Leto tfil, štev. 170
Ljubljana, sreda 28. julija 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
c= Ighaja ob 4. »jutra!« =s
Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knafiova ulica štev. $/L Telefon štev. 7», ponoči tud' štev. 34
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStva: Ljubljana, PreAemova ulica it s«. — Telefon St
loseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it. «. — Telefon ftt m*
Podružnici: Mariboi, Barvarai« u'K~» št. 1. — Celie. Aleksandrova cesta.
Račun prt poštnem Ceh. uvuUb a L.jut>-Jana št. 11.841 - Praha Cisto 7S.180. Wien. Nr. 105.141.
Ljubljana, 27. julija.
Ubogi Korošec mora govoriti Tolažiti mora zbegane svoje volilce, ki si med seboj upravičeno šepetajo, da je pri SLS vse zavoženo. V nedeljo je imel tak tolažilni, skoro bi rekli nagrobni govor v Domžalah. G. Korošec je na širo-jrt> razlagal, kaj je bilo, o tem pa. kaj bo z SLS in kaj naj se sedaj ukrene, je previdno molčal. Priznal je, da je SLS že zadnja avtonomistična stranka v Jugoslaviji. Radiča je ozmerjal, da ni norela! en, prej pa mu je sam bil dve leti za ministranta, in grozno hud je, če kdo o SLS reče, da je verska stranka Gospod Korošec naj se kar upa kaj storiti proti volji g. škofa Jegliča, pa bo takoj imel dokaz, da je SLS stranka, ki sloni izključno na cerkveni organizaciji In ki zase sistematično zlorablja verski čut tako, kakor je to skusil nekdaj dr. Šusteršič.
G. Korošec je torej moral priznati, da je SLS osamljena, ker je avtonomistična stranka. Nikjer več ni videti in čutiti kakega navdušenja za avtonomizem in o njem se na klerikalnem shodu govori kakor o mrliču, ki leži na mrtvaškem odru. Mnogi klerikalni volilci zahtevajo. da se avtonomistično geslo zavrže, kakor je Radič v ječi slovo dal svoji federalistični zablodi. G. Korošec na to odgovarja, da je v tem slučaju dolžnost poslancev SLS. da odložijo mandate.
Ta izjava g. Korošca se mora splošno odobravati. SLS stoji in pade z avtono-inizmom in bilo bi nepošteno podaljševati ji življenje tudi še sedaj, ko večina njenih pristašev uvideva. da je bila storjena usodna napaka, ko je SLS pozabila ua jugoslovenske prisege in zapadla v separatizem. Pravilno je torej in dosledno, da gg. poslanci SLS odlože mandate, kajti ljudstvo hoče rednega dela in uspehov svoje delegacije, SLS pa mu je v hišo prinesla kamen neizpolnjenih obljub ter ga zavedla kljub njegovim vsestranskim žrtvam za državo v tak položaj, da na zunaj izgleda, kakor da je to slovensko ljudstvo nasprotnik svoje države!
Stališče SLS je tudi sicer brezupno. Poskusila ie na Hrvatskem in v Dalmaciji. Tam je začelo »delovanje« škofov, kakršnega smo vajeni v Ljubljani. Od cerkvene strani se od duhovnikov zahteva strankarske agitacije, župniki, ki so za strankarsko nevtralnost cerkve, se odstavljajo (gl. slučaj Novosel). A vse ne pomaga nič. Hrvatje ne marajo za klerikalstvo in duhovnu, ki v cerkvi in s cerkvenimi sredstvi dela za klerikalno stranko, se kmetje smejejo in mu prete, da ga nabijejo. SLS je dobila po sklepu škofovskih konferenc naročilo na vso moč podpreti HPS. To ji je bilo mogoče, čim jo je zapustil Radič. A danes po enem letu dela je rezultat tu: Na Hrvatskem nič, prav nič uspeha za klerikalno stvar.
Klerikalstvo bo torej trajno izolirano na Slovenijo in s tem kot nacijonalna bolezen izgublja občo opasnost Toliko pogubnejša pa je ta nesreča za Slovence, kjer je že v par letih povzročila posledice, o katerih je tožil tudi g. Korošec v Domžalah.
Klerikalci so prišli v položaj, v katerem niti voditelji več ne vejo, kaj hočejo. Da SLS nikoli ne bo prišla v trajno kombinacijo, da je ta stranka vsem činiteljem v državi skrajno antipatična. da je avtonomizem skrahiran. to vedo ti voditelji prav dobro. Vkljub temt^jim manjka vesti, da bi potegnili logično posledico iz tega po!o?aja: odložiti mandate ln likvidirati SLS.
Oripinalen Msod iz beograjske radikalske krize
Beograd, 27. julija, p. Radikali so imeli tudi danes ves dan konference, na katerih so se posvetovali, kako naj bi se rešil spor, ki je nastal med njimi zaradi občinskih volitev v Beogradu. Zvečer je bil zopet sestanek njihovih prvakov, ki so se ga med drugimi udeležili min. predsednik Uzuno« vič, ministra dr. Peric in Maksimovič, pred sednik Narodne skupščine Trifkovič, sta« ri radikalski prvak Aca Stanojevič in dru« gi. Tudi na tej konferenci niso mogli najti izhoda iz mučne situacije. Ožji odbor ra« dikalne stranke se namreč ni sestal niti včeraj, niti danes, in je sklican k seji tu« di za jutri. Do sestanka ne more priti, ker se pašičevci izog:bajo seji, to pa zato, ker še niso dobili od svojega šefa Pašiča od« govora na svoje zahteve, kako naj se za« drže. Razen tega so v ožjem glavnem od« boru Pašičevi pristaši v manjšini. Kakor vse kaže, je postavitev dveh radikalskih list pri volitvah za beograjsko mestno ob« čino sigurna stvar. Glavni odbor stranke se ne bo upiral ne eni in ne drugi listi in bo trpel obe, Karajov&novičevo in Bobičevo. Priznal bo po volitvah kot oficijelno ono, ki bo zmagala. Ako bi radikali radi tega razkola v svojih vrstah izgubili beograjsko občino, naj pa vlada volitve razveljavi.
Davidovič in radičevci o pogajanjih z davidovičevci
Izjave Ljube Davidoviča in ministra Šibenika. — Pavle Radič ponovno pri Ninčiču. — Nikič in radičevci
Beograd, 27. juiija p. Vaš dopisnik se Je | ne z druge stranL
danes dopoldne razgovarjal z g. Davidovi-čem o pogajanjih njegove stranke z radikali v svrho sklenitve koalicije. G. Davido-vič je povdaril, da se ne vodijo nikaka pogajanja, marveč da so vse samo osebni razgovori. Pogajanja bi se ne mogla voditi brez njega ter bi moral vsako pogodbo sankcijonirati on kot šef stranke. Ob zaključku razgovora je g .Davidovič povdaril, da ni izključeno sodelovanje »s poštenimi ljudmi«, toda on predvsem želi vedeti s kom se bo pogajal in pod kakimi pogoji. On želi jasnosti in ne mara vstopiti v tako koalicijo, po kateri bi ga bolela glava.
Zvečer je Imel vaš dopisnik razgovor z ministrom za agrarno reformo, Šibenikom. Na vprašanje, kako stoji stvar z ministrom dr. Nikičem ln kakšno stališče namerava zavzeti Radičev klub do njega, je odgovoril minister: Kmalu se bo vide'o, kaj bo v tej stvari storil g. Radič. Ministrski predsednik Uzunovič ne rešava stvari prenagljeno. Jaz in mi vsi imamo zaupanje v njegovo politiko in taktiko. Q. Uzunovič čaka, da stvari dozorš. Zaradi dr. Nikiča ne bo z naše strani odločilne zahteve po ureditvi te zadeve. Vprašanje bo rešeno samo od sebe. Zasilne Intervencije ne bo ne z ene
Na vprašanje vašega dopisnika, ali pojdejo davidovičevci v vlado, je dejal minister Sibenik: »To je želja Davidovičevih demokratov in uverjen sem, da tudi enega dela radikalov. Interesi HSS nikakor niso v nasprotju z interesi radikalne stranke. Na radikalni strani opažamo odkritosrčnost in mi imamo dovolino večino v parlamentu. Z izstopom dr. Nikiča iz našega kluba nismo ničesar izgubili. Zato ni potrebe, da vstopijo davidovičevci v kabinet. To so osebne stvari in želje nekaterih ljudi, ki postajajo nestrpni. Vsaka izprememba v vladi je ozko spojena s politično spremenilo, tega pa danes ni. Ako zahteva narc.\ da izstopimo iz vlade, bomo to storili, a to ne bo koristno za državo. Kar se tiče Narodne skupščine, sem prepričan, da je delazmožna.»
Splošno se je opazilo, da je imel Pavle Radič danes z zunanjim ministrom dr. Nin-člčem ponovno konferenco, ki je traia'a od 7. do pol 9. zvečer. Po konferenci Je izjavil Pavle Radič, da je bil včeraj in danes pri dr. Ninčiču zaradi nekaterih informacij, ki jih potrebuje osebno. Demantira! je vest današnje Pravde, da bi bil pri dr Ninčiču zaradi poslednjega govora Stjepana Radida
Davidovičevci o volilnem terorju v Južni Srbiji
V trenutku, ko se vršijo razgovori za vstop davidovičevcev v vlado, obtožuje Davidovičev klub radikale najstrahovitejšega terorja.
Francoske izgube v Siriji
Damask, 27. julija, (brž.) V zadnjih bo« jih z Druži so imele francoske čete 50 mrt« vih. Padel je tudi poveljnik ekspedicije.
Beograd, 27. jul. p. Davidovidev poslanski klub prejema iz vrst volilcev številne proteste in pritožbe zaradi strahovitega terorja, ki ga vršijo politične oblasti v sedanji volilni kampanji v Srbiji in Črni gori, kjer je prišlo do krvavih izgredov.
Davidovič je poslal danes notranjemu ministru Maksimovidu sledečo predstavko:
»Gospod minister! Ze večkrat sem Vas opozoril na nezakonitosti, ki jih uganjajo vaši podrejeni organi v borbi za občinske .volitve Na m"je predstavke ste vedno odgovorili, da stvari, ki sem vam Jih iznesel, ne odgovarjajo resnici. Smatral sem zato, da je zaman obračati se do vas. Vendar se čutim, dolžnega pred svojo vestjo in javnostjo, da vas še enkrat opozorim na gotove strašne dogodke. Davi sem dobil več brzojavk, od katerih se prva glasi:
»Nezaslišano nasilje divja v skopskem srezu in v Skopski Črni gori. Amavtske tolpe so pod vodstvom orožnikov preteple mnogo kmetov iz ljub-maške in mlačanske občine Nad 60 kmetov Je bilo pretepenih, okrog 20 težko. 8 pa naravnost smrtnone-varno ranjenih Ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico v Skoplje. Posetil sem te rb-čine. Ogromen strah se je polastil prebivalstva v teh kraiih in povsod se sliši le jok in klici na pomoč Upravna oblastva ln orožniška poveljstva odklanjajo vso odgovornost za te gnu<ne zločine Toda jani-čarski teror divja dalje nad obupanimi kmeti Skopski srez nima poglavarja, ampak na čelu mu stoji človek brez kvalifikacije, ki strahuje okraj z batinami Poslal sem brzojavke kralju in notranjemu ministru in prosim tudi, naj gre eden ali drug iz kluba v avdijenco, ker postaja stvar vedno bolj resna in obupna. Nujno je, da takoj pridejo semkaj naši poslanci in novinarji, da vidijo ranisnee. Gjurgjevid, predsednik občine in seljak Gjorgjevid sta dobila smrtnonevarne udarce. Vprašajte ministra Maksimovida, ali se na ta način vzgajajo debri državljani in kralju udani podaniki. V Narodni skupščini bom iznesel vsa ia dejstva, ki ubijajo ugled države Pričakujem brzojavko o Vašem prihodu, kakor tudi drugih poslancev in novinarjev Mihajlo Kujundžid, narodni poslanec.«
Druga brzojavka se glasi: »Razmere so nevzdržne. Neobhodno potrebno je, da takoj pridejo v Skop'je naši člani, da si oseb-ogledajo sliko, ki je še nikoli niso videli Predsednik Kojed:jevid.»
Tretja brzojavka veli: »Djakovica. Danes ob 19. uri ie zvaničnik okrajnega odbora v Djakovici Jovan Milid, ki je presedel šest let v ječi in ki je za pet let pod policijskim nadzorstvom, napadel z orožjem v roki našega prijatelja Rajka Popovida ln ga krvavo pretepel v prisotnosti orožnikov. Protestirajte, ako morete. Sicer bomo prisiljeni, da se sami branimo. Mihajlo Vuj-čid ln Jagoš Vuksauovld.*
Zaradi teh vesti Iz Južne Srbije je glavni odbor Davidovideve stranke sklical za Jutri dopoldne nujno sejo. na kateri se bo razpravljalo o korakih, ki Jih je treba storiti zoper nasilje v volilni borbi. Davidovi-devd naglašajo di vsi ti dogodki ne dokazujejo samo, kako je z Javno varnostjo na jugu naše države, ampak tudi to, da v Jnžhi Srbiji nima prebivalstvo svobode in zaščite pri odgovornih elementih.
Opoldne so bili poslanci Ljuba Davidovič, dr. Kosta Kumanudi in Kosta Timotijevid pri ministrskem predsedniku Uzunovidu v njegovi sobi In mu izročili protest proti nasilju v Južni Srbiji in Skopski Črni gori. Ministrski predsednik Uzunovid Je odgovoril, da Je objavil razpis, s katerim odreja vlada, da imajo občinske volitve poteči
popolnoma svobodno. V Južno Srbijo da bo posla! inšpektorja, ki naj ugotovi krivce in jih kaznuje.
Davidovič Je pozval novinarje, naj se odpeljejo v Južno Srbijo in naj se sami prepričajo o strašnem nasilju, ki je tam zavladalo zadnje dni. Nocoj sta se odpeljala v Skoplje Davidovideva poslanca Grol in Timotijevid.
Uradnice ne more do ministrskega predsednika!
Beograd, 27. julija, p. Nocoj je imela uprava uradniške zveze sejo. na kateri je predsednik dr. Mihajlo Jovanovič naznanil, da ni mogel priti do ministrskega predsed« nika Uzunoviča in mu izročiti sprejete res solucije. Več govornikov je zato ostro na« stopilo proti vladi. Seja se jutri nadaljuje. Uradniška zveza namerava objaviti komu« nike, ki bo morda usodepoln za nadaljnje stališče državnih nameščencev do vlade
Stanje v poplavljenih krajih
Beograd, 27. julija, p. Po podatkih polje« delskega ministrstva bo odstranjena vsaka nevarnost nadaljnih poplav, ako se še tri dni vzdrži lepo vreme. Po vesteh iz raznih krajev e vidi. da kažeta koruza in slad« koma repa dobro. Pšenica je že večinoma povsod pod streho.
Novi Sad, 27. julija p. Poslednje popla« ve so uničile 70 odst. nasadov konoplje. Hudo je trpela tudi sladkorna repa v oko« lici Belja, kjer je 5000 oralov zemlje, pose« jane z repo pod vodo.
Simpatije Turčije radi naših poplav
Beograd, 27. julija, p. Turški odpravnik poslov Uzmi Šermi beg je posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu v imenu svoje vlade izrazil sočustvovanje za radi katastrofalnih poplav, ki so doletele Jugosl vijo.
Ruwun?ki novinarji v Dalmaciji
Split, 27. julija, p. Dne 18. avgusta pri« dejo semkaj rumunski novinarji, da pose« tijo Dalmacijo. Pripravlja se jim svečan sprejem. V Dalmacijo pride prihodnji me« sec skup:na italijanskih visokošolcev, da si ogledajo znamenitosti Dalmacije.
Angleška eskadra odplula iz Trsta
Trst, 27 julija o. Angleška eskadra je danes zapustila tukajšnje pristanišče ter ie odplula v Sredozemsko morie. Nage! odhod eskadre je v zvezi z včerajšnjim incidentom med fašisti in angleškimi mornarji.
Gospodarska mobilizacija v Italiji
Mnssolinijeva spomenica.
Rim, 27. julija, d. Te dni so se pričela napovedana zborovanja fašistovske stranke za žitno bitko. Ta zborovanja imajo namen, da se široke mase ljudstva pouče o potrebi najstrožje štedljivosti. Ministrski predsednik Mnssolini je z ozirom na to naložil generalnemu tajniku fašistovske stranke Turatiju, da naj pouči s posebno spomenico narod, fla bo žitna bitka odločilne važnosti za bodočnost Italije in za uspehe fašistovske revolucije. Vsak fašist mora s svojim zgledom in svojo disciplino sodelovati pri tem delu za bodočo zmago, pa naj bodo žrtve, ki so potrebne v to svr^o, še tako velike. <Mora-ino,> zatlfučuie Mussolini v svojem poztvn. »prinesti vsemu svetu nov pretresujoč dokaz naše volje, naše žilavosti in naše močt->
Poincarčjeva zmaga v parlamentu
Zbornica izglasovala Poincarejevi vladi zaupnico s 358 proti 131 glasovi. — Proti vladi so glasovali kompletno socijalisti in komunisti, del socialističnih radikalov in monarhisti pa niso glasovali. — Vladni načrt za sanacijo franka. — Komunistične
demonstracije v zbornici.
