LTS^eS J>ONEDE£JSKI . če se sprejema list ____Jeefon St 2050 in ^^ w % m » m. r fi° ^^^^^ ^^m flA B ^^^^ M ^^Bhh^ m^M letna ^^M ^^M ^^M M ^^M M ^^M ^^B Jcvu "llcn 50 Din. polletna _ ^^M ^^M ^Hf ^^ IBS M ^Hf četrtletna ^ ^^M ^HR ^^ J^V M ^^B L, uhlja na inse- ^^^^^ J^m^b ^ii m ,1| P" ^m ^Hgggp ^^^^^ Telefon ratom po dogovoru ^^^^^ v — Delo naše šole V zadnjem času nmogo govorijo o naših šolah, o osnovnih, srednjih in visokih. Zato bo zanimalo vse bralce. »Ponedeljskega Slovenca«, kaj mislijo o naši šoli tujci in še posebno noši najhujši nasprotniki, vprav sovražniki vsega, kar je naše in slovansko, iu sistematični uničevalci kulturnih pridobitev našega naroda. Kdo ni radoveden, kaj mislijo zagrizeni Italijani o naših osnovnih šolah in o nalogah našega vseučilišča? V fašističnem »Popolo di Trieste« je nedavno publicist C. De. Franceschi pričel obravnavati šolsko vprašanje v Julijski krajink. V obrežnih italijanskih mestih ni strahu, meni člankar, da bi ljudska šola ne vzgojila pravih italijanskih patriotov. V jezikovno mešanem pasu, v zapadni južni Istri (pisatelj torej sam priznava, da ni niti zapadna obal Istre italijanska!, prip. uredništva) je bila šola do zadnjega časa zelo zanemarjena in taui je nepismenost silno razširjena; tod otroci slovenskih in hrvatskih staršev živijo v stiku z italijanskimi in se bodo polagoma navzeli italijanskega duha. »Povsem drugačen, kakor v Istri in v tržaški okolici je položaj v tistem delu Julijske krajine, kjer je slovenski živelj naseljen strnjeno.t- Ti Slovenci niso pred vojno nikdar prišli v stik z Italijani in so še danes pod vplivom protiitalijanske propagande, ki se je vršila že pred vojno. »Slovenci imajo v resnici živo narodno zavest in štririurno vzgojno delo italijanskega učitelja v šoli se takoj uniči v družinskem ozračju, ki gotovo ni naklonjeno Italiji; na drugi strani ovira razvoj italijanskega pouka slovenski duhovnik, ki poučuje v cerkvi otroke v materinščini.« — »Ko se je v preteklem stoletju prebudil slovenski nacionalizem, so se voditelji tega naroda v prepričanju, da ni mogoč resničen napredek, kakor tudi ni mogočo utemeljiti zahtevo po narodnih pravicah brez lastnega leposlovja, lotili z izredno vnemo ustvarjati slovensko literaturo, širiti v svojih krajih osnovni pouk in graditi po najbolj zakotnih vaseh šole, ki so vztrezale kmetskemu značaju slovenskega ljudstva. Radi tega je med Slovenci izredno malo nepismenih iu v slovenskem ljudstvu je zasidrana ljubezen do knjige zgodovinske in poučne vsebine. Vsaka hiša ima svoj list (žalibog po zaslugi fašizma danes ne več, prip. uredn.), koledar, roman in pogosto se dogaja, da oče sam poučuje otroka v čitanju. Zato otroci v šoli mešajo italijansko abecedo s slovensko, katero so se naučili doma. Na drugi strani širijo slovensko kulturo duhovniki, ki poučujejo verouk v materinščini in delijo učencem nabožno čtivo v slovenskem jeziku. Jasno je, da je v takšnem ozračju vzgojni uspeh italijanske šole skoro ničen; organizacije fašistične stranke so osovražene.«: Nato pa priznava člankar, da ludi italijanska srednja šola ue napravi iz slovenskega dijaka dobrega Italijanskega državljana. Zadnji politični procesi so pokazali, da so prav ti dijaki, ki so absolvi-rali italijanske srednje šole, najbolj zagrizeni nasprotniki Italije. Tudi italijanska univerza je ostala brez vpliva na slovenske akademike. Zato prihaja kulturonosni fašist do zaključka, naj se slovenskim dijakom na vsak način zapre pot v srednje in visoke šole, da bi tako ostalo slovensko ljudstvo brez inteligence. Slovenskega dijaka zastrupljajo tajno od onkraj meje. Prav to dijaštvo, ki je započelo svoje študije v Italiji in zbežalo čez mejo, se na slovenskih srednjih šolah in na univerzi v Ljubljani vzgaja v slovanskem dubu iu od tam prihaja po tajnih celicah ta duh zopet v Italijo. Italijanski publicist je nehote jasno začrtal posebno nalogo naših osnovnih, srednjih in visokih gol, ki so v resnici na meji. Posebna vloga Ljubljane in posebno našega vseučilišča je s tem utemeljena tudi z zgolj, reciino, državnega vidika, ako bi Slovenci sploh ne bili z lastno kulturo. Ljub- ljana ima s svojimi šolami posebno poslanstvo, ne samo glede Primorske, temveč tudi glede Koroške. Zato bi našim lastnim bratom onkraj mejo in naši lastni državi, ki ji njihova usoda ne more biti in-(Jiferentna, napravili veliko krivico, ako bi sami na katerikoli način oslabili moč naših šol iu našega vseučilišča. To bi bil tudi prostovoljen umik pred tujcem, ki steza prste po naši zemlji. Pred novo ofenzivo Japoncev Trdnjava Vašung zasedena — Kitajska se bo borila z vsemi silami Pariz, 7. febr. ž. Po neki brzojavki iz Ho-nana, novega glavnega kitajskega mesta, se je tjakaj preselila nankinška vlada. Predsednik izvršilnega odbora Vančingven je dal izjavo, v kateri pravi, da Kitajska dela z vsemi silami, da zbere veliko število vojaških oddelkov in nov vojni materijal, da ga pošlje na poinoč Sangaju. Vančingven ie v svoji izjavi naglasil, da kitajska politika temelji ua dveh principih. Kitajska vlada ne bo nikdar podpisala pogodb, ki bi vsebovale odredbe, po katerih naj bi Kitajska izgubila tudi najmanjši del svoje suverenitete. Kitcjska sc bo z vsemi silami branila proti napadom Japoncev. London, 7. febr. ž. Položaj v šangaju postaja vedno bolj resen. Bombardiranje japonskih letal in streljanje s strani mornarjev, ki so bili izkrcani iz vodnih ladij, sc še vedno z vso ostrino nadaljuje. Tako Japonci kakor tudi Kitajci dobivajo stalno nova ojačenja. Japonska vojna ladja Ma Mia«, je izkrcala 1000 vojakov, veliko število poljskih lopov in oddelkov za bombardiranje. Razen tega so Japonci izkrcali še 4000 inož v Šanu, t. j. v mestni četrti Šangaja, ki se nahaja na južni obali Modre reke. Ta odred je dobil nalogo, da preseka železniško črto, ki pelje proti Nankingu, odkoder Kitajci stalno dobivajo novo p-omoč, municijo in orožje. Razen tega so Japonci izkrcali svojo 20. divizijo, ki je zavzela položaje v Nong-kevti. Ta divizija bo začela novo strašno ofenzivo. S to ofenzivo bo prišlo tudi do prave vojne, če- prav še formalno ni bila objavljena. Kitajci vedno bolj zbirajo svoje zrakoplove in jih uporabljajo z velikim uspehom. Kitajci še vedno trdno držijo svoje pozicije okrog severnega kohodvora, kjer so dosegli tudi znatne uspehe. Cona okrog trdnjave Vusung, je bila strahovito bombardirana iz zrakoplovov od Japoncev, na drugi strani pa so jo obstreljevali ladijski topovi. 3000 Japonccm se jc posrečilo trdnjavo zasesti. Takoj nato je v trdnjavo vdrlo še 800 japonskih pomorskih strelcev. London, 7. iebr. ž. Armada generala Hasebe. | ki je zavzela Harbin, je naletela na velik odpor Kitajcev. Kitajska vojska šteje v tem kraju 20.000 mož. japonski zrakoplovi so bombardirali to armado s precejšnjim uspehom. S tem, da so Japonci zavzeli Harbin, so dobili v roke ključ severne Mandžurije. Strašne zgube Kitajcev Sanghaj, 7. febr. AA. Po pisanju japonskih listov so v dosedonjih bojih izgubili Kitajci o'*o'-i 5000 ljudi, medtem ko so Japonci imeli s-imo 49 mrtvih in 354 ranjenih. Od teh 126 nevarno ranjenih. sanghaj, 7. febr. AA. Zuduje dni je padlo pri , obrambi utrdbe Vušung 30, ranjeno pa ie bilo 50 j kitajskih vojakov. Skupno je ostalo obrambo 1 utrdbe samo še 250 mož. Za spravo in mir med narodi Kardinal Faulhaber o razorožitvi Miinrhcu, 7. febr. tg. Z ozirom ua ženevsko razorožitveno konferenco in novo vojno na daljnem vzhodu je bila danes dopoldne v baziliki sv. Bonifacija v MOnchenu služba božja z molitvijo za mir med narodi. Pontifikalno mašo je opravil kardinal nadškof dr. Faulhaber, ki jc v svojem govoru med drugim izvajal: Ta ura je tako velika, kakor je bila ona, ko se je ustanovila Zveza narodov z namenom, zagotoviti v bodoče mir. Cilj ženevske razorožitvene konference ima biti ta, da se napravi konec brezkončnemu vojnemu oboroževanju med narodi in osvoboditi