
3.	Protestira, kako da se drzne stopiti nekaj narodnih odpadnikov pred cesarski prestol, govoreč vladarju prisiljeno lažnjivo o težnjajh, mišljenju iln zahtevah našega spodnještajerskega — slovenskega naroda.
4.	Vsi zborovalci izražajo n a; ud an ei še iskreno zahvalo mlademu cesarju in cesarici za njuno mirovno prizadevan je, pričakujoč v trdem upu, da bo naša slavna vladarska hiša oživila svobodno jugoslovansko državo pòd žezlom Habsburžanov.
Slovenci, lloienke, darujte za Tiskcnnl dom!
%
Itf
fc? Ì0
Na francoskem bojišču je prodiranje nemške armade kojibor toiiko ustavljeno, kajti vršijo se samo manjši boji zahodno od Pontoise na sev.rnem bregu reke Aisne, ki so bolj krajevnega pomena. Na ostalem delu fronte artilerijski boji. Amerika pošlje v mesecu juniju 280.000 mož na francosko bojišče, Nemčija je pa vrgla z vzhodnega bojišča aa zapadno fronto 200 divizij. Italijanski listi poročajo, da se sedaj izvršuje veliko razvršanje en-tentnih čet na zapadni fronti.
vesti.
Tudi pobeljene liste beremo in razumemo! Iz Šaleške doline nam pišejo:	Kakor kažejo pobeljene
lise v Isiovenskih listih in razni prepovedani shodi, e začel pl. Seidler izvrševati politično oporoko grofa Vernina, ki jo je ta kot bivši minister za zunanje posle proglasil ured par dunajskimi občinskimi očeti. Kmalu po Cerninovem govoru se je sicer pl. Seidler-ju mudilo, da je malo omilil ostrost Cerninovih izvajani in jim odlomil ost, ki je bila namerjena proti Jugoslovanom in Cehom, Ko se je namreč razgovarjai s poslancema Stanekom in Tušarjem, je Tekel: Obtožba Cerninova ni bila dvignjena proti češkemu narodu, ne proti posameznemu narodu monarhije . . . Mnogi teh junakov — Hrvatov in Slovencev — so že prelivali kri za cesarja in državo, A danes! Očivici-no je, da so pl. Seidlerju nemške stranke izbile iz glave njegove milejše nazore. No, pl, Seidler se s svojimi tovariši v vladi lahko potolaži. Kakor Cerni-novo smešno navdušenje ni niti enega Ceha ali'Jugoslovana odvrnilo od njihovih političnih ciljev, enako tudi sedanji vladni policijski pritiski ne bodo zadušili v nas upanja v boljšo bodočnost. Ce bi v glavah naše vlade bilo kaj soli. bi morala že zdavnaj vedeti, da se s policijskimi odredbami misli ne da.jo zatreti. Ce pa morebiti misli vlada pridobiti s svojimi nemodrimi ukrepi jugoslovanske ali češke poslance, da bi glasovali ž njo. no, potem v slovenskem jeziku nimamo izraza, s katerim bi tako mišljenje primerno označili. Saj že to meji na smešnost in otročarijo, če vlada popito poslance domu, ugodi proti enoglasni volji češkega naroda enostranskim nemško-iradiknlnim željam in pri tem misli, da bodo čez par tednov češki poslanci ' to izzivanje mirno vtaknili v žep. Namesto, da bi vlada prvi trenutek, ko vidi, da ji večina poslancev in narodov Avstriji1 ne zaupa, pobrala šila in kopita ter napravila prostor modrejši vlad g pa pošlje nepokorne poslance domov. Sedanjim ministrom se morajo ministrski stolčjkji tJosebno dopasti, ker sedijo na njin kakor prilimani. Ždi se, da je n siv išii smoter sedanje vlade ta, da ostane pri — vladnih jaslih. Kaj vse je že obljubila ta vlada, kakšne programe le progirsila, a kai je dosedaj izvršila? Da je po želii'nemških poslancev razdelila Češko v nemški in češki del z okrožnimi glavarstvi? To je vse njeno delo. In s tem njenim edinim delom niti še češki Nemci niso zadovoljni. To je že višek zmede pri Nemcih in vladi. Namesto oa bi vlada avstrijske narode zbližala jih s takimi enostranskimi odredbami naravni st odtujuje drugega drugemu. In to naj bi bil — a> atrijski program! Morebiti še spada to k vladanju v avstrijskem duhu. da preganja vlada one narodnost >\ ki ne gredo ž njo, s cenzuro in policijo 1 Pa prizadet! narodi bodo tudi to prenesli. Najnovejši recept Seidlerjeve vlade so zopet — sprejemni večeri! Verjamemo! Pri šampanjcu sc da lepo govoriti o politiki — v nemškem cuhu in smislu. Pa.pl. Seidler. 2a lahko polovnjake Šerupanjoa na razpolago, Jugoslavija v tem ne bo utonila. Vlada naj pride enkrat do sooi.ua uja, da večin a narodov v Avistriji s takšno Avsti iio. »ekoršlna ;c sedaj, ra zadovoljna, ampak si želi drugačne, kasor so narodni zastopniki to izrazih v svojih dekla merah. Zadovolji naj narode, s-klene naj mir in mir bo tudi med narodi v Avstriji. Ce na vlada boža samo nemške prenapetneže, davi zborovai.no svobodo in uporablja najjstrožjo cenzuro, ve nai. da sedanjost ne more nobenemu narodu vsiliti državnega reda, m oh kateremu se brani; ve naj,
d.a posebne Jugoslovani razumemo svoje poslance tudi takrat, ko se jim zabrani govoriti na shodih: ve nap da jugoslovansko ljudstvo razume tudi pobeljene lise v s> o-ih listih in bere iz njih misli in želje, ki sc bile potlačene od vladne cenzure. In do naših misli in žfii ne sega noben policaj, nobena cenzura!
Prepovedana stranka. Šušteršič je po svojem uskoštvu iz Jugoslovanskega kluba najprej ustanovil kmetsko stranko. Te pa kmetje sami niso marali. Na to je poizkusil s katoliško zvezo. To mu pa je škof Jeglič tre povedal in odločil, da se nova stranka n8 sme imenovati katoliška, ker se né samo ne strinja š cerkvenorrìÌtiČnimi navodili škofovimi, ampak Jim
Htrfm 4.


naravnost nasprotuje. Kaj Še bo torej Šušteršič ustanovil? Poroča se, 'da se od svojih zaupnikov poslavlja, zagotavljajoč jih, da v duhu ostaje z njimi. Po prihodnjih volitvah pa tudi duha ne bo več o njem.
Kakšni ljudje so šli na Dunaj? To poročilo iz zadnje „Straže“ popravljamo v toliko, da je bil Fran Juhart (delegat za Slov. Bistrico) razentega še Škrat obso en radi razzai,en.;a časti in sicer na precej vj-.SPke svote, torej gotovo radi zelo blagih psovk. Še pred kratkim pa je moral v slovenskih in nemških li tih neko gos,/o iz Slov. Bistrice prositi odpuščanja, ker jo je v gostilni tako oklolutal, da ji je uhane izbil iz ušes. Tudi radi pretepa je bil še letos za io obsojen, ker je neko gospo iz Slov. Bistrice s klofutanjem telesno poškodoval. Mi sicer g. Juhartu uočenu s tem nič očitati, ker on gotovo ni kriv, če nemški Volksrat ni mogel najti boljših ljudi. Neodpustljiva predrznost je le v tem, da si upa < iz vojvodinje Štajerske pošiljati takšne srborite vojne dražiloe pred cesarja. (Franc Juhart je obenem tudi Kolporter „Štajerca“ za slovenjebilstriško okolico.) — pojmuje še vse drugače dvorne navade: Poslal je namreč pred cesarja celo moža, 'ki je bil obsojen zavoljo krive prisege: občino Vrhlogo je zastopal pri cesarski avdijenci nemČurjev Ludov. Kresnile iz Črešnjevca, 'ki je bil leta 1916 obsojen na tri mesece zapora radi krivega pričevanja. So li poslali Volksratovci cesarju morda nalašč takšne ljudi z o-zlrom na svoj na novejši „patriotični“ program? (Cesaričin god . . .)