Pariz, 27. julija, s. Za današnjo sejo poslanske zbormce, ki je bila sklicana za tretjo uro popoldne, je vladalo v vseh političnih krogih silno zanimanje. Diplomatske lože in galerije za občinstvo so bile prenapolnjene.
Mnogo se je opazilo dejstvo, ki ga je levica sprejela z nezadovoljstvom, da je Briand menjal svoj prostor s Her-riotom in da je torej Herriot sedel tik Poincareja. Novi predsednik zbornice Peret je med ploskanjem centruma in desnice zavzel predsedniško mesto ter je v kratkem nagovoru zagotavljal, da se bo potrudil, pridobiti si iznova zaupanje zbornice. Dobrobit dežele, je izjavil, ki pričakuje od parlamenta hitro in energično rešitev, mora biti vsem zastopnikom ljudstva vedno vrhovni zakon. Peretov govor je vsa zbornica sprejela z navdušenjem.
Ko je nato ob burnem odobravanju večine stopil ministrski predsednik Poincare na govorniško tribuno, da prečita vladno izjavo, so se komunisti dvignili s svojih sedežev ter pričeli peti internacijonaino himno. Posl. Cachin je zaklical Poincareju: <Vidi se vas vedno le v urah nesreče!* Končno je večina pomirila demonstrante, ki pa so tudi med čitanjem vladne izjave z medklici večkrat prekinjali ministrskega predsednika.
V vladni izjavi je Poincare izvajal med drugim: Vlada je bila sestavljena v duhu nacijonalne sprave. Vse osebe, ki so se združile, da sodelujejo pri velikem delu za javni dobrobit, so čutile dolžnost, da v tem trenutku posvetijo vse svoje misli in moči temu delu. Po natančni in vestni proučitvi položaja smo prišli do prepričanja, da je mogoče hitro izboljšati stanje francoskih financ ter dvigniti kurz francoskega franka. Da se bo moglo to doseči, ie potrebno takojšnjo in energično sodelovanje med vlado in parlamentom. Da se prepreči
vsaka nevarnost inflacije, bo vlaaa predlagala, naj se ji dovolijo neobhodno potrebni večji dohodki. Pri teu se bodo upoštevala vsa načela štedljivosti. Ce-piav je vlada v smislu predlogov strokovnjakov primorana. takoj zvišati gotove posredne davke, bo vendar z neposrednim obdavčenjem pridobljenega premoženja skrbela za prevično razdelitev davčnih bremen. Del teh dohodkov se bo letno porabil za dotacijo amortizacijske blagajne za bone narodne obrambe. Ne trdimo, da bomo mogli v nekaj tednih aii vsaj v nekaj mesecih rešiti vse gospodarske in finančne probleme. Glavna stvar pa je nedvomno, da se bo pričelo z reševanjem- najnujnejših problemov.
Ko je Poincarč končal z vladno izjavo, so komunisti pričeli s pravcatim indijanskim tuljenjem. Vendar pa je bilo ploskanje in vzklikanje desnice in sredine glasnejše in so komunisti končno odnehali. Levica, zlasti radikali, so molčali
Po interpelaciji poslanca Franklin-Bouillona, ki je označil vlado kot pravo karikaturo nacijonalne enote in po izjavi poslanca Morellsa. ki je zahteval, naj se takoj prične debata o vladni politiki, je ministrski predsednik Poincare stavil k predlogu o odgoditvi interpela-cijske debate vprašanje zaupanja.
Pri glasovanju je zbornica izrekla vladi zaupnico s 358 proti 131 glasovom. Približno 60 poslancev ni glasovalo.
Pariz, 27. julija, k. Senator Cheron ic v senatu prečital pismo, ki mu ga je poslal dne 23. julija De Monzie, ko je bil ; e finančni minister. Senator Cheron ugotavlja na podlagi tega pisma, da ie znašal 21. junija še razpoložljivi ostanek Morganovega kredita 30,840.836 do-larjev.
Bruselj, 27. julija (brž.) Ministra Van-dervelde in Franqui prideta jutri v Pariz, da se posvetujeta s Poincarčjem o stabilizaciji franka
Nova rudarska posvetovanja v Londonu
Danes se sestane izvrševalni odbor rudarske zveze, v petek pa plenarna konferenca. — Lord Cecil o važnosti rudarskega
pristanka na razsodišče.
London, 27. julija (brž.) Jutri se sestane izvrševalni odbor rudarske zveze, v petek pa se bo vršila plenarna konferenca rudarskih delegatov. Tajnik rudarske zveze Cook je zanikal, da bi bila konferenca v zvezi z zopetnim pričetkom dela v rudarskem okra ju Warwickshire, kjer je po njegovem obisku zopet 1C00 rudarjev zapustilo delo. Cook je nadalje izjavil, da se mora politika izvrševainega odbora ponovno vzeti v pretres v svrho ugotovitve koliko so se rudarji držali njegovih navodil. Zadnja konferenca delegatov je stala na stališču, da absolutno odklanja vsako podaljšanje delovnega urnika in znižanje plač. Obenem se je odločno izjavila proti krajevnim rešitvam rudarskega spora. Cook ie izjavil, da pogajanja o mezdah niso izključena, toda pod pogojem, da se rudarji vrnejo na delo pod pogoji, ki so bili v veljavi pred rudarsko stavko.
Konferenca delegatov se Je dalje bavila z raznimi pojavi nediscipliniranosti v raznih premogovnih okrajih. Kakor v Dursanu In Southwalesu, kjer so rudarji sprejeli resolucije. v katerih protestirajo proti izvrše-valnemu odboru rudarske zveze, ki je spre-iel predlog cerkvenih poglavarjev glede razsodišča.
London, 27. julija d. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je povzel pri debati o pre mogovni krizi po bivšem ministrskem pred-
sedniku Macdonaldu besedo tudi sir Robert Horne. Dejal je, da po vsej deželi, zlasti pa delojemalci vedno bolj nagibljejo k nazi-ranju, da se ne sme dovoliti več subvencij premogovnikom. Po njegovem mnenju ne more več kot polovica premogovnikov izhajati s sedemurnim delovnikom.
Tudi v zgornji zbornici so se včeraj ba-vili s tem vprašanjem V imenu vlade ]e izjavil, lord Cecil, da je vlidna podpora premogovni industriji izključena, razen v majhni meri in le za kratko dobo, morda za štiri mesece, kakor to predlagajo škoije. Za davkoplačevalce bi bilo krivično, ako bi se ustvaril precedens, ki bi navsezadnje le preprečil rešitev spora in odgodil pogajanj za nedoločen čas Vse to bi bilo krivično tudi za druge industrije, ki se tudi nahajajo v finančnih težavah. Tudi javno posojilo ne more iz istega vzroka prihajati v poštjv. Vlada ie za takojšnji začetek poga^nj in za razsodišče. Minister . je opozarjal zbornico, da vlada ne more prisiliti nasprotnih strank k pogajanjem, vendar bo storila vse, kar je v njenih močeh, da se olajša sporazum. Vlada noče podcenjevati napredka, ki so ga doslej dosegli v premogovnem sporu. ^ tem da so pristali rudarji na pogajanja iv -az-sodišče kot edino pot h končnemu sporazumu, je že zelo mnogo storjeno. Lord Cecil je končno pozval obe stranki, nai čimprej obnovita podajanja.
Pred važnimi spremembami v francoski diplomaciji
Pariz, 27. julija, d. Z vstopom Barthouja v Poincardjevo vlado je izpraznjeno mesto predsednika reparacijske komisije. Po pravilniku, predvidenem v mirovni pogodbi, je to mesto rezervirano za glavnega delegata Francije. Čeprav je reparacijska komisija mnogo izgubila na svoji važnosti, odkar je bil sprejet Datvesov načrt in ima sedaj le bolj postranske naloge, se že potegujejo razni kandidat je za to mesto.
Hkrati iščejo tudi naslednika Sarrautu, ki je bil do svojega vstopa v kabinet poslanik v Turčiji. To mesto zasede sedaj najbrže kak poklicni diplomat.
V najkrajšem času bo izpraznjeno tudi meeto francoskega veleposlanika v Washing-tonu, ker nima senator Berenger več dovolj avtoritete po ostri kritiki, na katero Je naletel dogovor glede ureditve francoskih vojnih dolgov v Zedinjenih državah, ki ga je sklenil v imenu svoje vlade.
Kot nasledniki prihajajo v poštev: za Barthouja Dubois, za Berengera pa Perretti della Rocca, sedaj veleposlanik v Madridu in poprej generalni tajnik v zunanjem ministrstvu. morda tudi poslanec Frankltn-Bouillon sam. Glede mesta poslanika v An-gori se doslej še ne imenujejo resni kandidati. Baje bo general Gourand naslednik Jouvenela in postane vrhovni komis. v Siriji
Izgradba vojne industrije na Poljskem
Strope policijske odredbe ia tujce.
Varšava. 27. julij;), d. V zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se v čini največji meri izgradi poljska vojna industrija .V prvem redu se bodo pospeševale s strani države one pauoge vojne industrije, katerih produkti se morajo uporabljali tudi v mirovnem narodnem gospodarstvu. Tako predvsem proizvodnja umetnih gnojil
Listi javljajo, da zakonski nsčrt n (.»elie vanju inozemcev na Poljskem vsebuje celo vrsto strogih policijskih določb. Po teh dn ločbah je vsak inozemec obvezan, da se Te kom 24 ur po svojem prihodu v deželo pri javi pri upravnih oblastvih Vsak inozeinec. ki je star nad tfi let. mora imeti potni list izdan od svojih državnih oblastev. Upravna oblastva prve instance imajo pravico, da določijo vsakemu inozemeu kraj njogovesi prisilnega bivališča V slučaju izgona spravi inozemec na njegove lastne strošfc" na mejo. Inozemec v slučaju irgona nima pravice, da bi se pritožil na upravno sodišče. Listi opozarjajo v svojih komentarjih k tem določbam, da bodo tt prestroge policijske odredbe dale povod drugim državam, da bodo uvedle enake odredbe proti polj-skini državljanom na svojem Dodročju
Razkol v ruski komunistični stranki
"Ilegalno > delovanje Zinovjeva prot Stalinu preti komunistični stranki z razkrojiivijo. — Zinovjev izključen iz političnega urada. — Ugotovitve in sklepi osrednjega odbora sovjetov.
Moskva, 27. julija, d. Aferi tura Tass objavlja ta-le komunike o plenarni seji osrednjega odbora komuni-tične stranke:
Na plenarni seji je bilo na dnevnem redu nekaj važnih političnih in crospodarskih vprašanj. Sklenjeno je biio odpoklicati Zinovjeva iz političnega urada z ;radi kršitve strankarske discipline, povzročale s samovoljnim nastopanjem ter izključiti Luševiča iz števila kandidatov osrednjega odbora. Namesto Zinovjeva je bil imenovan za člana političnega urada Rudzutak. Na ta način oo-stoja ta urad odslej iz sledečih članov: Stalin, Rvkov, Buharin, Tomakij, Kalinin, Mo-lotov, R izutak in Trockij. Število kandidatov političnega urada je bilo povišano od pet na osem, naslednji kandidati pa so bili potrjeni v svojih funkcijah: PetrovskiJ, Uglanov, Ordžonikidze, Andrejev, Kirov, Mikojan, Kaganovič in Kamenjev.
Resolucija, ki jo je sprejel osrednji izvr-ševalni odbor sovjetov in ki se nanaša na ohranitev enotnosti stranke, naglaša, da je opozicija, nastala za 14. kongresa stranke, ki jo je zato tudi obsodil, čeprav ji je bilo mogoče udejstvovati se v vseh vodilnih institucijah, vseeno vztrajala pri svojih zmotah, ki jih je kongres ugotovil. V svoji borbi je tudi zapustila tla legalne obrambe svojih nazorov v okviru stranke. Zadnje čase je opozicija \e£krat kršila sklepe prejšnjih kongresov glede ohranitve enotnosti stranke. Skušala je tudi ustvariti ilegalno frakcijo v obliki posebne organizacije, ki je bila naperjena proti stranki kot taki in proti njeni enotnosti. To vse se je videlo v tem, da so prirejali ilegalne zarotniške sestanke, tiskali in razpošiljali tendencijozno zbrane strankine dokumente in pošiljali agente k drugim strankinim organizacijam z namenom, da ustanavljajo ilegalne frakcije. Ugotovljeno je bilo, da vodijo niti tega ločenega jjostopanja v osrednji odbor komunistične internacijonale in da je stal vsemu gibanju na čelu Zinovjev.
Resolucija zlasti naglaša dejstvo, da se je vršilo v gozdu pri Moskvi protizakonito separatistično zborovanje, ki ga je organiziral sotrudnik osrednjega odbora komunistične internacijonale Bjelenskii in da mu je tudi predsedoval. Na tem tajnem zborovanju je imel kandidat osrednjega odbora Laševič govor, v katerem je prisotne pozival, naj se organizirajo za borbo proti stranki in osrednjemu odboru, ki ga je izvolila. V resoluciji se nadalje povdarjn, da vse to razorno delovanje opozicije dokazuje, da je sklenila opustiti zakonito zagovarjanje svojih nazorov in preiti k ustanavljanju ilegalnih organizacij. ki naj se postavijo po robu stranki sami in torej pripravljajo razkol. Separatistično delovanje opozicije se ni omejilo le na komunistično stranko sovjetske Rusije, ampak je skušala tudi pritegniti aparat izvrševal nega odbora komunistične internacijonale in razširiti z njegovo pomočjo obsojene nazore opozicije v druge komunistične stranke. Na ta način so mislili pripraviti tla za naščirvajije inozemskih komunističnih strank proti komunistični stranki v Rusiji.
V	resoluciji se dalje veli, da je vodja opozicije Zinovjev za svoje delovanje proti enotnosti stranke politično odgovoren, in da !e zato plenum stranke izključil Zinovjeva >z političnega urada, Laševiča pa iz osrednjega odbora. Oba sta dobila strog ukor s prepovedjo nadaljnega razdiralnega dela.
-S5-
Kulturni boj v Mehiki
Cerkev organizira odpor proti vladnim odredbam.
Newyork, 27. julija d. Katoliška cerkev v Mehiki je organizirala odpor svojih verni-nikov proti novemu cerkvenopolitičnemu zakonu, ki stopi v veljavo že v soboto 31. t. m Cerkev preti vsakemu, ki bo sodeloval pri izvedbi zakona, z izobčenjem. Duhovščina je pozvala starše, naj ne pošiljajo svo jih otrok v državne šole. Organizirana so velika romanja k Materi božji v Guadalou-pi. Teh romanj se udeležujejo vsi katoliški sloji. Romarji, med katerimi so tisoči moških, žensk in otrok in številni Indijanci, romajo po 8 km dolgi cesti.
Predsednik Caller je poslal časopisju komunike, v katerem izraža svoje upanje, da klerikalni bojkot ne bo škodoval državi In narodu. Nadalje pravi, da skušajo klerikalci vedno preprečiti vsak korak k napredku. Novi zakon je le nova izdaja starega zakona, ki so ga morale razne mehikanske vlade izdati in potrditi radi nekorektnega zadržanja cerkvenih politikov.
Newyork, 27. julija (brž.) Vlada Zedinjenih držav je odklonila vsako intervencijo glede spora med državo in cerkvijo v Mehiki. Vlada izjavlja, da je ta spor izključna notranja zadeva Mehike in da ameriški državljani niso niti najmanj prizadeti,
Newyork, 27. julija (brž.) Radi manifestacij proti novemu cerkvenemu zakonu je odredila nehikanska vlada aretacijo nadškofa Morala Delreja in škofa Diaza.
Priključitvena propaganda
Manifestacija za velenemško republiko. Kerlin. 27. julija, d. Dunajsko pevsko društvo <Typographia» ie dalo javen koncert v Lustgartnu pred bivšim kraljevim dvorom Kljub dežju se je zbralo na trgu na tisoče občinstva Po koncertu je imel predsednik zbornice Loebe govor, v katrrem je dejal, da je bila ločitev Nemčije in Avstrije posledica politike knezov. Na obeh straneh mete pa si žele nerazdeljeni nemški narod združen v republiki. Naša sredstva niso bojevita. Nočemo, da svet ozdravi na nemštvu. ampak hočemo mirno živeti med drugimi narodi. Toda kar zahtevamo, je samoodločba narodov. Zakaj ne dovole poskusnega ljudskega glasovanja v Nemčiji in Avstriji? Potem bi se videlo, da si tu in tam žele združenja. Po govoru Loebeja je prebivalstvo vzklikalo velenemški rej>ubliki.
V	imenu dunajskih pevcev je odgovoril mestni svetnik Speiser: <V uovembru 1918 smo bili pripravljeni za priključitev in smo vstavili v našo ustavo že potrebne določbe. Vmes pa so posegla vojna sodišča v Ver-saillesu in Seintgermainu in so nas obsodila na ločitev. Vendar upamo Avstrijci, da bomo premagali vse ovire, ki nam jih še delajo yelesile.