narode blaznosti novo vojne, ki bi se vodila z novodobno tehniko. Zalo so danes oči vseh uprte v Ženevo. Ne smemo pa gojiti prevelikih nad in ne smemo pričakovati, da bo lo veliko delo končano v par tednih. Seveda jc čudno, da sc ob istem času, ko se je začela razorožitvena konferenca, čuje od daljnega vzhoda grmenje bomb in ladijskih to- pov. Ta istočasnost šele pruv dokazuje, kako je potrebno, da Zveza narodov prepreči take grozote s svojim delovanjem. Mi sodobniki zadnjo vojne si moramo podati roke za sporazum in spravo od naroda do naroda iu skleniti roko k molitvi za mir med narodi. Tudi v vprašanju miru je še treba, da se izpremeni javno mnenje, in govoriti moramo ove besede. Nemški razoroženi narod ima pravico živeti in biti enakopraven. Ta enakopravnost pa se ue sme doseči z večjim oboroževanjem, temveč s tem, da se oboroženi narodi razorožijo. Oboroževanje zadnjih let, pomeni nevarnost za mir. Ustvarilo je stalno pripravljenost k vojni. Proti temu pa mi danes pripravljamo armado molilcev in kličemo v to armado tudi ženske in otroke, du bodo iz našega naroda vstali možje in žene, ki bodo stopali v prvi vrsti kot apostoli miru. Težka nesreča v rudniku Bruselj, 7. febr. tg. Huda nesreča se je zgodila v rudniku Boix Longpre pri Marchienneu, in sicer radi eksplozije plinov. Od 26 rudarjev so do sedaj I rešili samo 8 hudo ranjenih, dočim od ostalih 18 | rudarjev niso dosedaj dobili nobenih znakov živ-] 1 jen ju. Šele opoldne so mogli zopet začeti dovajati zrak. Reševalna dela so posebno težka, ker vlada v jami vročina 60 stopinj. Kraljica Marija za revne Belgrad, 7. febr. 1. Poleg karnevalskih prireditev pustne nedelje je bilo danes v Belgradu tudi mnogo karitativnih sestankov. Največja prireditev je bila dobrodelna prodaja Srbske Majke, katero je otvorila sama kraljica Marija in na kateri jc prodajala celo popoldne kneginja Olga, ki jc predsednica društva Srbske Majke. Kraljica Marija je obiskala vse paviljone in sama mnogo kupila. Uspeh te karitativne prireditve, ki gre v korist siromašnih otrok, je bil zelo velik. Ljubljanske vesti Žrtve dela, zimskega športa, nerodnosti. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela ne-nuvudno veliko število ponesrečencev: Mesarski pomočnik, 20 letni Joic Tihtelj z Jezice, je včeraj sekal meso, pri tem pa mu ie težka sekira spodletela iz rok ter mu padla nn desno nogo in mu v navpični smeri skoraj presekala stopalo, tako, da se stopalo drži skupaj le. z nekaj mišicami. Včeraj popoldne sta v Radovljici dva kmetsko funta, 18 letni Fcrdo Pretnar in njegov brat žagala deblo z dolgo žago. Prožna žuga pa je odskočilu iu udarila Ferdu po levem očesu ter gu močno ranila. Pretnarju jo zateklo oko, tako, da nič ne vidi nanj in morda ga bo tudi izgubil. V Zgornji Hrušici so se fantje danes naprav-Ijali na neko ohcet, poprej pu so se še mulo zamudili v gostilni, nakar so stekli tja, kamor so bili povabljeni. 20 letni parketar .ložo Jerančii pa je na ohceti padel in si zlomil kost v levi rami. Že na Svečnico se je ponesrečil 26 letni sin posestniku J. Z. Prijatelj mu Je razkazoval revolver, ki je padel na tla in se sprožil in strel je pre- Moje in ivo;e Narava, ali da bolj krščansko govorimo, Bog, skupni oče ljudi, jc dal v začetku enako pravico vsem svojim otrokom do vseh stvari, ki jih potrebujejo za ohranitev svojega življenja. Nikdo izmed nas se ne more ponašati, da mu jc narava podelila prednostno mesto pred drugim; toda nenasitno po-iclenje po nabiranju ni dovolilo, da hi lo lepo bratstvo trajalo dolgo časa na svetu. Moralo je priti do delitve in do lastnine, kar jc povzročilo vse spore in vse procese; odtod izvira beseda moje ii\ tvoje, la beseda tako mrzla, pravi čudoviti Janez Krizo-slom; odtod ta velika razlika v življenjskih razme-• rah, ko nekateri živijo v izobilju vsega, medtem ko drugi životarijo v najhujšem pomanjkanju. (Bos suet. Pridiga o sv. Frančišku Asiškcm.) ' drl Z.-ju desuo podleht. Roku se mu je pričela gnojiti, tako, da je fant moral v bolnišnico. Danes dopoldne se Je na Jesenicah pri drsa nju ponesrečila ti letna Marija. Klemene, hči želez-uičarja. Zlomila si Je desno roko. Pri sankanju pa se Je ponesrečil 5 letni sin delavca Vinko Slanovnik iz Škofje Loke. Zlomil si je levo nogo v stegnu. Najhujše pa je ranjen zadnji ponesrečenec, ki je prišol v bolnišnico žo zvečer. — V Trbojah pri Smledniku so se odpravili na večer otroci sankat na bližnji, zelo strmi breg. Sankali pa so se kar s starim zabojem. Na strmini je zaboj tako nerodno zavil, da se je prekopicnil. dietni sinček posestnika Pavel Novak si ie pri tem padcu zlomil levo nogo v stegnu. Noga je dobesedno prelomljena in bo moral malček dolgo čakati v bolnišnici. Živa baklja V Vrhovčevi ulici se je danes okoli 11 dopoldne pripetila resna nesreča. Pri Štefaniji Slraser-jevi zaposlena služkinja, 21 letna Ana Pevec jn prišla domov ter se je hotela ogreli pri štedilniku, na katerega se jo naslonila s hrbtom. Razgreti štedilnik pa je zanetil obleko Pevčeve in naenkrat Je bila Ana vsu v ognju. Vsa obleka ji je zgorela na telesu. Dekle je dobilo hudo opekline pn hrbtu, po rokah in nogah. Reševalni nvto jo je. prepeljal v bolnišnico. Stanje Pevčeve je skrajno rosno. Rešena letal ca Pariz. 7. febr. tg. Iz Alžira se poroča po radiju, da so našli francoska letalca Reginensija In Tougeja, ki sta radi pomanjkanja bencina obtičala sredi saharske puščave. Imela sta s seboj samo zu dvu dni vode in stu ži» skoro umirala od žeje, ker sta bila 7 dni brez pomoči. Skušala sta priti do prvo oaze, vendar pa v šestih dnevih nista mogla napraviti več kot 25 km pota. Skupščina dela Belgrad, 7. febr. L Odbor za proučavanje zakonskega predloga o razdelitvi znstonjskega kuriva med siromašne delavce je danes dopoldne Končal svoje delo in predal predstavništvu Narodne skupščine svoje definitivne predloge. Zakonski predlog je nekoliko izpremenjen, toda le v malenkostih. Predlagano je, da dobijo drva ne samo siromašni poljski delavci, ampak delavci sploh. Razdeljevala se bodo tudi sirova drevesa. Obdarovani poljski delavci — ne pa industrijski — imajo pravico dobljeno kurjavo tekom leta prodajali, uko lo želijo Ostale spremembe so stilističnega značaja. Za poročevalca odbora je imenovan Mulalič. Nekaleri člani odbora teh sprememb niso podpisali ter so predložili svoje odvojeno mišljenje. Tudi odbor za prouSevanje gospodarskega sveta je dal svojo predloge Narodni skupščini. Po precej ostri debati so biie sprejete nekatere stilistične spremembo in je dr. Nedeljkovič, ki je predlagal rešitev nekaterih vprašanj na od njega zastopani način, ostal s še enim poslancem v manjšini, ki bo sama poročala v Narodni skupščini. Spremembe, katere jo sprejela vlada, so vnesene v § 2. Starost članov sveta jc potisnjena od 36 na 30 let in sc belgrajsklm članom sveta sploh odreče pravica do dnevnic in odškodnine. Zavarovanje Včeraj je prihitel k meni znanec, ki ga nisem »Idel že nekaj let. , »Imenitno'.-Kakor nalašč! Ali veš, da te iščem!« , Dejal sem, da ne vem. i »No, vidiš! Ali ni lo čudno. Ti misliš name. Jaz pa na tebe. Ali imaš kaj denarja? . Sem že slutil, kam pes taco moli. »Nimam!« »Kakor nalašč, prav kakor nalašč! »Kako to misliš?« »I no, če ga nimaš, si gu potreben. Jaz iščem iloveka, da bi z njim delil srečo. Imam zaklad, pu ga ne morem dvigniti I« »Kako to?« »Ali ne veš, da stari Zidar lahko jutri umre. Čisto na koncu je, prav čisto na koncu. Saj ga poznaš?« Rekel sem, da ga ne poznam. »Da, da, je že pravi, da, prav tisti. Nekoliko je šopul nu levo nogo in sopihul. Ej, naduha, da, naduha! To je od sile. In zdaj ga bo vzela. Škoda možu. No, da, pa naj umre, star je dovolj. In ali veš, da ni nlB zavarovan. Za smrt ni nič zavarovan. Takšna ncopreznost, ko bi mu lo lahko vrglo tisočake. Da se ljudje tako nič ne preskrbe za smrt. Pomisli, tisočake!