33. številka Trst, v četrtek 2. februvarja 1905. Tečaj XXX, W Izhaja vsaki dan. Ji lu.ii ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. Posamične Številke se prodajajo po 3 novč (5 stotink) w mnogih tobakarnah v Tr»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in naroebe »prejema uprava lista -Edinost", niiea Olonrlo Galatti it 1H. — Uradne ure so od 2. pop. do rrečer. — Cene oglasom 16 at. na vrsto petit; poslanice, »mitnice, javne zahvale in domači ogla?i po pogodbu ^ecsc TELEFON Stev. 1157. rc-^ Edinost Glasili političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Naročnina znaša ea vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročfce brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Ptošno-hranilnlčni račun št. 652.811. Jrsl iti Slovenci! »Siovenrci Narol« je pr nesd 19. jaa. t. I. članek „Slovenci in Trat-, ki smo ga tu li mi omenili in smo j r pomnili, da je dopisnik povedal mo božja volja, a Grič ue pozabi nikdar, koliko ti trpel za mest1. Nu, B ig ti je dal moči, da odvrneš nesrečo od vseh nas. Ali nam boš odrekal pcmoč in dopuščal, da bodo vsi ne »rečni ker si ti nesrečen * — Ne daj B g! je rekel Živan, dvig nivii roko, vem, da niaem eamo oče, da sem tudi meščan. Zaam nadvladovati svoje t-ree, sodnik! F o me s teboj! * * Pod mestnim br.^om nasproti Nemški vasi «e je dvigala * t stih časih lesena hišica so zopet postala gnjezdo sinekur in iredentizma. S tem, da je vlada dopuščala slabo gospodarstvo tam, kjer je imela pravico vrne šavati se in pregledovati poslovanje, je zagrešila mnego. Sicer pa to navsezadnje ni slab princip, teda le pri zavednih in razsodnih ljudeh, ki imajo nekak načrt, po katerem hoSejo delat1, ki je pa str go le na gospodarski podlagi. Odkar pa so se Tržačani začeli več baviti s politiko, nego pa a trgovino, je naravno, da je ista pričela padati, in izgubili so nekatere vrste blaga, ki je včasih bilo izključno le tukajšuja špecjaliteta. In glavna trgovina je prešla v tuje — nemške roke! Če je vlada hotela to deseči, se jej je to popolnoma posreć io. Le da je s tem Trst spravila na jako nizko stopinjo tr-govinstva. Dejstvo, da se n. pr. kava, ki je bila evoječasno eaea glavnih tržaških predmetov, do Ljubljane uvaža preko Hamburga, nam kolikor toliko ilustruje ves položaj. Nadalje je potrebno za trgovski razvoj kacega mesta tudi trgovskega naraščaja. Tudi v tsm oziru je ntša vlada skrl>2ia za Trst. Ali zopet vidimo isto rak-rano, kakor na vseh viadn h institucijah, kar jih ja v Trstu. Že Mar.ja Terezija je bila ustanovila v Trstu trgovsko in navtiško akade mijo in je ta zavod najstarejši svoje vrste v vsej nčši monarhiji. Na tem r.avtdu so nekdaj vzgoje v ali trgovski in pomorski naraščaj in nikdo ee ni izpodtikal nad slovansko narodnostjo. Da, ce'6 hrvaščina se je poučevala. Čim pa je zavladtla protislovenska židovska atruja in slovanski dijaki niso imeli več miru, je naravno, da so ti poslednji izostali. Nekaj let se je potem še vedno tiskalo na spričevalih med neobvezne predmete : »lingua croa^ac. Ko so pa pred nekaj leti cavtiko reorganizirali, je pa izginila ša ta zadnja sled nekdanjega namesa. Šola je po§tajala od leta do leta manje obiskovana, da-si je nekdaj bila na dobrem glasu. Ša balgaraku vlada je bila poelala s?m nekaj d jakov, da b tukaj štu-d rali. Toda ni jim bilo možno izhajati in izginjali so p« leg mf, tako, da je cd 12 ali 14, kolikor jih je bilo, naposled o^tal en sam. In še ta n i izvršil. Krivda je zopet znano postopanje. Zanimivo je, da za slovaushe dijake, oziroma tudi za italijanske, ki bi se b li radi učili hrvašč ne, kat*ro kakor mornarji neobhodno potrebujejo, niso hoteli dobiti učne moči, pač pa so vzdržavali za tri dijake, ki s > obiskovali novo giščino, posebnega učitelj, ki ni usposobljen za noben drug predmet. Vendar pa ve v^aki, še tuko zagriženi Iti-lijan, da mu je grščina bore malo potrebna, kak slovanski jezik bi mu pa zelo koristil. In vendar se vlada drži svo]9 stare navade: le nič slovanskega! Ker smo že pri tej šoli, bodi (.moujeno, da imajo Italijani, ki ee vedno jočejo, kako j h vlada pr ti-ka, dve višji trgnvaki šoli, od katerih je ena p pol- noma državna (v Trstu), ena (v Tridentu) pa ima izdatno podporo; v Trstu samem pa imajo Italijani še navtiško akademijo, ki je nekako pristanišče miru ea mornarske častnike, ki nimajo kavcije, a bi se radi poročili. Ko so ta zavod reorganizirali in odstranili zadnjo sled hrvaščine (kar je storil, seveda, neki bivši mornarski Častnik, rodom Dalmatinec), je bila ta šola tako dobro obiskana. da je imela še enkrat toliko profesorjev, nego dijakov v t reh tečajih. Na vsscega dijaka sta spadala po dva pri ičsorja. Tukaj imamo tudi nekaj, o čemer bi bilo treba razmieljevati in za kar bi bilo treba skupne akcije. Mi nimamo niti ljudskih šol, Italijanom pa vlada kar sili višje šole in jih vzdržuje, ko niti obiskovane niso ! Ako bi bil pri nas tak slučaj, bi bili tako šolo že davno zaprli. Da se pa brez ljudskih šol sploh ne moremo držati, to vidimo vsaki dan na lastne oči. Imeli smo in imamo v Trstu lepa trgovska in deloma tudi obrtna podjetja, katerih lastniki eo Slovenci. Toda vsled pomanjkanja slovenskih šol se nam odtujujejo dotične družine ža v drugem kolenu. Na napredek in razvoj naše narodnosti v Trstu je sploh ne-možno misliti, dokler se nam ne d:i možnost, da svojo mladino ohranimo. Prvi pogoj za nas so slovenske ljudske šole! Na tujih univerzah se nam cdtuja komaj 1 ®/o» na tujih ljudskih šolah pa izgubljavomo gotovo 95°/0 nase mladine. Goapod dopitnik omenja nadalje tudi industrijo in obrti, kar v Trstu sploh niti razvito ni. Tudi tukaj je vlada že napravila prvi korak za razvoj, ali zopet smo tam, kak-r popred: obrtna šola j 3 samo-laška. V to šolo naj bi pohajali obrtniki, mladi delavei po raznih tovarnah, gojenci sploh. No, to je vendar veliko nešega ljudstva. Znano je, da živi v Trstu iu okolici najmaaje 50.000 Slovenuev. Da jo pretežna večina t?h delavskega sloja, t) ve dobro caša vlada. Istotako ve. da so nekatere obrti skoraj izključno naše, kakor zidarstvo, klesarstvo, mizarstvo, pekarstvo itd. In vendar ne ćobiš za vsej obrtni šoli ene učne moči, ki bi znala predavati v našem jeziku ka'eri si b di predmet. Sploh pa je škoda kaj govoriti o tržaškem šolstvu. lata naša 1.udeča vlada, ki vidi vse pretače jej nevarnočt , trpi tukaj, d a dežela niti svojega šolskega zakoua nima! V Trs u ri t eha hoditi v šol *. N.kdo ta ne bo ktzaoval, če ne pošiljaš svojih ctrok v šolo. To j* seveda vbo iz previdnost . Ako bi b;l ztkon in bi se gledalo na to, da bi morali i troci v šolo, b: bilo treba tudi slovenskih šol, ali pa b merala vlada erkrat jasno reči: Slovenci, v; morate pošiljati avoje otroke v italijanske šole! Kajt , iz nen.šiih jih gonijo že sedaj s pretvezo, da so nemške šole le za Nemce io državne uradiike. i v eno nadstropje, prava grdoba brez primere , in na pol ukopana v breg. Od starine razru šena, ee je ulegla, etreha ee je znižala, grede izkriviie, a pod srgail. B.la je to krčma. Vsi GriČani so jo dobro poznali, ali niso lepo govorili o nje;, ker se je v taj hiši godilo marsikaj aumljivega in grešnega. Sto-krati so bili tam krvavi sp< ri ; celo tu li na nože. Kadar-koli se je kuhtl kak upor, gotovo mu je bilo iakati začetka v tej kr?m;. Neredko je bil tu kak človek oropan. Sem- kaj so zahajali odpuščeni vojak', kupljive ženske brez srama, tatovi konj, po:t)p&č. in drug izmeček človeški, ker treba vedet', da mesto Grič ni bilo v tistih krvavih čas:li mč čisteje in pobožneje n go-li je danes. Ca tudi je bilo zrno meščanstva zdravo in negrešco, vendar so se v naraščajočem mestu zbirale razna droži ljudstva ; a da ni bilu tu samo d obrtts, ampak tudi grehote, tega ni treba pravit7. Utijalo te je tu in kiaio, psovalo in sleparilo, vedelo se je za neč.atcsii ir prešestvanja, za ponarejanje pisem, denarja, prisege, pečati in ojstri* zakoni« mesta, krvave »entencije mestnega sod šča, zapisane v stardi kvadernah, pričajo, da so bili to krvavi hudi časi, ki bi bili trebali tudi metle bož^e. Krčma ni imela posebnega napisa. Krčmar se je imenoval Tomaž in se je rekalo: »Pii Tomažu pod Gr.