Heval, 27. julija, d. Po vesteh iz Rusije je sovjetska vlada dala prijeti Laševič« ia
več častnikov rdeče vojake.
•
Med včerajšnjimi brzojavnimi v«etm1 smo poročali, da so ruski boljševiki izključili iz r>olitičnega urada svoje stranke najintimnejšega Ljeninovega prijatelja Zinovjeva.
Ta izključitev je važnega in morda odločilnega pomena za bodoči razvoj komunistične stranke v Rusiji in končno tudi za razvoj komunistične internacijonale sploh.
Na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke so se pojavili v javnosti prvi poskusi za razkol v boljševiški internacijonalt. Na eni strani se je bojeval pravi diktator sovjetske republike Stalin, ki zastopa stališče, da je ruska državna industrija prava socijalistična produkcija, na drugi strani pa Zinovjev, ki smatra državno industrijo le za državni kapitalizem. Na strani Zinovjeva sta bila tudi Kamenjev in Ljeninova vdova Krupskaja. Zinovjev Je zagovarjal 6tališče, da mora država omejiti vedno bolj se razvijajoči novi kapitalizem in da se je treba v marsičem vrniti k prvim metodam vojnega komunizma. Stalin pa se je zavzemal za to, da se industrija vzpostavi s pomočjo kapitalističnih elementov v posameznih slojih.
Kakor zn.ino, je na kongresu zmagalo Stalinovo stališče. Zmagal je industrijalizem nad protikapitalizmom, kajti po Stalinovih načelih je treba povečati državno industrijo, kar mora biti smoter .sovjetske politike v Rusiji. Čim večja je industrijalizaeija, tem večje je število proletarijata. Ta načeln so seveda popolnoma nasprotna stališču Zinovjeva, ki odreka državni industriji vsak soci-jalizem. Dočim pripušča Stalin <obogatitev» posameznikov v zasebni trgovini in drugod, vidi Zinovjev v tem veliko nevarnost za politično moč komunistične internacijonale.
Po komunističnem kongresu je Stalin s svojimi pristaši popolnoma onemogočil Zinovjeva in njegove prijatelje. V Ljeningra-di: so bile izvršene nove volitve, pri katerih sn Stalinovi ljudje odstranili vse pristaše Zinovjeva, ki so bili od tedaj navezani samo na ilegalno borbo proti Stalinovim načelom.
Razvoj razmer pa je bil za Zinovjeva ugoden. Vlada, kateri gospoduje diktator Stalin, je morala po resni krizi zadnje žetve izvesti srotove reforme, ki so vzbudile v masi veliko nezadovoljnost. Vsled redukcije v sovjetskih uradih je bilo 200.000 sovjetskih uradnikov naenkrat brezposelnih! Strokovne organizacije so bile kljub zvišanju cen b'aga primorane izjaviti, da letos ne mo-rpjo na noben način povišati mezd. Vse to je izrabil Zinovjev. ki si je pridobil med masami še večji ugled.
In česar se Stalin ni upa] niti proti Troe-kemu. to je storil proti Zinovjevu. Proglasil ga je za voditelia zarote in ga kratkomalo odstranil iz političnega urada, ki je pravzaprav vrhovna vladajoča korporacijn komunističnega režima. Rrezdvomno bo skušal Stalin izključiti Zinovjeva tudi iz vodstva komunistične internacijonale. ker ga obtožuje da je tudi tam zanetil svojo <zaroto>.
Tako je zmagal Stalin s svojim gospodarsko - političnim realizmom, toda ta zmaca je obenem dokaz, da je takozvana diktatura proletarijata le lepa puhlica in da v resnici vlada posameznik v imenu komunistične stranke.
Madžarski absolutizem
Zanimive izjave grofa J. Andrassyja.
Budimpešta, 27. julija, b. Grof Julij An» drassy se je odpeljal v Lequeitio na Špan« skcm, kjer ostane en mesec in poseti svo» jega zeta grofa Czirahia, ki je na dvoru razkraljice Zite vrhovni dvorjanik. Ker gre njegov zet ni dopust, ga namerava ta čas nadomestiti. Grof Josip Karolyi se ne po« vrne več v Lequeitio. Madžarska aristokra« cija polaga veliko važnost na to, <ja se vc-dno eden iz njihovih krogov mudi v bli* žini bivše kraljice.
Pred svojim odhodom na Špansko je po« dal grof Anurassy nekaj izjav o Iegitimiz« mu in notranji poiu...i Madžarske. Kakor znano, so zahtevali madžarski legitimisti od Zit" naj bi bil nadvojvoda Oton iz« ■eno Ie madžarski kralj. Proti tej želji pt so odločno protestu.. avstrij. legi« timisti. Grof Andrassy izjavil, da bo za« siopal rnadžai _ -aLšče, ako se bo o tem govorilo v Lequeitiu.
O notran'; moliti!., je dejal ta stari m a« džarski politik, da ni bila še nikoli tako brezupna kot stdaj. Svest si svoje odgovor nosti, zatriE.2, da na Madžarsk-.n še ni bilo vlade, ki bi izvajala svojo oblast tako absolutistično kakor sedanja, is—jer na svetu ni t; -ga absolutizma, ka,.or je dan« danes na Madžarskem. Državnopravno oblast izvaja absolutizem, ne da bi mogel pri tem - ot:azati le en zunau, uspeh ...oi opravičilo. Iz tega stanja vidi Andrassv iz« ho^ le v povratku k legitimističnemu kra. ljesb . v katerem vidi madžarski narod jamstva za ohranitev svo;ih pravic in svo» boš čin.
Demonstracije proti tujcem v Parizu
Pariz, 27. julija s. Več listov piše energično proti vedno bolj se ponavljajočim demonstracijam proti tujcem. Občinstvo prireja demonstraciie zlasti proti avtomobilom, ki prevažajo turiste v nočne zabavne 'okale Potniki v t< li avtomobilih pa povečini niso državljani Zedinjenih držav, temveč Francozi iz pokrajine, Angleži, Južni Američani, Švicarji in Nemci. Ameriški veleposlanik Herrlck je dobil dva pisma, v katerih mu grozilo neznanci s smrtjo.
Bernard Shaw in politika
London. 27. julija (brž.) Ob priliki včerajšnje sedemdesetletnice pisatelja Sbawa Je hotela prirediti delavska stranka v prostorih spodnje zbornice na čast slavUencu ban ket, ki ga pa predsedništvo zbornice ni dovolilo. Banket se Je vršil nato v nekem hotelu. Druge stranke so protestirale, da bi se sedemdesetletnica Sha\va smatrala za politično vprašanje. Shaw ie poslal vodstvu delavske stranke pismo, v katerem ost*» napada vlado in hvali socializem.
Afera $ Cena. begom
Gospod Gligorije Božovič, poslanec samostalne demokratske stranke, je vložil na vnanjega ministra zelo ostro interpelacijo o imenovanju Cena bega za albanskega poslanika v Beogradu.
Gligorije Božovič ie dober poznavalec razmer v Južni Srbiji in presoja s stališča Južne Srbije pomen Cena be-govega imenovanja. Argumenti, s katerimi nastopa Božovič zoper imenovanje, so v glavnem sledeči: Cena beg je naš državljan. Ako to ni več sedaj, je bil vsaj še oni čas, ko se je odobrilo njego vo imenovanje. Je meščan mesta Dja-kovice, kjer ima še sedaj hišo in rodbino. Njegov brat Gani beg je bil še nedavno kot naš artiljerijski oficir na vojaških vajah v Sarajevu. Drugi njegov brat je v naši vojni akademiji, a tretji brat v neki naši gimnaziji. Še nedavno ie bil Cena beg predsednik občine, to se pravi župan v Djakovici, a pri zadnjih skupščinskih volitvah je bil celo no silec kandidatne liste. Cena beg je sin pokojnega Riza bega, znanega avstrijskega pristaša in našega nasprotnika. Prav takega razpoloženja je bil tudi Cena beg; tega dokaz je dejstvo, da je leta 1915. strašno oplenil samostan Deča-ne blizu Peči, kar je vse preiskano in dokazano, da je nastopil zoper našo vojsko in postopal z našim življem izdajalsko in okrutno kakor mnogi drugi Ar-navti, oziroma muslimani njegovega kraja. V avstrijskem vojnem arhivu se nahaja njegova prošnja za odpust iz taborišča interniranih, v kateri je on sam navedel vse svoje zasluge za Avstrijo in naštel, koliko je pobil srbskih oficirjev in vojakov. Dalje navaja poslanec Božovič, da spada Cena beg v vrsto neresnih ljudi, običajnih albanskih pustolovcev, kateremu ni mesta v diplomatskem zboru v Beogradu.
Navedeno je življenjepis mnogih ar-navtskih begov z našega ozemlja ob albanski meji; za časa avstrijske propagande v albanskih krajih so se dali izrabljati po avstrijskih agentih; po katastrofi v L 1915. so mislili, da je stvar Srbije v onih krajih definitivno propadla in so zato služili Avstriji. Ko so se srbske oblasti vrnile, povečini niso prestrogo sodile oseb, ki so se kompromitirale, nekateri izmed teh ljudi so se začeli truditi, da postanejo lojalni naši državljani ali morda še več, to je, da se tudi aktivno udeležujejo našega nacionalnega življenja.
Zdelo se je, da spada med take tudi Cena beg. V dobi borbe med Fan Noli-jem in Ahmed begom je postal agilen pomočnik slednjega in je postal zelo važna oseba najožjega njegovega spremstva. V najnovejši dobi. ko je v Albaniji nepričakovano prevladal italijanski vpliv, je ostal Cena beg še vedno pristaš in poglavitni zagovornik jugoslovenske orijentacije; poročalo se je,-da je radi tega nastal spor med njim in Ahmedom. Nato je prišla vest, da prihaja v Beograd kot diplomatski pred-stavitelj Albanije.
Gotovo bi bilo neupravičeno, preprečevati, da postane bivši naš državljan diplomatski predstavnik tuje države. Toda taka pozicija postane lahko zelo dalekosežnega pomena, ako bi poskušal tak diplomatski reprezentant svojo pozicijo izrabljati v nedopustni meri za podpiranje narodne manjšine, kateri pripada. V albanskem prebivalstvu našega juga živijo še vedno nade, ki se ne morejo ostvariti; bilo bi mogoče, da bi visoka pozicija Cena bega te nade jačila in podžigala. V tem slučaju bi bilo seveda nevzdržno, da ostane gospod na svojem beograjskem mestu.
Značilne izjave turškega diplomata o odnosa jih med Italijo in Jugoslavijo
Pariška agencija «Ba!kanradio» prinaša v enem svojih zadnjih bulletlnov razgovor svojega dopisnika v Kairu z odličnim turškim diplomatom, ki igra vrlo vidno vlogo v zunanji politiki današnje turške republike. Mož, ki radi posrednih turških interesov v Albaniji dobro pozna odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, je izvajal:
—	Italija je okupirala Albanijo Ln sedaj hoče okupirati še Da'macijo. Italijansko prebivalstvo se množi hitreje, kakor mu to dovoljuje površina države. Zato Italija stremi za tem, da višek svojega prebivalstva namesti Izvem domovine. Med vojno je Italija vzela na muho Smirno in provinco istega imena. To bi seveda bi! dober pričetek za kolonizacijo Male Azije. Da smo se ml Turki rešili pred tem udarcem, ki bi povzročil popoino razrušitev starega otomanskega carstva, se Imamo zahvaliti samo Rusiji, ki Je zavrnila vse diplomatske napade svoje nove zaveznice Italije. Ml nikoli ne bomo Rus/>m pozabili teea priiatelj-■.iva. pa da niti ne govorim o mnogih dri gih dobrih delih, ki so nam lih Rusi izkazali po premirju 1^1918.
—	Novi Italijanski diktator Je po neuspehu v Severni Afriki, kjer so njegove kolo-nljatae pretenzije prišle v navzkriž s francoskimi In španskimi pa celo tudi angleškimi Interesi, poskušal obnovi« svoje pre-tenrij« v Turčiji s tem, da si Je predhodno zagotovil pristanek Grčije. Joda uvideti Je maral, da naša mlada republika ni več «homme malade., bolnik ob Bosporu.
Gnan od ambicij ta megalomanije Je Mussolini v Albaniji i lahkoto prekriža! načrte srbskih radikalov ta Je s par milijoni lir kupil naklonjenost Ahmed-bega Zoge, ki se ie od predsednika albanske republike poniža' do uslpfnega izvrševalca Mussoli-nijevih želja Pr Ahmed-begovi pohlepnosti je Albanija postala navadna italijanska kolonija, a to za nas Turke ne more biti
tadiferentno, ker imamo tam brate po krvi ta veri.
— Albanska podkupljivost bi morala dr. Ninčiča prisiliti k opreznosti, toda mesto da je paraiiziral italijanske naklepe, jih je očividno celo podpiral. Kako bi se drugače mogla tolmačiti njegova naglica z ratiiika-cijo beograjskih in nettunskih konvencij v Narodni skupščini? Seveda se govori o re-ciprociteti, toda kateri Jugosloven bo šel v Italijo plasirat kapital odnosno kupovat zemljo? Načelo reciprodtete koristi samo Italijanom Oni bodo c vladno pomočjo pričeli v Jugoslaviji graditi industrijska središča, ki bodo zajela najprej majhne, nato pa vedno večje komplekse zemljišč, ki bodo naseljeni z Italiianskimi delavskimi kolonijami. Tako bodo v Jugoslaviji nastale italijanske oaze kot osnove projektirane kolonizacije.
Posledice separatistične vzgoje
Separatistična ideologija, ki se toliko trudi, da bi dokazala eksistenco več narodov mesto enega edinstvenega jugo-slovenskega, sme zadnje dni beležiti dva <Iepa» uspeha. Med «Jutarnjim listom«, odnosno njegovim strokovnjakom* Joe Matošičem in slovenskimi klerikalci je prišlo do veselega boja za prekmurske rojake. G. Matošič zagovarja njihovo aneksijo za »hrvatski narod* in v potu svojega obraza dokazuje, da si jih Slovenci povsem po krivici prisvajamo, <Slovenec* pa z isto vnemo dokazuje, da nimajo Hrvati nobenega prava do prekmurskih Slovencev. Ta batrahomijomahija zabava vse resne ljudi v teh žalostnih časih in je pravcata satira na teorijo treh narodov.
Toda, če imajo slovenski klerikalci in hrvatski radičevci pravico postavljati svoje narode, zakaj bi je ne imeli drujri? Njihovi argumenti so pripravni za vsakogar. da poskuša ali bi se iz Slovencev, Hrvatov in Srbov ne dalo morda napraviti še več nego samo trije narodi. Ironija usode je hotela, da so se našli najnovejši ideologi mnogonarodne teorije baš v tistem Prekmurju. za katerega narodnost se prepirata slovenski in hrvatski separatist. Klerikalna samoslo-venska fraza je dala možem, ki vodijo novo madžarofilsko «Prekmursko stranko* pogum, da proglasijo prekmurske Slovence za poseben narod. Njihova argumentacija je povsem enostavna, oni kličejo za priče naše klerikalce, odnosno g. Klekla ter pravijo: Ako g. Klekl po klerikalnem programu trdi, da Slovenci, Hrvati in Srbi niso en narod, potem prekmurski Slovenci tudi niso en in isti narod s kranjskimi in štajerskimi Slovenci! Klerikalni zgodovinski in kulturni argumenti za posebno narodno individualnost Slovencev veljajo tudi za posebno narodno individualnost Prek-murcev! Tako «dokazujejo» <Naše Novine*, glasilo Prekmurske stranke.
Do tu je vse veselo in zabavno. Toda »Naše Novine*, objavljajoč o svoji teoriji poseben članek, so pri tem nagro-madile kopico najnesramnejših trditev in laži o Srbih, Hrvatih in Slovencih, ki dokazujejo uprav peklensko mržnjo do našega rodu. Srbi so jim »slavski govoreči Turki ali najmanje na pol Turki*, Hrvati «za eno tretino Vogri in Italijani, Slovenci za tri četrte Nemci I za en četrt Slovani.* Prekmurske Slovence pa proglaša madžarskofilsko glasilo, indirekt-no za Madžare, češ, «ta malenkosten vpliv (slovenske kulture) je ne mogao uničiti vu nami vogrske miselnosti, šte-ro je v nas vcepila jezeroletna zgodovina!*
Te »ugotovitve* so na granici vele-Izdajstva in postajajo razumljive šele. če se zavedamo, da je njihova tendenca pred neukim ljudstvom ponižati njegovo lastno narodnost ter mu predstaviti ju-goslovenski narod, gospodarja države in ž njim tudi državo kot manj vredno mešanico tujih vplivov. To je prava subverzivnost, ki je pa na žalost naše oblasti očividno še niso dovolj spregledale. A to je tudi žalosten sad klerikalne vzgoje, dolgoletnega klerikalnega hujskanja proti narodnemu in državnemu edinstvu. Svojih mojstrov vredni epigo-ni so se oglasili! Tako ustvarja klerikalna politika povsodi nesrečo in klerikalni slovenski navidez nacionalizem se razgalja kot opasno krivoverstvo baš za nas Slovence . . ,
Dr. Korošec o svoji zavoženi politiki
V nedeljo Je govoril dr. Korošec na shodu SLS v Domžalah. Iz vsega kar le povedal na tem shodu, ie razvidno, da SLS s svojo avtonomistično politiko pod njegovim vodstvom ničesar dosegla nI. Dr. Korošec ie bridko toži!, da njegova stranka s svoiiml avtonomistfčnlmi zahtevami ni mogla prodi etl v ustavotvorni skupščini, niti potem, kc- ie dobila absolutno večino slovenskih poslanskih mandatov za Narodno skupščino in se Je združila s St. Radlčem ta seveda še manj pozneje. SLS ie ostala osamljena ta ne more nikamor naprej. Dr. Korošec odkrito priznava, da Je njegova politika povsem brezplodna ter da s svojimi 20 poslanskimi mandati ničesar nI dosegel za Izpolnitev mnogoštevilnih od SLS pred volitvami danih obljub.