« »No, da,«, sem zinil, do sem sploh kaj zinil. Ali si ti tudi tega mnenja? Da ga zavarujeva! Prav to sem hotel jaz reči. Saj zato te iščem. Da ga zavarujeva! Vidiš, to si pa lepo zinil. Ali veš, da si nisem jaz upal lega izreči. Veš, ljudje so čudni. Nekateri trde, du je to skrunjenje inrličev, barantanje s človeškim mesom in mešetarjenjc s smrtjo. No, vidim, ti si ves drug človek. Ce ni skrunjenje mrliča zavarovanje lastnega očetu ali matere, tudi ni skrunjenje tujega človeka. Ali mu želiš kaj hudega ali kaj? Nič, staviš na njegovo smrt, prav toko bi lahko stuvil nn njegovo rojstvo ali prve zobe ali vnetje slepiča. Ti si človek brez predsodkov, res, pravi človek današnjega času. Ti si nn višku današnjemu času, da, na višku!-: Medtem je izvlekel iz torbe šop papirja in dejal, preden sem sploh prišel do besede. »Za varuj va ga torej, če že tako siliš. Pn bova plačevala vsak polovico. Ti pol, jaz pol, za vsak smrtni primer,« je rekel. Silil je vame in jaz sem res izračunil, do bi utegnil nekaj pridobiti, če umre stari Zidar čez par tednov. Podpisal sem in plačal za dvajset smrtnih primerov 1600 Din vnoprej. »To je najboljše. Vsaj tri mesece imaš mir!« Ne zamerite, če bom odkril. Od tega dne sem se zelo zanimal za zdravje starega Zidarja. Naletel sem slučajno na njegovega sina, spoštovanega športniku in atleta ter vprašat sočutno, kako je 7. očetom. ■Zdrav kot riba v vodi!« Kako? Zdrav?«- sem skoraj omahnil nu cesto. Zdrav? Ali ni bil še v kratkem bolan nu smrt?« Moj oče še nikoli ni bil bolan! Še ko si je nogo zlomil, ni ležal. Ko se napije, nas še vse zmeče ua cesto, če ne ubežimo.« »Na, zdaj pu, imam!« Ulovil seni nekje na cesti znancu ter ga stresel za ramo. »To ni lepo,« sem znrohnel, »to ni lepo. Du si 1 tne tako nalagali« »Nalagal? Kako nalagat?« »Z Zidarjem! Rekel si, do umira.« »Nisem rekel. Jaz sem samo rekel, du lahko jutri umre, da, da lahko jutri umre in do ima naduho. Vsak lahko jutri umre. Tudi ti, vidiš, ti, jaz, sosed in tudi stari Zidar. Naduho pa res ima! Kako bi se lagal. Ali si res mislil, da mora koj. Ta bi bila lepa. Kje bi pa bil tu riziko? Da, riziko! Ta bi bilo lepa. Ti bi kar tako mešetaril za človeško meso in barantal s človeškim življenjem brez vsakega rizika. Da to ni sram; prav res, do te ni sram. Do te ni te nemoralnosti sram!« »Sram, inene? Kaj pa tebe? Tebe še bolj! Ti si prišel na to misel!.: »Vidiš, to je moj trgovski, od oblasti neoviran trgovski posel. Jaz sem zastopnik in živim od provizije. To je moj življenjski poklic. Moj kruh. Vidiš, juz iinam čiste roke. Jaz 110 špekuliram s človeškim mesom in ne s človeškim življenjem. Niti nisi pustil, da se udeležim s polovico, plačal si kor dvajset smrtnih primerov vnaprej. VidiS!« Priznam, da tne je ugnal, toda izigrul sem svoj zadnji udut. »Ovadil le bom radi goljufije. Ti si navajal napačne podatke pri Zimi in mene zavedel v zmoto, zaradi katere jaz trpim škodo!■: Tako sem pravno utemeljil svojo grožnjo. »To bi bilo reklamo. O, to bi bila reklama! Pokazali bi, kdo vse je naš naročnik. To bi ljudje drli k nam. Ce ta odlični dostojanstvenik, ki pa ni edini dostojanstvenik, ki špekulira z življenjem, računi s človeško smrtjo, pu bi mali ljudje ne. Še Zidarjev sin bi bil navdušen, o, pa kako navdušen!« Ali verjamete, da sem utihnil. Posebno misel na Zidarjevega sina me je potrdila k temu molku To je bilo pred par dnevi. Včeraj pa čitam osmrtnico starega Zidarja \ časopisih. Podel je 110 poledici in se ubil. Drl sem k prijatelju. »Prijatelj, zdaj pa je le mrtev! s »O, škoda,« je snel klobuk, r prezgodaj, prezgodaj. Še tri tedne, sutno šc tri tedne! Tako pu ni nič. Devetnajst obrokov ti morum vrnili, celili devetnajst obrokov ti moram vrniti. Tu po sem ob provizijo.« In mi je na mestu vrnil 1550 Din In sem jih vzel. čez tri mesece sem izvedel, da je on dvignil zavarovalnino. Saj bi ga tožil, tonLa saj veete: rekloma in pa sini Sini L. P. Bolnišnica v Brežicah rešena požarne katastrofe Vsi bolniki na varnem - ČetrSmilijonska škoda - 5 gasilcev ranjenih Brežice, 7. februarja. (Od našega posebnega poročevalca.) Le srečnemu slučaju in požrtvovalnemu in pogumnemu delu domačih in okoliških gasilcev se imajo Brežice zahvaliti, da ni postala lepa in krasno urejena brežiška bolnišnica kup razvalin. Kakor smo že poročali v drugi izd.iii nedeljske številke Slovenca«, jc bil požar izr:dno nevaren in je grozil uničiti vse poslopje. Na kraj nesreče s:ii< pesnil posebnega poročevalca, ki jc .-pereči! ni-leume podobnosti: Nastanek požara Bolniki v bolnišnici, kakor tu-!' drugo osebje, so šli že počivat, razen službujočih sester usmi-Ijenk, ko je izbruhnil požar sredi podstrešja, prav nad glavnim ol enih, potem pa so velike množine vode začele dušiti plamen. Seveda so imeli gasilci izredno težek posel, zato njihovo hrabrost le še povzdiguje dejstvo, da je bilo pri gašenju od padajočih opek in tramov lažje ranjenih pel mož. Katastrofe pa kljub vsemu požrtvovalnemu in pogumnemu delu ne bi mogli preprečiti, če ne bi stranskih delov podstrešja ločil od srednjega mečan požarni zid. Dasi so se od vročine vnemali že tramovi na dru- gih straneh požarnega zidu, so lo gasilci še pravočasno pogasili. Na eni strani je namreč skladišče bolniškega perila in bolniških oblek, kakor ludi oblek, v katerih pridejo bolniki v bolnišnica Ce bi ogenj zasegel (a oddelek, bi gasilci že samo radi dušečega dima težko prišli ognju do živega. Ker sla dve motorni črpalki neprestano črpali vodo i n ogenj še ni prešel na vse podstrešje, je bila s tem katastrofa preprečena. Seveda so gasilci vztrajali na mestih vso noč in celo dopoldne so nekateri gasili in razkopavali zadnje še tleče ostanke še kadečega se podstrešja. Vse osebje bolnišnice z vodstvom in gasilci pa so pri napornem delu vztrajali vso noč. Škoda okoli 250.00 Din Škoda je glede na to, da je zgorelo samo srednje ostrešje, manjša, kakor so pričakovali, vendar je seveda voda pri gašenju vdrla skozi strope, kjer je v strašnem mrazu, ki je bil vso noč, zopet zmrznila. Lepa in izredno ljubka bolnišnica sicer zaradi ognja ni trpela, pač pa bo mnogo izgubila na solidnosti svoje zgradbe. Na podstrešju, ki je zgorelo, pa so uničene manjše zalege vate in ovojev, šivalni stroj, nekaj inventarja. 300 kg suhega mesa in večje množine kompota. Bolnišnica je zadostno zavarovana in dosedanje n?strc' /ne cenitve oc-'- jejo škodo na najmanj 250.00. Din. Kaj bil vzrek po:ara, je povsem neznano. Mo:nih : več ra:'ag, bodisi, da so se vnele saje v dimniku in po nesrečnem naključju vdarile z dimnika, bo 'r-i, da je povzročil požar kratek stik ali pa, da je ;1 ogenj iz sušilnice za meso. Prevladuje i da ne bo mogoče ugotoviti vzroka požar,. ne so začeli lažje bo!ne bol- nike namešč ' - bolniških sobah v pritličju, hkrati pa čistko .30 naglico premočeno in umazano bolnišnico. Precej bolnikov je tudi s prima-rijevim dovoljenjem zapustilo bolnišnico in se vrnilo demov, tako, da bo bolnišnica precej razbremenjena. Po zaslugi vodstva bolnišnice, usmiljenih sester. gasilcev, orožnikov in prebivalstva, je ta požar napravil razmeroma le majhno škodo. Požrtvovalno delo vseh, ki so sodelovali pri gašenju in reševanju, pa bo ostalo vsem Brežanoin v trajno čast in priznanje! Mariborska nedeVa Maribor, 7. februarja, »tire,test;« sedanjosti« — j'>enitev* — Razstava zanimivih rokopisov — Delo iu uspehi niaribor--kega Muzejskega društva — Teža naših dni in letošnja »pustna sobota« — Namrsto Maribora Kranjska gora — Vlomi, tatvine na dnevnem redu V gledališču je bila prva letošnji krstna predstava R. Golouhove Groteske sedanjosti« in je spričo duhovitega persiflažnega smisla, ki se tiče sodobne diplomacije, vzbudila med občinstvom veliko odobravanja in priznanja. Avtor je moral dvakrat pred zastor ter je bi! predmet živahnega aplavza. O sami uprizoritvi prinese : Slovene c izčrpuejše strokovno poročilo. Po predstavi je bil v Grnjski kleti sestanek, ki so se ga udeležili avtorjevi