čem«. Cddno, da ni m = stno svetovalstvo pesegio v to nečist j gaezdo, da-si se jo pazilo, kaj se godi tu. Stari Tomaš je bil osaen branitelj meatne prav:ce. Ko je govoril o tej, penda sj se mu usta. Kapiteljsko gospodo je eovražil kakor satane, ali v mestnem okraju j« bil zelo pobožen, dajal je za maše, za sveča, o!>-darjai je javno siromake, hodil na Veako žeg-nanje in peval gladil) stozi n.s na vsaki procesiji. Mestna cblast mu je očitno gledala skozi prste, ne samo radi bnge za domače pravo, niti radi velike p>božno*ti, ampak radi tega, ker je Tomaž doznaval za vsako zlo delo v mestu, za vsako namero kapiteljsko, ter je vse zvesto sporočal mestnemu sodniku, na skrivnem seveda, lopovi niti sanjali ciio o tem. (Pride se.) Ako rekapituliramo pfg-'.e za razvoj j deb, ki jih ima diživa z drugo, od katere je Trsta n pa viadno delo, vidimo, da ma Tri-t ,dv;sna carina. Da bi pa plačeval carino in ^e gratičoe, materijelae n moralne pogoje za potem hotel izvažati, to ne gre, ker eo vedao rtrvoj, da dobi z novo zvez) se boljšo in take cene in taka carina na žito iz onih drvečo sposobnost, da postane velik tTg^vski žav, ki aimajo ug^dce trgovinske pogodbe, emp rij, toda če se bo delalo vedno le po da je nemcžao konkuiiratr. Za vožnjo žita v starem avstrijskem z:st?mu, bomo imeli mi Trst po železnici pa ima zopet prvo besedo Slovenci boro malo cd tega razvoja, pa tudi I ta: aci ne veliko. Pač pa ee bo jačil nemški živeij, za kar bodo posebno skrbeli Nemci iz Prusije in pa naša vlada. Tako bo mcet do Adrije dovršen čim preje. Nekaj malega bi ee morda dalo se rešiti, al: kak nar a ? Slovenci imamo lah so vse P' '4 da bi pričeli kako veeJ trgovsko akcijo, t' da nedostaje nam eden glavnih faktorjev: mi nimamo t rgovske-aaoliraženih ljudi. Nimamo trgovskega oara^čaa. Koliko Slovencev se je že vspel > na višek gmotnega 6tanja : bod.s:, da so to d ?egli aa podlagi ptuje naobrazbe, bodici s -amouštvom ! Ali dejstvo je zopet, in sicer žaior n-> dejstvo, da take močne in velike trgo ske hiše niso ostale več naše, ker so otrrci rakih trgovcev bili vzgojeni v tujem, nam ceV> sovražnem duhu. O i todi toliko meča h fg ivin in bogatih h >. ki inasjo slovenska imecs, seveda več aii manje spake draaa. Vrhu tega pa imamo Slovenci to pri- južaa železnica, oziroma jo imajo madjerski ŽiJje, Ki določajo refakcije zase in za druge, Ako se računa s takimi faktorji (in to nam pritrdi vsaki strokovnjak, da je rea tako), potem pa ne vemo, da bi se dobil še kdc, ki bi na politične konstelacije in na židovsko milost riskirat tak mlin, kakor je b 1 Eco-nomov, najmanje je menda pa g. Eeonomo sam, ki je že izskuail gori navedene okolšeine. Priti je moral tudi on do zaključka, da pri nas gospodarijo madjaraki Z dje in madjarska navedem samo dejstvo, da je bilo o zadnjih glasom katere so Rusi v ekrež u 15 km volitvah v nemški državni zbor za to stranko okolo Hekotaja (7 verst južno od San- oddanih o milijone glasov. Ali eo nje ideje depu, ali 40 km južno-vzhodno na potu in načela prava, tj nas ne briga — fakt je Šantan- Ljaojan) morali zapustiti vso svoje ta, da je ta stranka postala mogočna, vzlic pozicije, in da eo Rini od 25.—29. m. m. dejstvu, da so ljudje v njej najrazličnejših izgubili 42000 mež -— je jednostavno nesmi- mnenj cb zelo važnih vprašanjih. O eni in sel. Sicer pa je kvaliteti te vest označena isti stvari, trdijo eni, da je bele, drugi, da že po dejstvu, da ne navaja nobenega vira, je črna. Vendar so vsi na eni stranki, vendar nobenega določnega datuma, in sloni na tem, nastopajo zložno ob volitvah. Koliko 60 ee že kar »se govoric v Tokiju. Interesantno pa je posamični voditelji nemške socijalne demo-: vendar, da govore o osvobojenju iz ruskega kracije drug druzega napadali po listih, ven- ; objema, s čemer ee priznava prvikrat, da je dar so skupno na čelu istej stranki. Soči- ! japonska armada — objeta. Ia če bi bilo tudi jalna demokracija na Nemškem pretresa vsa j res, kar trdi angležki list, obstaja objem še važna vprašanja na javnih zborovanjih in po ' dalje in seza od Šaha preko Linšipu, Santan, listih in ves svet more torej pcslušati in 5i- Tutaitsi, Kactvapu (12 km inžoo od Santana tati o nje medsebojnih notranjih sporih, na Hunho), in južno dalje do Mamikai na Dejstva pa kažejo, da to ni n'č Škodilo, da i Hunho. Torej približno v istdi pozic jah, kjer vlada, ki diktira neši polovici to, kar ugaja ! ni nič oviralo napredovanja Bccijalne demo-! je 1.1 objem dne 25. m. m. njej. O tem dalje govoriti in razpravljati, m j kracije na Nemškem, marveč jej je koristilo,' S car pa je ta vest v angležkena listu v potrebno. To so de stva, ki so znana vsakemu j kajti dosezala je in doseza lepih vspehov. ; nasprotstvu ne le z oficijelnim poročilom Ku-strokovnjaku. Sicer pa ne dvomimo, dc nebi Tako tudi nam ne bi ssodile javne raz-! ropatkina, ampak tudi z onim Ojame samega, bil g. Eionomo zopet sezidal svojega mlina, prave, oziroma pojavljanje različnih menenj ! ki govori le o 1200 ruskih mrtvih, dočim ako bi b:i imel najmanjšo verojetaoet, da bo ob važnih vprašanjih. Samo da bi se — to' označa ruska brzojavna agentura izgube Rusov mlin količkaj dobro vspeva). Saj bi bilo to ee umeje — vršilo to v dostojnih oblikah.! do 29. z 10.000! Od kje torej naenkrat lati, kadar vidi, da ima že dovolj, ampak te raslo h.l>3, da pošiljamo svojo dcco le v le takrat, kadar vidi, da več ne more. gimnazje. Lahko rečemo, da, kar im^mo više posvetne intel genee, ko to po 900/o taki, ki b ii prvotno poslani v > de, da bi postali »gospodje«. Za jurista, medicicca ali prefa-- r -a noben kmet ni poslal svojega sina v v takozvane strokovne šole, ali na Ker nam je pa na t:m ležeča, da si opomore naš živelj ob Adriji, da bomo imeli tudi mi kaj od te rove železn.ce, o kateri sa toliko govori in pile, da sa nam pozneje ne b'j očitalo, da nič ne delamo, in da smo mi zakrivili, da Slovenci kakor trgovei v Trstu realke pa že celo ne! Za trgovske više šole i ne prihajajo do veljave, da mi nismo znali ja do pred nekaj let še vedeli nismo, in ako | izkoriščati pravih prilik: predlagamo' vsem, je kdo prišel na kak tak zavod, se je to zgo iiio ie, ker je že havariral povsod drugod. se nam diktira od ta ali one strani, potem pa res postanemo to, kar se nam očita, da smo — politični otročaji. Zadnje čase se je začelo mej nami zopet živahno razpravi ali o cašem vseučiliškem vprašanju. Po pravici, ker to je velikanske važnosti za razvoj skupnega naroda. Brez više inteligencije se ne more vspešao razvijati noben narod. Sleherni narod potrebuje vise naobraženih ljudij, da bo mu duševni voditelji na različnih poljih javnega življenja. Slovenci potrebujemo tacih ljudij, takih vodi- (Zvršetek pride.) ki se zanimajo za to in ki se čutijo zmežae, da bi na tej akciji lahko kaj pomagali, naj P< zeo še ie so se nam začele odpirati oči in ae nam pismeno prijavijo, da skli-} taljev še posebno zato, ker srno mal, siromašan smo pričeli uvidevati, daje trgovina dan-lčemo eventuvelno kak shod ali posvetovanje, j in zaoBtal narod danes eden najvažne ših faktorjev in da imajo i na kar vabimo v prvi vrsti seveda gospoda ; absolventje trgovstih akademij lepo bodoč | dopisnika, kajti treba je svetovati, pa tudi j n -:. ^eve-la je mci tukaj skrbeti za narodno delati, in sicer složno ;n resno. vZji jo, za sio vensko trgovsko aka d e m i j o, da bodo b(gati trgovci ostajali tu 'i narodni, da ne bodo le bogatstva kup ■'•Idili zbor nolit. flruštva „Edinost" 15,1,1 ? i«,k"t«Fo,!..i [9||e 29 juroria 1905.y„Sokoloviavorani". car <1 ji na boJj cevarn: janičarji. „ , . 