Kot opravičilo za svojo zavoženo ta brez uspešno politiko navaja dr. Korošec dejstvo da ie Radič »fuda! svoj skrajni pTOgTam re-publHcanstva. paclfizma ta agitacije proti vojski ta davkom ter postal monarhfst In pomočnik meščanskih kapitalističnih nazl-rani!« Dr. Korošec ostane kljub temu avto-nomist, iznašel pa je novo formulo za narodno edinstvo, ki ga sedal priznava tndl — sam. Glede na državno edinstvo Je namreč izjavil, da ni nikogar, ki bi ubijal last-
nega otroka, slede na narodno edinstvo pa ie izjavil, da je proti, ako se zahteva, naj Slovenci jezikovno utonemo v Hrvatih in Srbih, da pa je zanj, ako se zahteva, da se ljubimo kakor bratje. Dr. Korošec priznava torej sedaj tudi narodno edinstvo, prav tako kakor drugi, ker ni doslej še nihče — razen njega, ki je v Narodni skupščini odklonil slovenski zapisnik — zahteval, naj se Slovenci odrečemo svojemu jeziku.
O sedanji vladni koaliciji RR je dejal, dr. Korošec, da Radič ni za program, ki ga mora sedaj izvrševati. Pozicija v vladi mu ie samo taktika, s katero slabi vlado in razkraja radikalno stranko. To bi bila majhna iskrica upanja za razočarane dr. Koroščeve pristaše. Vendar pa je vse to upanje negotovo. Dr. Korošec, ki ga je že izučila skušnja, namreč pravi: »Kdor je z Radičem de lal dve leti, kakor laz, bo vedel, da Radič al normalen ln da nima značaja. Radič sicer mnogo misli, toda nima stalnosti. In na veter ni zidati!« Kaj naj sodimo o dr. Ko-roščevi državniški in politični dalekovidno-sti, da je dve leti potreboval za spoznanje St Radiča? Ni čudno, da ie politika SLS tam, kjer je danes — na veliki ničli.
Svoja izvajanja je dr. Korošec konča! z izjavo, da ne gre v vlado pod istimi pogoji, kakor je šel Radič. Ako pa bi volilci to zahtevali, klerikalni poslanci ra;e odlože mandate?! Kak pogum! Kadar pa bo prišla prilika »poštene in močne vlade«, bo seveda dr. Korošec zaklical: »Evo nas!« Ali bi bila »poštena« radičevsko-klerikalna ali pa radikalno-klerikalna vlada, dr. Korošec ni povedal.
Dr. Korošec plava v popolni nejasnosti in negotovosti, ž njim vred pa seveda tudi njegovi pristaši. Samo eno je go: ;vo, — da dr. Korošec ne more pokazati na nobene uspehe svoje politike. Z ozirom na to je seveda zelo dvomljivo, če bodo dosedanji pristaši SLS še nadalje hoteli vztrajati v čakanju na prazne obljube dr. Korošca in tcvarišev.
Politične beležke
Lavorike g. Škulja
v zastopanju nemško-nacijonalnega krila naših Kočevariev vzbujajo za Pucljen tudi zavist g. Prepeluha. Izjavil je da ŠkulJ dela prav ta vsled tega mu glasilo nemških na-cijonalcev v Kočevju izreka zahvalo. Med tem, ko kočevarsko gospodo krmijo s koncesijami nacijonalnega značaja, ki gospode nič ne stanejo, kočevarski kmet pa se zanje zmeni kakor za lanski sneg, jim na debelo pošiljajo obljube o novih gospodarskih napravah in regulacijah. Iz tega seveda nič ne bo, morda i>a pripomore, da se strez-nejo kočevarski seljakl ta odrečejo zvestobo nemškim nacionalistom, ki so jih v roke dobili. Kočevarjem ni mesta med nacijonal-lističnimi Nemci, oni se imajo lojalno prilagoditi državnemu narodu, ki jim ne bo kratil njihovih posebnosti in gospodarskih pravic Dokler Kočevarji tega ne uvidijo, bodo le igrača raznih lovcev za kroglicami.
Za revizijo prosvetnega kaosa
V	anketi zagrebške «Ri]eči» za racijona!-no provedbo štednje v državi se javlja izkušen prosvetni delavec z naslednjim predlogom:
V	cilju štednje je treba provesti nujne revizijo vseh Radičevih imenovanj, premestitev in upokojitev. Široki javnosti še vedno ni znano, kak nered je Radič kot prosvetni minister povzročil šolstvu. Ako bi oblasti vsaj one učitelje, ki Jih je Radič premestil «po potrebi., vrnile na stara službena mesta, kjer imajo še obitelj in pohištvo, bi se prihranile veiike vsote prese-litvenih stroškov. A koliko učiteljev je bilo upokojenih, četudi so dobro sposobni za službo ta se zdaj ugonabljajo s pokojnino, ki je za življenje premajhna, za državo pa del nepotrebnih izdatkov.
Tudi davidovičevci zahtevajo obračun z Radičem
Davidovičevska «Pravda» razpravlja c Radičevih najnovejših manevrih in izvaja: Radič ima poročila, da radikali ne bodo dobro odrezali pri občinskih volitvah v Beogradu To ga zadržuje pred končnim nastopom zaradi dr. Nikiča. Zato tudi ne. dale povoda za možnost koaliranja med radikali ta davidovičevci, ker dobro ve, da bi obnovitev koalicije iz leta 1922 značila njegov končni poraz, posebno če bi pro-vedla ustavo in samouprave. Radič čaka in računa, da bo položaj radikalov po 15. avgustu tako slab, da bo on (Radič) z eno potezo lahko rešil vsa osebna in druga pereča vprašanja rer da bo nato lahko vsilil tudi svojo zunanjo politiko, ki jo odkrito izpoveduje. Radič Je v teh stvareh otročji. On misli, da more naša država računati na pomoč Bolgarije ta Rusije — proti Italiji. Kakor da Mussolini že nima tesnejšega prijateljstva v Moskvi nego ga js Radič ime! maia 1924! Kakor da Mussolini nima boljše pozicije v Sofiji! Radič hoče avanture. In v Sofiji niso slepci Oni vedo, da Je Radič drugi dan današnje vladne koalicije in si dovoljujejo najtežje zločine, ker vedo, da Jim Radič navzlic temu prepeva pesem, da brez Bolgarov ni lueosla-viie. Radič ni občutljiv In ga ne boli umor Spasoje Hadžipopoviča. On ne vidi, da Bolgari snujelo tajne organizacije proti naši državi. Njemu Je nujneiše, da vrže Or!u-no v morje ta da se prereka s Srbi Vse to pa nas upravtčuie k najostrejši obsodbi kompetentnfh faktorjev, ki ne obračunajo z Radičem ln njegovimi ekstravaeancami. Molčanje se ne more z ničemer opravičiti, ker država Izgub!'a s takim Radičevim početjem od dne do dne. Og. Uzunovič in dr Ninčič sta dolžna obračunati z Radičem!
Pol kilograma težka toča
Schwetafurt na Meni, 27. julija, (brž.) Tu Je bi! velik vihar s silno točo, ki |e bila tako debela, da so posamezni kosi tehtali skoraj pol kg Toči Je razbi'a okna, poškodovala strehe ta uničila vso letino
Orjuna v ljubljanski oblasti razpuščena.
Razpuščen je ljubljanski oblastni odbor in 63 krajevnih organizacij Orjune. — Koniiscirano je vse premoženje. — Izdana
ju orjunaške uniforme.
zaplenil tamkaj se nahajajoče stvari, ki spadajo k premoženju Orjune.
Več detektivov se je zglasilo tekom popoldneva pri vseh ljubljanskih mestnih odborih Orjune z nalogom, da zaplenijo prapore.
Kakor v mestu, tako hite tudi na deželi oblasti po svojih službenih organih z zaplembo praporov ter drugega premoženja društev Orjune, ki jih je 'v ljubljanski oblasti 63.
Maribor, 21. jul. a. Raznesle so se vesti, da je tudi v mariborski oblasti Orjuna razpuščena. Po informacijah Vašega dopisnika na merodajnem mestu, te vesti niso točne. Dekret ministrstva za notranje zadeve velja samo za ljubljansko oblast.
Uspeh preiskave n sekvestraci-
je pri Orjuni
Po dosedanjih poročilih je imela se-kvestracija pri Orjuni le malenkosten uspeh. V pisarni oblastnega odbora so odposlanci policije našli dve ali tri štam-pilje ter nekaj pol pisalnega papirja. Zaplenili so tudi par sto dinarjev, ki jih je Orjuna imela na računu čekovnega urada. Drugega premoženja ni bilo. Tudi prapora menda policija ni dobila nobenega v roke. Vesti, da je ustavljen tudi list Orjuna, so netočne. List, ki ga izdaja privaten konsorcij, bo izhajal tudi naprej.
Vtis v javnosti.
V javnosti so ukrepi proti Orjuni napravili kar najbolj mučen vtis. Službeno je ugotovljeno, da so krivci vidov-danskega incidenta Orjune iz južnih krajev države in je torej nerazumljivo, da je razpust zadel baš Orjune v ljubljanski oblasti. Javnost se ne more ubraniti utiša, da je ljubljanski incident le izgovor za razpust Orjune.
prepoved o nošen
Ljubljana, 27. julija.
Ljubljanska policija je danes preko velikega županstva dobila ministrski odlok o razpustu Orjune v ljubljanski oblasti. K policijskemu direktorju dr. Guštinu sta bila že dopoldne ob 9. klicana po detektivih pravni zastopnik oblastnega odbora dr. Cepuder in radi odsotnosti predsednika podpredsednik odbora g. Cvetko. Direktor jima je izročil dekret o razpustu Orjune, ki je bil dostavljen tudi vsem ostalim članom oblastnega odbora. Odlok, naslovljen na posamezne člane, se glasi: i Po odloku ministrskega sveta od 29. junija 1926 imajo se radi protizakonitega oboroženega napada Orjune na policijo na Vidovdan 1926 v Ljubljani razpustiti ljubljanski oblastni odbor Orjune in vsi mestni (krajevni) odbori Orjune njegovega področja ter ustaviti vsako nadaljno njihovo delovanje.
Vsled tega je glasom odloka velikega župana ljubljanske oblasti Pov. S. br. 285 z dne 26. julija 1926 po naredbi gospoda ministra za notranje zadeve K. broj 1658 in Pov. K. broj 1241 na temelju S 24 zakona z dne 15. nov. 1867 drž. zakona št. 134 razpušča naslovljeno društvo in prepoveduje vsako nadaljno delovanje in vsak javni nastop te organizacije, kakor tudi vsako nošenje društvene uniforme po članih raz-puščene organizacije.
O tem se obveščate s pripombo, da se hkrati pooblašča tukajšnji uradnik gosp. policijski svetnik Kokalj, da glede, imovine razpuščenega društva postopa po predpisih § 27 društv. zakona.
Policijski direktor dr. Guštin.
Določbe, odrejene v odloku, so se pričele izvajati takoj. Že popoldne ob 15. uri se je zglasil v uredništvu lista Oriune v Frančiškanski ulici svetnik Kokalj v spremstvu dveh detektivov in
-Ss*
Češkoslovaška vojska v Mariboru
Z današnjim praškim brzovlakom ob 13.55 se pripeljejo v Maribor slušatelji praške višje vojne akademije, ki bodo skupno z absolventi naše višje vojne akademije 15 dni" na študijskem potovanju po srbskih bojiščih. DeleRaciia, ki jo vodi direktor višje vojne šole v Pragi, francoski general A. Jamet, obstoja iz 26 višjih oficirjev: kape-tanov, majorjev in polkovnikov in dveh ■profesorjev te šole. Med temi so tudi trije polkovniki litavske armade, ki študirajo v Pragi.
Maribor pripravlja odličnim predstavite-liem bratske češkoslovaške vojske prisrčen sprejem z vojaško godbo. 2e včeraj se je pripeljala v Maribor svojim tovarišem nasproti delegacija višje vojne akademije iz Beograda, ki jo je pozdravil že v Grobel-nem podpredsednik mariborske JČL g. dr. Reisman in jo spremil v Maribor. Delegacijo je vodil polkovnik g. Vojin Maksitnovič, profesor akademije; z njim so še dospeli naslednji slušatelji naše višje vojne akademije: majorji gg. Andra Petrovič, Dragutin Savič, Gjorgjevič ter poročnik g. Antonin Sabaty. Dospeli so v dveh spalnih vagonih, da se bodo odlični gostje povsem udobno vozili po naši državi.
K današnjemu sprejemu bo prost vstop na peron. Naprošena je bila tudi carina, da v tem oziru ne bo delala neprijetnosti. Goste bosta pozdravila tudi župan mariborski dr. Leskovar z občinskimi svetniki in veliki župan dr. Pirkmajer. K sprejemu pa pri de ves oficirski zbor, narodno ženstvo, člani JČL, Češkega kluba, Sokoli, sploh ves narodni Maribor, ki bo gotovo zopet impo-zantno dokumentiral svojo slovansko zavest ln to tembolj ker so bili baš minule dni naši vojaki tako frenetično pozdravljeni v slo-
V Kranju bo 1. avgusta
zbrano vse, kar narodno čuti da se pokloni manom kralja Petra I. Osvoboditelja.
vanski Pragi. Današnja manifestacija v obmejnem JVlariboru bo tem pomembnejša, ker bo videl naše iskreno češkoslovaško-Ju-goslovensko prijateljstvo tudi direktor praške vojne šole — francoski general.
Ves jugoslovenski Maribor je vabljen, da pride na kolodvor, kjer bodo gostje približno pol ure v naši sredini, nakar se odpeljejo z istim brzovlakom proti Zagrebu, kjer jim prav tako pripravljajo časten sprejem.
Redukcija draginjskih do-klad državnih nameščencev in upokojencev
Finančna delegacija objavlja uradno:
Kakor razvidno iz točke 5. sklepa ministrskega sveta z dne 23. t. m., je uveljaviti redukcijo s 1. avgustom t. 1. Delegacija je bila o tem obveščena v soboto, 24. t. m. po zaključku uradnih ur, ko so bile dokla-de za avgust že likvidirane in po večini tudi nakazane v dosedanji neskrčeni izmeri. Ker se v tem smisl izdana nakazila v času, ki je ostal do 1. avgusta še na razpolago, iz tehničnih lazlogov ne dajo več popraviti, in bi torej nastal zastoj v izplačilih, ako bi se še enkrat izvedla vsa procedura, dočim se zdi še manj oportuno, da bi se septembra odtegnila 2 obroka, je delegacija odredila:
I. glede aktivnih nameščencev,
1.	da realizirajo ustrezne odtegljaje za avgust sreski poglavarji, šolska vodstva, davčni uradi, odde'kl fin. kontrole in druge upravne edinice, katerim je denar nakazan, da ga izplačajo svojim uslužbencem;
2.	da ti organi po čekovni položnici vrnejo pobrane odtegljaje državni blagajni;
3.	da jim računovodstvo pravočasno dostavi vse potrebne podatke in sezname za izvršen je odtegljajev;
II. glede upokojencev, da se onim, ki bi se jim doklade itak že ne nakazale v skrčeni izmeri, dostavijo individuelni pozivi, da po priloženi položnici vrnejo preveč izplačane doklade.
Neprevedeni penzijoiisti po redukciji niso prizadeti.
Vsem, ki bi ne bil zanje prevžitek na do-
kladah za avgust najpozneje do 15. avgusta povrnjen, se septembra brezpogojno odtegne dvakratni znesek. Da ne pride do tega in do drugih komplikacij, se vsi udeleženci, posebno pa organi, omenjeni pod I/l še tem potom naprošajo, da se ravnajo po danih navodilih.
Delegat: dr. Šavnlk.
Osrednja Zveza javnih na-
V V	•	1 •
mescencev m upokojencev za Slovenijo
prosi
vse organizacije drž. nameščencev, ki pri njej niso včlanjene,
na pomenek, ki se bo vršil
v četrtek, 29. t. m, ob 20. uri v salonu restavracije «Pri levu» na Gosposvetski cesti.