Nemški delavci proti slovanskim. Po Gornjem-Štajerskem, zlasti v Bruoku in Kapfenbergu, so pričeli nemškonacionalni in krščanskosocialni delavci ,z divjo gonjo nroti slovanskim delavcem. Na shodih in tudi z brošurami zahtevajo od nemških tovarnarjev in podjetnikov, naj odslovijo (slovanske 'delavce. Slovanski delavci sami že prav težko čakajo, kedaj bodo šli v svobodno domovino, kjer bo za nje dela in zaslužka dosti. Morda pride še čas, ko bodo nemški delavci po svojih praznih tovarnah ; podgane lovili. Ako bodlo pa hoteli živeti, bodo silili v slovanski svet s trebuhom za kruhom, kakor smo morali mi iz zanemarjene in zapuščene domovine v tujino. Priznati se pa mora, da se nemški socialni demokrati napram slovanskim delavcem obnašajo dosedaj popolnoma korektno.
Vojska mora biti — radi nemških lovcev! V listu „Deutsche Jägerzeitung“ Št. Il3 se bere med raznim drugim: „Kakor naše ljudstvo potrebuje novih pokrajin za naseljevanje in prehrano, tako potrebuje lovstvo pomnožitev ter razširjanje nemških lovov. — Kakor Število prebivalstva, se je tekom zadnjih štiri desetletij v nemški državi prav ogromno pomnožilo tudi število tilstih, ki hodijo na lov. Lovsko površje T.agdfläche), ki povprečno pripada posamezniku, postaja vsled naraščanja lovcev vedno manjše. Vsled toga pa je tekma za love vedno večja. i*> lovske ua-emnine rastejo do sleparske visokosti. Pridobitev o-zemlja na zahodu in vzhodu bi love pomnožila za ta i-ovršja in razbremenila deloma revire, ki leže v starin deželah.“ — Tako imenovani nemški lovski list . fco gre k zatonu četrto strašno vojno leto! Kaj vse veliko gorje, ki ga je prinesla grozna svetovna vojska kaj vse trpljenje na frontah in doma, neštete solze, pomanjkanje, umiranje, kaj vse razprave o vojnih ciljih, razmotrivanja državnikov, «raj vse to — nemški junker-loveto hoče svojo ceno lovsko zabavo, m zato trni naj svet naprej!
Burian o noPskem vprašanju. Po poročilu dunajskih listov so bili dne 4. junija člani odseka za zunanje, zadeve avstrijske delegacije baron Fuchs, dr. Langenhahn in Miklas na posvetovanju pri našem zunanjem ministru Burianu. V poltretjo uro trajajočem posvetovanju o zunanjepolitičnih vprašanjih. Ki so v zvezi s potovanjem grofa Buriana dne 10. t. m. v Berolin, se je razpravljalo tudi o možnosti rešitve poljskega vprašanja, v avstri isko-poljskem smislu. Delegati so dobili utis, da se namerava Burian zavzemati tudi v Berolinu za rešitev poljskega vprašanja v tej obliki., Delegati so izrazili mnenje, da bi Lilo sklicanje odseka za zunanje zadeve avstrijske Pr.ifi.vo.-c n ninno potrebno, nakar je menil- grof Burian, da je sklicanje odseka, oziroma delegacij odvisno od delamožnosti državnega zbora.
Tedenske novice,
Marko d’ Aviano bo proglašen blaženim. V navzočnosti cesarja in cesarice se je dne B. junija v dunajski kapucinski cerkvi vršila pripravljajoča svečanost za progjasitev kapucina Marka d’ Aviano blaženim. Odprli so rakev in preiskali okostje, nakar so rakev zopet zaperli in položili v grobnico. S tem so pile na Dunaju predpriprave končane. Akti so se poslali v Rim, da papeževa komisija izvrši proglasitev.
Nevarno obolel je Ö. g. Alojzij Šuta, župnik pri Sv. Marjeti niže Ploja. Nahaja se v bolnišnici v Ormožu. Priporoča se vsem častitim sobratom v molitev!
Btrmovanje in kanoniška vizitaoija t dekaniji Braslovče se začne v župniji Šrsartne na Paki dne M. julija 1918.
Bigeromašnik. Preč. g. župnik Jožef Kolarii v Smartnu na Paid nastopi dne 9. junija t. L biserne loto mašništva. Daj mu Bog tudi dočakati biserni ju-j hiiej !
Za vojnega kurat« v rezervi je imenovan č. g. s Martin Medved, k« pia v Jarenini.
Iz celovške škofije Povodom birme v Paterni-
ionn dne 25. maja str bila imenovana za fcn. šk. i duhovna svetovalca te nošnji župnik g Jos. Willi h el er, in g Al P osen, župnik na Bistrici.
Iz srednješolske službe. Profesor na maribor-j »ki državni gimnaziji Ir, Leopold Poljanec, je po* j maknien v 7. čino-ni razred.
Grof Bienert umrl. Na Dunaju je dne 3. t. m.
! umrl na pljučnici grof Bienert, bivši avstrijski ra ini-j sirski predsednik v letih 10Ü9 in 1910.
Muropoljci, podobno kascor Posavljani pravilno t slovjenski ali južnoslovanski Po mu rj ani, so v 1 resnici slovjenske krvi, ker so se v preteklih sto \ letjih za turških navalov med njimi stalno naselili j bolgarski, hrvatski in srbski begunci, o čem pričajo 1 rodbinska imena. Tako n. pr. ste med drugimi ze I lo razširjeni imeni Novak in Zemljič. Kakor se či-j ta v srbskih r arodnih pesmih, je bil Novak|kovač j ter je skoval kraljeviču Marku marsikatero britko I sabljo, Zemljič je bil vitez in pobratim kraljeviča j Marka. Tudi pomursko narečje ima mnogo slične-I ga s srbsk hrvatskim jezikom. Tako n. pr. sunce j za s o In c e, što za kdo, ne za kaj — što je J i/podrinilo kdo toda kaj je ostalo —, nesa za i nesel. Iz tega sledi, da so Pomurjani Slovjeni ali I južni S'ovaM. — Dr F H.
Za deklaracijo so se še izjavili: Občinski od-I bor občin Limbuš in Grušova pri Mariboru, 80 o!> j čanov v Grušovi, 987 mož, žen, mladeničev in dekle!
1 župnije Št. Jakob v Slov. gor.. Jugoslovanska- stro-I kovna zveza v Rušah, župani, svetovalci in več od-; bornikov občin Kumen, Činžat in Rotenberg pri Št.
; Lovrencu nad Mariborom, 110 podpisov iz župnije Št. Lovrenc nad Mariborom, 58 iz Belskega vrha župnije Sv. Barbara v Halozah, 75 slovenskih služkinj v Gradcu, 188 oseb iz Gorskega vrha, 428 iz župnije Sv. Barbara v Halozah. 837 iz ma,kolsko župnije.
25. občni zbor Savinjske podružnice Slovens-I kega Planinskega Društva )se vrši v nedeljo, dne 9. j t m., ob 9. uri dopoldan v sejni dvorani celjske Po-I gojilnice v Narodnem domu. Vspored: 1. Nagovor na-j čelnika. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Bla-I gajniško poročilo, 4. Razgovor o praznovanju 251et-! nice podružnice. 5. Slučajnost'. Ker prvi občni zbor f po pravilih ne bo sklepčen, vrši se točno ob 10. uri I dopoldne isti dan z istim dnevnim redom drugi občni I zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. K ! mnogobrojni udeležbi vabi uljudno načelstvo.
Odbor Dramatičnega društva v Mariboru naz-I nanja vsem sodelujočim članom in članicam, da se I mršijo redne vaje za prvi koncert vsako sredo in so-I boto točno ob VS. uri zvečer v Čitalnici v Narodnem 1 domu. Ce kdo vsled nezanesljivosti pošte ni 'dobil vabila, naj smatra ta oklic za povabilo in naj žrtvuje nekaj prostega časa lepi umetnosti in prihaja, redno k vajam. Ponovno1 prosi Dramatično društvo, naj se ravna pevski zbor po svojem lastnem .sklepu, ki ga je storil pri prvi svod vaji, da pride sleherni res tako točno, da se začne daj a najpozneje ob VS: uri. Kdor prihaja četudi par minut pozneje, moti vaje in povzroča slabo voljo.