1 (Dalje.) Aa to pa povdarjamo zopet, da je treba, | da "e p> ena, vsaj nižja trgovska šola v Zaslugi priznaDje. Ljubljeni, Celju, Postojni in v Trstu, kjer to Je «P*»g»voril predsednik dr Di bila pač ca mtstu viča trgovska šola ali j K -v b» * : Predno preidemo k naslednji točki, a caiemija. Zi osnovanje aižih šol ni potreba dovolite, da spregovorim še par besed, ki je tako velcega kap tila in so tudi učne mo?i | zahteva od men8 lžoa hvaležnost. V <*ene e, neg * pa za akademije, ki bi za sedaj i vem> (ianei z^oljenem odboru ni več moža, zadostovala ena, sam j da bi že bila! Zaano delavnost bomo tež^o pogrešali. To je nan. je, da se enuje trgovska akademija v Ljub in * iT že kakih pet let. Ne vemo pa, tedaj b» ctvo»jeoa, da-si b: se biJo to (po ntšam mnenju) že pred leti lahko zgjdilo in b. sedaj, ko v Trstu pr čenja no\a doba, že imel mlad trgovski naras?aj. Kar se pa tiče mnenja gospoda dopisnika, Ca bi se v Tratu ndustrija da'a vsaj š« po rojsr, bi mi le želel;, da bi bilo to možno. Ah pj dosedanjih iz5ku;ijah, ki so naprav ie neki g< spodarski aksijom, se more industrija le Hm razvijati, kjer je dovolj vode (-alke namreč). V Trstu pa tega ni. naš d sadaoji tajnik dr. B r n č i 6. Oa je b.l res tajnik kakor mora b t : duša delovanju društva. On je bil neumoren delave<* in je potrošil mnogo Časa in truda za naše društvo. Posebno neumoren pa je bil za časa volitev. Do^rjost mi je, da se mu danes iskreno zahvalim za toliko požrtvovalnost. (Živahna pohvala). Vseučiliščno vprašanje in tržaški Slo* venci. Ker je referat o tej točki prevzel dr. R v b a r, je izročil predsedstvo novemu predsedniku Ivanu G o r i u p u. Poslednji Ako •fi se tudi v tem pogledu kaj iz* <>1 šalo, je torej podelil besedo dru. R y b it r u, ki je potem dan vsaj ,» go;. Sicer pa moramo izvajal tako-le : priznati, da je tudi v tem pog elu v Trstu Zadnje čb«e se bije v slovenski javnosti v«lt'> premalo podjetnost, dasi je veliko hud boj radi vprašanja, ki je velike važnosti. kr.t* le na grozni draginji, ki je tu. Kakor pa je že ob vsakem takem važnem Rusko-japonska vojna. Trst, 1. fdbruvarja 1905. Ofenziva Kuropatkina. — JKomentanni položaj. (Jopis iz strokovnjaškega peresa.) Kuropatkin javlja oficijelno, da je iz-vzemši Sandepu, od 25. januvarja naprej povsodi prodiral zmagovalno, ali pajeodb jal sovražne protinapade. Sandepu je obstreljeval še 29. januvarja. Njegovo zadnje poročilo od 29. minolega meseca pravi, da njegove čete desnega krila drže neko v zadnjih bojih zasedeno vas, da je t dbil japonsko predstraža, ki je hotela zopet zavzet: Bibaitaitae, in ko-nečno, di je njegova artilerija z vspehom obstreljevala Sanlepu, kjer se nahajajo mnogo-števi'ne japonske čete. Ob enem javlja na spit h, da so bile izgube Japoncev jako ve like. To je zsdaje poročilo Kuropatkinovo. Po takem ee je njegova fronta, kakor je bila označena v »Edinosti« od 1. ftbruvarja, spremenila Kuropatkinu na korist. Vse to velja gleda poročil do vštetega 29. jan. po (i. uri 30 min. zvečar. Temu nasprotao pa seza raport Ojame do 29. opolu ine, do katerega časa govori le o obstreljevanju. Rušo / na reki Hanho. O času od 29. do 31. jan. vć le povedati, da so Rusi ostavili 1200 mož, on da je izgubil 5000, Rusi pa 10.000. Ruska brzjjavna agentura pa javlja 29. januvarja, da so bili tega dne Japanci pri Landungonu odbili. Iz vsega tega je jasno glede skupnega položaja do 29. jan. t j-le : Rusi sloje ša pred Sandepu, posedujejo od tega čaea jugovztoSno kraja Santait« in j Labataj ter pozicije južno od teb sel, ki so jih pasedovali žs od 25. januvarija. Sžverno od ta krajevne skupine, zapadno od štacije Šaho, v podaljšanju od Sandepu na severo Ker Trst o ma dovolj sladke vo;e in vprešinju, je tudi sedaj več in različnih ser je v Trstu ve. ka drag nja (enaka kakor mnenj. Ali mesto, da bi se izrezala ta mne-na Ihinaju, kar scao povedali že pred nekaj nja mirno, Btvarao in na dostojanstven način, dnevi, je umevn >, da *e industrija ii obrti kriče slovenske strune jako hnpavo, ia to m- m ra o n/ : . Tižašae la ijetesalnica ne g t ivo ne stvari na korist. Naš list »Edinoat« m rej • nkurirat: z drugimi inozemak mi, ni prav za prav preciziral svojega mnenja, ker tuka; delo in teatar jal drags, medtem Storil pa je le svojo dolžnost, ko je priobčil ko je druge ti ah eno tli drug; cineje. Če bi ; neki članek dra. Turne. Najmanje pa si mo- i vzhod d) reke Š;ho se torej od 27. jaouvarja nt-* vlada ne naročevala iz patrijct zma svo- remo misliti, da je etord s tem Beg ve j ni nič spremenilo. Splošni položaj ruske tronte jih lad'j v domač h laijetesaln cah, ki pa reB kakov naroden greh. Vendar pa je bil naš | je ostal glasom oficijelnih poročil Kuropatkina «iobr delajo, bi tuli tega ne imeli v Trstu, j list silno napaden radi tega članka. Res je, ; približno isti, ka&or je bil očrtan v »Elino-Kajt kvaliteti, če je predraga, vendar ne da nam je b.l dan migljaj, naj ne razprav- ; sti« od 31. januvarja: Na Šahu in na vzhodu, odgovarja tr šiom. Kar se tiče mežaosti, da ljamo o stvari, in mi smo sa pokorili, ker kakor do sedaj na zapadnem ofenzivnem krilu, bi k K> -ezid->\ nov mlin, kakor je bil Eso- nismo hoteli Š9 bolj mešati. S^loh ni slovensko vseučiliščno vprašanje za nas tolike vežnosti, kak)r za druge rojake naše. Ali ko smo bili tako ostro provccirani nismo mrgli in nismo nomu -, je j a to v Trstu takorek<;č nemožno, če h<»?3 imeti le kohčkaj obresti od vložene glavn ce. Stvar je namreč ta, da veliki m ini dac ve:itan-»Kem riziku, in pa da je opozorjeni, naj odnehamo v interesu Btvari. vtžjja z ž t z zrnih i cikraj n (Ogrsko) Ol več strani pa ae nam prigovarja, da ni tik " ::a*a kakor za m ko. Treba je pa ra-i dobro, ako se vse zamolČuje. Ker Često da čuna: na odpadke, k se prodajaj) po nizki je dobro, ako se govori. Ia res ee b samim ■ *en , a i pa ee sploh pioiati Le morejo, ker molčanjem nič n-a koriBti in je bol e, da se ee j ii vei ko izgublja v prsh itd. a je bilo govori javno, kar se ima ca srcu. ima poprej beležiti vepehov. Kajti ta oianzivna fonta teče sedaj 10 verst zapadno od postaje Šaho, zfčeaši na severa ob reki Šaho preko Sandepu (7 kilometrov južaovztočno od Šan-smeli molčati. In zopst smo bili ttn^), prek i Sunapu (nekoliko kilometrov južao od Sandepu). Heketaj (kakih 8 kilometro? južno od Sandepu, in potem v vztočni smeri p-eko Sinta t4i. Po takem je ruska fronta še vedno povprečno 15 km vzt čao od črte Davangapu — Bet3ia kakor cfrn-ivno krilo v širini 40 km naprej potisnjena in se bori. veo dar treba tudi od te teže plačevati vozni no. Naj vam polam eno priliko. Na Nem- I>a t.. [ j. mlel inozemsko ž to, je to težavno, škem obstiji velika močna socijalao demo D o e t a v e k uredništva: Današnja ker je to vedno odv sno od trgovskih p-go-1 kratiČna stranka, največa v Nemčiji. Naj vest v angležkem lista >Daily Telegraphc, fronte : v kotu, ki seza v fronto. Neverjetna je ta vest tudi zato, ker govori, da so se Rusi spustili v »divji beg«, dočim je obče znano, da ie ruska vojska ravno na umikanju vzgledna. In še zadnji argument: Ojama sam bi gotovo hitel s priobčenjem tscega vspeha. Tretja In četrta ruska eskadra. Kodanjski list »Politiken« je izvedel iz zanesljivega vira iz Libave : Potem ko meseca fabruvarja odpluje od tukaj t r e t j a eskadra ped poveljstvom admirala Negoba tova, odide meseca aprila iz Kronstacita četrta eskadra. Oba eskadri bo Hamburžko-ameriška parobrodna družba preskrbovala s premogom, v to svrho je ista najela vač parnikov, med t*mi tudi nekoliko danskih. Hrvatsko stališče nasproti izidu volitev n a Ogrskem. Dunajski poročevalec »Agramer Tag-blatta« nam pošilja vsebino svojega razgovora z državnim poslanem drom. Jurijem Ferri o izidu volitev na Ogrskem. Go3pod poslanec Be je spominjal n?jprej članka v »Slovencu« : »Hrvatje, kje sta ?