Dnevni red: Rešitev vprašanja, kako naj se zadnji in vsem drž. nameščencem v Slo« veniji dobro znani za člane Osrednje Zve« ze obvezni sklep uveljavi kooperativno tu. di za organizacije, ki stoje izven Osrednje Zveze.
(Udruženje sodnikov, profesorjev, želez« niška stroka itd., zvaničniki in služitelji vseh vrst drž. službe.)
Gre za dokončne sklepe, ki naj po skup« nih neuspehih tangirajo tudi širšo trenot« no nezainteresirano javnost za skupne bri« ge v eno samo vrsto!
Noben delegat, ki se je udeležil prvega sestanka, 24. t. m., naj ne manjka! Pred« sedstvo Osrednje Zveze.
Iz Kranjske gore
2e teden dni trajajoče lepo vreme je čudovito oživilo vse letovišče. Povsod vrvenje in dobra volja; vlaki prinašajo vedno več novih gostov, da je vas že natrpana. Mrzlično delajo domalčini, da zmagajo tujski naval; letoviščarsko društvo se trudi, da bi bilo kos težavni in delikatni nalogi, a ne zmore vsega, ker je preveč osamljeno in navezano samo nase. Naravnost kričeče je, da se pri vsem tem občinski zastop drži popolnoma pasivno, kakor da vsa stvar ne posega prav nič v njegov delokrog. Kakšnega pomena pa Je ta indife-rentnost, čuti prebivalstvo bridko na svoji lastni koži. Vsekakor naj se to ponašanje ob priliki bilance koncem sezone vzame pošteno v pretresanje. — Privlačnost planinskega letovišča je povečalo pred vsem dejstvo, da so cene, ki so bile v prejšnjih sezonah naravnost pretirane in oderuške, letos povsem človeške. Prebivalstvo samo je prišlo zdaj do spoznanja, kolike važnosti Je zanj tujski promet in se trudi, da uredi vse po volji Ln potrebi. Seveda, manjka mu inicijative in pravega človeka, ki bi mu stal z dobrim svetom ob strani. Prostor je prete^n in preveč zanemarjen. Hotel Sla-
Samo de danes ob 4., pol 6., pol 8. io 9. uri.
Pioslavljena lepotica, umetnica
/ LYA de PUTTI /
v njenem zadnjem f:lmi te sezije: Komedijanti! Zanmivo! Pikantno! Razkošno! Pripravlja se velefilm ,Grešne strasti'. V glavni vlog; Tessy Harrison, Mary Mas-cotte, Eugen Neufeld in komik Biscot.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT. 730.
Najmodernejši in najlepši kino v Sloveniji.
vec, kamor je zaradi vzornega reda in fine, točne postrežbe naval največji, Je postal vkljub svoji obsežnosti za današnje razmere preozek in je skrajni čas, da se preuredi v grand hotel. Restavraciji Jurca in Prista-vec se morata dvigniti vsaj za eno nadstropje, ker ju bo drugače promet popolnoma udušil in pustil ob strani; siromašne bajte pod Bregom pa naj bi se že enkrat renovirale s famozno, srednjeveško zanemarjeno potjo vred! Seveda, pri vsem tem Je treba smotrenega načrta, ki bi ne smel pustiti vnemar lokalne slikovitosti in vaških posebnosti, a takega načrta pač ne bo težko napraviti.
Planinski dnevi, ki se bodo vršili počet-kom avgusta v Kranjski gori, bodo za letovišče pač velikega pomena. Inicijativa seve ni izšla od tukaj, a prireditev bo vsekakor nazorno pokazala, kako in kaj se mora delati, če se hoče obuditi zanimanje za kraj daleč naokrog. Prireditve se bodo udeležili izključno turisti. A podružnica SPD naj v svojem delokrogu priredi več takih izletov za goste, ki bi se srčno radi pebližje seznanili s krasotami planinskega sveta. Nikomur ne bo truda žal in vsakdo bo bogato poplačan. Naravnost neverjetno Je, da ima vas prostora za toliko tujcev, kolikor se jih že nahaja na letovišču, a more vendarle še sprejemati nove. Vidi se, da so se ljudje vendar predramil! iz letargije, ki Jim je zadnja leta tolike škodovala. Lahko se mirno nadejamo, da se bo Kranjska gora v kratkem času popolnoma modernizirala, če Jo bo vodi! pravi mož in bo občinski zastop vendar enkrat razumel pomen in resnost položaja in storil svojo naravno dolžnost.
Nova žrtev Kamniških planin
Tehnik Pavle Šuman smrtno ponesrečil
Rodbino šefa patentnega urada v Beo* gradu, dr. Janka Šumana iz Maribora, je zadela nova katastrofalna nesreča. Edinega še živečega sina, tehnika Pavla, kj je odšel v Kamniške planine, pogrešajo že od če« trtka. Vsi znaki govore za to, da se je v planinah smrtno ponesrečil.
Pavle Šuman je bil na letovišču v Lo« garjevi dolini. V četrtek je odšel čez Pav« ličevo steno, Matkov kot in Mrzlo goro proti Železni Kapli in so odtedaj izgubili za njim vsako sled. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna in se skoro z gotovost« jo računa, da je postal mladenič žrtev Kamniških planin. Srezki poglavar v Mo«
Na orožne vaje s celo rodbino
V Kromerižu so doživeli pretekli mesec nenavadno senzacijo. Češkoslovaški državljan Fran Roh iz Maribora, ki je bil poklican na orožne vaje k 3. pešpol-ku v Kromerižu, je prišel v vojake z nenavadnim spremstvom. V voz je imel vprežen ega osla, poleg pa so korakali njegovi trije otroci in žena. Čudni «ajn-rukarji* so rabili iz Jugoslavije v Kromeriž 6 tednov in so se preživljali na potu z darovi. V Kromerižu so spravili ženo in otroke v vojašnico, mož pa je
moral odslužiti svoj rok.
Kulturni pregled
Iz francoskih mesečnikov
Mercure de France priobSuje Massou-lovo razpravo o vstaji florentinskega prole-tariata v 1. 1378. Mikavna je z zgodovinskega stališča, saj dokazuje, da so že v srednjem veku siromašniki poskušali z diktaturo, ki pa se ni obnesla. Na trgu zbrano ljudstvo je pisarju narekovalo svoje zahteve. A toliko da je ubožec napisal stavek, jo prišel drugi vstaš, mu iztrgal besedilo iz rok in mu narekal novo peticijo. Tako sta Minuti in Ciompi vladala samo dva me9eca, potem pa ju je spodila republikanska gospoda.
ReTue Bleue prinaša Le Bonov sestavek o prevarah rojstvenega vprašanja. Čeprav si Francija vneto želi čim večjega naraščaja, zaključuje dr. Le Bon: »Od vseh nevarnosti, ki pretž človeštvu, je opasnost preohljude-nosti naj resnejša in gotovo ne najbolj oddaljena. Celokupno socialno vprašanje, mednarodni problemi, možne vojne v bodočnosti zavise od nje.< Kdo se ne bi 9pomnil italijanske plodovitosti in nekhi gospodarskih dogovorov, ki so že izvali pri nas protestne obhode po ulicah?
Revue des Deua Mondes opisuje stanovanjske razmere izza srednjega veka. Če se je v prešlih stoletjih živelo v navideznem vnanjem sijaju, je bila pa notranjost enostavno barbarska Ko je n. pr. Ludovik XIII, potujoč v Vincennee, hotel radi dežza pre-
nočiti v Louvru, ni mogel izvesti svoje namere, ker v vsej palači ni bilo niti ene postelje. Edina njegova postelja je bila namreč že naprej poslana v Vincennes. Ko so po nekem atentatu prenesli Ludovika XV. v Versailleski grad, se ni mogel uleči, kajti dvor je bil tedaj v Trianonu in zato ni ves grad premogel nobene posteljnine. Glede svečave se danes najslabšemu delavcu bolje godi nego kraljem in cesarjem pred 150 leti. Pohištvo se je glede množine kakor tudi glede kakovosti nekako štirikrat bolj povečalo nego cene.
Bilanca novosadskega gledališča. Uprava gledališkega odra v Novem Sadu objavlja rezultate zadnje sezone. Iz bilance dela je razvidno, da je prošlo leto vodil gledališke agende dr. Brana Vojinovič, režijo pa sta upravljala Radoslav Vesnič in Dragomir Kranjčevič. Opereta je imela posebnega režiserja v osebi Klementa Klemenčiča. V dramskem repertoarju je dosegla največji uspeh Vojnoviča cGospa s solnčnico> (z go. Ido Pregarčevo). Dramo so igrali desetkrat. V opereti je odnesla rekord Kalmanova cGrofica Marica*, ki se je predstavljala se-demindvajsetkrat. To število predstav ie zelo značilno za nivo novosadske gledališke publike. Drama je imela 184 predstav, opereta 161, opernih predstav in drugih prireditev
v gledališču je bilo 7. Igralo se je 25 dram in 8 operet. Dramsko osobje je gostovalo v prvi polovici meseca aprila v Sabcu, operetni ansambl pa je nastopil decembra in aprila v Subotici, meseca maja in junija pa v Somboru.
Konflikt med državnikom in umetnikom.
Med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in med ravnateljem milanske Scale je prišlo do precej hudih divergenc. Toscanini ni hotel uvrstiti v neko opero, katero je dirigiral, fašistovske himne <Gio-vinneza> in je ostal gluh za vse pozive, ki so sledili. Radi tega mu je dalo rimsko prosvetno ministrstvo vedeti, da je njegov po-vratek na ravnateljsko mesto v milanski operi nezaželjen. Toscanini se seveda ne bo silil v vodstvo irr tako izgubi milanska Scala svojo najbolj privlačno moč. Toscanini pojde bržkone v inozemstvo, kjer je sklenil pogodbo za dirigiranje z newyorško opero.
Dunajske operne predstave na prostem. Poletna dunajska operna sezona na Hohe Warte beleži sedaj .izvajanje dveh del, Wag-nerjevega <Tannhauserja> in Bizetovo <Car-men». Predstava zadnje imenovanega dela pa je morala biti zadnjič prekinjena, ker se je po prvem dejanju vlili ploha.
Ravnateljstvo dunajske Volksopere v novi sezoni. Kakor je razvidno iz dunajsikega tiska, se poteguje za ravnateljstvo v dunajski Volksoperi cela vrsta kandidatov. Med njimi so: kapelnik Leo Kraus, bivši kapelnik graške opere Anderieth in tudi znani Rai-ner Simons. Poleg njih se imenujejo kot člani direktorija še naslednji: pevec Geza
j Brand, Hermann Tischler in Herlinger. Mnogo se govori tudi o tem, da bo prišel za in-tendanta režiser Volkner, ki je deloval v Lipskem, Elberfeldu in Karlsruhe ter je znan kot izvrsten organizator.
Klasični repertoar dunajskega cBurg-theatra* v novi sezoni. Dunajski cBurg-theater> uprizori na svojem odru v sezoni 1926./27. nastopna klasična dela: Goethe je-vega <Fausta» in tEgmonta», Schillerjevo cKovarstvo in ljubezen> ter tWallensteina>, Lessingovo <Emilijo Gallotb, Hebblove <Ni-belunge>, Kleistov tRazbiti vrč> in Grill-parzerjevega cKralja Otokarja». Predvidoma se bo igrala tudi Rostandova drama <Or-lič» z Ivo Rolandovo, radi katere so bile lansko leto velike spletke.
«Sveta Cecilija*. Izšel je julijski in av-gustovi zvezek cerkvenega glasbenega lista <Sv. Cecilijam, ki izhaja v Zagrebu. Vsebina obsega članek dr. Goglie o hrvatskem glasbenem zavodu, Martetičevo razpravo o istrskem tonovskem načinu, Duganov opis or-gelj v Somboru ter pisma iz Prage, Rima, Splita in ožje domovine.
Novo Clemenceanjevo delo. Bivši ministrski predsednik Clemenceau je napisal filozofsko delo >Au soir de la pensče«. Pod naslovom 6toje besede »Moč, svoboda, sloga«. Pred kratkim je objavil osemdesetletnik knjigo »Demosthenes*.
Hamlet v hebrejščini. Židovski pisatelj Chaim Jechiel Bornstein je pravkar dovršil prevod Shakespearejevega Hamleta, na katerem je delal več let. Njegov? izdaia vslpH,. Ia tudi komentar in razlago.
zirju, g. dr. Vovšek, je dobil v soboto ob« vestilo, da Šumana pogrešajo. Na njegovo odredbo so odšle takoj orožniške patrulje na poizvedovanje, pri reševalnih eksp;di« cijah pa so sodelovali tudi intcmacijonal« ni turistovski krogi. Preiskali so vse bliž« nje gore,, a brez uspeha. Do včeraj popol. dne o Pavlu Šumanu še ni bilo nobenega sledu, reševalna akcija pa se še nadaljuje.
Ako je Pavla Šumana v resnic: dohitela smrt v gorah, potem je legla v grob še zadnja nada načelnika g. dr. šumana. Ka. kor znano, se je njegov starejši sin, poroč« nik bojnega broda in eden naših najbolj, ših letalcev naše armade, Ivo Šuman, dne 31. maja, pri poskusnem poletu v Novem Sadu smrtno ponesrečil. Padel je z viši. ne 200 m vsled neznanega defekta na le« talu, s svojim pilotom vred v Donavo, kjer sta oba utonila, letalo pa se je popolnoma razbilo.
Mlajši sin Pavle je študiral tehniko in je bil izredno nadarjen mladenič. Gimna« zijo je absolviral v Mariboru z odliko in je govoril perfektno več jezikov.
Vlom na kamniškem kolodvoru
V noči od pondeljka na torek je bil iz« vršen na kamniškem kolodvoru izredno predrzen vlom, ki so ga vsekakor izvršili vlomilci strokovnjaki. Vlomilci so narezali šipo pri glavnih vratih, odprli nato vrata, v katerih je bil ključ na notranji strani in se potem takoj lotili glavne blagajne. Iz« rezali so iz nje z izbornim orodjem trikot, ploščo potem dvignili in pobrali iz blagaj« ne ves denar. K sreči ni bilo v njej več kot okoli 3000 Din. V sosedni sobi so se lotili tudi ročne blagajne, kjer pa so dobili sa« mo nekaj drobiža. Omara za vozne listke je ostala nedotaknjena. Vlomilci so odšli s svojim plenom neovirano, kakor so pri. šli in ni o njih nobenega sledu.
Veliko večji plen pa bi dobili, ako bi iz. vršili vlom v nedeljo ponoči, ker je bili takrat v blagajni znatno vsota.
Pasja steklina v Beli
1r •• •
Krajini
Nedavno Je naš list poročal o pasji steklini v Kloštru, obč. Gradac. Za zadevo smo se še posebej zanimali ln poizvedel! sledeče: Začetkom iunija je poslal posestnik Plat iz Kloštra svojega psa konjaču, ker je začel popadati piščance In je njegovega šestletnega sina ugrizel, ko se je Šote! ž njim Igrati. Ta pes Je medpotoma h konjaču popadel še dve oseb! in je tudi napadel konjačevega psa in ga oklal. Pri konjaču je psa uradni živinozdravnik raztelesil in pri tem ugotovil sum pasje stekline. Ugri-zene osebe — tri po številu so bile poslane v Pasteurjev zavod, psi, ki so prišli s sumljivim psom v dotlko, pa so bili po uradnem nalogu pokončani pod kontrole orožnikov. Ker uradne poizvedbe niso dognale nobenih' novih tozadevnih' podatkov, se Je zadeva smatrala za rešeno.
Pa temu ni bilo tako! Nekako pet tednov po tem dogodku je obolela posestniku Plutu iz Kloštra krava. Sprva nesumljiva bolezen se je razvijala v takem pravcu, da se je ugotovilo, da je krava obolela za steklino, kateri je tudi podlegla. Par dni na to je na steklini poginila tudi ena svinja. To* so gola fakta.
Zato je potrebno, da se ljudstvu pove resnica; le na ta način se morejo preprečiti še nadaljne nesreče. Naravnost brezvestno bi pa bilo, da bi se radi varčevanja indirektno ali direktno vplivalo na ljudi, da bi takih slučajev ne javili. Le s sodelovanjem ljudstva se morejo steklina in njene nevarne posledice zatreti. Politična oblast je tozadevno vedno strogo postopala, vestno so se vsi slučaji preiskali in ljudstvo je bilo z razglasi opozorjeno na te nevarnosti.
V Beli Kraiini se Je v tekočem letu pojavila steklina že v osmih občinah. Ali nI to nekaj takega, o čemur se mora resne premišljati? Zato Je potrebno, da pri tej zadevi sodeluje ljudstvo in vsak sumljiv slučaj javi oblasti, ker sicer ne bo preosta-Jalo politični oblasti drugega, kakor to, da pusti vse pse pobiti.
To naj si vsi dobro zapomnijo, a mero-dajni faktorji — posebno župani — naj to akcijo z dobrim vzgledom podpirajo in varčujejo tam, kjer se sme, a od sumljivih" psov ugrizene osebe morajo na vsak način v Pasteurjev zavod. To zahteva že ves) (kdor io ima!) in tudi zakon.