Pisarna Slovenske Kmetske Zveze za Štajersko združena s Poslovalnico sT odnieštajerskih slovenskih poslancev se nah. A n v Mariboru, Koroška cesta 5, prvo nadstropje, desno. Pisarna daje Članom Slovenske Kmetske- Zveze oo'asnila v gospodarskih, vojaških, 'davčnih in drogi h sličnih zadevah, romava z nasveti, sestavlja vloge in prošnje na oblatetnije itd. itd.
Društvo javnih in zasebnih uslužbencev. Ustanovni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 10. t. m., v Narodnem domu v Mariboru ob 9. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Izvolita1’ odbora. 2, Slučajnosti. —* Vabimo uradnike, v pok-, enee in vse druge zasebne nastavFence, da se udeležijo občnega zbora tega nepolitičnega, stanovskega. društva. Namen drušftvaje, skrbeti za, gospodarski blagobit posameznikov in jih zbrati v močno obrambno falango proti raznim izkoriščevalcem. V društvo se sprejme, kdor je stalno nastavPen :	uradniki in uradnice vseh vrst, vpoko-
tonci, trgovski 'nastavljene: in vsak, kdor želi biti član tega društva. Društvo ima svoj delokrog ne samo za mesto Maribor, temveč tudi za vse druge kra- . je Slov. Staler j a. Vabimo torej jhvne in zasebne u- \ službence iz mariborske okolice, iz Ptuja, Poljčan , Celja,, Ruš in 'drugih naših slovenskoštajerskih večjih kr ate v, naj pridejo na občni zbor in naj še povabijo svoje tovariše in prijatelje seboj. Na svidenje prihodnji pondeljek zvečer v mariborskem Narodnem domu! — Pripravljalni odbor.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Mihael Barbič, o. kr. vojni kurat, 50 K; Št. Sušeč iz Hotinievasi 10 K:	Alojz Seršen v Veržeju
5 K;, Srečko Potnik 2 K; Jakob Polde 4 K; Gabrijel Majcen, c. kr. profesor v pokoju v Mariboru, 100 K: Vladimir Pušenjak, nadrevizor v Mariboru, 20K; I. Kozinc, posestnik v Žabjeku pri Sevnici, 30 K;) učiteljstvo Šole pri Sv, Urbanu pri Ptuju 31 K; Lojze
Hofbauer, šolski vodja v Turju; dar fantov iz dolsko-župnije o priliki prepovedanega shiolda v Trbov^ajh 50 K; St. Oset na Vranskem, nabral na binkoštno nedeljo na Vranskem v veseli družbi iz Žalca in iz Vranskega 101 K; Franc Špindler, župnik v Št. 'Ju-rju ob Pesnici, 10 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe etv. Cirila in Metoda-v Mariboru, Šolski odsek.
Linhart umrl. Iz Ptuja nam poročajo, da je v pondeljek, dne 3. junija, nagle smrti umrl „Štajer-čev“ urednik Karel Linhart, Iz Dunaja, kamor je hodil tožarit Slovence, so je vrnil ves pobit in zdelan. Kmalu nato ga je Bog poklical na odgovor tudi za vse krivične besede, ki jih je pisal in govoril zoper Slovence. Linhart ima za seboj burno življenje. Najprvo je bil Slovenca, potem je prestopil k socialnim demokratom in , ko so mu pri njih postala tla že prevroča, je šel k odpadnikom in je postal urednik „Štajerca." Postavljal in Šopiril se je kot voditelj štiv jerčijancev. Za časa njegovega uredovanja je bil „Štajero“ na višku podlosti. Strupeni in nesramno pisani so bili njegovi članki. Danes Linhhrta ni več, kakor tudi Strascinilo-/! ni več; slovensko ljudstvo jo pa Še vedno ni bo tudi vedno ostalo na svoji lastni zemlji
Roparski vlom v Dramljah. Noč od 2. na 3. t.
m. Je bila za rodbino Zabukošek v Svetelki, župnija Dramlje, ena najstrašnejših v življenju. Rodbina je lmovita in poseduje razen drugih poslopij tri hiše, od katerih sta dve druga prav blizu druge. V eno (gornjo) teh dveh hiš pridrvijo, vlomivši vežna in sobna vrata, dne 3. t. m. ob enih zjiitraj trije roparji, dva v vojaški, eden v civilni obleki. V tej hiši je spala sama 191etna Zofka Zabukošek, vnukinja posestnika in gospodarja starega Gregorja Zabukoše-ka, ki je vjsa, prestrašena pričela kričati, in teli ciati na pomoč. Èden ropar jo .prime, ji grozi in žuga, da jo bo prebodel z bajonetom, ako ne bo molčala, nakar je morala vtihniti. Logovi preiščejo vso hišo in pohištvo, a ker ne najdejo dovolj zabeljenega plena , udarijo v drugo, spodnjo hišo, kjer stanujejo domačini: stari gospodar Gregor in njegova žena, hčeri Neža in Marija ter mali Jožek, vnuk gospodarja — Nastopil je strašen prizor: Roparji obračajo pohištvo, zlasti postelje ter mučijo prestrašene prebivalce in jim branijo kričati in bežati. Gospodar Gregor, nad 70 let star, bolehav mož,hoče uiti skozi kuhinjsko okno, a. lopov ga je prijel za. nogo in skušal zadržati, kar pa ,se mu ni posrečilo. Gregor uide in na I begu preko ceste stopi v neko globino ter si zlomi ! noigo. Gospodinjo, Gregorjevo ženo, so roparji hudo I razmesarili, a kljub temu je še zbežala k sosedu — t Zdolšeku in tam klicala na pomoč; isto je storila tu-! di hči Marija. Z vso hitrostjo se napravijo vrli, siji cer priletni, a vendar še čvrsti gospodar Nik. Zdol-1 šek ter njegova sinova, 261etni Anton in 181etnd Fran j in tečejo branit svoje dobre sosede, Nikolaj oborožen j s puško, sinova pa z vilami in teležnikom. Prične se I silovita borba zunaj na prostem. Gospodar Zdolšek I udari s puško roparja tako, da se puška kar prelo-1 mi na njegovi glavi. Anton peha z vilami, a France } pobije s teležnikom na tla drugega roparja in mu še daj a., na tleh ležečemu, hude udarce; še par udarcev m ropar bi bil ubit, a v tem trenutku priskoči tretji ropar ter udari s težko (gorjačo posestnika N., Zdol-šeka po čelu s tako silo, da ga- namah pobije natta. Nato po biiskovo Antona tako, da tudi še ta pade. Frano, ki je nabijal drugega roparja, pusti istega , ter hiti branit ležečega očeta ter brata, a tudi on (Franci dobi udarec od rokovnjača. Sedaj so jo lopovi pobrali in tudi oni, ki mu je Franc razbijal glavo, se je vlekel za, njimi v gozd. Tako so hrabri [sosedi Zdolšekovi bili zmagovalci ter kot zvesti sosedi rešili rodbino Zabukošekovo preteče ji smrti in jo erteli velike gospodarske nesreče. Pogreša, se samo 1 par čevljev in pa sladkor, ki so g,a drugi dan našli zelo okrvavljenega ne daleč od torišča opisanih prizorov. Tudi v kleji manjka precej vina, ki so ga lopovi ponili, predno so se lotili zgoraj navedenih grozodejstev. Ker samo trije ne morejo toliko popiti, ni dvomiti, da jih je bilo več, ki so menda potem, ko so si s pijačo „privezali“ svojo črno dušo, ostali kje v bližini, pripravljeni odnašati tisto, kar bodo njih bratci naplenili. Toda junaški branilci so jim prekrižali račune. Vsi drameljski župljani, predvsem na rešeni Zabukošekovi, so iz »srca hvaležni Zdolšeko-
vim.	ki so v težkem boju premagali roparsko tronco. Od hrabrih branilcev, ki so bili vsi ranjeni, je dobil n ai večjo rano posestnik Nikolaj Zdolšek. Roparje zasledujejo.