« ter f-oglaša žajim, di je po spremenjeni si-tuvaciji na Ogrskem pvisel za Hrvate težaven moment. Zimga Kosutove Btranke da je naravna posledica popustljivosti na najvišem mestu nasproti madjarskim zahtevam, izlast glede armadmh vprsšanj. Kcšutovci gredf> za tem. da bi ustvarili federacijo mad Ma-djari, Nemci in Poljaki. Hrvate pa izpuš^ajo iz svojega federativnega zistema. Po menenju K šutovcev bi imeli v teh zveznih državah prvo besedo — Madjari. Kaj bi bilo s Hrvati? Glede na to vprašanje s» menenja hrvatskih državnih poslancev na Dtinaiu različna. Po mnenju Fer rja bi bilo Zi Hrvate ugodneje, ako bi šli b Kcšutom, nego proti njemu. Seveda bi bil pre ipngoj za ti: popolno pripezoanje politične individuvalnosti Hrvatske ia povspeše-vanje narodnih zahtev Hrvatov. Na vsaki način pa treba ni strani Hrvatov skrajne previdnosti, prede o stopijo v kakoršno si bodi razmerje do Košutovcev. Na drugi Btrani fe pa ni smeti dati izkoriščati od Nemcev, ki bi jih potem dali morda v roke Madjarov. Će pa ima res priti do persnnaine uuije : kakovo bo potem razmerje Hrvatske, ukljutno Dalmacije, nasproti Ogrski ? Stvar je s Var urejena po zakonu, ali izkustvo uči, da o takih stvareh navadno ne o iloča zak m, ampak — m č. Hrvatje imajo gotovo dovolj razoga, da so nezaupni d) on h krogov, ki bo v Hrvatski skozi 20 let pustili gospodariti jednega Khuena. Oai ne morejo zaupat ne ogrski, ne dunajski polit'ki. Ni veiiatno s cer, da pride ža sedaj do ločenja od Avstrije. Skušalo se bo morda še enkrat s Szellom, di ee njemu posreči, kar se ni p* srečilo bojevitemu T,ni\. K o u č n o pa pridejo Košutovci na krmilo, kajti kaka koalicija med i beralci ia katoliško ljudsko stranko je popolnoma izključena, ker prvi ne bodo hoteli opustiti svojih najvažnej h pastulatov. Če Hrvatje ostanejo pri tem, da bodo tudi nedalje sledili liberalni stranki, petem bedej tirali politiko, ki ugaja na Dunaju. Ker v interesu dunajskih krogov je, da ostane liberalna stranka na oblasti. Dalje v prilogi. Priloga Edinosti" št. 33.1.febr. 1905. Hrvatje pi nimajo povcda, 2 piistasev zmeroe stranke in katolikov t?r 2* demokratov. Med propadlimi je tudi zn«ni in odlični socijalni demokrat Turatti. Prosili bi pa tudi iskrenega odgovora na vprašanje : ali bi »Siovenec« izročal vodstvo akcije izključno la poslancem tudi v slučaju, da večina njih pripada narodno-napredni stranki?! Kaj pravite 1 Gospoda, kar nič ne hrupite in se ne ujedajte na tas, ker hočemo braniti Bvojo kožo. Mi smo zanesljivo ii formirani o tem, kake d spoz>ije vladajc po Ljubljani glede Trda. V skupno narodnem interesu Vas prosimo, ne silit9 nas, da bi govorili jasneje. To pa pravimo : če hočejo drugi abdicirati na tej poziciji, svobodno jim ! Nam pa je v dolžnost, da vztrajamo. In od vršenja te dolž bo iti nas ne odvrne nobena psovka ! »Slovenskemu Narodu«. »Slovenski Narod« meče z — doslednostjo, ki naravnoet osuplja, na glave tržaških voditeljev resnični škandal, ki eo ga zakrivili — na Kranjskem. Škandal namreč, ki se tiče volitev v zavarovalnico proti nezgodam. »Slovenski Narod« graja politično društvo »Ediiost«, ker se je obrnilo radi teh volitev do posamičnih oseb na Kranjskem, češ, obrniti da bi se bilo moralo, pravi, do vodstva obeh kranjskih stra k ! Hoho! L> gika dejstev bi zahtevala ravno nasprotno. Na Kranjskem je veliki del naš,h volil«, ev, dočim jih je v Tr*tu !e neznatno število, ki izginja. Konsfkven«*a temu dejstvu je ra\no ta, da vedno na Kraijskem postavljajo kan didate za te volitve. Edino logično bi bilo torej, da sta se vodstvi obeh strank na Kranjskem obrnili do političnega društva »Edinost«, ako t-ta hoteli imeti nekako volilno cantralo v Trstu! No, fakt je vendar, da je v interesu stvari tudi to pot po', društvo poprijelo iaicijativo in da se mu je od odlične csebe iz narodno-nepredne stranke izrecno priporočilo, naj se piše temu in temu, ako se hoče kaj d seči. Če trdi »Slov. Narcd«, da bi bil slovenski kand.dat zmagal, ako bi bilo pol. društvo »Edinost« oddalo onih 20 glasovnic, je to trditev, kateri moramo najodločneje oporekati, trditev, ki priči, da je način, kakor se vrše te volitve, za »S'o7. Narod« popolnoma terra incogoita. Ce ne veruje »Siovenski Narod« nam, naj le malo pregleda številke tižiškega »Sole« od zadnjih ' par tednov sem in najde tam marsikatero po* jaenilo, izrecno adree raao na — »Slovenski | Narod«. Saj se gosf 6 la včasih kaj radi ekl cujejo ravno na »Sjle«, ako jim to služi proti — »Elinosti«. Nova nevesta za španskega kralja. Pod naslovom »Španski kralj so ž<=ni na Kranjskem«, je objavil ljubljanski »SI venec« nastopno notico : »Osennajstletni španski kraj Alfonz XIII. namerava vzeti vojvodinjo Marijo Antonijo Meklenburžko, katera prihaja vsako leto s svojo materjo na Kranj sko h knežji rodbini Windisehgr:itzovi na grad Bogenšperk pri Litiji, na nekdanji Valvazorjev dom. Poroča se nam, da je nevesta ravnokar došla na Bogenšperk in pri-čakujejo tudi, da jo pride obiskat kraljevi ženin.« Velika slovanska simfonična akademija. Opozarjamo občinstvo, da začne koncert po vojaško točno ob 5. uri ter da se mej sviranjem ne bo pustilo nikogar v dvorano. Kdor pride prekasno bo moral čakati do pavze, da ne moti produkcije. Veliki trgovski ples, ki ga priredi »Tigovsko izobraževalno društvo« dne 26. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«, bo nekaj posebne ga ! Društvo bo obhajalo svojo desar.'etnico, odkar je pričelo delovat'. Iz malega številca ožjih prijateljev je t»kom desetih let narastlo močno društvo, ki skrbi za združenje trgovskega elementa in za vzgojo mladega naraščaja. Kdor se zanima za naš trgovski razvoj, naj ne zamudi te prilike, da' si ogleda la p'es, če ee že neča sam vrteti med veselo mladino. Še nikdar se nismo tako veselili plesa tržaških gospa kakor letos in to radi prelepe plesne dvorane, radi poskočne vojaške godbe, zamrznjena in d : i s led na nekaterih mestih debel (10 c v Slov. akad. drnštvo »Ilirija« v Pragi priredi svoj III. redni občni zbor dne 3. svečana t. 1. v restavraciji u 5pokcrnych« Ječna ul. 14. Oslep&rjen. Josip DiminiČ, lastnik barke »Borghese«, ki je usidrana v prosti luki, je prijavil včeraj popoludne na policiji, da ga je včeraj prelpohidne neki debeli, elegantno oblečeni, a njemu popolnoma neznani gospod osleparil za 10 K. Diminič je namreč izkr-caval iz barke premog za tvrdko WeiBs. V tem je pa prišel omenjeni gospod, se mu predstavil kakor uradnik tvrdke \Veiss ;n mu opazil, da gra delo izkrcavanja prepočasi. Dimin;č se je izgovarjal, da ne more hitreje, na kar se je oni dal pregovoriti ter ga potem povabil na čaŠ3 vinj. D miniČ je sprejel povabilo ter šel. S lila ata pol litra vina, a potem je oni v iznenađenju izjavil, da je pozabil denar v pisarni. Diminič nt imel pri sebi drobiža in mu je posodil bankovec za 10 K. Nezaani debeli elegantni gospod je z bankovcem plačal popito vino ter se kmalu potem na umeten nač Je Pa vr8el zve8ok vre5 velikega zanimanja naših rodoljubov. rtdarJu Pod nege ter pobegnil. Redar jo je pa Da, 11. februvarja bodi nam dan zabe- udrl ea Djim in ga konečno aretoval s po- ležen v spominsko knjigo, kakor zadoščenja mo5j° dru*ih Steeca je mora! v zapor, dočim sta pa njegova tovariša srečno odne- dan za delovanje naših dam. »Dramatično drnštvo« v pri zori v nedeljo, dne 5. t. m. ljudski igrokaz »Na Oaojah «. Darovi. Za možko podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu je nabrala v gostilni »pri Bcci« vesela družba K 2*60, koji zne- sla pete. Bakrena žica. Včeraj predpoludne je policijski adjunkt Jurij Titz srečal v ulici Arcata 31 letnega Mhteja SepČići, doma iz Hrvatske, ki je imel pri sebi velik kolač bakrene žice. Adjunktu se je zdeio čudno, da ima Sepčio ono žico ter ga je vprašal, sek se nahaja pri upravi našega lista. j • o J r r kje da jo je dobil in kam da jo nčse. bepčic Čitalnica v Planini priredi dne ll.|je pa nekako zffieden0 0jg0voril, tako, da svečana ob 8. uri zvečer v prostorih g. A.. funkcijonar razume!f da stvar ni čista. Livriča plesni venček s kotiljonom, ^j*™: V8led tega je Sepčića eretoval ter ga djal pošto ter s komičnim prizerom, v katerem Domače vesti. »Slovencu«. »Elnost« »bevk-i« ; »Edinost« »klepeta neu-nno« ; »Ed n st« »prodaja klepetanje« : »Ed nost« »naj na etraci bevka !