Pred sodniki
Tesač Popek je 9umljiv cvet. Fant je komaj 18 lfet star, pa je v občini že dosegel stopnjo najslabšega glasu. Lani novembra se je spravil v Begunjah na Notranjskem, kjer je doma, nad hišo Marije R. in pobral vse, kar je mogel odnesti: razno blago, čipke, zaponke. Ker je fant zelo eladkošneden, je odšel ž njim tudi jabolčni kolač in nekaj likerja, doložil je še okoli 1000 cigaret. Ker mu ni bilo dovolj, si je privoščil tudi Katoliško izobraževalno društvo in ukradel lesen samokres in bel plašč in tako dozorel nastopil za 8 mesecev novo arestantovsko službo. Ker je škode okoli 8000 Din, bo torej vsak mesec odslužil 1000 Din.
jte za sokolski Tabor!
Domače vesti
*	Pašičevo zdravstveno stanje. Beograjska »Politika« z dne 27. julija objavlja z ozirom na alarmantne vesti nekaterih zagrebških in inozemskih listov o zdravstvenem stanju bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča sledeči buletin Pašiče-vega telesnega zdravnika v Karlovih Varili dr. Miloša Besarorviča: »Zdravstveao stanje g. Pašiča je mnogo boljše nego v početku njegovega letošnjega zdravljenja. Zlatenica je popolnoma izginila, temperatura je že 15 dni normalna. Radi visoke starosti g. Pašiča pa popolno okrevanje seveda počasneje napreduje, kakor pri mladih paciientih. Izjav-'jam pa, da je g. Pašič sedaj že izven vsake nevarnosti za življenje. Ker se neki list izraža celo o duševnem stanju pacijenta ne-povoljao, naglašam, da je njegovo duševno stanje ravno tako dobro in sveže kakor lansko leto, ko sem prvič zdravil g. Pašiča v Karlovih Varih Resnica je le to, da sem v interesu popolnega okrevanja prosil g. Pašiča, da še nekaj časa sprejema le redko in čim krajše razne posete.
*	Odgovor državnih nameščencev na redukcijo plač. Prejeli smo: Kakor je umevno ogorčenje, ki skuša dati duška v pravični jezi proti načinom, kot se je uradništvu brzojavnim potom odtrgala poplavna taksa, vendar bi oni objavljeni odgovor, vsaj po mojih mislih ne bil pravi, ker bi zadel tistega, ki je pri tem nedolžen, dočim se bo pravi krivec za tako slovensko kulturno stavko zmenil toliko kot za lanski sneg. Pa ne samo, da tak korak ne bo učinkovit, tudi izvedljiv ni. Saj poznamo uradnika-ideali-sta, ki sloni na njem v daleko pretežni meri vse kulturno delo! On da bi društvu, kateremu je morda duša, naenkrat odrekel pomoč? On da bi kulturno stremljenje, ki se je morda porodilo v njegovem srcu zavrgel kakor zla mati svoje dete? Dvomim, da bi resnični kulturni delavec hotel in mogel izvršiti tak harikiri. Prej bi še razumel tak usoden korak, če bi tudi javnost, ona trezna, merodajna, zavzela nam sovražno stališče. Temu pa vendar ni tako. Pač pa bi mogoče napravilo kak utis, ko bi se tak kcrak provedel istočasno po vsej državi, posebno ko bi tam v srcu, v Beogradu, hipoma zastalo vse tisto nebroino, podrobno in vendar neobhodno potrebno delo v obče-koristnih, karitativnih, kulturnih društvih. Toda to bi moral biti res šele zadnji korak brezpravne raje. — Uradnik.
*	Penzije zaslužnim za domovino. Stalni odbor za izvršitev zakoaa o narodnem priznanju zaslužnim za domovino je te dni pričel s podeljevanjem penzij osebam, ki imajo pravico do penzije specijelno po tem zakonu.
*	Mednarodni kongres trgovcev znamk na Dunaju. Na inicijativo avstrijskih trgovcev z znamkami se bo vršil 3. in 4. sept. na Dunaju mednarodni kongres trgovcev, ki se bavijo s trgorvino tujih poštnih znamk. Kongresa se udeleže tudi novi trgovci iz Jugoslavije.
*	Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili Nikolaj Sazonov. uslužbenec državnega rudnika v Velenju, pristojen v Donsko oblast v Rusiji; Marija Suppan, hišna gospodinja v Studencih pri Mariboru pristojna v Kirchbach pri Feldbachu v Avstriji, Jožef Pinterič, posest nik v Gornji Radgoni, pristojen v Dedonci pri Radgoni, Avstrija. — Za izsiop iz našega državljanstva je zaprosil Alojz Pichler, posestnik v Sv. Vidu am Vogau, Avstrija, dosedaj pristojen v Drobtinci, srez ljutomerski. — Izstop iz našega državljanstva le ministrstvo notranjih del odobrilo radi sprejema italijanskega državljanstva dr. Konstantinu Kometerju, uradniku v Trstu, pristojnemu dosedaj v občino Pohorje pri Mariboru; radi sprejema avstrijskega državljanstva Avgustu Hebarju trgovcu v Spodnji Purkljl pri Radgoni, pristojnemu dosedaj v Beltinci blizu Dol. Lendave; Maksimiljan Mahalki, tovarniškemu ravnatelju v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Ormož.
*	Izpremembe v gerentstvu. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil vse člane v dosedanjem gerentskem sosvetu občine Ša-lovci, srez murskosobočki, njihovih dolžnosti ter imenoval v nov gerentski sosvet: Jožefa Lekiča, Vtnceaca Hercoga, Jurija Škerlaka, Davida Vogela, Karola Slavičeka Janoša Tolvaja, Adama Barbariča, Jožefa Abrahama in Janko Mihala, vsi posestniki v Šalovcih.
*	Pri slovesni otvoritvi Miklošičevega spomenika v Ljutomeru dne 8. avgusta ob 12.30 se ho zapela Jenkova: »Molitev* (Ti, ki si nas ustvaril), če bode zadostno število pevcev. Pevci, ki se udeleže slavno-sti, se vabilo, da se dne 8. avgusta najpozneje ob tričetrt na 12. uro zbero v Ljutomeru v pevski sobi poleg magistrata k skupni vaji ter prineso po možnosti pesmarice seboj.
*	Za rezervne oficirje. V nedeljo dne 1. avgusta odkrijejo v Kranju spomenik kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju.. Na patri-jotičnem slavlju bo zastopano tudi Udruže-nje rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže po možnosti v uniformi. Člani udruženja z zna kom. — Udruženje Tez. oficiTa 1 ratnika pododbor Ljubljana.
*	Velik dar za oškodovance po povodujL V Vinkovcih se je vršila y pondeljek izredna skupščina Brodske imovne občine, ki je na predlog svojega predsednika Andreja Li-piča votirala za oškodovance po povodnji znatni znesek 250.000 dinarjev. Svota je namenjena za poplavljence cele države.
*	Minimalna zdravniška taksa. »Službene Novine« objavljajo v 166. letošnji številki z dne 24. julija minimalne takse za nagrado zdravnikom, ki vrše splošno zdravniško prakso. Te takse je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje.
*	Sprejem v višjo pedagoško šolo v Zagrebu. V višjo pedagoško šolo v Zagrebu se v smislu odloka ministrstva prosvete za prihodnje študijsko leto sprejme y prvi ter
čaj 75 slušateljev, oziroma slušateljic. Kandidati se morajo prijaviti rektoratu najkasneje do 10. septembra. Učitelji in učiteljice, ki so v državni službi, obdrže svojo plačo tudi za dobo šolanja na višji pedagoški šoli.
*	Smrtna kosa. Umrl je v Zaklancu pri Vrhniki v najlepši moški dobi 45 let, posestnik g. Janez Keršmanc, p. d. Peče-nik. Pokonik je bil svoj čas več let v Amerik: in ie bil splošno spoštovan in priljubljen mož. Pokopali so ga včeraj. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Bolničarska podoficlrska šola v Nišu. Na podlagi odloka ministrstva vojske in mornarice se sprejme letos v bolničarske, podoficirsko šolo v Nišu 80 gojencev v starosti od 17 do 21 let Prosiici morajo dokazati, da so vsaj osnovno šolo dovršili z dobrim uspehom.
*	V Milan, Turin, Pariz, London odpotuje »Probuda« gospod, odsek nepreklicno 8. avgusta ob 23.15 iz Ljubljane, glavni kolodvor. Zaradi odstopa nekaterih prijavljen-cev se sprejme proti takojšnji prijavi še nekaj udeležencev. Urejeni potni listi naj se do najkasneje 1. avgusta pošljejo na Probu-da, Gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13-11.
*	Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra 4° 1. aprila. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda.
*	V trajni pokoj stopi s 1. avgustom s polno službeno dobo 35 let g. Rudolf Puc, sreziki tajnik v Šmarju pri Jelšah. Ker ima obilno družino, želi nastopiti kako primerno službo kot občinski tajnik, oskrbnik ali kaj primernega.
*	Odkritje spomenika padlim dobrovolj-cem v Dobrudži Ker se bo vršilo dne 7. septembra v trgu Medjidija v Dobrudži odkritje spomenika herojem prve dobrovolj-ske divizije v bojih leta 1916. v Dobrudži, prosi odbor za postavitev tega spomenika vse najožje sorodnike padlih, ki žele prisostvovati odkritju, da se javijo do 15. avgusta. Naznanijo naj ime in priimek ter poklic padlega svojca. Istotako poziva odbor vse aktivne in upokojene oficirje iz bivše prve dobrovoljske divizije v Rusiji, k; žele prisostvovati slavnosti, da se prigla-se Za dobrovoljce — državne činovnike in aktivne oficirje — ie prosil odbor pristojna ministrstva za dopust. Potovanje bi se vršilo do Čeme Vode s posebno ladjo, odhod iz Beograda pa dne 4. septembra zvečer. Potovanje bi trajalo do 12. sept. Naslov odbora je: Odbor za postavitev spomenika padlim dobrovoljcem v Dobrudži, Beograd, Vasina ulica 13 (Rusko-Slovenska banka).
*	Kurz za psihologijo in eksperimentalno pedagogiko v Beogradu. Sprejeti so: a) s pravico do stanovanja: Andrej Stefanciosa, Sv. Florijan; Desanka Vukičeva, Banjaiuka Jova Popovič, Ormož; Leopoldina Kosta-njec, Sv Florijan; b) brez pravice do stanovanja: Vida Pogačnikova, Kamnik; Tilka Pivkova, Čatež ob B. Loki; Zvonimir Et-menc, Ljubno, Ela Bahovec, Boh. Bistrica; Metka Brandstetterjeva, Ljubljana. Kurz se prične dne 1. avgusta. Kandidati naj se javijo v Beogradu, »Učiteljski dom* šumadij-ska ulica 10., vsaj 31. julija.
*	Podzemska jama pri Kruševcu. 2 and ar-merijska patrulja je odkrila te dni v okolici Kruševca doslej neznano podzemsko jamo. Patrulja je bila mnenja, da je to morebiti kako skrivališče rokovnjačev in je stopila v jamo. Presenečenje je bilo veliko, ko se je znašla v prostoru polnem sijaja vsled nekakega belega io modrega kamenja. Po sre di teče potok, ki se pretvarja v malo jezero. Po kamenju so našli mnogo kosti, za katere se še ne ve, so-li človeške ali žjival-ske. Višina jame znaša nad 4 m, širina pa približno 10 metrov.
*	Popadljiv ali stekel pes? V VaTaždinu je soprogo tamkajšnjega trgovca J. Deu-tscha ogrizel domač pes, ki je bil že več let pri hiši. Pes je gospo pograbil za roko in io ogrizel tudi na prsih. Ko je gospa zbežala v sosedno sobo, je skočil za njo, potem pa se zgrudil mrtev na tla. Mrtvega psa so poslali v Križevac živinozdravniške-mu zavodu, da ugotovi, ali je poginil vsled stekline, gospa pa se je podala na zdravljenje v zagrebški Pasteurjev zavod.
*	Slovenski vojak utonil Kakor smo že včeraj poročali, je prošlo nedeljo v Zagrebu pri kopanju v Savi utonil vojak Ignacij Tesko. Pokojni Tesko je bil 25 let star in rodom iz Št. Jurja pri Celju. Služboval je pri armijski oblasti v Zagrebu.
*	Uboj v Sušlcab. Pišejo nam: Dne 24. t. m. sta odšla delavca Ivan Povše in Miha Kobe iz Dobindoia k Josipu Ferkopcu, da se zmenijo glede dela v pondeljek. Na pov-ratku sta bila Povše m Kobe zavratno napadena. Kobetu se je napadalcem sicer posrečilo pobegniti, Janez Povše pa je dobi! tako težke poškodbe, da jim ie že naslednjega dne podlegel. Sušice so ena najbolj klerikalnih vasi v Sloveniji, vendar pa nikjer ni toliko pocestnih pobojev kakor ravno tamkaj. Ubiti Janez Povše je bil član samostojne demokratske stranke in agilen član tamburaškega odseka.
Po sobi dirjam kakor nor
v trebuhu vlada zopet spor, — ta spor je hitro izravnan — razsodil je naš
Edina izdelovalnica
E. JEBAS io 0BU6, Ljubljana-Moste.
♦	Zločin ali samomor? Pred tednom dni je iz Maturaške banje Izginil 15 letni mladenič Gjargje Samardžič. Prošli pondeljek so našli njegovo truplo v gozdu blizu kopališča. Viselo je na hrastovi veji. Polovica trupla je že manjkala: o grizle in požrle so je divje živali ali pa psi. NI še ugotovljeno je-11 Samardžič Izvršil samomor, ali pa je postal žrtev zločina.
♦	Strela ubila tri pastirje. V okolici Zenice je pretekli petek razsajala huda nevihta. Utrgal se je oblak; ob silnem grmenju je na mnogih krajih udarila strela. Pri Zenici je strela ubila tri pastirje, dva pa je težko ranila. Med Begovim Hanom in Nemilo je velik plaz zemlje zasul železniško progo. Promet je začasno ustavljen.
♦	Velika množina svile zaplenjena. Po poročilih iz Broda ob Savi sta tamkajšnja finančna oblast in policija zaplenili vagon vtihctapijene svile, ki je bil skrit v tamkajšnji tovarni vagonov. Tihotapci so finančnim organom ponudili 100.000 dinarjev, ako bi se zadeva »zabašurilac. Organi pa so izvršili svojo dolžnost in zaplenili vse blago.
*	Pet mornarjev utonilo. Nad Šibenikom in okolico je predvčerajšnjim divjala silna nevihta ki ie v tamkajšnjih nasadih napravila mnogo škode. Pri Zirju je vihar zalotil ribiško ladjo, na kateri se je nahajalo pet mornarjev. Vihar je ladjo prevrnil in vseh pet mornarjev je našlo smrt v morskih valovih.
*	Tkanina »Eternum« nedosegljiva. 172
*	»Zacherlhu v orig. steklenicah, edino sredstvo proti muham, molom in dragim mrčesom. Dobiva se povsod
V nedeljo, 1. avgusta
sokolski okrožni zlet v Št Vid
z otvoritvijo šentviškega so-kolskega telovadlšča ln veliko narodno veselico. Odhod Izpred Narodnega doma v Ljubljani ob 14. uri z godbo. SokoH Iz Kranja s posebnim vlakom ob po! 13. uri. Vožnja polovična.