Oko mu je Izbila. Pred mariborskim porotnim sodiščem ie stala dne 5. junija 25 letna delavka Marija Dolič iz Pragerskega, ki je dne BO. decembra 1917 v Račah pred gostilno Brglez izbila z lesenim hlodom tamošnjemu poštarju Francu Bothe desno 'oko. Obsojena je bila na B mesece ječe.
Specijalni krajevni repertory za Štajersko.
Izšla je od o. kr. statistično centralne komisije n& ’ Dunaju izdana knjiga pod gornjim naslovom. Knjiga obsega vse kraje Štajerske z natančnimi statističnimi podatki na podlagi zadnjega ljudskega štetja, o površini v hektarjih, številu hiš, prebivalcev, moških m ženskih, navzočih prebivalcev’ po veri in občeval* nem jeziku ter Številu inozemoev. Knjiga je slovenska, Imena krajev imajo plpleg slovenske tudi nemško označbo. Abecedno kazalo ima imena vseh krajev v slovenskem in nemškem jeziku. Vzemimo primero:
?. junija 1918,
Rabimo podatke o občani Šmarje pri Jelšah Trg. Tu ; \ lađa bo skušala oddajo krme odrediti tako, da se bo najdemo, da meri občina 364 hektarov, ima 144 hiš, i posameznim deželam naročilo, koliko vagonov krme 336 moških in 348 ženskih prebiv#eev, 684 katolikov j morajo oddati. Dežele bodo oddajni kontingent razde-(vsi), 637 Slovencev in 19 Nemcev, Občina sestoji iz f lite zopet na okraje, okraji na občine, občine pa zo-krajev Gaj, Korpule, Predenca, Sv. Rok in Šmarje I pet na posamezne posestnike. Dežele imajo rok za to pri Jelšah. Pri vsakem kraju je zopet navedena po- 1 razdelitev do 20. t. m., okraji do 5 julija, občine pa, vršina, Število prebivalcev, moški in ženske, veroiz- ] do 15. julija.
poved in občevalni jezik. Ta knjiga je nujno potreb*-1 Huda slana se je pojavila v naših krajih v juna višem uradom in pisarnam. Cena Ì5 K. Naroča se j tru dne 5. junija. Temperatura je padla ponekod pod v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju. j ničlo. Slano je še pospešil majhen dež, ki je padal Historična slovnica slovenskega jezika. Spisali prejšnji večer. Marsikje po dolinah je fižpl popolnoma uničen. Zelo je trpela tudi koruza, buče, kumare in krompir. Vinogradom slana ni škodovala. Posebno
vseučiliščni profesor dr. K. Štrekelj. Zgodovina jezi-ja eden glavnih delo\ kultur,.« zgodovine vsakega naroda. Tudi pri Slovencih ise že davno čuti in >e ,ie že večkrat povdapjala potreba, historične sloveče. Imamo sicer nekoliko poskusov in raziskav / Lesenih pa raznih knjigah, nimamo pa, celotne sbke zgodovine našega jezika. Ti razlogi so vodili Zgodovinsko društvo v Mariboru, ico se je odločilo posre dovati, da izide historična slovnica slovenskega jezika. S tem večjim veseljem pa smo se odločili /n izdajo, ker je historično slovnico spisal prizna.,' strokovnjak, pok. graški vseučd.šči profesur dr. K. Sire-kelj. Na žalost sicer ta slovnica ni popolnoma dovršena, obsega pa vendar najvažnejša poglavja. .Neizmerna škoda bi bila, ako bi delo ostalo v rokopis Znova bi bilo treba obilo truda, ki bi se lahko v porabil za izboljšanje in spopolnjevarbe dela. Knjiga ie seveda znanstvena, a je naše društvo ne more izdati kot svojo redno publikacijo, ker presega njegov ožji delokrog in gmotna sredstva. Delo bo imelo pomen ? a ves naš narod in za vse, ki se zanimajo za slovenski jezik. Naše društvo je odvisno le od malega števila svojih Članov in nikakor ne zmore samo tega novega bremena. Tudi Trstenjakovega sklada ne sme rabiti v ta namen, ker je ustanovljen le za objavljanje arhivalnega gradiva in podporo mladih histori-kov Da se torej omogoči izdajo historične slovnice , ie potreba izredne pomoči velikodušnih podpornikov in prijateljev. Obračamo se tedaj na vsa naša kulturna društva, vse naše denarne zavode, na..vsakega na. ega rodoljuba, da nam pride s svojim prispevkom na pomoč. Veliki in majhni doneski bodo pomogli društvu, da bo izvršilo to svojo kulturno nalogo, in s tem povzdignilo in obogatilo našo znanost; sai nam za to jamči že pisateljevo ime, Istočasno pa že sedaj prosimo vse one, ki bi si želeli naročiti slovnico, da podpišejo prideiani naročilni list in Iga pošljejo našemu društvu, da moremo določiti število izvodov, kajti s papirjem treba Siediti in tisk je zdaj neizmerno drag. Vsled tega bi mogli tiskati le toliko izvodov, kolikor bo naročil. Delo bo obsegalo 20 d0 25 i iskanih pol. Cene še seveda danes ne moremo točno določiti, kajti odvisna bo od podpor, števila naročnikov m sprememb pri cenah tiskarskega mater‘J ala. C movo pa, ne bo presegala svote 10 K. Prosimo torej šo enkrat takojšnjega odziva pri podpornikih in naročnikih, da moremo z delom takoj pričeti. Prilagamo tudi položnice, da nam morejo podporniki takoj nakazati svoje doneske, Ce bi slovnica vendar ne mogla iziti, bo društvo že vplačane zneske seveda vrnilo. — Zgodovinsko, društvo v Mariboru.
Promet na lokalni železnici iz mesta Slovenska Bistrica na glavni kolodvor je zopet otvorjen. Vlak vozi dopoldne k osebnemu vlaku, popoldne in zvečer k obema vlakoma.
Iz pisarne Slovenske Kmetske Zveze in Poslovalnice slovenskih spodnještajerskih poslancev. Kako potrebna je bila ta pisarna, dokazujejo s,edeče številke:. V prvih štirih dneh svojega poslovanja je pisarna isestavila 16 vlog na razne oblastni je, odgovorila na 11 pismenih vprašanj ih posredovala pri ob-lastnijah v petih slučajih. V prvih Štirih dneh se je obrnilo na pisarno v raznih zadevah preko 30 raznih strank. — Pisarna se nahaja v Mariboru. Cirilova tiskarna, Koroška cesta štev. 5, prvo nadstropje, desno.
Okrajni gospodarski svet za mariborski politični okraj je zboroval dne 5. junija, Posvetovalo se je o načrtih za bodoče rekviriranje poljskih pridelkov in sena, o plačah vojnih vjetnikov in o škodi, ki jo je napravila slana. Sklenilo se je, da se tistim posestnikom, katerim je slana uničila fižol in ko razo, da na razpolago semensko proso in ajdo oziroma fižol, Občine oziroma posestniki, ki so trpe li vsled slane naj se nemudoma obrnejo do okraj nega glavarstva s prošnjo za seme. — V gospo darskem svetu so naslednji Slovenci: Fr. Pišek Filip Galunder, Fr. Rop in Fr. Žsbot,
Žito in krompir. Osrednji prehranjevalni sve na Dunaju je dne 6. junija razpravljal o spravljat nju latine 1918. Dosedanji način uporabe in za šege žita in sorodnih pridelkov bo ostal v veljavi Promet pa se bo še strožje nadzoroval. Posebno stroga bodo pazili na male mline. Tudi promet s krompirjem se bo gibal v istih mejah kot lan sko leto, — Zastopnik graškega mesta dr. Gargit-ter je zahteval še strožji rekvizicijo kmetskih pri
delkov. kot je bil« dosedai.