prijatelji, gledališki kritiki ter gledališki igralci; spregovoriU so dr. Lotrič, književnik in kritik Radivoj Rehar ter gledališki upravnik dr. lirenčič, ki so avtorju, režiserju in sodelujočim igralcem izrekli bes de toplega priznanja, nakar je spregovoril zaključno besedo še sam avor. Danes popoldne pa je bila v dvorani Prosvetne »veze oder,ka prireditev tukajšnje izredno a.?i!ni> delajoče Krščansko ženske zveze, in sicer se je uprizorila živahna in znana Gogoljeva veseloigra vZenitevi. Igrali so člani mariborskega Ljudskega Ddra, ki so pri tej ponovitvi pokazali že glede na prvo uprizoritev lep napredek v prednašanju posameznih vlog. Ljudsko-oderska gledališka družina ima v svojem neutrudno požrtvovalnem režiserju prof. Potokarju odličnega mentorja in učitelja. -Umestno bi bilo, da gre Ljudski oder s to veseloigro gostovat na deželo. V čitalnici študijske knjižnice pa so sc zbrali mariborski kulturni delavci k občnemu zboru tukajšnjega Muzejskega društva. Uvod k občnemu zboru je po ogledovanju razstavljene zanimive i Tsharrejeve zbirke dragocenih rokojiisov pomembnih evropskih zgodovinskih osebnosti, med drugim Goetheja, Schillerja, Metterniclia, Nikole Pašiča itd. ler drugega zgodovinskega gradiva, ki je bilo topot prvič na upogled mariborski javnosti, tvorila obrazložitev posameznih razstavljenih dokumentov, ki jo je podal prof. Baš. Sledil je občili zbor, ki ga je otvoril mnogozaslužni predsednik Muzejskega društva prelsit dr. Kovačič. Poročila funkcionarjev pravijo: v kratkem izide prva številka izvestij Muzejskega društva s prirodoslovno vsebino; muzej se je v pretekli poslovni dobi preuredil čisto na novo; društvo si je pridobilo velike zasluge pri organizaciji razstave mesta Maribora. Med važnejšimi pridobitvami v pretekli poslovni dobi je omeniti 10 etnografskih, 34 slik, 67 novcev in kolajn, prirodopisna zbirka Glouackega, ki jo je izročilu muzeju v čuvanje tukajšnja humanistič-na gimnazija, ter 0 vojnih predmetov. Finančno stanje je bilo kolikor toliko povojno, vendar bi bilo pričakovati več materialne podpore od strani merodajnih oblastev. Volitev novega odbora v smislu društvenih pravil za tekoče poslovno dobo ui bilo. Maribor.-ko življenje jc zajela teza naših dni in s tem združena resnoba; pustna- sobota, ki je sicer valovala v prejšnjih letih v šunuicni razkošju io razsipni razgretosti, je bila veren dokaz klavrnih gospodarskih razmer... Prireditelji vseh letošnjih in predpustnih prireditev izpovedujejo, da jo bilanca vseh teh, dasi preko običajnega števila močno omejenih prireditev, hudo slaba. Nič čudnega. Težo časa so pravilno doumeli Maratonci, ki so v skromnem, toda zato tembolj prijateljsko prisrčnem obsegu obhajali včeraj zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj tova-riški večer. Za lep uspeh večera gre posebna pohvala pripravljalnemu odboru z neumornim klu-bovim predsednikom dr. VVankmlUlerjem nn čelu. Tudi tradicionalno olroško rajanje, ki ga prireja na včerajšnji dan lukajšnji SSK Maribor in katerega vodsfvo in organizacija jc vsako leto v voščili rokah vneto in požrtvovalne športne delavke dr. Zore Ravnikove, ni imelo tistega običajnega velikega odziva med prebivalstvom in ljubitelji mladine. Vzporedno s tem je šlo zanimanje mariborskih zimskih športnikov v druge smeri; Maribor bi imel biti včeraj in danes središče pozornosti nifte velike zimskosportno armade. Pa je na mesto Maribora stopila Kranjska gora s svojimi mednarodnimi smušMmi tekmami; zato je povsem razumljivo napeto pričakovanje za kranjskogorske izide. Na Zeljo naših čitateljev in naročnikov je našo tukajšnje uredništvo včeraj in danes dostavilo rezultate tekem gostom po kavarnah in drugih javnih lokalih, kjer se zbira mariborski športni svet. TAT NA GIMNAZIJI Tudi svedrovci so dali policiji precej posla. Ko je gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek hotel včeraj ob 22 v svojo sobo, se mu je že pri odpiranju veznih vrat zazdelo, da nekaj ni v redu. Ko je odprl konferenčno sobo, je slišal ropot, nakar je vrata zakhnil in šel po stražnika. Pod mi?,o so našli skritega mladeniča, ld ga je stražnik aretiral. Are- Praveato senzacijo v mariborskem življenju jo povzročilo zapečatenje poslovnih prostorov tukajšnje Kmetijske eksportne zadruge z. o. s., ki sc jc bavila s posmrtnim zavarovanjem, nadalje znplcm-ba poslovnih knjig ter aretacija štirih voditeljev zadruge, in sicer Krištofiča, Konde, Zgonca in Žunkoviča. Aretacija so jc izvršila na odredbo tukajšnjega drž. pravdništva ter so bili vsi štirje Za državno prvenstvo Jahvpič prvak Jugoslavije - Ranjeni in ponesrečeni tiranec. neki Kari P., je pri zasliševanju izjavil, da je bil svojčas gojcnec zavoda in da si je hotel samo ogledati nekatere zabeležbe. — Zima pritiska in s tem naraščajo tudi tatvine sukenj; zaradi takšne talvine so včeraj aretirali 41 letnega Kalmana Braleca iz Molovilcev pri Murski Soboti. — Marija Čepe iz Selnice ob Dravi, po poklicu delavka, je vzbudila zaradi svojega sumljivo napihnjenega in znoblenega trebuha pozornost . pa-santov na Pobreški cesti; ni čuda, če je ta pozornost prešla tudi na detektive, ki so sumljivko preiskili ter pri tem našli pod srajco na trebuhu 69 škatelj saharina. Nahaja se v kehi. Končno besedo bo Imela finnnčna obPst. — Nezgoda je doletela v Vrbr>novi ulici 64 letnega ujx)kojenega uradnika drž. žel. Viktorja Gašperiča. Spodrsnil je na poledenelih tleh in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnica Danes dopoldne se jc na drž. mostu dvignil tlak iz kock. Vzrok je v izrednem mrazu, ki je pritisnil v noči od sobote na nedeljo, vsled "esar se je gornja p'ast kock dvignila. Promet čez most je bil zelo oviran in je zjutraj prispela na lice mesta gradbena komisija, ki je odredila, da se tla prekopajo in zopet vravnajo. Tekom dopoldneva je bil promet že v celoti vzpostavljen. Kmetijska ehsporina zadruga v Maribora zapečatena Njeni voditelj aretirani arctiranci izročeni danes sodišču. Gre za goljufive manipulacije. PoPcijsko predstojništvo v Mariboru poziva javnost, ki se čuli nn katerikoli način oškodovano. naj to čimprej javi bližnji orožniški postaji ali pa predstojništvu mariborsko mestne polic:jc. Zaplonitev in aretacijo jc izvršil okrajni policijski nadzornik Franc C a < ti k n v spremstvu več detektivov. Kranjska gora, 7. febr. Velika nervoznost, ki je vladala včeraj med tekmovalci za danajšnje tekme, jc bila upravičena. Po izidu teka na 17 km pač nihče ni pričakoval, da bodo skoki situacijo tako spremenili. Leopold, ki je včeraj tako sijajno prevozil 17 km proge, je bil takorekoč že prvak države. Toda skakalnica, ki je bila v nemogočem stanju, je prekrižala vsem temeljito račun. Ne samo to, tudi izredno veliko padcev jc bilo. Današnji dan je bil šc veliko lepši kot včerajšnji. V Kranjski gori je bilo že zjutraj precej toplo in prav pomladansko solnee je močno pripekalo. Skakalne tekme so bile določene točno za 10 uro. Smučarji izletniki so solnčno dopoldne izrabili za izlete v divno okolico Kranjske gore. Nesmučarji, katerih je bilo tudi par sto, so pa hiteli že dopoldne k skakalnici. Točno ob 10, je dal dr. Kmet z zastavico znak, da je skakalnica prosta in že je švignil po zraku prvi tekmovalec. Padel je! Za njim še nekateri. Bili so to k sreči poskusni skoki. Smolo 60 imeli domači tekmovalci, med tem, ko so ino-zemci poizkusne skoke dobro izvozili. Že pri tem prvem skoku je odstopil šoitariS, ki si je izpahnii nogo. Kako 6C je položaj spremenil, ko je šlo za res. Prvi je skakal domačin Oitzel. Padel je, in sicer je bil padec tako močan, da mu je raztrgalo čevelj, obležal je z boso nogo na snegu. K sreči brez poškodbe. Za njim jc skakal Bog ar, zmagovalec na večjih mednarodnih tekmah. Tudi on je padel in si nogo tako poškodoval, da ni mogel več nastopiti. Enaka usoda je doletela tudi Leopolda, najboljšega srednje evropskega tekmovalca v komhiniranem tekmovanju. Tudi ta padec tega rutiniranega tekmovalca ni odprl oči prirediteljem. Vsakomur jc moralo biti jasno, da tekmovalci ne padajo radi neznanja, da mora biti kak drug vzrok. Prišlo je šc hujše. Naš etari reprezentančni tekmovalec ing. Janko Jaiiša je obležal pod skakalnico nezavesten. Z težkimi notranjimi poškodbami so ga odpeljali v Kranjsko goro. Pač žalostna usoda mcdnaioclrega tekmovalca. Kedor si jc natančno o-gledal skakalnico, temu je bilo takoj jasno zakaj je toliko padcev. Skakalnica je bila tako valovita, kakor kak vežbalni travnik, Na tako slabo pripravljeni skakalnici, 6e take tekme ne bi smele vršiti. Tudi v vsej organizaciji 6e jc videla skrajna površnost. Domačini riso poskrbeli za rediteljstvo, ni bilo merilcev skokov, initi ljudi, ki bi sproti teptali skakalnico. Naši skakalci so imeli kratke skoke, katere so vse izvozili. Najlepše skoke je dosegel Jakopič Albin. Zato je bilo jasno, da bo postal popolnoma nepričakovano državni prvak Jugoslovan. Rezultat kombiniranega tekmovanja jo naslednji: 1. Jakopič Albin (Mojstrana) 402.8. 