« itd. i*d. S temi in takimi ljubeznjivostmi nam kaža »Slovenec« drastično, kakove so njegove dis-pozicija nafproti nam Mi pa naj bi b li obzirni na \se st-ani. Tako se traktira na?, ki ob vstuč^iškem vprašanju vršimo le svoje — dolžnost na?pr< t tiž š£fmu Slovenstvu. O 1 govor so d b li gr,sp->da na nedeljnein eb >du j.o' tičiega društva »Edinost«. Nam je dodati le š? par b ?ed. »Slovenec« zahteva, naj tudi mi zaupamo poslancem Mi pa odgovarjamo, da zahtevamo popolne jasnosti med nami ravno v ta camea, da bomo mogli popolnoma zaupati poslancem. Ia danes moram > zahtevati to tembolj, ko nam isti »Slovenec« ne ve dati drueega tolažila, nego da pravi, la ee nam »bo morda sčasoma zab!iskalo, kako neumni smo bili« ! ! Ti?t »morda«, ki ima priti »sčasoma«, je morda na Kranjskem neprecenljiv arg iment, v Trstu pa ga ni nobenega — kalin«», ki bi breeskrbno sel na to lim&nco. — Će pa »Slo veaec« pravi, da zahtevamo mi, naj bi po slanci vse »izklef etali«, ne moremo drugače, 13go da mu zalučamo v obraz, da ostudno laže. Mi smo izrecao in opetovano povdarjali, da ne zahtevamo, da bi nam poslane govcr.li podrobnosti o svoji akcij'', ampak le odgovora smo zahtevali in ga zahtevamo: da-li se misli Trst žrtvovati? In 2e so že men.li, da t idi na sp'ošno vprašanje ne mo rejo odgovoriti javno, potem so imeli drugo poč na rfzpolfe*. A'i je res ni v Trstu \bij ene osebe, ki je vredna, da jej poslaoci pri veščajo p sma s par b€s:dami in eno — postno znamko?! Toliko bi Ee bilo lahko storilo brez nevaro sti za tisto »akcijo«. nastopi iz prijaznosti dobro znani kemik t Petersiliv iz Poit Arturja, ki je ut«kel Ja-' poucem. K plesu b godba na lok iz Ti kapelu ka Majcena. pod ključ. poucem. K plesu bo svirala slavna društvena Sodaj pa čujte čitatelji nekaj povsem: godba na lok iz Trsta pod vodstvom g03p novega. Nas vsaj je to csupnilo. »Narod« piše namreč : »V volilni komisiji je bil tudi neki uslužoecec tiskarne »Edinost«. Nič druzega ne bi bilo treba, kakor temu uslužbencu dati glasovnice in ga prositi ko že mora iti k volitvi, da naj jih odda !« Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) To je res nekaj novega za naie trž;šie'ljo, dne 12. t. m. v društveiih prostorih ob napravlja tukaj utis, da ni verojetno, običaje in nazore. Ne glede na to, da n ma pe litično drušlvo »Ediaost« nikakih z/cz z o-objem !is'-arne, treba po^ebn} povdariti, da ma ono za svoja važna in zaupna oprav.la svoje lastne zaupne organe. Tu ni šlo za vprtš*nje, kako, po kom naj oddamo one glasovn ca ? Ampak šlo ja za vprašanje : aii jih hočemo odiati l ! Ia mi nisKO hitili iz verekov, ki smo j;h Ž3 dovolj obrazložili I Ia danes srni zadovoljni bolj reg j kedij, ker niem) hoteli. Danes vemo iz povsem zanesljive strani, da bi i talijanski mogctci v zavarovalnici dali ne vem kaj, da je bil izvoljen slovenski kandidat, oziroma, da ni prišlo do take javne razprave. Naši računi fo potrjeni : signoria se boje, da ta razprava poda blagodejen pouk na slo venski strani ! Če pa že gos^oia okolo »Slovenskega Naroda« hočejo po vsej sili govoriti o škandalu, bodi jim povedano vnovič na vsa usta, da je bil res Škandal — na Kranjskem in v Dalmceiji ! Tako je, pa naj prijavlja — ako smemo nekoliko varirati zaključni vskl k v »Slovenskem Narodu« — »Sovenski Narod« še to h ko notic v tistem svojem — zaanrm tonu ! Kar pa se t.či t ste usodne spremembe pravil zavarova'nice, utegnemo priti skoro — ča bo potreba — z interesantaimi avtentičnimi polatk'. Ca b) konu io neljubo, naj sa sat vali njim, k; k&r ne morejo skiitati ivoje acimozaosti d. vedstva tržaških Slo vencev ! Ker je za to veselico veliko sa ni manje Ofenziva Kuropatkinova ponesrečila? tudi iz daljnih krogov, obeta b ti veselica1 LONDON 1. »Daily Telegraphc poroča nekaj izrednega za Planino. i iz Tokija od 31. januvarja: Kuropatkinov Pevsko društvo „Velesila" v Skednju ' poskus, da bi na bokih objel japonsko ar-bo imelo svoj letni redni občni zber v nede-.1*8^ 60 oi p^rečil. Njegova glavna pozicija da ee uri z-utraj. mcral E aimado umakniti do preko Popoludne ub 5. uri istega dic bo imelo Mukdena. Pcz tiven vspeh japonskega prodiranja je, da je moral Kuropatkin v okrogu približno 9 milj od Heikmtaja ostaviti vse pozicije. Veled zamrznjene zemlje in Bilnega mraza ni sedaj mt.žao graditi nove vtrdhe oziroma bivališča. Rinke izgube v bojih cd 25. do r. m. ee ceni seiaj na 30 do 42 t so S, zguba Japoscčv na 700. Rusi eo ostavili na toj šču 10.0OO mrtvih. Princ Kari Anton Hofcenzolleinski ee je dne 23. jan. povrnil iz P rt Arturja v Liaojan. društvo svojo pevsko zabavo z mešanim zborom v gostilni »Gospode rake ga društva/. Pevsko društvo „Zorlslava" v Sežani priredi danes veselico s plesom, petjem in igro v restavracijski dvorani g. A. Pol-lcva v Sežani. V s pore d : 1. Parma: »Mladi vojaki«, go lba. 2. I^aharn^r : »Pozdrav«, mešan zbor. 3. *** »štajerska pesem«, godba. 4. Sattner : »Zastava«, možki zbor. ;"». »Mrak«, godba. <». »Venec slov. narodnih pesmi«, mešan zbor. 7. »Domovina«, godba. 8. Slo- Brzojavne vesti. Državni zbor. DUNAJ 1. MiniBter za bogočastje dr. je odgovoril na interpelacije posl. Vogel: »Cigani«, možki zbor. 9. venske cvetke«, potpouri, godba. 10. »Prvi1 ples«, igra. 11 Svobodna zabava in ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Svira nabrežinska godba. Hartel Vstopnina na veselico k in plesu 1 K, Haucka> Ir0 in druS0V Slede d^ovnisnice v sedeži po 50 stot. - Čisti dohodek se obrne Mttterbergu. Po prehodu na dnevni red, so v društvene svrhe. 8e izyršile najPreJ nadomeetae vol,tve v „ , . , vA o, ,, 'odseke, na to se je nadaljevala podrobna de- Bralno pevsko društvo „Slavnik" v . , - . , _______ — | - . bata o predlogi za polajšin^e bede. Zbornica klancu priredi dne 12. svečana t. 1. pleioi . , , , , • , u 1 , T Ar je takom debate vsprejela predlogo za po- venček v prostorih g. Iv. Metlika. J . . r ■ . t j \t t. lajšanje bede in 1 m j Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstop- ' r popoludne. — Vstop nina za ncožke 1 K, za ženske 40 stot. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. ^ v pedrobni debati. Ministerska kriza na Ogrskem. DUNAJ 1. Cesar je ob 9. uri in pol Nesrečnemu Filipu Kavčiču sta na- predpoludne vsprejel ministeraitega predsed- dalje podarila Martin Rampovšek in njegova nika grofa Tiszo v daljši avdijenc1. Mini- hči 3 K in nekaj obleke. Obdarovanec iz ateraki predsednik je napovedal demisijo reka prisrčno zahvalo. vsega kabineta, katero predloži po- •20. batalljon lovcev. Kakor poročajo zneje tudi pismeno. Cesar je na predlog od- iz Judenburga, zapusti 20. lovski batalijon Btopajočega ministerskega pre^lsednika pozval Obširni tolmač simfoničnih skladeb. lovcev v ponedeljek dae 6. t. m. Judenburg na avd.jenco grofa Julija Andraeav-ja, ki 4i se bodo izvaja h na današnjem koncertu, j ter despa semkaj v torek. utegne prispeti na Danaj v petek. Bo-li še se bo prodajal pri vboda v dvorano po 20 Mraz v vipavski dolini Iz vipavske kdo drugi poklican k vlad.r u in se poda atotink doline poročajo, daje Vipava že delj časa li tudi vladar v Budimpešto ni dosedaj ae ničesar določano. Grot T.sca se de danes vrne ,4.70 široka in 3.1 m vieoka. Okna 1-80 m v Budimpešto. visok«. Ta soba je Bieti na zraku. Graddo jo je Prine Eitel Friderik. • podjetje o času gradnje južne železnice in so POISDAM 1. Stanje prioca Eitela Snovali v njej i n i e n e r j i p o d je t j a. Tc- Friderika se boljša. I1*0 * 8Pl0Š0° P0^0' _ , „ ..... m J«« tem sam sa sa trdno prepričan, da OemlsIJ* Srlatopolks *ir»k.g. 8u»ek - v .vojaka" FETROGRAD 1. Minister notranjih i __. J ... . videl nikdar i>elega dne, ako bi med istim .,»„,, k«« Svialopolk Miisti je b.lna.vojO ^ M,kaom jn „.daji.elj.m prcš.jo r.d, slabap . tdr.vj. cdpuSS« .. d«, j „vraitva, te.oveS bi bil. * 1 1 k k sedanje *.u 9. ' eoba gotovo dobra z osirom na dejstvo, da C*r vsprejel deputacijo delavcev. j y Britcfa ni nobene primerneje sobe. V go- PETROGRAD 1. (Peti. brz. agent.) 