Prihodnja oddaja sena. Vlada je izdala novo in obširno odredbo glede prometa s senom in slamo. —
močna slana je bila v graški okolici in na Nizje-Av-strijskem. Koruzo morajo na mnogih krajih p-odorati,
Cene za rano >adje. Za cresce plačujejo na Češkem 6 do S K 1 kg; za marelice pa obljubu-jejo tovarne za manne ado 6 — 7 K za 1 kg.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v 'Žalcu je bilo v pretekli dobi popraševanjie po hmelju, zlasti po tujem hmelju, zelo živahno in tudi cene so poskočile, kajti gibale so se med 150—160 K za 50 kg. Za hmelj star rih letnikov so ponujali 120—130 K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je letos precej neu o dno, kajti razni mrčes je ponekod rastlini močno Škodoval. Cena za tobačni ekstrakt, ki se rabi za škropljenje hmeljskih nasadov, je določena na 13 K 50 v za 5 kg.
Dopisi.
Maribor. Štiri leta ni moglo Dramatično dru-štyo "ojiti ne dramatike, ne godbe, ne petja. Štiri leta mariborski Slovenci niso imeli prilkje, uživati nekaj uric umetnosti in pozabiti za nekaj trenutkov vsakdanjih skrbi. Zato z vieseljiem pozdpavljaimo sklep novega odbora, da hoče prirejati vsak mesec koncerte v spodnjih prostorih Narodnega doma. Da bodo ti koncerti res lepi, nam dokazuje že prva vaja, Nad 60 pevk in pevcev se je zbralo na prvi poziv, in vsi so navdušeno začeli vaje.
Maribor. Fred tukajšnjo poroto je bil 65:l,etni Anton Tooolnik obsojen na smrt na vislie&o, ker je svojo ženo umoril.
Selnica ob Dravi. Romanje k Sv. Antonu na Pohorju bo dne 12. junija. V Selnici bo sv. maša ob 8. uri zjutraj in notem procesija v Puščavo, kjer bo ob 8. uri sv. maša
Sv. Marjeta ob Pesnici. V noči od dne 5. na 6 mni a t. 1. so neznani tatovi vkradli posestniku Karlu Senekovič konja, žrebe, konjsko opravo in voz. Vrednost živali in vkradenega blaga do 16.000 K. Tatovi so izginili brez sledu.
Sv. Ana v Slov. gor. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 16. junija, v prostorih pri srdö. Seyfried-ovi veselico z vznoredom:	Slavnostni
govor g. profesorja dr. Josip H o h n i e c a iz Maribora: krasna, času primerna iera „Marjetka“ in več «alfivih nastopov. 'Sedež 2 K, stojišče 1 K. Pridite , ortjatelli' našega društva, daljni in bližnji, mnogoštevilno !
Sv. Trojica v Slov. gor. Zdravnik dr, Brunon Weixl se je vrnil iz vojaške službe ter zopet ordinira pri Sv. Trojici.
Gornja Radgona. Nemčkutarske in vsenebisl e
de.iutacije, ki je dne zi maja priromala na Dur a j o a' protestira proti ustanovitvi jugoslovanske države, oziroma zoper vsako podelitev kakoršnek,.', pravice i)“m južnim avstrijskim Slovanom, so se i/. naše okolice udeležili sledeči: občinski odbornik Anton Kokui iz Melov kot zastopnik občinskega predstojnika: Ant, Kozarja za občino šratovoi-Mele; občinski,svetovalec Hamlar iz Orehovec kiot zastopnik občinskega pred stojnika Wratschko za občino Orehovci; Juni Lesk-šel iz Polic kot zastopnik občinskega predstojnika Bračko za občino Police; Franc Krempl, obč. predstojnikov Crešnjevcih : Fašalek iz Last,omero kot zastopnik občinskega predstojnika Franica Puhar za občino Zbigovci-Lastomerci; Križan, iz Ščavnice koč rastopnik občinskega predstojnika Eileca za občini Ščavnica; in Bouviei, župan v Gornji Radgoni. Ce so se udeležili še t A kateri drugi, bomo njih imena istotako objavili. Kakor gornja imena sama kažejo , so to z malo izfemo sami sinovi slovenskih mater in
iJ večina od niib niti nemški ne zna. Potem pa gredo orosit cesarja, naj za božjo voljo ne -dovoli ustanovi I jugoslovanske države, ugovarjajo, da bi se dale v I Avstriji bivajočim Slovencem, Hrvatom in Srbom ka-
Ike pravice, odklanjajo, da bi se za tisoče in tisoče naše slovenske dece ustanovile slovenske šole, protestirajo, da bi naše ljudstvo smelo na sodnijah, davkarijah, poštah, glavarstvih, železnicah in vseh drugih uradih slovenski govoriti in da bi se mu dostav j Ijali slovenski spisi in listine. Oni so nesli ponujat
odobravajo vse krivice, katere so se nam godile in se nam še godijo ter-se za nje zahvaljujejo,
želijo, da se nam Še nadalje rekvirira živina, žito. krompir itd., naj se vojna nadaljuje tako dolgo, dosier vsenemci ne dosežejo svofih ciljev, biti celemu svetu gospodarji, zahtevajo, da mora naša deca še nadalje hoditi v samonemške in c etnškn tarske šole— mučilnice, kjer se ne naučijo ne slovenski ne nemški. da bodo naši fantje Še nadalje samo hlapci, naša dekleta pa dekle odurnih Nemcev, 'da morajo p >
vseh uradih še nadalje biti nastavljeni sami nemški in nemškutarslri, nam	ki nas za-
smehujejo in nas nai še v bodoče nadlegujejo in izzivajo s samonemškimi dopisi in s samonemškim uradovanjem. Oni zahtevajo tudi, naj se Avstrija še bolje zveže z Nemčijo ter se z njo vred vojskuje trk > dolgo, dokler prva ne doseže svojih ciljev,
j četudi bi naj zato trajala vojna š&' desetletja in bi popolnoma onemogli, Ljudstvo, to so tisti, ki so zatajili svojo mater, ki jih je rodila, zatajili svoj jezik, svoje sovaščane, in celokupni narod. S studom se bo ljudstvo obračalo od njih. Ta komedija, katero so ti posilinemci v-prizorili, nam seveda ne bo prav nič Škodovala, ker so oni popolnoma osamljeni in je v občinah, katere so si imenovani predstavljali, da je zastopajo, '>odpisalo okoli 2000 žen in deklet in tudi mnogo mož in mladeničev jugoslovansko deklaracijo. Jugoslavija bo vseeno prišla, ti možički pa bodo izginili. Ljudstvo bo pri prihodnjih volitvah te ljudi pometlo z brezov-ko z njih županskih in odborniških stolcev in si izvolilo naše značajne moče, ki bodo stkrbeli za svoje ljudstvo,
Središče. Proslava obletnice jugoslovanske deklaracije, ki jo je ob nenavadno veliki udeležbi priredila mladina katol. izobr. društva 80. maja, je bila za nas zopet nov nagib da naj vstrajamo v svojih zahtevah po lastni državi in da se naj ne damo strašiti od nobene nasprotne eile. Slavnostni govornik g. dr. Hohnjee je nam v svojem obširnem govora jasno prikazal, kako opravičene so naše zahteve. Jugoslovanska ideja je ideja pravice, ker se temelji na naravnem božjem in zgodovinskem pravu, pa se mora fprej ali slej brez-dvomno tudi ostvariti, Očarajoč je bil za vse pogled na živo sliko treh jugoslovanskih sester Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, ki so nam s svojimi izppdbudniirii deklamacijami v pestrih narodnih nošah s kraljico Jugoslavijo na čelu nudile nezaboravni užitek. Enako smo z največjim zaniman-em sledili predstavljanju poučne Dr. Krek ove igre »Tri sestre« ter se obenem čudili, kako se preprosta šolska dekleta in fantje ume jo tako hitro prilagodili igralskemu odra. Vsekakor je to sad marljivosti naše katol. mladine, ki se ne straši, če je treba tudi del svojega potrebnega počitka žrtvovati v korist nerodne prosvete, Zavedna mla-iina! Stopaj neustrašeno dalje po začrtani poti našega nepozabnega Evangelista! Držeč se vsikdar svesto katoliških načel nas nedvomno privedeš v krilo težko uričakovane svobode,
Zlatoličje uri St. Janžu na Dravskem pollu. Slišal sem* da so očka lOrnig, seveda slovenskih sta-riševj iS'in, a sedaj grozen Nemec, na Tebe in na „Slov. Gospodarja“ zelo budil ker si javnost opozoril, da, vendar ne gre
-	**% naj je potem, tega
kriv očka Ornig	ali pa oba sku-
paj. Ti-o e besede so imele vspeh: vožnjo z ljudmi so morali opustiti
Zdaj že par dni ropota, sika in piha, kakor bi mu kurili z Ornigovo nemško jezo in s „ŠtaierČe-yim“ šnopsarskim duhom, velik tovorni vojaški avtomobil, ki vozi za Ornigovo graščino opeko iz mesta, nazaj pa vozi les. Kako hitro ,so zdaj našli in dobili avtomobil; A očka Ornig so hud, maščevalen gospod. Zato so še hoteli, „Straža“ in „Slov. Gospodar“, tuda na,d'Varu hudo, strašno maščevati. V „Štajercu“ so dali napisati zelo neroden in deloma tudi neresničen zagovor svojega in vojaške oblasti ravnanja. In tiste številke .„Štajerca“ so grozni gospod Ornig pripeljali sto izvodov baje v kočiji v Št. Janž, da bi se naj razdelili med ljudi. Pa če se zamorec še tako pere in umivlje, črn ostane še vseeno. Mi si bomo dobro-zapomnili, kako ravnanje z vojaki smo morali gledati. Ce „Štajerc“ kaj takeiga zagovarja, je sam sebe s tem obsodil in pokazal, kakšen hinavec da, je. Iz tega se vidi, v begavi službi je: ne v slu,žbi ljudstva, ampak bogatih meščanov in graščakov. Zato na, se sme voziti v njihovih kočijah! Krasen prizor! Debeli očka Ornig pa njegov ljubi rejenček „Štajerc“ se peljeta na sprehod v Št. Janž! Kaj da nista tega obiska na znanje 'dala, bi lahko Ornigov sluga iz Košnje postavil slavolok z napisom: Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, Čez Dravco v vas hodiš, pa jvat ne znaš,! Da se le ni kočija polomila, ko se jev njej vozil poleg g. Orniga še tako velik Kup „Štajer-čejvih“ la,ži, obrekoval!! in šniopsajrskeiga zmerjanja. Gospod očka 'Ornig — bivši Slovenec, sedaj najve : Nemec v Ptuju — če se bote s „Štajercem“ prali in umivali, se bote le še bolj umazali! Tudi dunajska žajfa ne bo pomagala nič, kör vas poznamo.