2. Šrainel Bogo (Ljubljana) 380.2. 3. Leop. Herbert (D. S. V.) 378. 4. Lulteš Jaroslav (Č. S. R.) 372.9. 5. Markel Leop. (Bratstvo) 343.4. 6. Vrana Rudolf (Č. S. R.) 304.8. 7. Ženiva Lovro (Gorje) 372.4. 8. Jurič Iler-bert (Maribor) 269.5. 9. Bručau Vladimir (Ilirija) 252.4. 10. Ravnik Joža (Bratstvo) 241.5. Najdaljši skok je dosegel Leopold s 33.5 metra. Vsi ostali tekmovalci so pa napravili skoku 20— 25 metrov. Za popoldansko mednarodno skakalno tekmo je vladalo še večje zanimanje. K tej tekmi so pa prišli tudi smučarji izletniki, ki so izrabili dopoldne za izlete. Okoli 2 je bilo zbranih gotovo 2 do 3 tisoč gledalcev pod skakalnico. Maloštevilni orožniki so s težavo delali red. Pri tej iekmi je nastopilo lepo število domačih tekmovalcev, ki pa razen poguma niso uičesnr pokazali. Izvedli so sa-1110 kratke skoke v. izjemo Kramlja, ki jo brez dvoma uaš najboljši skakalec. Domači fuvorili Jakopič, Palme, Dečman so pa padali. Proti pričakovanju so se dobro odrezali Čehi. Zlasti Vrana, ki jc napravil najdaljši skok s 84 metri. K sreči pojjoldne m bilo tako nevarnih padcev. Zelo številni gledalci so videli res krasne skoke. Najbolj je ugajal Vrana. Tudi Leopold je pokazal, kaj zna. Vendar je od tekmovalcev najbolj sigurno in pravilno skakal Keglovitsch. Priletel je vedno v brezhibnem telemarku. Za lepe skoke so vsi tekmovalci Zeli burno priznanje. Rezultati mednarodnih skakalnih lekeni so naslednji: 1. Vrana Rudolf (č. S. R.) 221.0. 2. Luke.š Jaroslav (č. S. R.) 220.9. 3. firamel Bogo (Ljubljana) 209.3. 4. Leopold Herbert (l). S. V.) 205.3. 5. Keglovič Franc (o. S. D.) 103.7. 6. Zupan Ivan (Bratstvo) 16-1.9. 7. Praček Ciril (Skala Jesenice) 158.3. 8. Grossniayer (Bratstvo) 155.2. 9. Zupau Jože (Kranjska gora) 145.7. 10. 1'nlme Fr. (Ljubljana) 120.3. Z mednarodnim skakanjem se je državno prvenstvo zaključilo. Kakor je rezultat že sam po sebi presenetljiv, tako je tudi zanimiv. Nemci so zmagali v teku, Jugoslovani v kombinaciji, Čehi pa v skokih. Povsod po dva prva. Zmaga našega smučarstva je pu dokaz našega velikega napredku v tem lepem športu. Tekma hokey SK 1'irija : SK Kamnik 15 :1 Prva hockey tekma na lcilu v Jugoslaviji. Danes je bila odigrana jirva hockey tekma na ledu v Jugoslaviji. Stali sta si nosproti moštvi SK Ilirije-Ljubljanu in SK Kamnik nu drsališču mestne občine v Kamniku. , Potek igre je bil zelo zanimiv in mestoma zelo napet; igralci obeh moštev so se trudili, da bi podali lepo igro. L-.boro je zaigrala šestorica Iliri n-nov v postavi: (iorše R.-Žitnik L.-Pogačnik T.-Ko-šak N.-Lombur M.-Kačič Jule, rezerva "h M. — I SK Kamnik je nastopil v postavi: Ster' "rezelj K.-Kos R.-ing. Reboij-Stuzzi- ing. 1'ol', . .ezerva Polak B.. Ilirij a 110111 Je bila v veliko prednost mnogo večja sigurnost v drsanju, kar se tudi izraža v rezultatu. Posebno so se odlikovali Lonibar, Knčič in Košak ler Žitnik. Golman — Gorše, ki sicer ni bil mnogo zaposlen, je v nekaterih situacijah pokazal veliko sigurnost. Istotako se more reči samo najboljše o igralcih ,SK K amnika. Odlikovala se je posebno obramba. V splošnem pa jim je manjkalo rutine v driblaniu. Vratar — Stergar se je sicer potrudil, vidi se pa, da je vajen spivčiti samo nizke driblinge ne pa visokih strelov, česar pri domačinih ui bilo često opaziti. Igralo se je 2X15 minut in 2X7.5 minut; sodila stn izmenoma Juh in Košak prav dobro. Led je bil izboren, vendar je igrišče 20 X 40 in irnogo premajhno. Kluboma čestitamo, da sta se lotila težke igre, ki zahteva mnogo treninga. Tekme v Lahe Ptacidu Lake Placide, 7. febr. ž. Zanimanje za tek na 1500 m je bilo zelo veliko. Vršili so sc 3 predteki, in sicer: Prvi tek: Taylor (Amerika) 2:4;): 3, drugi Stock (Kanada), tretji Blomquit (.sorveška, četrti Fngens-anden |Norvežka), peti Evenrci (Norvt-Ska). Drugi predtek: Shea (Amerika) 2 : 58, drugi Lagan (Kanada), tretji Ballangrud (No:veška), četrti Flack (Kanaua), peti Lshira (Janonska). Tretji predtek: Murray (Amerika) 2 : 29 : 9, drugi H usod (Kanada), tretji Staksrood (Norveška), četrti Kavamura (Japonska), peli Kitani (Japonska), šesti Lindberg (Švedska). V končni tekmi si je prvo mesto priboril Američan Shea 2 : 57 : 5, drugi Hurd tretji Taylor (Amerika), četrti Flack Kanada), peti Mur-ray (Amerika), šesti Taylor. Slabo vreme je onemogočalo potek tekmovanja, ker je več čas naletaval sneg. Poleg tega pa so divjali še precejšnji viharji. Končno je uspelo, da Nemčija zmaga nad Poljsko z 2:1, v borbi s Poljsko pa je Amerika istotakc zmagala. ■ Belgrad, 7. febr. 1. BSK - Jugos'avija 1:1(1:0) za Jugoslavijo. Tekmi je prisostvovalo 8000 gledalcev. Zagreb, 7. febr. 1. Hašk - železničar 4:0(1:0) Concordia - Jugoslavija 2:1 (0 : 1). Grad a ski - Viktorija 0 : 0 Novi Sad, 7. febr. ž. Mačva (Šabac) proti NAK 2 : 0 za NAK. Dunaj, 7. februarja tg. Danes so sc začele no-gomelne tekme za pomladno prvenstvo. Igrali so: Rapid — Sporiklub: 5:4 (3:0, Hakoah — Wac! er: 1:1 (1! 0), Adm ra — Austria: 1 : 0 (1 : 0), Wie:ina— FAC: 2 : 0 (1 : 0). Budimpešta, 7. februarja tg. V boju za madžarski pokal je zmagala danes Tatabanya proti Ujpest z 2:1 (1:1). Dalje so igrali: Tretji okraj proti Bohn spo iklub 5 • 3 (3:0), Hvnga ia — Turu': 8:0 (1 : 0), Budai II — Fclten 6:0 (4:0). SIovenske prireditve v 8e'ftraJu Belgrad, 7. febr. 1. Snoči je tukajšnje Slover.s.ko prosvetno društvo, katerega predsednik je voini župnik p, č, dr. Davo in Medved, vprizorilo !\'e-stroyevo igro »Utopljenca« v dvorani Češkega doma. Dvorana je bila popolnoma razprodana in ce je sijajno zabavala. Največji uspeh so želi Guštin, ki je igral Smolo, Levstik, ki je bil Buča ter gdč. Fortičeva in Jernejčičeva. Igra je izzvala cele salve smeha in ploskanja. Tudi slovenski klub »Triglav« je imelo istega večera svoj zabavni večer v dvorani italijanskega zavarovalnega društva »Riunioner. V določer h krogih Belgrada se je ostro kritiziralo dejstvo, da vprizarjajo prav Slovenci v italijanski hiši svoja zabave in dajejo s tem svoje denar Italijanom. Otvoritev gospod n'ske šole v Si. Juri a ob j. z. St. Jurij ob j. ž., 7. febt. Danes dopoldne. se jo vršila ob prisotnosti državnih iii cerkvenih predstavnikov otvoritev nove gosjiodinjske šole v Št. Jurju ob juž. žel. Ob 10 dopoldne so dospeli s službenim avtomobilom ban dravsko banovine dr. Mnrušič s pomočnikom bana dr. Pirkmajerjem in okrajni načelnik celjski dr. llubad. Ob 11 je prišel z vlakom iz Maribora generalni vikar in stolni prošt mariborski pomožni škof dr. Ivan T o m a ž i č. Takoj po njegovem prihodu se je pričela slovesnost. Najprej je navzoče pozdravil ravnatelj kmetijske šole ing. Pelkovšek. V svojem govoru je poudarjal važnost novega zavoda za mladino, zlasti za žensko mladino. Po njegovem govoru je pomožni škol dr. Tomažič v kratkih besedah orisal pomen novoustanovljenega zavoda, nakar jo izvršil blagoslovitev. Pomožnemu škofu sla asistirata dvorni kaplan dr. Janžekovič in šentjurški kaplan Župnnič. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Počasi se bo temperatura zvišala. Južne Aipe: Mraz bo traial še dalje. Na slovenski zemlji za mejami V Istri vse mirno . • • Nedavno so poročali italijanski lisii, da j« gorela občinska hiša v Višnjami v Istri. Kriv da jc bil 'kratki stik«. Po drugih vesteh je gorela tudi šola. Za razmere v Istri jo značilen sledeči dogodek: V čiško vas Brgudac pri Laaišfu so 16. januarja prišli davčni iztirjevali-i pobirat davčne obro-ko ali zasoleg Gospodarskega društva odveč; saj je to dobro delalo. V tem društvu so skupno delali Hrvati in Italijank Ko se je fašizem polastil vseh javnih institucij, je prevzel tudi »Kmetijsko zadrugo«. Ker niso imeli fašisti sredstev in niso znali voditi poslov, so si z navadnim dekretom puljske prefek-ture prisvojili »Gospodarsko društvo« z vsem imetjem. Vsi protesti niso pomagali nič. Ko je pri neki priložnosti predsednik Gospodarskega društva rekel preleklu, da po sedaj obstoječih zakonih vlada nima pravice do imovine »Gospodarskega društva«, mu je ta državni funkcijonar odgovoril: »Samo mi imamo pravico razlagati zakonefln mirna Bosna!« — Zadruga je zidala potem zelo drago društveno hišo. Posledice slabega gospodarstva se žo kažejo. O podružnici Istarske posojilnice v Pazinu, ki !e delovala prav dobro, je »Slovenec« že por sial. dorala je pasti, da ne ho na potu italijanski »Cassa rurale«. Vlagatelji so zgubili po krivici 75%. Manjše hrvatske rajfajznovke v bližini so fašisti pritegnili h »Cassa rurale- v Pazinu. To so tudi s silo ugrabili svojim sorojakom nefašistom. ki so fc> dobro upravljali. Vlagatelji Italijani so takoj dvignili, kolikor so mogli in sedaj mora ta »Cassa rurale« iskati posojila. Splošno so račune Kmetijske zadruge pri »Cassa rurale« tako zamotali, da je sedaj pravi kaos. Ljudstvo pa si ne more nikjer pomagati in zato ni čuda, če je vsa pokrajina razburjena! V [»ogledu prehrane ima letos Istra pravo vojno leto. Vsega tega jo krivo gospodarstvo ta-šistifnih veličin! Enako so naredili s hrvatsko raifajznovko v Žminju. Fašistični vodje, na čelu jim Br. Camussi, so se pa polakemnili nad drugim) produktivnimi zadrugami n. pr. nad mlekarskimi v Bermu in Lindaru. Br. C. si je uinislil ustanoviti centralno mlekarno v Pazinu, katera bi prevzemala tudi mleko zunanjih zadrug. V to svrho je zbral dokaj denarja. kakih 80 tisoč lir; največ v Pazinu, nekaj pa tudi v okolici. Podjetje vodi njegov sluga! O računih sploh ne govore. Preteklo jesen je Br. C. sklenil, da ustanovi »Socialno klet«. Najel je do-kajšnje posojilo ter kupoval grozdje najceneje, kar je mogel, kakor vsak drugi trgovec z vinom. Delal je torej prav nesocialno. Malo upanja je, dn bi podjetje uspevalo. Br. Camus je svoje manipulacije prikrival deloma s podporo prefekta Leone, ki so ga ti gospodje zaradi lepšega vedno vabili na javne obiske seveda na račun občin. Videti in vedeti je pa smel le to, kar je bilo njim po volji. Slednjič je Leone le odletel zaradi velikega istrskega vodovoda. Pri tem podvzetju so menda izvestni faktorji upali, da bodo kaj prislužili. Sedaj pa že močno poka pri občinah, kar se še ni pokazalo, pride na dan s Časom. Med seboj se 'koljejo poglavarji ln uradniki ter drug drugega obtožujejo. Po desetih letih fašistovske slave je v deželah nove Italije bilanca javne uprave strašna! Kakor v Pazinu, tako je več ali manj povsod — ua kmetih in v mestih. Ce je v stari Italiji bolje, ne vemo. Najbrž ne. —i— Koroške novice Brezposelnost. Dne 28. januarja je bilo na Koroškem po uradnih podatkih 18.598 podpiranih in 18.983 nepodpiranih brezposelnih. Število brezposelnih od tedna do tedna narašča. Zvočni film v Borovljah? Boroveljski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o tem, da bi se boroveljski kino preuredil v zvočnega. Velika pevska prireditev. V zadnjem času so opaža na Koroškem živahno gibanje slovenskih pevcev. Koncert za koncertom se vrši. Včeraj se Je vršila pevska prireditev pod naslovom »Domača pesem«. Nastopilo jo 10 moških zborov s 120 pevci, ki so lepo zapeli več koroških narodnih pesmi. Ljudje so prihiteli od blizu in od daleč ter obakrat (vršili sta se dve prireditve, ena za oddaljene, druga za domačine) napolnili kino dvorano. Tako so se najlepše oddolžili pevcem za njihovo res idealno delo. Bog živi koroške pevce l LUKI AN IN NJEGOVA »RESNIc NA ZGODBA«. V danoSnjcm podlistku smo začeli prlobčevatl slovito »Resnično zgodbo« grškega pisalePa Lu-kiana, ki jc eden največjih satirikov vseli čnsov. Lukian se je rodil okoli leta 120. po Kr. v Samosati, glavnem mestu sirske pok.ajinc Koma-gene ob Evlratu. Študiral v Antiohii, Elezu in Smlrni, živel potem v Grčiji, v Italiji in piiSc! ccio v Galijo. Kot slaven govornik se jc Štiridesetleten vrnil domov, odkoder pa je prišel zopet v Atene, kjer je delj časa živel. Končno jc postal sodni predstoj-ik v Egiptu in tam tudi umrl okoli leta 230 po Kr. L-jkian je zelo mne^jo pisal. Govorništvo je kmalu opustil in uslva jai potem ču 'ovite dialege, polne jedke sati c ia komike. P sal je tudi prozo, katere sijaj i primer je »Resnična zgo:'ba«, o kateri moremo reči, da nima vrstnice v antičnem slovstvu. »Resnično zgodbo< moremo smatrati za prvi avantuiističri roman. V rjej jc Lukian pravi Jules Verne svoje dobe, čeprav nekoliko pavlihov-ski. Na svojem potovanju prid« na Vi ski otok, odtod na — luno, kjer nam opiše njene čudovite prebivalce in boj s Hclioti, prebivalci solnca, in šc mimo drugih rebesnih svetov gre, do':!er ne pristane v ogromni ribi, iz katere se s svojim spremstvom nenavadno reši in pri-le petem na otok pogttblfenib in ko-čno 8c na otek blaženih, o-'koder se srečno vrne domov. Vse kaže, da imamo opraviti s pravo orientalsko fantazijo. Pripovedova jc Lukianovo je tako sveže ln živo In nazorno, ('a se človeku zdi, kakor hI bial kakega sodobnega pisatelja, ki riše žlvlfcnlc v bodočih stoletjih ali tisočletjih na zemlji ali kje na Martu. Na pustni torek, dne 9. februarja se bo vršila v Rokodelskem domu gledališka predstava. Na sporedu je »Lumpacij vagabund«, burka s petjem v treh dejanjih iu šestih slikah. Začetek ob 10.'!0 — Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 6 Din; stojišča 3 Din. Predprodaja vstopnic bo v ponedePek 8. fet>rtiar':i od 6-8 zvečer in v torek 9. februarja od 10-12 dopoldne v Rokodelskem domu. Komenskega ul 12. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor Kat. drušlva rokodelskih pomočnikov. posestnikov, pa je vendar drzno. Predstavnik h'šnih lastnikov nam gotovo nc bo zameril, ako verjamemo raje poročevalcu linančncJa odseka mestnega občinskega sve'.a, ki jc trdil na proračunski seji, dic 12. jan. dobesed o tole: »Z ačil-o je, da so v st a-ih hišali v letu 1931. poskočile kosmaie najem i~e zn 7 milifonov dinarjev. PoviSck najemnin v sta ih hišah gre res nekoliko na račun zvi-šarih rajem^iinskih predpisov, za slarova;ija hiš :ih lastnikov. Gotovo pa je, da predstavlja t« povišek lc del zvi*anc najemnine, kve jemu 30%. Vse ost-do morajo plačali nejem iki stanovanj v starih h'šab. < Se sedaj ne verno, kdo ima prav ali g. Frelih v od-Jovoru, ki Ca zgoraj priobiujemo ali g. Tavčar poročevalec ljubljanskega finančnega odseka? 1 — Pri tcžkoč?.h v želodcu in črevih, p >-manjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorcčici, pehaniu, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz Josef« grenčice teme!;ito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef«-vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z n'o veliki uspehi. »Franz-Josef«-grcnčica se dob:va v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ttjjslii prorn«'! v 'anuar u V Ljubljano je prišlo meseca januarja vsej; i skupaj 3247 tujcev, ki so imeli 7748 preuočnin v 18 ljubljanskih hotelih in prenočiščih. Obisk je lnl meseca januarja zelo šibek, kakor ze dolgo ne. Vzrok je v gospodarski krizi, ljudje pač nimajo denarja za potovanje. Zlasli je padlo število Nemcev in Avstrijcev. Do pet dni se je mudilo v Ljubljani 2113, nad pel dni 785, nad 15 dni pa 349. Med tuici je bilo 2845 moškn. iu 402 ženski. Med tujci jc bilo dalje naših državljanov 2474, 94 Čeho-slovakov, 18 iz ostalih slovanskih držav, 341 Avstrijcev, 273 Nemcev, 35 Madjarov, 4 Angleži, 13 Francozov, 5 Rtinmnov, 163 iz Italije, I Bolgar, 2 Grka, iz ostalih evropskih držav 20, 4 pa iz iz-venevropskih držav. 