Iz Ljubljane
u_ Kralj Aleksander v Ljubljani. Kakor
se nam poroča bo LNP povabil kralja na tekmo, ki se bo vršila v nedeljo 1. avgu sta med reprezentancama Slovenije ia Slavonije, odnosno oficijelno med LNP in ONP za krasen pokal, ki ga je daroval sam kralj. Pričakuje se z gotovostjo, da bo kralj, ki je znan prijatelj športa pcsetil io prirec!;tev.
u— Nezaposlenost v Ljubljani Prejeli smo: Gospod urednik! Dne 26. t. m. sem potreboval postreščka, da mi prepelje nekaj blaga na dom. Na kolodvoru, v čakalnici 3. razreda, je dremal postrešček, katerega sem zbudil in vprašal, ali ima čas. Pritrdil mi je, nakar sem mu rekel, da naj mi prepelje nekaj blaga. Odgovoril mi je, da nima voza. (Vozovi leže postreščkom na razpolago na Kolodvorski cesti). Odšel sem, poiskal drugega postreščka in ga vprašal, ali more prepeljati blago. Na vprašanje od kje in kam in na moi odgovor, se je izmuznil delu tudi on z besedo: ne morem In takrat niso niti prihajali niti odhajali vlaki. Kakor se mi zdi, nismo potrebni dela' v Ljubljani.
u— Krščanska ljubezen do bližnjega se je
pokazala pretekli teden in v soboto, ko sta telovadno društvo Orel in krščanska pro-sveta v Trnovem pustila deložirati svojo stranko, g. Martina Kopača, očeta štirih otrok, ki so včlanjeni v omenjenih društvih Trnovčani smo bili trdno prepričani, da bo v tej zadevi merodajni faktor, ki je obenem dušni pastir t. j. gosp. kaplan ukrenil Bogu dopadljivo spravo, a smo se varali. G. Kopač se je moral s svojo družino preseliti pod kostanje pri trnovski cerkvi. V nedeljo smo imeli zopet priliko slišati častitljivo ime prejšnjega župnika g. Vrhovni-ka» Govorili so možje in žene, da ko bi bil še naš prejšnji župnik v župnišču, se ne bi pripetilo to, ker se je v soboto in pred dobrimi štirinajstimi dnevi. — Trnovčani.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina,popadljiv pes, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek posesti orožja brez dovoljenja, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 deložacija, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda in 21 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi tatvine
u— Truplo dijaka Ostermana še niso našli Kljub marljivemu iska..ju trupla gimnazijca VI. razreda, Jakoba Ostermana, ki je našel dne 21. t m. pri kopanju v Tomače-vem tragično smrt v valovih Save, še vedno niso našli.
u— Popaden od psa. V zadnjem času se "edno pogosteje primerjajo slučaji, da napadajo pasante na ulicah razni popadljivi psi. Te dni ie močno oklai pes na Ruski cesti poleg igrišča Ilirije soprogo uraria, Marijo Velkavrh, stanujočo na Borštnikovem trgu. Ugrizel jo je na roki ter na nogi in ji raztrgal obleko. Vsled močnih ugrizov je morala Velkavrhova takoi iskati zdravniške poaioči.
u— Ciganska nadloga. Posestnica Uršuli Meze, stanujoča v črni vasi št. 17, se je v nedeljo dopoldne za nekaj minut odstranila iz domače hiše ter pustila pritlično okno odprto. Slučaj je nanesel, da se je malo nato priplazila okrog vogala ciganka, članica ciganske družine, ki se je že nekaj dni zadrževala v obližju. čim ie ciganka opazila priliko, se je takoj ogledala okrog, nato pa smuk in že ie bila skozi okno v spalni sobi Mezetove. V naglici je vlomila tamkaj v neko omaro in pospravila v svojo torbo dve ženski zlati verižici, srebrno in zlato žensko uro ter nekaj prstanov vredno vse skupaj okrog 1500 Din. Ciganka je nato po isti poti prišla zopet na cesto. Ko ie Mezetova tatvino opazila je bilo že pre-kasno. kajti cigani so medtem že pobegnili.
Vsi Nekateri
hočejo kupovati Schieht-ovo milo.
se dajo pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva
Velika večina p«
na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo.
Kateri so pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
u— Koncert se vrši vsak dan od 20.—24. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone.
V petek zvečer važna odborova seja. —
Predsednik.
w Ttf^fitfttr tff itf itt llffTirUf Itf MIV. 'JI ^ Ttf ^ J. M JU m	^ ^
Potovanju ps Švici.
Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri flmtllches Schweizer Verkihrs ouresu, Wien I., Schwarzen-bergplatz 18.	172a
s^isimiiisis^af
iz Maribora
a— Tuje cijaštvo v Mariboru. Mariborska
podružnica Ferijalnega Saveza ima v tukajšnji gimnaziji prav čedno in z dobrimi posteljami, ki iih je dala na razpolago uprava Dijaškega doma, pieskrbljeno prenočišče, ki je namenjeno potujočemu diiaštvu. V letošnjih velikih počitnicah ie sicer zaznamovat1 manjši obisk tujih dijakov, dosedaj jih je prenočilo le 32. Največ jih je bilo ij Novega Vrboskega, Požege, Osieka. Pred nekaj dnevi sta prenočila dva češka srednje šolca iz Brna, ki sta potovala peš v Bolgarijo. V zadnjih dneh ie bilo opaziti v Mariboru več dijaških skupin iz Nemčije in Tirolske, ki so namenjene v našo državo.
a— Usodepolno varanje. K nedeljski nesreči na Dravi pri Studencih, kjer ie utonil mladi železniški uradnik Josip Hiter, doma iz Studencev, smo prejeli še sledečo informacijo, ki dokazuje, kako usodepolne posledice imajo lahko razne otročarije. V nedeljo dopoldne so se na istem mestu kopali otroci, ki so si privoščili tudi to neumestno šalo, da so pričeli v sredini struge kričati na pomoč. Na pomoč so jim prihiteli takoj kopalci s čolnom, toda so se morali »potegnjeni« vrnit, nazaj. Popoldne pa se le pripetila resnična nevarnost, pa se ni nihče od brega, kjer se je nahajal tudi čoln, odzval, ker so menili, da gre zopet za šalo. Nesrečni Hiter pa je moral utoniti v valovih, ker je bila pomoč dveh tovarišev preslaba.
a— Cesky klub v Mariboru oznanuje, že pfiiima ustni jakož i pisemnč pfihlašky na kongres Jihosl.českoslov. lig a českosiov. kraj;nskych spolku v kral. SHS, ktery se bude odbyvati ve dne 7. a 8. srpna 1926 v Lublani a na Bledu pfedseda Franjo Bureš, urar v Mariboru, Vetrinjska ulica. O bez-platr.6 noclehv, levnč stravovšnl jakož i polovični ilzdu postaran ano. Pofad slavnosti, jakož i odjezd bude oznSmen v dennim tisku. Krajanč! Dokažme svou tičastl poto-zumneni pro prohioubeni a společnou pržci s bratrskym njrodem jihoslovanskym Vybi-zlme zvlžšte kraiany z mariborski oblasti k plnč učasti. Prihl4šky s udajem, zda re-flektuje se na nocleh a společnou večefi v Lublani, jakož obed na Bledu, odešlete na shora uvedenou adresu nejdčle do konce t. m..
a— Iz obrtniškega gibanja. Na snočnji seji mariborskega občinskega sveta je bila dovoljena premestitev koncesije knjigarne gospej Zlati Brišnikovi in električnemu tehničnemu podjetju Viadislav llič ter podeljena koncesija za prevažanje oseb v avtomobilih g. Mihajlu Hohnjecu.
a_ Promenadnl koncert v mestnem parku. Nocoj ob 20. uri priredi v slučaju lepega vremena železničarska godba »Drave« v mestnem parku promenadni koncert s sledečim programom: 1.) Koračnica »Prihod« od \Vagnerja; 2.) Ouvertura »Ciganka« od Bolfe; 3.) Valček »Dolores« od Wald:eufla;
4.)	Fantazija «Hugenotti» od Melerbeerja;
5.)	Pesem »Mornar« od Vilharja in 6.) Pot-pouri, odlomki iz oper Schneiderja.
a— Interes železničarjev za stanovanjsko gradbeno akcijo. Kakor doznavamo, se snuje z vso intenzivnostjo med železničarji
Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe
strojne službe na koroškem kolodvoru in v državnih delavnicah večla stanovanjsko-gradbena zadruga. Korak železničarjev ie brezdvomno pozdraviti.
a— RIziko dela. VčeTaj je ponesrečil v tovarni Ježek in drug 29 letni delavec Rudolf KokolJ. Z levo roko je prišel v stroi, ki mu le odtrgal štiri prste. Ranjenca, so z rešilnim avtom prepeljali v javno bolnico.
Iz Celja
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se bo vršil danes zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Začetek razgovora ob 20.30.
e— Iz obrtniških krogov. Kakor nam poročajo iz obrtniških krogov, opravlja funk-cijonar celjskega okrajnega zastopa po Savinjski dolini razna privatna dela (kakor betoniranje kleti in hlevov) katera smeio opravljati edino le v to poklicani samostojni obrtniki. Ne vemo, ali se Izvršujejo ta dela na račun okrajnega zastopa, ali na načun privatnikov. V prvem slučaju se odjeda zaslužek obrtnikom. Govori se, da ie dotični funkcijonar solastnik neke tvrdke, kar pa po našem mnenju za javne nameščen ce ni dopustno. Zadevo naj preišče okrajni zastop in jo po preiskavi pojasni. Nikakor nočemo delati komu krivice. Ker pa se že o tem javn t govori, ie treba tudi javnih pojasnil.
e— Krajevna organizacija SDS za Celje okolica priredi v četrtek, dne 29. t. m. ob 8.30 zvečer v gostilni Permozer v Gaber-jih članski sestanek, združen s poslovilnim večerom. Naš dolgoletni in delavni član obrtni reierent g. Ignacij Založnik se preseli v Maribor. Založnik je neumorno deloval v krajevni organizaciji in je za isto nenadomestljiva izguba. Na sestanek se 'vabijo vsi člani okoliške krajevne organizacije, kakor tudi člani mestne organizacije.
u— Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Muller-Tavzes je darovala rodbina Kham 100 Din za slepce.
e— Živinski mesečni sejem v Celju se bo vršil v pondeljek, dne 2. avgusta. Pričakovati je velikega dogona živine, tudi za kupce ie preskrbljeno.
e— Tatvina v trgovini Celjska policija je zaprla nekega delavca tvrdke Rakusch, ki je kradel jedilne servise. Imel je dva tovariša, ki sta mu pomagala blago razpeča-vati. Vsi trije se bodo zagovarjali pred sodiščem.
Iz Metlike
m— Stanje vinske letine. Kljub deževne« mu vremenu kaže, da bo vinska letina pre« cej ugodna. Pojavlja pa se kljub pravočas« nemu škropljenju še vseeno peronospora in oidij.
m— Neurje » točo na Gorjancih. V če« trtek je obiskal« nevihta tudi Gorjance. Med nevihto se je vsula grozovita toča. debela kakor kurja jajca ter uničila vse poljske pridelke vasi Popoviči. Bulici, Gaj, Doljani. Cesar ni toča potolkla, to je polo. mil vihar. Toča je segla tudi do Težke vo* de proti Novemu mestu. Že itak revno ljudstvo obupuje vsled te elementarne ne« sreče.
m— cMarjetin* sejem. V torek, 19. t. m se je vršil običajni cMarjetin« sejem. Pri« gnanih je bilo 1006 glav goveje živine in 247 prešičev. Sejem ni bil tako dobro obi« skan kot drugi metliški sejmi. Kupčij je bilo precej sklenjenih. Cena goveji živini O — 8.50 Din za kg žive vage. Prašiči so bi« li izključno le za rejo ;n različne starosti, prodani domala vsi.
m— Pretep rekruloi' na Suhorju Na Su« horju so se rekruti po naboru »tepli in se obdelovali z boksarji. Fantom tc bo v za« Doru ohladila vroč« kri
Naši onstran grame
p— Italijanski imperijalizem je razlagal on. Rossini na sindikalnem zborovanju v Trstu. Ta imperijalizem ne predstavlja po njegovi sodbi nikake nevarnosti, marveč hoče le prispevati k splošni civilizaciji. Ako ima Italija 50 milijonov državljanov in jih doma ne more živeti več nego 25 do 30, kaj naj storijo drugi? Rossini gre več« kiat v inozemstvo in tam čuje, kako se vsi bojijo Italijanov in Mussolinija. Ako so države, ki imajo zapuščene ogromne ko« lonije, kako to, da bi Italijani ne mogli dobiti zemljišča, da ustvarijo na njem dru« go Italijo z inteligenco svojih tehnikov in z rokami svojih delavcev! Zakaj taka kri« vica? Rossoni je pozval socijaliste vsega sveta, da naj v svojem internacijonalizmu izpregovore besedo o razdelitvi bogastva in dela. Za dosego imperijalističnih ciljev priporoča Rossoni pred vsem enotnost Ita» fijanov okoli voditelja... Rossoni je govo» ril jasno in odkrito.
p— V trgovsko federacijo na Goriškem silijo vse naše trgovce. Dobili so te dni iz Gorice pozive za pristop z dostavkotn, da bo moralo vsako podjetje plačevati dolo« čeni prispevek zakonito priznanemu sindi« kalnemu udruženju, pa če je vpisano ali ne. Ljudje ne vedo, kaj naj store. Stvar je urejena tako, da bo moral plačevati vsak dikdo pa ni prisiljen, da se vpiše. Federa« cija bo dobivala denar od vpisanih in ne« vpisanih In denar, to je glavno.
p— Pulo je posetil organizator fašistov« skih sindikatov Rossoni. Sprejet je bil ze« lo slovesno. Imel je govor, v katerem je po vdarjal koristi sindikatov, ki se raztezajo na vse pokrajine in vse kraje. Doslej je v sindikatih vpisanih nad 2 milijona. Cav. Petronio je podaril Rosssoniju knjigo »Sto« ria deli' Istriai, ki jo je spisal prof. Benus« si. Rossoni je obljubil, da jo bo prečital. Ako to stori, bo o Istri slabo poučen, ker je Benussijevo delo prava potvora istrske zgodovine.
p— Kulturne prireditve. V Kanalu so v nedeljo proslavili Cankarjevo 501etnico. Sodeloval je tudi g. Skrbinšek, ki se mudi tc dni v Gorici. V Kanalu nastopi dne 1. avgusta učiteljski zbor z zanimivim vspo« redom. V Mirnu pri Gorici bo 1. avgusta prireditev dram. krožka «Ipava». V Vipol« žah v Brdih vprizori društvo »Vrtec« dne 1. avgusta dramo »Don Fernando*. Drama« tična prireditev bo prihodnji mesec na Go« rah nad Idrijo. V Idriji se je vršila v ne« deljo javna telovadba telovadnega društva z vsporedom, ki priča, da se telovadba v Idriji goji zelo lepo. Pevski zbor »Mladi« ke» v Gorici je priredil v soboto koncert. Poleg teh prireditev so bile in še bodo šte« vilne druge po raznih krajih dežele. Tako se vidi, da je med našim ljudstvom kultur« no stremljenje zelo živahno, kar bi morala oblast blagohotno vpoštervati.
Iz Trbovelj
t— Rok za vložitev prizivov zoper pav« žalno odmerjeni davek na poslovni promet za 1. 1926. poteče 30. t. m.
t— Društvena vest. Iz načelstva Zadruž« ne elektrarne v Trbovljah je izstopil g. Karol Režun.
t— Regulacija Trboveljšice. Po zadnjih nalivih postaja vprašanje regulacije Trbo« veljšice vedno bolj aktualno. Kakor je zna« no, obstoji že regulacijski načrt, ki sta ga izdelala inž. šturm in Petrič od Gradbene direkcije v Ljubljani. Načrt sam je stal pred leti 40.000 Din. Sedaj gre za to, da se realizira, če bodo dopuščala finančna sredstva.
t— Renoviranje šolskih poslopij. V krat« kem prično z renoviranjem šolskih pošlo« pij, v kolikor že ni izvršeno. Popravil ja potrebna osobito šola pri Sv. Katarini, fcrajnemu šolskemu svetu je priznati, da vodi glede šolstva zelo pazno evidenco. Žal, da so tudi njegova sredstva omejena po proračunu.
t— Odkritje spomenika padlim Trbovelj čanom V kratkem se bo vršilo v Trbov« ljah odkritje spomenika v vojni padlih vojakov«Trboveljčanov. Spomenik najbrž ne bo stal na glavnem trgu pred cerkvijo, kakor je bilo projektirano. Zapreka tiči v tem, ker ni prišel gerentski sosvet na svoji zadnji seji radi preobilice gradiva do tega, da bi razpravljal, kje naj bi stal spo« raenik. Gerent sam pa po izvršenih občin« skih volitvah ne more in noče odločevati o zadevi, ki bi povzročila izdatke za pre« stavo vodovodnega izlivnika na drugo me« sto in kandelabra za razsvetljavo. Oba sta namreč napoti postavitvi spomenika.
t_ Pri orožniški postaji v Hrastniku je potok Boben tako razjedel temelje ceste okrajnega zastopa, da je bila v veliki ne« varnosti, da jo izpodnese. Te dni grade na tem mestu močno obrambro škarpo in do« važajo materijal, 'da zasujejo nastale vr« zeli.
t— Bratovska skladnica v Trbovljah je znižala mesečni pavšal za zdravljenje in napravo umetnih zob od 7500 Din na 5000 dinarjev.