9t]lno ne boate gonili otrok!! Car Nikolaj je danes vsprejel deputacijo de- J yQdiuVj ve ^ M drug priprav- lavoev petrograjskib tovarn io delavnic, ob-1 ^ proator, Jn sicer vem tudi jaz. To je atoječo iz členov. Isti so doš.i v sprem-jprav ^ m soba, tcmvcS .»salon" - —ta krm)! atvu tinančnega m n etra in generalnega gu- - w ^ treba geveda ^ urediti u 8obo> vernerja Trepova. Ko so dospel, v Carakoje ( URpraviti §e uhodj okna 8trefao ge ^^ Selo, ao bili n. vo.ovih odvedeni v Alekean- .. f d po(J ^ _mlonom« je hlev „ goyejo drovo palačo. Ob 3. uri popoludne je prišel; koj poleg ^ pa _ 8vjnjak, To bj car, spremljan od velikega knez. Jurja M.-' ^ ne ^ ^ y _ 8vinjaku t Dobra bl haj lov: oa, mim.tr. earake hišej in poveljnika unto da ni pri nekflm go8p> Makeu< palače, v dvorano, kjer je bil. deputacija, j od GflBgl, poznani Vaa ^ CUmi depntac je ao se priklonili carju, ki j.h ; m pQ delu ter viaoko Bpoštujem , je pozdravil z besedami: Zdravatvujte re-. ^^ prirnavam da mora 8tenovflko bj.ta (otroc.)! na k.r sd pršleei odgovorih q ^ 8tvari „opravljati, ter ver s ^klicem : f Zdravatvujte Vaše Veli«ertvo !: ^^ tovariSem. A to pot Vas je Nato je car mel n. deputacjo nagovor. , — w Rj|jko 8labu iDfjrmiral! V onem (Radi pomanjkanja proetora priobčimo carjevj 5lanku mrgol( nere8nic : gov.r ^utri. p I I —— da rezširiio šolo s Najprej so sklenili, da razširijo I krpanjem. Kje pa je ta sklep?! Koj zjutraj, predno se je ogled pričel, je msne gosp. vo-. ditelj komisije vprašal, kaj d« mislim o sta- ce Poslano. Šola — v svinjaku. Pod tem naslovom je bil prinesel .U6i |rem pcelopju? Jaz sem koj izjavil, da sem teljski Tovariš" od 1. decembra m. L članek, " 8v"j<> t8abo Proti temu» da bi 86 8Ploh en ki naj bi vzbudil vseobčj senzacijo že ss 88m žebe,j zabil v t1Bt0 6l,ro b«ako. svojim — naslovom. štirinajst dni prej ao začeli hujskači ' Ker ta članek csobite mene imenoma obdelovati ljudi, med temi je bl najhujši napad«, ia ker jaz že zaradi svojih ctrok neki JaDko Dekleva". Tako je reč?no v tega ne morem mirno v žap vtaknit', aem . verodostojnih u*t sem slišal pra- poslal omenjenemu libtu nekaj čisto mirnih viti, da se je gosp. naučiteli izjavil, da on ni atvaroih pojasnil z uljudno prošnjo, da bi ae P*88^ te8a č anka. Prav i je baje v Ljubljani, ni pa mislil, da pride vse tako v časopis. Torej objavila. A to se menda ne more in ne sme priobčiti v stanovskem glasilu. (Tam se more j informacije ao le Tvoje dragi Raj ko! Kakih in sme samo napadati). Torej, ker sa tam ne de*et let bIvaš tukaJ. toreJ bi moral Poznati more in ne eme, sem prisljea braniti se tem | razmere! potom. j Jaz da sem tako črn sovražnik šole in Ne da ae tajiti, da je tukajšnje šoUko' uč teljstva ? ! Ali se nisem ob VFaki pril ki in poslopje nedestatno. Prej ali pozieje se bo vselej potezal za šolo? N sem li Tebi s vsem, moralo prav gotovo grad ti novo šolsko po- kar sem nogel, vstregel?! Veš kaj mi sedaj alopje, kar pa se ne da kar čaz neč napravit'. Tukajšnja šolska obč:na obstoji iz obči o: pravijo soobčani na ta napad v časopisu ?! Prav Ti bodi, vselej si ga bran i, puščal Britof, Famlje in G m e Vreme. Do sedaj | mu, da je delal, kar je botel: to imaš sedaj je bila tukaj všolana tudi kal. občina ŠioH^e v|zahvalo ! Ali se nisi, drag , z vsemi „zguncal" Primorsko), ki je pa glasim izjave c. t r. okr.1 prej, nego z menoj? Niai li sam večkrat ob-šol. sveta v Sežani odrekla vsak prispevek i Čudoval mojo trdo neobčutljivo kižo? Da, za gradbo nove šole. Prihajajo torej v poštev samo prve tri občine. Tukaj so Lami ubogi kmetovalci, po veliki več.ni že itak zadolženi do grla. Poleg tega eta občini Britoi in Gor. Vreme gradili 1. r.»03. vsaka zase svoj vodovod, za katerega se ni še niti vinarja plačalo. Splošno se je torej reklo, naj se zgradba neve šole odloži za tjliko časa, da ee vodovoda poplačata. Ker je ( ošabno eobi II. riz. res premala, je voditelj komisije vprašal javno pred vsemi občani, da li bi se tu dobila kaka soba v najem, da se II. razr. naetsni prov'iorično. Na to vprašanje se je oglasil edino neki goap. Maks. Na to je odredil gosp. voditelj komisije koj ogled :V>e «obe. Tudi gosp. nadučitelj je bil zraven, a ni n česar vedel o kaki drugi s jbi. G g. t unkcjoaarji kcnU je so ai aobo cgladali ur konstatirali kaj je trebi vse priprav.ti, da bj soba sposobna za šolo. Ko je I>:1 komisijonalni zapisnik že skoraj dovršen, je pr šel gosp. nadučitelj se svojimi predlogi, da ve ie ta diuge sob?. Na to mu je gosp. voditelj komisije odgovv rd, da je javno vprašal, kedo ma kako sobo in ako bi ee bdo oglasilo deset posettukov, bi se bile ogledale vse sobe. Ker Be je pa ponudil samo eden, eejeiata ug!:dala io našla sposobno. Zatorej ni več povoda, gledati druge. Tudi c. kr. okr. šolski nadzornik, ki je vendar priznan izkušen šolnik, ni o p o r e k a 1 začasnemu na-meščenju II. razr. v dotično se bo. Sola — v svinjaku! — Grozno! Čitatelj tega č anka, kater.m nis) znane tukajšnje n zmere si bodo gotovo mislili, da sao tukaj pravi, pravcati barbari. Š>la — v sv.njaku! Prva kletka ščetinarji, koj druga kletka poleg te: šola, v kai aro se goni ubogi napredni (?) učitelj z nedolžnimi otrofli. T« hiša fetoji ob atrmi poti. Res je, da je epodaj svinjak, potem je pritličje, a ubod it ul ce je na drugi s t r a u i kjer biva vedno neka rodbina na stanovanji. Potem $c le je I. nadstropje a pesebn m vhodom. Le par stopnic kamenitih. cm. širokih, 2o cm. visokih in ec meter do'g h. Soba je 7.Ho cm. dolga, resnica je, da je šolaki voditelj drugi dan Moj Bog, s kom pa hcčeoio predaval kake pol ure otrokom ter je po občevati, ako ne z učiteljem ? Pred zaključ svoji stari navadi metal psovke na razne ko:n 9tmo ša nek®j- LJubi Rajko, že deset obfone tukttj in ob vsaki priliki in ves čas Ljubi Raj ko ! Ako bi bil T« tedaj v tožiš čez ta kraJ- (la ai 8em doš?l Ljubljani informiral takole: Jaz sem skušal ,fxlffj« t3r b:l čaaa priveza*. A drugi dan v šoli ublažiti vtis s tem, da sem deset Iet Te ni bil° traba tukaj tako straho- tolkel po komatu, ker ee nisem upal vdariti vito trpeti. Saj so vsaki božji dan službe po konju, cz roma sem si tukaj srce hladil, razpisane. ker nisem vedel kako drugače — bi bil po >Ze P'tnajst let se pošteni ljudje trudijo ved.l resnico! za gr&dbo nove šole<- 'ista »ovadba« je bila, ako se ne mo- Kateri sd pa tisti pcšreui ljudje? Nieem tim, dolga celih šeat vrst, v kateri se je li ravn0 Jaz cb raznih prilikah stavljal predasmo prosilo, naj šolske oblasti konstatirao, loge, da bi se sklenilo vsaj kako malo na- spadajoli taka »predavanja« v šolaki poduk ?!! klado Ur bi tiko PriSel neki fjnd gradbo Seveda bi se morale te psovke napred šole ? ! A naletel sem vedno |na odp .r, a to nega (?) učitelja zopet spraviti v žep — dru- najbolj radi — Tebe. ga če »črna garda« ! Dđ» liubi RaJko ! TrPke mi silijo v pero, »Črna garda!« Kje si pa pravzaprav, Pa naJ bl za danee- Jdz 8em nasproten vsa-Ti ljubi Rajko? Nismo li hoteli mi svoje- i kemu caebnemu poIemiE.ranju po časopisih, saj časno voliti popolnoma liberalen 06 lehko «nen:mo doma. Jez prav rad živim krajni šolaki svet? Bal si se ga, kakor v miru! Nimam veselja, niti časa za »gun-vraga ! ' eanjec. In kedo je najbolj agitiral za 120 kg Ako Pa rebe veseli - se bom pa znal težkega klerikalnega predsednika? Ko bi bili hraniti. Ako misliš, da uisi še dovolj »zgun-vsi liberalci tako agilni kakor Ti, bi jih na caD<» Pa 9e »guncaj« nadalje! Britof, meseca j^nuvarja 1U0.">. .Jauko Deklcva. Kranjskem najmlajši kapelan še za zajutrek ne imel dovolj! Veš Rajko, ves Tvoj libe ralizem obstoji v tem, da vaikdar, kedar ni možno u3tnči kaki Tvoji pretirani želji, ali kedar ga imaš nekoliko — preveč, deliš svojo — ljubeznjivoat na debelo okoli ! Jaz s< m bil Bvoječasno predsednik kraj. šol. sveta in bil bi še — dandanes, ako bi bil tukaj voditelj šole, da bi sa dalo izhajati ,K žnjim. In v tem slučaju bi bilo vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja, ako že ne rešeno, gotovo { & veliko bližje rešitvi, nego je danes. Ali pa ve«, zakaj nisem hotel vsprejeti več tega častnega, meni ljubega mesta ? Zato, ker Bem ae naveličal — Tebe! Niti v krai. šol. Bvet ee nnem pustil voliti samo zato, ker eem uvidel, da se s Teboj ne da ničesar napravit'. Vse bi Trgovina Borzna poročil, dce 1. rel>rav»rju Tržaška borza. Napoleoni K 19.10— 19.12—, angležfce lire K — — do —.