1293 lujcev se je v Ljubljani mudilo zaradi trgovskih zadev, iz drugih vzrokov pa 1954. Koncert komorno glasbe pihal ho drcvi v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Pričetek točno ob 20. Koncert je za tukajšnje koncertne prilike novost, ker je ta vrsta komorne glasbo pri ntis šo mulo znana. Sodelujejo člani opernega orkestru: gg. Korošec. Slavko (flavta), Gregorec Janko (klarinet), Itauck Viljem (fugot) in Lukas Robert (rog) ter g. Svetel Heri (klavir) Na sporedu so ta-le dela: Mozartov kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klavir; Koncilov trio za fluvto, klarinet iu fagot, ter Rimski Korsakov: kvintet za flavto, klarinet, fugot, rog iu klavir. Ceno običajno nizke (8, 0, 4 in 2 Din). Vstopnice v predprodaji: trafika Pugelj, Mildoši čeva cesta, ter Matična knjigarna. •' -v':' ' . ..>■. - . V"?-..- vi;-.^.-;;:,. : .•;»..■• :' \Vt^1-'' T'-'- Vsemogočni je rešil hudega trpljenja, po prej"emu tolažil sv vere, gospodično GEHKMKN EMILIJO učiteljico v pokoju Pogreb blage pokojnicc bo v ponedeljek, dne 8. februarja 1932 ob 4 pop. iz Jožcfišča, Poljanska cesta 16, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. februarja 1932. Žalujoči. Armada nekdaj in sedaj Mnogo si obeta svet od mednarodne razoroži-tveue konference, ki trenutno zboruje v Ženevi. Sicer se oglašajo črnogledi, ki pravijo, da ni dobro znamenje, če zboruje razorožitvena konferenca med grmenjem topov. Toda prepustimo konferenco njeni usodi in poglejmo v zgodovino, s kakšnimi armadami so razpolagali naši predniki. Pri Maratonu se je borilo 11.000 Atencev iu Platejcev baje proti 100.000 Perzijcem. Vendar moramo Perzijcev vzeti vsa i za polovico manj, ker so «tari Grki kaj radi množili število svojih nasprotnikov. Pri Kannah si je stalo nasproti 86.000 Rimljanov in 50.000 Kartažanov. V fridericijanski dobi so številke že večje, ftosbach: 22.000 Prusov in 00.000 Francozov; Leuthen: 35.000 Prusov in 65.000 Avstrijcev; Zorudorf: 32.000 Prusov in 50.000 Rusov; Hoch-kirch 30.000 Prusov in 65.000 Avstrijcev. V dobi Napoleonskih voju so številke še večje. Pri Jeni je 160.000 Francozov porazilo 120.000 Prusov; pri Eylau je imelo 80.000 Francozov precej opraviti s 58.000 Rusi in 6000 Prusi; pri Borodinu se je borilo pod Napoleonovim poveljstvom 110.000 Francozov proti približno enakemu številu Rusov. V bilki narodov pri Lipskem se je Bonaparte s svojimi 150.000 možmi, ki jim je stalo nasproti 300.000 Konec carske rodbine Rus Agabekov, ki sedaj živi v Bruslju in je bil svoječasno v službi sovjetov, je dal dopisniku pariškega lista Midi. zanimivo poročilo o koncu zadnjih članov ruske carske rodbine. Bil je v Jekaterinburgu takrat, ko so bili umorjeni car, njegova žena, sin, štiri hčere in člani spremstva. Na vprašanje, zakaj so jih tako nenadoma spravili s sveta, je dejal Agabekov, da se jc to zgodilo iz strahu. Tedaj je namreč prispela v Jekaterinburg alarmantna vest, da se belo-ruska armada pod Kolčakom že bliža mestu. BoljSeviki v Jekaterinburgu so hoteli stopiti v zvezo z osrednjim revolucionarnim odborom, toda vse telefonske in telegrafske žice so bile potrgane, tako da je bilo mesto povsem odrezano od ostalega sveta. Nato so na lastno pest sklenili pomoriti carsko rodbino. Na vprašanje, ali je bila velika knegiuja Anastazija tudi umorjena, je Agabekov po kratkem premisleku dejal na svojo častno besedo, da je bila Anastazija tedaj umorjena in da torej ne more biti govora o njenem bivanju v Nemčiji. Nemogoče je bilo, da bi pobegnila, saj je bilo vse gosto zastraženo. Carsko rodbino so zvlekli v neko sobo in jo tam enostavno z revolverji postrelili. Trupel niso sežgali, kakor se pogosto čuje, nogo so jih vrgli v rove nekega rudnika, v katerem že 200 let niso več kopali. Ne več v Ameriko, temveč v Afriko! Znani francoski politik Caillaux je objavil v nekem listu članek, v katerem najprej dokazuje, da ima Evropa 150 milijonov prebivalcev preveč. Ker o izseljevanju v Združene države ni več govora -i mora Evropa poč poiskati nadomestilo, in sicer v Afriki. Cailllaus izvaja: Leta 1810. je bilo na svetu 850 milijonov ljudi. Leta 1913. je znašalo to število že 1750 milijonov. V Evropi sami je leta 1013. prebivalo -150 milijonov ljudi, dočim jih je bilo 1. 1810. šele 180 milijonov. Skozi trinajst stoletij od Rimljanov dalje je prebivalstvo Evrope vsako stoletje poskočilo za povprečno 50 milijonov, dočim je v zadnjem stoletju narastlo za 270 miUjonov. Če Evropa v doglednem času ne bo našla primernega zatočišča za izseljevanje, ji preti nevarnost grozne iztreblje- Smešnice zvezinih vojakov, komaj rešil katastrofalnega poraza; pri Scdanu pa je bilo 90.000 Francozov nasproti 250.000 Nemcev že vnaprej zapisanih porazu. V juniju 1812 je velika francoska armada prekoračila reko Njemen. Tedaj je stopilo na ruska tla •150.000 mož pehote in topništva. 5-1.000 konjenikov in 1000 topov. V francosko-uemški vojni 1870-71 je Nemčija vrgla na fronto 1,350.000 mož, 265 konj in 2040 topov. Ob izbruhu svetovne vojne jo štela nemška armada 2 milijona mož, 730.000 konj, 3816 lahkih in 1064 težkih topov. Avstrija pa je imela ob istem času 1,470.000 mož, 2370 lahkih in 168 težkih topov. Armade, ki so jih postavile na bojišče enten-tne države, so bile dvakrat močnejše. Skupno je bilo v svetovni vojni mobiliziranih v Nemčiji 13.25, v Avstriji 9, v Franciji 7.9, v Angliji z dominijoni vred 8.3, v Italiji 5.2, v Ameriki 3.8 in v Romuniji 1 milijon mož. Če računamo Rusijo z 10 milijoni, druge manjše države entente z 1 milijonom in Turčijo z Bolgarijo z 2.5 milij., potem si je v teku svetovne vojne stalo nasproti 24.75 milj. mož centralnih sil in 37.5 milij. mož entente. Nu koncu vojne se je borilo na zapadni fronti 3.36 mitij. Nemcev in 6.7 milij. mož entente. valile vojne. K sreči je prav lahko najti izhod. Afrika leži tako rekoč pred vrati Evrope in bi brez nadaljnjega lahko sprejela dobršen del njenega prebivalstva. Afrika je trikrat tolikšna kakor Evropa in pride tam komaj 5 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer. Če bi se del evropskega prebivalstva naselil v Afriki, bi Evropa poleg vsega pridobila ugoden trg za svoje industrijske produkte.« Poljaki se hitro mnoie V zadnjih 10 letih je poljsko prebivalstvo narastlo za 17 odstotkov Poljska je v decembru 1931 izvedla svoje drugo ljudsko štetje, katerega natančnih podatkov pa še ni na razpolago. Prvi objavljeni podatki pa kažejo, da je Poljska nedvomno dežela, v kateri se prebivalstvo najhitreje množi. Po teh podatkih ima Poljska danes nad 32 milijonov prebivalcev in je njeno prebivalstvo od zadnjega ljudskega štetja 1921 narastlo za 17 odstotkov, in to kljub močnemu izseljevanju, ki je šele v zadnjih letih zaradi ostrih odredb Združenih držav popustilo. Še celo v deželah, kamor se ljudje na debelo priseljujejo, ni opaziti tako močnega naraščanja prebivalstva. Ali bi me lahko peljali ua kolodvor? : Kajpada. Toda, izvolite, prosim, vstopiti na drugi strani, da vas konj ne vidi.« "Ali res mislite, da pomeni nesrečo, če se kdo poroči na petek?« :>Seveda! Čemu naj bi bil ravno petek izjema!?« * »Gospod doktor, zopet je krojač zunaj in pravi, da ne gre preje proč, dokler ne poravnate računa.« ■Kar pripravite mu sobo za tujce!