Slov. Bistrica. Naše poročilo o zanikrnem mestnem gospodarstvu je bistriške nemčnrje hudo razjarilo. Ko pa jih je njihov dopisnik (privjandraneci hotel v „Marburgerci“ oprati, so ga v „Štibloi“ sko-rai pretepli, Češ, Če ne veš kaj pametnejšega napisati, še take čenčanje za-se obdrži. — Naši nemškutarji so postali sploh izvanredno pohlevni, vsi po prepričani. da bn Slov. Bistrica v kratkem v .Jugosla-
y sedanjem zasedanju moral rešiti. Nadalje odklanja večina parlamenta zadajo vladno predlogo, ki zahteva podaljšanje predloge o vojni službi in razširjenje vojnopomožne službe
na jetiki 918 oseb. Kot vzrok se navajajo slabe prehranjevalne razmere. Pred izbruhom vojne je na Duji naju umrlo mesečno poprečno 800 oseb.
I Brago jajce. VjLondonu je bilo te dni na brana :: žbi prodano za 1200 K orjaško jajce ptiča, iz rodu arij e; for nov, ki j,e nekoč ži vel na Madagaskarju. Jajce
viji - Večina se tolaži s tem, da itak zna slovensiki , nemški pa ne, imena imajo baje tudi slovenska, tistih tsch, tz in z in podobnih spak se bodo pač čez noč iznebili. Citajo že itak delj čaisa samo slovenske časo.ise, ker nemški baje samo lažejo, resnico preobračajo in obljubljajo boljše Čase, ki bodo prišli t -krat, ko — -	— moka iz Ukrajine.
Slov. Bistrica. Nemškutarji so si ustanovili tu „Deutsche Tanzschule,“ Pametnejšega opravka le-ti ljudje v sedanjem resnem in žalostnem času nimajo. Nas sicer to prav nič ne zanima, pač pa si dovolimo vprašati e. kr. prehranjevalni urad v Mariboru, kje dobijo ti ljudje petrolej, da lahko zvečer v šparkasni dvorani pri 1-uči plešejo, medtem ko ga drugi niti za najnujnejše gospodarske potrebe nimajo? Ako bodo Irajlioe ob povratku z izleta „Deutsche Tanzschule“ še kedaj razgrajale in izzivale mirne Slovence, jih bomo na primeren način naučili abc lepih manir kakor tudi spremljevalce.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Občine Legen, St. Martin in Golavabuka so imenovale preč. g. Ivana Lenart, nadžupnika in duhovnega svetovalca, za častnega občana in sicer občina Legen v seji dne 11. sušoa, Golavabuka dne 5. aprila, Smartin pa dne 2(1. maja 1918. To odlikovanje so imenovane občine naklonile svojemu ljubljenemu dušnemu pastirju v priznanje velikih zaslug za okrašenje in prenovljen-jo župne cerkve v Smartnu in tudi' vseh podružnih cerkev, ravnotako tudi v priznanje zaslug v prid občin. Naš častni občan bo obhajal letos SOletnico svojega mašništva ali zlato sveto mašo. Bog daj, da bi še učakal biserno sv. mašo!
Šmartno pri Velenju. izobraževalno dinštvo po novi burko s petjem »Moč uniforme« v nedeljo, dne 16. junija. K prijetni zabavi vab od or.
Konjice. Pomožna uradnica gdč. Nežica Pavline je stalno nameščena kot sodna oficijalntinja pri tukajšnjem okrajnem sodišču.
Braslovče. V nedeljo, dne 2. junija, smo proslavili obletnico majniške deklaracije. Udeležba je bi-ia ogromna. Velezaslužni organizator mladine, prof. dr. Hohnjeo, je v lepem poljudnem govoru razpravljal o mogočnem stremljenju, o visokih ciljih in svežih upih našega naroda, Iz navdušenja, ki so ga izzvala njegova izvajanja, lahko sklepamo, d,a nam Slovencem nihče več ne more iztrgati naše ideje iz naših src. Mladenka A. Prislan nam je navdušeno deklamirala Gregorčičev „Narodni dom“, potem so dekleta prav spretno uprizorila igro „Božja dekla.“ — Mnogi, ki si te igre niso mogli pogledati, so povabljeni, da to store v nedeljo, dne 16. junija, ko se bo ponavljala.
[Braslovče. Braslovška požarna bramba priredi v nedeljo, dne 9. junija, ob VA. uri popoldne, pet-dejansko igro „Vnukinja čarovnice.'“ Cisti dobiček za SBOmenik padlih vojakov braslovške občine.
Žalec. Predstava »Dve u.aieri« z živimi sika
ženske. Konečnoima vlada, povdarja omenjeni list, velike skrbi zavoljo odklonilnega stališča parlamentarne večine napram zadnjim absolutističnim odredbam, kakor na Češkem tako proti Jugoslovanom. Pod takimi razmerami je nemogoče dobiti večino za začasni proračun, «a katerega bi se že še dali pridobiti nemški politiki. V parlamentarnih krogih se naglaša, da se parlament ne bo sestal v poletju, temveč, še le v jeseui. Dosedaj bo, če bo mini strski predsednik dr. pl. Seidler res držal be sedo in se bo izognil § 14, vladalo ex-lex razmerje. V parlamentarnih krogih pa so tudi prepričani, da se bo jeseni predstavila zbornici nova vlada“.
Dr. pl Seidler je izjavil poročevalcu lista „Bohemia“, da če bodo dani pogoji za uspešno delovanje, se lahka parlament sestane še pred zadnjim tednom v juniju, Zahteva pa se v to svrho zanesljiva delovna večina in jamstvo za dela možnost zbornice.
Iz naj novejše ga nemškega uradnega poročila.
Berolin, 6 junija
Položaj ns? fronti nespremenjen. Krajevni boji zahodno od Pontoise, severno od Aisne, v katerih smo zavzeli nekaj sovražnih jarkov. Živahni arti lerijski boji na fronti pri Chateau — Thierry.