—, London kratek termin K 240 10—240.6J Francija K 95.55-95J5, Italija K 95 45-95 6". —.— —.— NemSija K 117.45—117.65, nemSki bankovci K--•-- avstrijska ednotna renta K 100 — 100.ogrska kronska renta K 9S.20 9S 40, Italijamia reuu K 103.74 103.3/4 kreditne akcije K --676.— državne železnice K 64"),--64. — LombaHi K 50 91.—, Lloydove akcije li 710.--715.— Srečke: Tiaa K 334.--339 —, \redit K 47»; - do 486.—, Bodenkredit 1880 K 307.- 3 IS.—, Bi-denkredit 1889 K 298.— 30» —, Turško K 133 -do 135.— Srbske —do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.55 100.60 srebru si jaz prej mislil, nego, da Avstrijska renta v ^ bom moral s Ttboj, ali s kom drugim pole j Avat" investicijska^^ renta 3l/a°. mizirati po časopia;h! Tudi sedaj izjavljam Ogrska renta v ^^^ 0 odkritosrčno, da mi je zelo neljubo. Ali tega ^ 31JJ. infamnega nape da. obešenega na veliki zvon,' Akciie nacijonalne banke & , . , , « x j' Kreditne akcije mogel — in kakor rečeno, ze zaradi London, 10 Lstr. nisem svojih otrok — nisem smel mirno vtakniti v 100 državnih mark Žep! Doma bi bil prenesel tiBoč psovk, ker 2o frankov v vsej okolici pczaajo ljudje mene in Tebe ! ital. lir J , , , „ ... 1 Cesarski cekini B.l sem, kakor ričeno, svojteaeno pred 100.S5 119.60 100.25 91.75 11K50 98 30 89.40 1631. — 673.50 •240.52 117.40 •23/0 19.10 95.55 100.60 119.50 100-30 91.75 11155 98.25 89 50 1631 - -673.5© 240 321 117.40 23-čO 19.11 95 45 11.94 dragi Rajko ! Veliko Tvojih psovk sem shranil v žep, veliko Tvojih auroTosti, potrpežljivo prenašal — samo radi ljubega miru! Jaz, sovražnik šole? Jaz sem za svojo osebo za to, da se koj tukaj grad: št rirazred-n ca. In to ne radi svojih otrok, ker ti bi ne bili več deležni te dobrot'. Toraj imel bi eamo plačavati, ne pa vž vati! „Ze štirinajst dni so luli obdeloval'!" Ako bi 83 Ti sploh kedaj kaj brigal, ako bi le kedaj stopil vsaj nekoliko med ljudstvo, bi moral ved-ti, da pri na£em ubrgem kmetu, ki jp, kakor sem Ž9 omenjal, itak že do grla zadolžen, ni treba nebene agitacije proti novemu občutnemu davku. Nasprotno! M-čno bi b lo treba agitirati, da bi se pridob li za gradbo stavbe, ki bi stala po inž. preudarku cirka 25.000 Kr. V prvi vrati bi pa to bila dolžnost uči-teljr. Ako b' on vrš 1 svojo dolžiost, mu za« gotovljam, da ga bom jaz podpiral a vaemi svojimi močmi. Ali Te nisem jaz le par tednov pred razpravo prijazno opozoril, da opusti svoj večni ..guncat", ker posledica boš čutil le sam ! Ni ae Ti b lo treba z nobenim ..guocati", najmanje povoda si pa imel z menoj! (Moj prijatelj Rajko ima namreč navado vee — ~guncati" !) Da, ljubi Rajko! Dne 22. okt. 1904. si potem, ko deset let tukaj deluješ,, dobil cd strani vsa šolske obč ne tako krepko tiezaup-nic3, da ai veČe ni možio m 9liti! Krivica se pa Ti ni zgodila nobena. Našel si eamo to, česar si več let iakal! ..Ćrna garda ! — Kje so pa b li svitli ? Saj je bdo na zidnjih deželno oziroma držav-no-tb.rskih volitvah vendar tukaj oddanih dve tretjini glasov naprednim kandidatom?! A ifcti dan nisi imel niti enega, ki bi bil potegnil za-Te ! S3veda : a k ,m se pa nisi še Ti »zguncel«?! »Sdaki voditelj si je prizadeval, da bi drugi dan ublažil gojusne utieke pri otrcc h.< No, Rajko, na to iz najdbo, kako ae blažijo otroška srca, ai lahko ponosen ter vzemi patent na njo! Faktična sednik kraj. šol. sve a Ali veš, koliko dni sva »odšfiipnila« ? ! Ravno takiat j« prišel neki ukiz c. kr. okr. šol. sveta v Postojni, da se zakonsko dolečdo o podeljevanju dopusta učit lju več krat zlorablja ter naj se le v nujnih slučajih podelja dopust. Ti pa le nisi nehal ter si hotel imeti k o n e č n o kar ves teden. Ko 11 34 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta !>S.S2, italijanska renta 104-lb, španski exterieur 91 J akcije otoauinske banke 595—. Menjice na London 251.35. P a r i z. (Sklep.) Avstrijske državaa lelezn1 e _■_ Lombardi —— unificirana turSka raata £9.i'i avstrijska zlata rent t 101.92, ogrska 4% zlata renta 99.80 LindertaJ 503.— turške srečke 131.50 parižka banka 12.87, italijanske meridi-onalne akcije 762.—, akcij« ifro Tinto 15.90. Mlačna. London. (Sklepi Konsolidiran dou fcr*1 t Lombardi 3'/, srebro 28,5/,9, Spačka renta 90'1 , ha »m Te jat opotoril n. na.edbo, seli morda SS*8--' še spominjaš, kaj ei mi odgovoril?! Da! vi " klerikalci bi hoteli, da bi Vam mi čevlje Mirna. Tržna porodila 1. februvarja. Budimpešta Pšenica za april K 19 52 dc čittili. Ne, dragi Rajko, jaz imam že svoje k 19 54; rž za april K 15.38 do K 15.40 ; oves z- rpril ljudi, ki mi čevlje snaž jo. Ali, če pričakuješ od K 14.02 do 14.04; koruza za maj K 14 80 do K 1 LS2. Pšenica : ponudbe prednje ; povpraševati e Jabotno, nespremenjeno. Pioiiju n znatna. Drug* žita mirneje. Vreme : oblačno. Trgovina sč zaklauiiiii prašiči. Predvčtrajšn m je b lo pripeljanih na tukajšnji trg 86 zaklan h prašičev. Cjna I. vrsti K ll mi trp?ti pred nekaterimi učitelji ! Po ugledu, po spoštovanju vzdihuješ! Ako ve* tvoj leksifcon : Kmetski bahač, klerikalni oadutež, črna gar la itd. izpraznil ia, ako Ti ne zadostuje ta, izposodi si še vojaški »Svh mpf Lexikon«, neorda najd š tam kaj primerneg-. — Ali vsa to Ti ne pomore do reflektanti pri predsedniku »Narodnega doma« ugleda! Nasprotno, ugled* io spe štovanja dr. Gustavu Gregorin-u.-- Plača 1)0 ' boš vž.val na »rente« — a t> sa ne da ku-'pit na semnju. To si mora vsak sam pridobiti ! sinoči ob ti. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v tu- kajšnji bolnišnici v Gospodu zaspala. TRST, 1. februvarja 1905. Marija Matijčič. Dober postranski zaslužek. Odbora podpisanih društev razpisujeta mesto uradnika, skupnega za obe društvi. Ta uradnik bi imel podpirati tajnika in blagaj nika obeh društev. Natančnejši delokrog izved«> dogovoru. — Prošnje je vložiti do t. m. pri enem ali drugem podpisanih društev. Polit društvo Edinost. Droštvo,Narodni dom'. Dr. N. Fertilio Kpeeijalist za bolezni nosa, grla In ušes. VI. Torre bianr-a i-* (fopl Torrfntft TRST. ORDINUJE: od 10—12 predp.. 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno « mi je javiti. da prevzel prodajalnico in Ekeijev v uliei CtM-rtua ^t. n tvrdke EMIL HACKER, o pr>>dajalnic<> .-»^iu založil z blagljc „Gries" pripravno za j»ek:irne. — Nizke cene. — posebno Prodaja najboljše voščilo (l)iks) = fredin Nad 40-leten vspeh. Cene nizke. Postrežba točna. Na-tarejša medirinalna specijaliteta naše jx>krajine. PASTIGLIE PRENDINI io<1 ogolunjene sladke ~korje) Iznai lirelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah, i' ne zaupanjem odličnih zdrav- nikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti. upadanji glasu, kataru. Zamorijo jih vi i vati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadol£ čist in svež glas. Nli. Pazite na nepoštene jMinarejanja ter zahtevajte vedn . ..Pastiglie Prendini '. V .-katii<-ah : v lekarni ..Prendini v Trstu " ter v vseh Iniljših lekarnah tukaj n v Evropi. OOP® Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! ©©©© Izbor drog, barv, čopiče v, pokosti, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd. Gostilna T. MAJCEN ul. Nicold Macchiavelli 74 (ex Forni). Toči istrska in dalmatinska vina. beli opolo, posel a tirolsta Tina. Prve vrste pivo. Vi Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. NB. Za ilrnžino istrsko vino po .>G otl "> litrov naprej po 34. Moderci Viktorija' in ,Radikal, in, '!? : MTvf J r„ ^ ■mu/r/ v; ;/? / t . ženskr, zimske rokoviee plet n>* ali od kožfe, volnene bombaževe in barhantae jope in spodnje hlače itd. ter ni/.Iično perilo Jakob Klemene, manifakturna prodajalnica TRST — ul. S. Antonio st. 1. — TRST Na zahtevo franko vzorci in ceniki. xxxxxxxxxxxxxxxx Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". t)dnl)iva ^fi ttOlfSOđ' 41RI SCHKHT. USTJE 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropeiskem ozemlju. WU Va Fpwpy* lir. Natječaj. a I, A OZNANILA -mi LM:d zaključka obe. zastupstva od Iti. prot-ima 1'.