« u Sinko s šolskim spričevalom v roki: »Očka, kajne, da si obljubil, da mi podariš tvoje nalivno pero, čo prinesem dobro spričevalo. Imaš veliko srečo: ga lahko kar mirno obdržiš.« Špeceritsho m kolonitolno blago umetno gnoillo. cement itd. Ifd. dobavlja Gospodorsko zvezo v Lfnblfonl Izdelujejo so namovejši modeli otroških — in igralnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta št. 4. »Majhne slike ml ne ugajajo, rad iinam le velike stvari.« »Ali ste umetnostni kritik?«. »Ne, pač pa izdelovalec, okvirjev.« * V trgovino s hišno opravo je vstopil moški. Prodajalec je takoj skočil k njemu in ga vljudne pobaral: :»S čim naj vam postrežem, gospod?« Mož je globoko zajel sapo in začel; »O-o-p-p-r-r-r-a-a-v-o z-z-a j-j-j-e-d-d-i-l-n-i-i-i-c-c-o .. :Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. UUDSH9 POSOJILNICA regtstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednosl vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 militonov dinarjev Edini slovenski zauod brez tujega kapifaia te Vzajemna zaoaronalnica o Linbliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vsa premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskcm oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. i ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Kar™1 D. D. V LJUBLJANI (Miklošiče«. 10) J™ "5 Vloge nad podružnice-. Bled, Novi sad, Kranj, šibenik, Kapital in reierva nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakoro, Split. Q|n 16,000 000 — Izvršuje vse bančne posle nafkulanfneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Lukian: i Resnična zgodba (Po starogrškem pripoveduje Joža Lovrenčič.) 1. Predgovor. Kakor mislijo atleti in vsi, ki hočejo s telovadbo usovršiti svojo telesno moč, ne samo na vežbe, temveč tudi na smotren oddih in ga smatrajo za sestavni del pri treniranju: tako, menim. Je potrebno ludi onim, ki se bavijo s slovstvom, da se po dolgem in napornem študiju oddahnejo in tako osvežijo duha za nova dela. Za tak oddih ni primernejšega nego čtivo, ki prijetno in šegavo zabava ter obenem ludi uči. Moje delo bo, upam, to doseglo ne samo po svoji snovi zanimivi, avanturistični, šegavih domislicah, polnem košu laži, podanih resno, kakor bi bile precejena resnica, .temveč tudi po komičnosti v orisih, s katerimi cikam na razne stare poete, zgodovinarje in filozofe, ki so nam zapustili v svoji h knjigah neznansko število čudovitih zgodeb in b! mogel vse imenoma navesti, če ne bi iz mojih izvajanj že sami zvedavo kukali... Tako je Ktesias, Ktesiahov s Knida pisal v svoji knjigi o Indiji stvari, katerih ni ne sam videl ne slišal koga o njih pripovedovati. Imamo tudi delo nekega Jambula, ki popisuje čuda velikega oceana, katera je, kajpada, sam sfantazir.il in to snov kaj zanimivo podaja. Slično so tudi drugi popisovali svoja beganja in tveganja po neznanih deželah in pokrajinah, pripovedujoč o neznanskih živalih, divjih ljudeh, nenavadnih šegah in običajih neverjetne storije. Vsem prndnjači kot voditelj in učitelj takih norčavih zgodeb znani Homer- jev Odisej, ki je bajal Alkinoju o kralju Eolu in njegovih služnih vetrovih, o enookili ajdih, ljudo-žreih in drugih divjakih; bajal je dalje o živalih, ki so imele več glav, bajal o svojih tovariših, kako so se spremenili v živali, in še dolgo vrsto drugih budalosti. Ko sem prebiral lake iti podobne stvari, nisem zameril tem piscem njihovih laži, ker sem vedel, da tudi možje, ki modroslovijo, niso nič boljši. Čudil sem se pa vendarle vedno, kako si morejo domišljati, da ne bi spoznali bravci, da ni v njihovih zgodbah ne trohe resnice. Ničemurna slavohlepnost je potisnila ludi meni pero v roko, da bi zapustil i jaz svetu kaj podobnega; res da nimam kaj pripovedovati — v življenju nisem doživel ne ene posebnosti — a pravico, da sinem bajal i, imam pač ko drugi. Odločil sem se torej, a na bolj časten način, kakor ga poznajo drugi: vsaj eno resnico namreč povem, priznavajoč, da lažem. Zato pa upam, da me ne bo nihče napadal in mi oporekal, ko sam priznani, da ničesar resničnega ne povem. Pišem namreč o stvareh, ki jih nisem ne videl no doživel ne slišal o njih pripovedovati, o stvareh, ki ne samo, da jih ni, no da jih tudi nikoli ne bo. Bravcu, če mi kakega nakloni dobra sreča, ni tedaj treba vanje verjeti!... 2. Na ladji do Vinskega otoka . Nekega lepega dne sem so vkrcal pri iler-kulovih kolonah1, odkoder me je zaneslo ob ugodnem vetru v hesperijski Ocean. Vzrok moje plovbe je bilo nepotrebno navdušenje in želja, da bi doživel kaj novega in ugotovil, kje se pravzaprav 1 Današnji Gibraltar . Ocean konča in kakšni ljudje živijo onkraj njega. Na pot sem se dobro pripravil. Založil sem se z jedačo in tudi vode sem natovoril toliko, da bi zadoščala. Dalje sem vzel s seboj petdeset tovarišev, ki niso bili nič manj radovedni kakor jaz, in še sem si priskrbel veliko množico orožja. Za dobro plačo sem najel dobrega krmarja svoji ladji — lahka brzoplovka je bila, a dovolj veiika in močna za tako vožnjo. Jadrali smo en dan in eno noč ob ugodnem vetru in ni nas prav nič zanašalo, dokler smo videli še obrežje'. Naslednji dan je ob solnčnem vzhodu zapihal hujši veter. Valovi so se vzpenjali, ozračje je potemnelo, jadra nismo mogli spustiti in prepustiti smo se morali vetru. Devetinsedemdeset dni nas je vihra premetavala, osemdeseti dan smo pa v prvem svitu jutra zagledali nedaleč pred seboj visok, gozdnat otok, ob katerega ni več butalo valovje, ker se je bila nevihta že polegla. Pristali smo in se izkrcali. Utrujeni od tolikih naporov, ki smo jili prestali, smo legli in se zlek-nili po tleh. Ko smo tako precej časa počivali, smo vstali in določili trideset mož, ki naj bi ostali ob ladji in jo stražili, drugih enaindvajset pa nas je šlo v notranjost, da bi otok natančneje preiskali. Ko smo prišli komaj kake tri stadije ml obale v gozd. smo zagledali bronast steber, na katerem je bil že skoraj zabrisan grški napis: Do tu sta prodrla Herkul in Bakh. Poleg stebra smo opazili na neki skali dve stopinji, katerih ena je bila nič manj ko jutro dolga, druga pa nekoliko manjša. Ta je bila, lako menim, Rnkhova, večja pa Herkulova. Pomolili smo k tema božanstvoma in šli potem dalje. Nismo hodili dolgo in obstali smo ob reki, v kateri je teklo pravo rujno, hioskemu podobno vino, in sicer v toliki množini, da bi moglo na nekaterih mestih nositi tudi ladje. Torej smo morali verjeli napisu na stebru, ko smo imeli pred seboj tako zgovoren dokaz, da se je nekoč mudil lod Bakh. Da bi odkrili izvir te čudovite reke, smo prodirali ob njej, a ga nismo našli. Pač pa smo prišli do neštevilnih ogromnih trt, obloženih z grozdi, iz katerih je kapljalo rujno vino iu se cedilo in zbiralo v reko. V reki smo videli tudi ribe, ki so po barvi in okusu sličile vinu. Nekaj smo jih ujeli in pojedli, a smo se z njimi kmalu opijanili. Ko smo jih preiskali, smo ugotovili, da so vsebovale polno kvasu. Pozneje smo jo pogruntali, da smo pomešali vinske ribe s pravimi in tako se nam je posrečilo, da smo premočno vinsko jet' nekoliko omilili. Ko smo prebrodili na nekem plitvem mestu reko, smo našli nenavadno čudno vrsto trt. Pri tleh so imele močno, debelo deblo, zgoraj pa so bile prave ženske postave, prav take. kakor rišejo pri nas Dafno, ki se je spremenila v drevo, ko jo jfl hotel Apolon objeti. Iz njihovih prstov so poganjale mladike, ki so bite polne grozdov, jn še okoli glav so se jim vile in jih krasile z listi in grozdjem. Prijazno pozdravljajoč so se nam približale in nas vzprejemale. Večinoma so govorile grški, nekatere pa tudi po lidijsko in indijsko. Tudi poljubljale so nas, toda kogar so poljubile, je bil takoj vinjen in zmeden. Da bi trgali z njih grozdje, niso pustile in so kričale od bolcčuie, kakor bi jih boleli izruvati. Nekateri izmed mojih ljudi so se jim tako približali, da so jih objeli, a so se takoj spremenili v trto in pognali mladike. Čc bi kaj delj čakali, bi še videli, kako so obrodili ludi grozdje. (Dalje.)