«še**'*-
P-čolni ob \zli du o-a mer iški obali.
. Afri
Iz Novega Yorka se dne 6. junija poroča, da so 3 je nemški podmorski čolni pripluli v vzhod no ameriško vodovje ter v času od 25 maja na dalje potopili 15 ameriških ladij, med temi 2 ve lika ameriška parnika Ameriška vlada je odredila da morajo biti ob obali ugasnjeni vsi svetilniki ter je tudi zaprla več pristanišč V Ameriki je vsied tega nastalo veliko razburjenje.
I ie imelo v objemu skoraj meter. Kakšna škoda, da ti j ptiči ne žive v današnjih dneh in sicer pri nas na . Štajerskem!
Invalidni konji. Zdravniška veda dela v vojski prave Čudeže nad ranjenimi vlojaki, pomaga pa tudi vojakovim zvestim tovarišem, ranjenim, konjem. Strel usmiljenja ni zdaj več tako v navadi. Žival se obveže in odpelje v bolnišnico, kjer jo lečijo in ji strežejo kakor človeku. Ozdravljene konje pošiljajo potem, * nazaj na bojišče. Ce so nezmožni za to, pa jih odločijo za invalide, ki bodo opravljali lažjo dela. Večina teh konj, ki so vihrali po polju smrti, bo vlekla odslej počasno plug in se bo spominjala ob rahlem poklicu kmetargospodiarja morda na, divji grom smrtnonosnih topov. Samo Dunaj ima štiri vielike- bolnišnice za konje, gradi se še petal. Na Dunaj so pripeljali že čez 10.000 konj. Od 2500 ranjenih, ki so se zdravili v mestni šoli za jezdarjenje, jih je že ozdravelo več kakor polovica. Zdravijo zdaj konjske rane kakor se zdravijo človeške rane in uspeli ie skoraj vedno dober; samo streli v prsa ali v trebuh, ki se zaicelijo pri človeku lepo, so pri konju navadno pogubni. Jako počasi se zacelijo rane v kopitu. Ko beže Rusi pred našo konjenico, namečejo železne ostrine potleh, na katere se nabodejo konji in čotaijo. Treba, je več mescev skrbnega negovanjsai, da se zaceli taka težka poškodba Večina konj, ki pridejo v bolnišnico, je pa polna otisk in pritiska sedla. Iz tega se pozna, kaj je prestal jezdec, ki je sedel toliko časa( na konju. Neki konj, ki je bil v bolnišnici, 'je padel v vodo. si raztrgal desno stran in razbil skoraj glavo — pa bo kmalu zdrav. Jezdec je mrtev. Santavi in zdelani tar ki konji, invalidni vojaki, nas bodo spominjali dolgo še ponosnih naporov nage armade in grozote modernih bitk — a obe vrsti invalidov bota kazali z delom na polju, da nalm je ohranjena naga sveta zemlja s svojevalca,
Vedeževalka. Češki listi poročajo: Neka gospa
se je peljala iz Prage na. deželo, da bi dobila kaj živil. Ves njen trud je bil brezvspešen; jezna na svoja smolo je šla v vaško (gostilno in pravila gostilničarki svoje težave. Ta je rekla, da äi se v neki hiši vse dobilo, če bi bila gospa vedeževalka. Gospa je poizvedela od zgovorne gostilničarke marsikaj o imenovani kmetski hiši. Zvečer je šla zvita gospa tja in se je izdala za neko znano praško vedeževalko. Presenetila je kmetico, da je tako dobro poznala njeno i-me, da je vedela za dan smrti njenega moža in marsikaj drugega. Gospa je dobila, dosti živil. Sele čez nekaj dni je zvedela kmetica, kako in kaj, kp se j© pomenkovala z gostilničarko.
mi, katero so priredila dekleta »Izobraževalnega društva« iz Petrovč, je tako dobro uspela, da se na Željo občinstva ponovi dne 16, junija ob 4. uri popoldne v dvorani g Hodnika v Žalcu.
Celje. »Celjsko pevsko društvo« priredi v petek, dne 14. junija v Sokolskem domu v Celju velik koncert, prvi v tem letu. Na sporedu so so listovske točke, slov. in hrvatske narodne pesmi moškega in mešanega zbora i t d. Natančnejše se objavi v časopisih in na lepakih.
Celje. Vpisovanje v T. razred o. kr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija in dne 16. septembra t. 1. od 8, do 9. ure dopoldne. Od
9.	ure naprej sledijo sprejemni izpiti.
Trbovlje. Bralno društvo v Trbiovljah priredi v nedeljo, dne 16. junija, ob 8. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma ljudsko igro v petih dejanjih „Deseti brat.“ Vabimo k obilni udeležbi!
Najnovejša poročila.
Kaj bo z državnim zborom ?
Glasilo čeških agrarcev „Senken“ piše z ozirom na vprašanje o sklicanju parlamenta: „V dobropoučenih političnih krogih s*- ne ve ruje vtč, da bi bil parlament sklican pred jesenjo 1918. Zatrjuje se, da vlada sama ne želi sestanka državnega zbora, in si« er iz nasi« dnjih vzrokov Pred vsem ima vlada veliko bojazen pred rešitvijo znanega predloga poslanca Staneka (in dr. Korošca) radi odpusta vojakov, starih nad 42 let. Ta predlog bi se
Razne novice
Darove za Tiskovni dom in slovensko šolo v Mariboru sprejema tudi prodajalna Cirilove tiskarn-v Mari « ru
^Koledar za slovenske vojake za 1. 1918 je po poinoma razprodan in se torej na tozadevna na ročila ne m« remo o orati — Tiskarna sv. Cirila,
Steklina se Širi. Dunajski listi poročajo, da se pasja steklina na Dunaju in okolici grozno širi. — Steklina je prešla tudi na ljudi. Vsak dan odpeljejo v bolnišnico, kjer se zdravijo ljudje, ki so oboleli za steklino, po 5 — 10 oseb.
Umrljivost na Dunaju. Na Dunaju jv meseca aprila t. I, umrlo zavsem 4041 oseb. öd teh je umrlo
Kdor ’
hoče domovini služiti in svojce varovaM naj
podpiše na 8. vojno posojilo
potom	672
wmm na ?o]no posojilo
pri c. kr avstrisk. skladu za vojaške vdove in sPote, zavarovalni oddelek
Pojasnil« daje in prjglasnire soreje.ra ekspo-situ«-a v Mariboru, Sodnijska ulica 14, ter okrajno poslovalnice v Ceiju, Brežicah, Slov. Gradcu, Ptuju,
Zahvala
Vsem, ki so našemu nepozabnemu pokojniku gosp,
dr. Francu Tiplič-u
okrožnemu zdravniku pri Sv. Lenartu,
izkazali toliko ljubavi ob smrtni postelji ter ga v tolikem številu spremljali k večnemu počitku, posebno pa domačemu župniku veleč. g. Jos. Janžekoviču in drugi ve eč. duhovščini, veleč, gospodom govornikom c kr uradništvu, veleč, učiteljstvu, spošt tržanom in tržankam, veRc. pevcem in pevkam, posebno tuiim sploh vsem mnogoštevil nim udeležencem zadnjega njegovega potovanja izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. Lenar tv Slov. gor., dne 5. junija 1918. us	Žan Ha rodb na T plič-eva.

Decimalne tehtnice
na 50, 100, 150, 200 in 300 kil nosilnosti z uteži ali brez njih, dobavimo v nsjkrajšem času Tehtnice imajo trioglat podstavec ter so vsi železni deli rožno kosani. Za največjo natančnost tehtanja, jamčimo. Dobavimo tudi vse drage velikosti in vrste tehtnic. Predamo nadalje
žitne čistilnike
(vetrne mline)
v različnih velikostih in sestav, naj-popolnejše kouštrnkeije. Dobavim©
ročne drobilne mline
na drobljenje zrnja in mletje; moke. Ti drobilni mlini so brez pod-stavca. Pritrdi se jih lahko n& vsakem trdnem predmetu ter po po uporabi poljubno shrani. Fi-nogt mletja se na prav jednosta-ven način regulira. Napišite pod: geslom „izborni Btroji“ dopisnico na upravuištvo „Slov. Goi-gpodarja v Mariboru“ ter navedite, kak stroj da želite.	618

r inali a 1918.