(<'4 raspisuje natječaj na mjesto blu'rajnika kod podpisanoga glavarstva. Natjecatelji dokazujue ospoaobljenje za rečeno mjesto, kao i podpujio poznavanje hr vatskog i talijanskog jezika za uredovnu po* rabuf imadu podnieti molbe ko 1 podpisanoo drugoj poznatoj i sjegurnoj osobi. , Plača, koja čc se izplačivati u naknadnim mjesečnim obrocima biti ee dogovorno ustanovljena. Glavarstvo obćine. Buzet, dne 24. januvarja 1905. Načelnik: A KLARIĆ 1. > V novi prodajalnicijestvin in koiomjai Petra Fetcmcl v ulici Gulia št. 76 je idoluli T*ako*Trtiii- j<-.«tvjn»> kakor: kavo, riž . t«"*teniti»* .uaiifljfkc . slailknr, turano in l^io uinku, n.-.ravno maslo, svete, milo, jedilno olje prve vr*te po 36 dotć. — Iil;»g<> \edno sveže.— Tomasom Olisse Trst s'ikar-dekorater. Sprejem« ilelo na deželi. I>e-korarije 5ol> s papirjem. Slikanje mk i 11 napi«fiv t v<»eh slogih in na vse načine. P'>-narvjen les in marmor. Barvanje pohiStra. poilov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. m- Ćevljarnica Iv. Zaekan TRSTtiI. Binlia 7 (u Ijnd. vrra^ izvršuje točno in elegan. rsakovrstna obuvala za enspe, gospode in otruke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po koi itah zad. modela. Podpisani priporoča svojo wr NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu 'uirsfca ulica 12 (zravgit si. šole). . Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban MIRODILNICA J - jManu/aktuma trgovina - \Mm t /tmbrosich 6 jVtodricky I j TRST - ul. Belvedere 32 -T"ST { C Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. fc Fuštanj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in r piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji p In rvte. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala fc preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za r ■ozke in ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet. P kakor tuli raznovrstne drobnarije. ^ ulica F&rneto it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja ca zali: evo blaga na dom po najnižjih cenah. Ticjjan Salvatore ornam. kamnoseški mojster DELAVNICA Guerino Jffarcon ulica Tivarnella Štv. ti Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. PoiUjaoje na dom. Telefon štev. 1664. — Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo. OOOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolfj. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). cooooooooooooco Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče o Cenik brezplačno m franko. Josip Talamini TRST-nl.deila Pieta 13 (dvorišče) Zaloga istrskega In dalmatinskega vina. mar-spominskih kamnov— sale.vermuta in najfin. refoška v botiljkali. s« marmorza pohištvo Dostarljauje na dom Trst ui. Farneto 37 i 3IIR0DIICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal &eppa) SpecijalitetA navadnih in me-dicinalnih đrog. Iiarv, pokosti. lakov, Sčetk, čopičev, navadnega in parfumnega mila, petroleja, Špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za čiSčeuje ■-i- vina. =— Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - C ari o Goldonijev trg ji. - Trst. Zastopnik: tovarne ioles in motokoles „Pnch1. Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna ■'daja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga ; . .prav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za p«:-r«v./an .•• - valnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prip&dkov po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734. M ova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja nre na jamstvo. Prodsjaliiica in iulonijal napoijskih intuzemskihs* ^b testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Petronio 2 vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero. Vedno svrže blago Pošiljanje na dom i u ihI 5 klg. na deželo. PEKARNA Jttojzij Cul TEST-ul. Uaserma 17 - TRST i nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega = kruta v pocivo.--- Prodaja moKo prvili mlinov. Pošiljanje na dom. Tovarna kisa Brasclina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa iti specijalnih kisov. Konkurenčne cene. •■■BI! Antop Zlobec TRST — Campo S. Giacomo štev. 16 TRST (zraven cerkve") priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okoli«.-! i;i na deželi svojo novo otvorjeno ZALOGA OLJA, KISA, MILA itd. na debelo in drobno ter po najnižjih cenah. W Svoji k svojim ! "P* CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST ulica Acqucdotto 65, Z. Podpisani naznanja cenj. občinstvu, da je prevzel dobro poznano gostilno „Al Trifoglio" v ulici Belvedere št. 5. = V gostilni se toči izvrstno istrsko, dalmatinsko in vipavsko vino in tudi kuhinja je vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Pri poročil je >t* o1>ilepi obisku. iu-K /i spoštovanjem F. Buković. i Ofer-- -> mm- URAR -mm F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe, popravljanja po nizkih cenah. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenja svetilk it» plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. m. TrVcr n r hirmo JAKOB SOTLAR Via flei Jfacchi 3. čiloga dalmatinskih in istrskih vin prve \ r , e. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno, v I >< »>ia v l jenje na doni. Ogflas. n v o otvorjenej kieti se nahajajo sledeča calmat nska vina: . . . lit novč. mio po O|M»1O......:\(> lielo ......40 v zaprtih totitjkah po 30 fino nove 7l ■ tvo dalmatinsko olje pa 48 novč MAKhLE & KULUSIĆ Chiozza19 M HomlaJll SeUeiUCO" Chiozza19 tilua tlele fonte br. 6 ^ Fondo Coroneo! 5S N-. j. tčja razstava sedanjosti: . -;ev svetovnoznani anatomični mnzej. !»ad 1000 razstrvljenih predmetov. ;.»Lrjen vsak dan od 9 predp do 9. zvečer ^ petek >amn za dane. Vstopnina 40 st. voiaki in otroci 20 st. Otorila se je nova prodajalnica modnih predmetov (angleške specijalitete) za gospode Fran Lanfredini ul. Sv. Rntona Št. 2 (Palača Treves). ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufaktur in Drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-Ijenega perila, krp itD. itD. ^— ^ ^^^^ vse po najnižjih cenah. Ivan Visintini. _____ Ivan Koscbe* prodajalnica jedilnega blaga TRST. — Trg Barriera vecchia 8 Prodaja na debelo in drobno. Moka pr-ih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. 0>es. Testenine lu in inozemske itd itd. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 {vogal ul. Kuggero Mauna) Zaloga je vedno preskibijena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po - 1 -»t opolo iz Visa po 72 st., v.se franko na dom. Za obilne miročbe se priporoča IVAN TONEL TRST. TjffeiSi^fc'S'Sf&^fSfcfcrcf^fcfcl I SfSfSfSfStSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSf p m % m & (B i & & Tržaška posojilnica in hranilnica -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza C a ser m a štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon Št. 052. Vhod po glavnih stopnicah. "^K Hranilne uloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jib obrestuje po 4'",,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na .uknjižbo po o1//' . na menjice po G1*,,, na zastave po f«1.. °/0. Uradne ure: od 9—12. dopoludue in od 4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno eelieo za slirauibo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno hranilnic ni račun 816.004. = --------- Sf 3) 3) S) Sf m m nj Dobro vpeljana in na glavnem triru h-več let obstoječa Varstvena znamka : ..SIDRO LINEMENT. CJLPSICIGOMP. nadomestek pain ekspelerja ie pri poznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po SO stot.. 140 K in po 2 K v vseh lekarnah. F'ri vkupovanju tega povsod preljubljenega doma«Vga zdravila naj se pazi edino le na ori-irinfldne steklenice v zavitkih z nak> varstven<» znamko „SIDRO" iz Richteijeve lekarne in le tedaj i«- gotovo. etii>c ulice st. 5. nova !. II m Dnevno razpošiljanje. h Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnoTcjšeira in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčen«« najboljše delovanje, ki prekaša vse driiDi;ttir-D<> patento»van<' tjtin' l>ri/^:iliiii e. ki •lelojejo sam«-