RIMISI.
Cirilova Tiskarna v Marinom vljudnonaznanja fsem cenjenim odjemalcem, 'da je prisiljena od zdaj naprej POS’ ljati naročeno blago „priporočeno“, xactt tesar, se bodo reči seveda podražila za 25. ' vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko poSiljateVj da celih velikih zavojev, česar seveda pošta ne povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skopaj da se ne izda preveč za nepotrebne poštnine.
Molitveniki za birmance. Botri najrajši kupijo birmancu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega, primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala. Radi tega nekaterih molitvenikov ni več doluti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obrezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah:
Marija Kraljica vseh svetnikov po K 3*10; 3 80; 410. Marija varhinja nedolžnosti po K 2*90 ; 5 50.
Saiski glasovi po K 2 90; 3 30; 3*80; 4 20.
Češčena si Marija po K 190; 2 90; 3*10; 3*40. Skrbi za dušo po K 2*90; 310; 410; 420; 6 40. Duhovno veselje po K 3*—; 4*—; 4 30; 4*70; 4*90;
6*40; 6 80. C
Jezus prijatelj otrok po K 180; 6 20.
Angelj varih po K 180; 2 20.
Kvišku srca po K 2 50; 3 —.
? nebesa hočem (za male birmance) po K 1*70; 1*90. Bogumila po K 3‘90; 4 90.
Za birmance najbolj priporočamo „Duhovno veselje“, ali kakor se tudi imenuje: Pridi sv. Duh, ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobožnostih Bogu sv. Duhu. Jako dober je tudi molitvenik; Bogumila, (za večje deklice).
Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo.
Ti molitveniki se lahko naročijo pri liskami sv. Cirila v Mariboru. Doposlali se bodo priporočeno.
3EC leittiroiraoiiter
¥ojaSÈÌBe prost, samec ali vdovec brez otrok, zmožen inštalacijskega dela in vajen obrata z elektromotorji. Hrana in stanovanje prosto. Eonndbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki plače je nasloviti pod „Elektromomer“ na npravništvo tega Usta.	106
Lesna trgovina L Cater v Celju
kupuje vsake vrste les in sicer: žagan les, mehak In trd, stavbeni ali tesan les, les za jame, okrogel les, hrastov in kostanjev les ter se mu naj pošiljajo tozadevne ponudbe.	ioo
(èa.fer)
popolnoma trezen in pošten ter vojaščine prost samec ali vdovec brez otrok se išče za večje gozdno posestvo. Prosilci, ki razumejo razim poljedelstva in živinorejo tudi sadjarstvo s cepljenjem divjakov in čebelarstvo, imajo prednost. Ponudniki, ki imajo skušnje v kmetovanju v hribovitih krajih, naj pošljejo svoje ponudbe, z navedbo zahtevane plače pri prosti hrani in stanovanju, označbo dosedanjega delovanja in naslovov pri katerih se lahko povpraša, pod naslovom „ Safer“ na npravništvo tega lista. Na nengajajoče ponudbe se ne bo odgovorilo.	104
-itili ske mule
, ,,, ..Ji
utre, ozirema dobro obran j «ne tudi «tare iz hrastorega le», ku-, pin tak«j. V ponudbi j* saresti; šterilk« velikost in ceso. Naslov :
A. 4. poštno ležeče, Sv. Jakob v Sl«v. gor.	118
je bila v nedelj» popoldne r Mariborskem mestnem parku, 8 ribnikih srebrna zapestnica s 8 kroglami. Odda se naj proti nagradi r Bismarckovi ulici št. 18, I. nad. na levo.	114
Kupim kobilo
4 do 7 l«t staro, 34 do 15 pesti visoko, sicer lepega, ne pretežkega života, za enovprežno vožnjo vajena, pohlevna in v vsakem osirn brez napake. Kupim tndi še dobro ohranjeno konjsko opravo sa lahko vožojo. Takojšne ponudbe s popišem kebil« oziroma konjske oprave in s naznanilom cene naj se pošljejo na, upravni-itvo Straže pod M. T. Z. P. 111
Sam za obleko
irna, temnomodra, temno rjava, temnordeča, temnozelena In tem-nosiva za domače barvanje platna, volne In svile f zavojčkih a 50 vin; pošilja na zunaj franko, is se pošlje naprej znesek ali proti poiaetju: H. BiUerbeck, ribor, Gosposka ulic» 29.	116
Enonadstropna hiša
v Mariboru ■ velikim in lepim vrtom in hlevom se takoj prod». Naslov v upravništva.	119
Kislo vodo
In vino
razpošilja
A. Oset, p. Guštanj,
Koroško.
76
i pa ,M»-
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 6 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 60 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 82 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 veL kosov K 18.—. Bazpošilja po povzetju. Pri večjem naročila naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. JUnker v Zagrebu št 36 Petflnjska ulica 3., lil., telefon 23- 27.
Poljski topniöarski polk št, 128 v Mariboru
išče žensko pisarniško moč, ki je vešča obeh deželnih jezikov aa samostojno delo v pododelkovi pisarni. Predstaviti se je treba osebno v topniöarski vojašnici, I. nadstropje, soba št. 30 od 1 — 2 are popoldne,
Gostilna
v Narodnem domu v Celju se odda v najem. Ponudbe sprejema do 1. julija 1918 Posojilnica v Celju.	i®9
Cebeini vosek
ter vosek kupi veletrgovina Amton Kolenc v Celju vsako množino in sicer vosek po K. 20’—, voS-
čine po N» 5— kg.	no
Kot začetnik
se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom m vse v mojo stroko spadajoče delo:
HViloš flohnjec, „
kipar in zlatar v Celju,
Gaborje 18 (pri domobranski voj.)
Tvrdka Te mal Söfz
tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave v Mariboru ob Dravi kupi
vsake» množino boro« vaie.
Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegetthoff-ova cesta št. 3.
116
BARVE
za barvanj volnenega, svilenega in platnenega blaga
se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena, rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini
Karl Loibner
pri „zvoncu**» Celje. M si lahko barva obleko In platno sam!
Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve Za eno žensko bluzo „	„ 3 „ „
Za eden predpasnik „	„ 2 „ „
MC* Izvršujejo se tudi poštna naročila! *^S0	490
Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.
Knügunta, umetnina in tmniitailia.
Goričar & Leskovšek
= Celi® =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izberö dopisni® XX P° razlik cenah. XX
Za aostllniiarla:
Papirnate servijete vsled
novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
li AM!	Ra drsteči
FRANC STRUPI ::: CEL]E
Graška cesta
p® nafsdiili! ©smalt svojo bogate sa£«§f® Äisii avaiilk» ogledal, wtàkmr&Mk lip M -	steklarskih i@l pri eerkvali
RafsoUdnelSa tu IoShs


ljudska hranilnica in posojilnica v Celia
Obrestuje hranilne vloge po
sviò-
Za nalaganje po pošti na razpolago polo-žnice“poštne hranilnice štev. 92465.
Uradne ure
Daje posojila
pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na po- vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne, roštvo in 2astavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke.
eoe
OO „HOTEL BELI VOL“, Graška (cesarja Viljema) cesta Štev. 9. QQ|



O O O O O O O O O O Oooooooooooo
Darka prosto 5 n» Davka prosto 51*

PodpfSOTalec sprejme y2% bonifikacije in pri amortizačnem državnem posojilu vrhutega še bonifikacijo enomesečnih obresti.
Držafno posojil® Se bo vrače vaio v letih 1924—1958 potom žrebanja.	_. | „ .. L ^ v n	g1 lU
Državne zadolžnice more lastnik počenši s 1, sept. 1923 odpovedati v svrho povračila z dnevom zapadlosti vsakega
kupona na dobo šestih mesecev.
....}
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila.
To vojno posojilo sprejino za plačevanja davka od vojnih
dobičkov.
Ugodnosti podpisovalcev|pri prodaji predmetov ob demobilizaciji.
Podpispje se in dobe pojasnila pri poštni hranilnici in
poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro- j ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah.
Öo oooooooooooooooooooo