Iz Ptuja
j— Dražba sadja ob okrajnih cestah v ptujskem okraju. Ptujski okrajni zastop je tekom let zasadil ob okrajnih cestah mno« go lepih sadnih dreves, ki so sedaj v pol« nem rodu. Kdor se pelje po tej okrajnih cestah, občuduje, kako lepo polno je sad« no drevje. Sadež se proda na javni draz« bi in imajo prvenstveno pravico kupa po« sestniki zemljišč ob cesti. Letos se bo vr« šila ta dražba meseca avgusta po slede« čem redu: V pondeljek, dne 9. avgusta, začenši ob osmih zjutraj na okrajni cesti PtujsMaribor s pričetkom na G. Bregu. — Ob 11. uri na okrajni cesti Ptuj«Račje od Sv. Kungote proti Hajdinu, ob 15. uri pa na okrajni cesti Hajdina«Pragersko s pri« četkom pri posestniku Megličarju na G. Hajdinu. V torek, dne 10. avgusta, na okr. cesti PtujsKrapina začenši ob 8. uri pri turniškem kovaču proti Suhi veji in dalje proti Št. Vidu. Ob 11. uri pa od gostilni« čarja Gomilška proti Suhi veji. Ob 14. uri na okrajni cesti PtujsRogatec s pričetkom pri cerkvi sv. Roka proti čuvajnici na G. Hajdinu. — V sredo, dne 11 avgusta, na okrajni cesti Ptuj«Zavrč z začetkom ob 8. uri pričenši v Budini pri rogozniškem mo« stu dalje proti Spuhlji in Bukovcam. Ob 13. uri na okrajni cesti Ptuj«Ormož, pri« čenši v Spuhlji dalje proti Gorišnici. V četrtek, dne 12. avgusta, na okrajni cesti Ptuj«Ljutomer z začetkom ob 8. uri pri ro» gozniškem mostu v Rogoznici proti Dor« navi. Ob 13. uri na okrajni cesti Ptuj»Gor. Radgona s pričetkom v Pacinju proti Pod« vincam in dalje proti Ptuju. Vsak izdraži« telj prevzame takoj v svojo last in oskrbo izdražbano sadje ter si ga očuva na dreve« su, kakor dolgo hoče. — Pri obiranju sad« ja mora paziti, da ne poškoduje drevesa. Sadje je porabno za izdelavo domače pi«
j a če, za kis, za zimsko shrambo itd. Kdor nima sadja doma, si torej lahko na dražbi sadje kupi.
ice
,,KLJUC'
naj bol j še. najtrp&žnejse, zato najcencjše
Dopisi
RAJHENBURG. Naši Sokoli Ln Sokolice se zopet marljivo pripravljajo na redni telovadni nastop, ki bo v nedeljo dne 1. avgusta na letnem telovadišču za Sokolskim domom. Vse polno pridnih rok opravlja pripravljalna dela, da bo prireditev kolikor mogoče sijajna. V nedeljo ne bo pri nas le zbor dolenjih Posavčanov, ampak pričakujemo tudi milih gostov od drugod, zlasti iz Zagreba. Gotovo se pa sestane] o na ta dan pri nas vsi oni, ki so svoje dni delovali med nami in ne morejo pozabiti veselih časov svojega tukajšnjega bivanja. Da bo tokrat zopet prav po domače zabavno, za to bodo v prvi vrsti skrbeli razni svetovni artisti, katere je angažiral za ta dan naš neumorno delujoči pripravljalni odbor. Posrečilo se mu je pridobiti slavnega komika dr. Izidorja Stupička, svoje sodelovanje pa Je tudi obljubil znani kupletist g. Pejdna-semovlč. Pa tudi godba, petje, dražestne dame v bogato založenih šotorih, kolo in na večer rakete bodo podžigali židano voljo. Kdor torej hoče videti uspehe letošnjega sokolskega delovanja našega društva in se poleg tega še izvrstno pozabavati, ta pojde sigurno v nedeljo v Rajhenburg peš, s kolesom, vozom, avtom, aeroplanom ali pa si kupi vozn! listek do Savskega Bre-stovca. Od tam ni več daleč do Rajhen-burga.
ŠMARJETA OB PESNICI. Naša narodna slavnost »Domovinski dan» dne 18. t. m. je potekla tako sijajno, da se Je spominjamo z zadovoljstvom in ponosom. K uspehu pa so zlasti pripomogli mnogi sodelujoči čini-telji, katerim se na tem mestu za njihov trud iskreno zahvaljujem in sicer v prvi vrsti požrtvovalnemu predsedništvu mariborske podr. Jugos1. matice, agilnim pevcem »Jadrana« in tamburašem »Bratstva*. Od domačinov gre moja zahvala osobito g. župniku in duh' svet. Frangežu, g. Schlcker-Ju, g. Šumanu, g. Grabušniku, g. Horvatu, g. Baumgartnerju, g. Kravosu, g. Markotu, gd£. Gsani, vsem darovalcem darov za sre-čolov vsem prodajalcem v šotorih in pri srečolovili, vsem mojim malim in velikim pevcem in igralcem, g. dr. Gorišku i. dr. za avto, itd., preveč bi jih še moral našteti, vsem daljnim in bližnjim prijateljem in znancem, ki so z lepim obiskom ali kakorkoli pripomogli h krasnemu uspehu naše domovinske slavnosti. Udano se zahvaljujem za vse prispevke, zlasti g. velikemu županu dr. Pirkmayerju za prispevek 250
Din in g. srez. posl. dr. Ipavicu za prispevek 100 Din. Druži in bodri nas naj k na-daljnemu narodnemu delu naše sveto obmejno geslo: »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!» Do svidenja na »Domovinski dan» v 1- 1927. — Podružnica JugosL matice Smarjeta ob Pesnici. Mirko Vanda, predsednik in šol. uprav.
bremensko poročilo
Meteoro.oiki iavoc ■ Liualjam, 27. julija 192n
Vištn-j Daiumetia zOS.f- m
Kraj	Cas	iarorn.	Temper.	Re. vlagi v o/o	Smei vetra in brzina v m	Oaiac nos. 0—10	Vrsta padavine	
							■ji opazovan t	mm f o ' ure
opazovanja								
f	7	760-4	16 2	92	S\V 0.5	10	megla	1.5
Ljubljana . 1	8.	760-4	16"^	94	SSNV 0.5	10	ploha	
(dvorec) ;	14.	7590	17-8	8b	N 3	10		
	21.	758-1	17-0	83	NNE 3	10		
Mariboi . . .	8.	7608	18-0	91	mirno	2		0.1
Zagreb . . .	8.	759-9	21-0	84	ESE 3	10		
Beograd . . .	8.	760-7	220	69	mirno	3		
Sarajevo ...	8.	7597	20-0	83	mirno	0		
Skoplje . . .	7.	761-0	25-0	54	N 15	0		
Dubrovnik . .	7.	761-2	25-0	60	mirno	0		
Praga ....	7	761-1	140	—	mirno	10		
Šport
Naši kolesarji v Milanu
Nečnveno postopanje Jug. kolesarskega saveza.
Kakor znano, se vozi v teh dneh kole« sarsko svetovno prvenstvo v Milanu. Naš Savez je glasom objav v listih prijavil šest tekmovalcev, in sicer: Dukanoviča, Korži« neka, Kranjca in Soviča iz Zagreba, Šolar« ja in Kosmatina iz Ljubljane. Ljubljanski klubi so prejeli takrat od Saveza pisma, da bi Savez odposlal Šolarja in Kosmatina na prvenstvo sveta, vendar le pod pogojem da prispevata njih kluba vsak po 4000 Din, kar je za enotedensko odsotnost v Milanu ravno trikrat preveč. Ker klubi te vsote niso imeli, so zastopali pri Savezu zahtevo, da se mora poslati vsaj Šolarja, ki je naš državni prvak in nikakor ne gre, da gredo na državno reprezentanco osebe, ki niso še nikdar nastopile na naših dirkah (kot n. pr. Koržinek) ali pa osebe, ki niso dosegle še nikakega pomembnejšega uspeha (kot Krajnc in Sovič). Savez se je izognil re« šitvi, ni priredil nikake izbirne dirke, sam pa javno zbiral po zagrebških ulicah de« nar za »državno reprezentanco«. Ko se je vršila zadnjo nedeljo v Zagrebu trening tekma, so šli trije naši dirkači, Hvala, Za« noškar in Šolar v Zagreb, da se končno reši to vprašanje. Savezni vodja Weiler jim je izjavil, da ni govora, da bi mogli na tekmo in da je reprezentanca že gotova, oni pa da sploh ne pridejo v poštev. Šo« larju, ki je naš najvztrajnejši prvak in tek« muje z uspehom že vsa leta po vojni, je izjavil, da je zanj prepozno, da v Milanu ni prijavljen ter da nima smisla, da se ude« leži njih dirke, ker eventualna njegova zmaga na sestavo reprezentance ne more vplivati. Naši takrat niso startali, po pri« hodu v Ljubljano pa so zbrali v Podsavezu potrebna sredstva za Šolarja, ter ga po ponovnem brzojavnem vprašanju pri Sa« vezu, da je pravilno prijavljen, odposlali v Milan. Včeraj pa je prispelo od Šolarja kratko obvestilo, da »po zaslugi svojih hr« vatskih tovarišev® ni pripuščen k startu. Savez je v tem slučaju postopal proti vsem športnim pravilom ter se kot vrhovna športna instanca diskreditiral. Ne oni, ki lahko plača, temveč edino oni, ki je dose« daj doma pokazal svoje sposobnosti, more v državno reprezentanco. Šolar je danes edini naših prvakov, ki vozi vztrajno vso dobo ter resnično predstavlja razred zase, a Savez pod pretvezb pomanjkanja denar« ja njega odklanja. Od ostalih ima le Du« kanovič enkrat državno prvenstvo, vsi osta h pa so sicer dobri dirkači, vendar bi pri« šli šele v drugi vrsti v poštev za reprezen« tanco. Koržinek pa je dirkač, o katerem smo pri sestavi reprezentance prvič čuli! Ako Savez tako postopa, uničuje sam vsa« ko avtoriteto kot naša športna instanca. Dolžnost naših klubov in naših članov upravnega odbora Podsaveza jc, da zahte« vajo razčiščenje.
Gospodarstvo
Kiseljak
Povprečni barometer t Ljubljani je nižji- kot včeraj za 2.2 mm
Solnce zhaja ob 4*30 zahaja ob 19-33. ,una vzhaja ob 21 53 zahaja ob 08 24.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Najbrže še pretežno nejasno, deževno in hladno.
Severozapadni vetrovi, vreme -spremenljivo. Tržaška vremenska napoved za sredo: Šibki severni vetrovi, nebo spremenljivo, nekoliko dežja, temperatura od 21 do 25 stopinj, morje skoraj mirno,
Tekmovanje za kraljev pokal
I. kolo dne 1. avg. LNP:ONP v Ljubljani.
LNP je sklenil, da se tekma za kraljev pokal odigra v Ljubljani, in sicer kot je bilo določeno dne 1. VIII. 1926.
V prvem kolu se sestane reprezentanca LNP z reprezentanco Osiješkega nogomet« nega podsaveza.
Slične prireditve se v ostalih naših me« stih pričakujejo z velikim interesom in ne dvomimo, da tudi ves športni svet Slove« nije nestrpno pričakuje izida te borbe.
0	sestavi obeh moštev bomo poročali v prihodnjih številkah.
Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 26. VII. 1926.) Za tekmo v nedeljo dne 1. VIII. za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra se določajo kot reditelji sledeči gg. odbor« niki: Cimperman (vrhovni reditelj), Šircelj Malovrh, Vukovič, Kovač, Vičič, Kos, Zaje Bucik, Gosar. Pričetek tekme ob 18., bla« gajna se odpre ob 17. Reditelji morajo biti na igrišču ob 16.30, kjer naj se javijo pri g. Cimpermanu. Neupravičen izostanek se ne bo vzel na znanje. — Vzame se na zna« nje dopis: SD Rapid z dne 21. VII. 1926., dopisa LLAP z dne 22. VII. in 24. VIL 1926. — Tajnik I.
Službeno iz LNP-a. Danes, v sredo, ob 21. seja u. o. v Narodni kavarni, na katero se vabi tudi g. pods. kapetan. — Tajnik I.
Iz LNP. Sledeči gg. se naprošajo, da se udeleže v četrtek dne 29. VII. ob 18.30 na igrišču Ilirije kondicijskega treninga: Miklavčič, Erman I., Pleš.-Beltram, Pečnik, Marchiotti I, Lado, Gabc," Zemljak, Dekle« va, Kern, Marchiotti, Košenina, Kreč, Do« brlet, Martinak, Oman, Herman. Čamernik Domicelj, Rape. Vrtačnik I, Erman II, Ja« nez Zupančič, Čehobin, Sernec. Obutev in hlačke je prinesti s seboj. Naproša se SK Slovan, da preskrbi eno garnituro svitrov. Udeležba obvezna! — Podsav. kapetan.
Jugoslannja je vložila protest. V pon« deljek dopoldne je SK Jugoslavija brzojav« no vložila protest pri JNS radi nedeljske tekme z Gradjanskim ter zahteva, da se tekma radi pristranskega in nekorektnega sojenja g. Felverja anulira.
Hazena reprezentanca Ljubljane : ASK Primorje 12 : 3 (5 : 2). Ljubljana: Cimper« man, Jančigaj (obe Atena), Widcr, Trat« nik, Privšek (vse Ilirija). Zupančič (Atena) Jermol II. (Ilirija). Primorje: Jermol 1. (Ili» rija), Prekuh. Jenko, Zanner, Vidic, Erbež« nik. Kačič II. (vse Primorje). Primorje ni niti od daleč zaslužilo tako visokega pora« za, ki gre precej na račun vratarice Jermo« love, ki je bila zelo nesigurna. Najboljši del družine jc bila obramba. Napad pod vodstvom Erbežnikovc ni bil pred nasprot« nikovim golom nevaren, in sicer radi ego« istične igre slednje. Spremljala ga je pa v streljanju precejšna smola, ker se je se« dem lepih strelov odbilo od gola. Pri zma«
f ovalni družini je bil napad najboljši del,
1	je z lepo kombinacijo ustvarjal pred go« lom Primorja redno nevarne kombinacije. Vratarica Cimpermanova je branila v le« pem stilu mnogo nevarnih strelov. Družina ie zapustila vtis precej vigrane enote. Igra .je bila po večini odprta, z :u in tam ma« lo premočjo reprezentance. Sodnik g. Bal« tesar dober.
Za preizkušnje dnevno ponujanih sredstev za zatiranje kmetijstvu kvarnih živalskih in rastlinskih škodljivcev so v prvi vrsti poklicani in so to tudi dolžni storiti državni zavodi in vsi oni, ki so v to svrho od države plačani.
Sredstvo dr. Sturmov prašek, ki ga priporoča gosp. Gombač za uničevanje grozdnega sukača, ni še pri nas preizkušeno. Po učinkovitosti ga ne poznam in mu dotlej tudi ne zaupam. Izkazati se mora, da je izvrstno učinkovalno sredstvo, da ni predrago in pa, ker je gotovo strupeno, da ni človeško zdravje ogroženo. Pomniti je, da 6e » štupanjem delavec nehote precej opraši, tudi po obrazu.
Preuranjeno in riskantno se mi zdi, vabiti kmete, da bi to 6nov naročili pri Kmetijski družbi. Ni izključena blamaža, pri naročnikih pa jeza, nezaupnost in prazen žep.
Korist polonice, t ravnice, grobarja, brz-cev in najezdnikov pozna gosp. Gombač, dasi so v naravi v manjšem številu, ker so opisane v kmetijskih knjigah. Glede drugih pa je pokazal, da živi med stenami. Zato se mu je dovtip o veri, upanju ln ljubezni ponesrečil.	Josip Strekelj.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Notirale so: pšenica, baška, nova do 28. julija. 2 vagona 265, nova VIII, vagona 262 50—265, srbska 76/77 kg, 4—5 pariteta Beograd, 1 vagon 185; koruza: baška, 6 vagonov 190—193.50, baška, fco Novi Sad, 1 vagon 1S5, okrogla, 3 vag. 195. bela, 2 % rumene, 1 vagon 192.50; moka: baška <6> do 81. julija, 2 vagona 310; o t r b i: baški, za september - november, v ju-tastih vrečah, 6 vagonov 112. Tendenca nespremenjena.
Živinski sejem v Mariboru (27. julija). Dogon 15 konj, 16 bikov, 227 volov, 419 krav in 24 telet, skupno 701 komad. Prodanih je bilo 287 goved in 2 konja, od tega za Izvoz 67 v Avstrijo in 16 za Italijo. Kupčija Je bila precej živahna, vendar so cene malo padle, ker primanjkuje krme. Povprečne cene so bile: debeli voli za kg žive teže 7.50—8.25, poldebeli 7—7.25, plemenski 6 do 6.50, biki za klanje 5—7, klavne krave, debele 6—6.50, plemenske 4.25—5, klobasa-rice 3—3.50, molzne in breje 4.25—5.50, mlada živina 6—9 Din. Meso: govedina 9—19, teletina 10—20, srvinjina sveža 10.50—27.
= Litorale ustavila plačila. Danes so se po Zagrebu širile govorice, da je Banka i štedionica za Primorje (na kratko tLitor.v le>) na Sušaku prijavila konkurz s 60 milijoni dinarjev pasi v in da je državni pravd-nik v Ogulinu že izdal nalog, naj se ravnateljstvo tega denarnega zavoda zapre. Resnica je, da je eden upnikov stavil sodišču predlog, naj se otvori konkurz nad banko. Sodišče je proglasilo odsvojilno prepoved. Konkurzna preiskava je v teku. Vse druge govorice so neresnične. Po naredbi sodišča je banka včeraj ustavila odsvojilna izplačila. Italijanski upniki so zaprosili okrajno sodišče na Reki,' naj dovoli tamošnji podružnici banka moratorij in naj se imenuje komisar v osebi njihovega zaupnika Marka Ghelle-ticha. Upniki so imeli že več konferenc, na katerih so razpravljali o korakih, ki naj se store v svrho sanacije banke.
= Zanimanje inozemstva slovensko industrijo. Inozemski kapitalisti se zelo zanimajo za tekstilno in kovinsko industrijo v Sloveniji. S pomočjo tujega kapitala se snujeta dve novi tekstilni tvornici, od katerih bo ena izdelovala tudi nogavice. V tekstilni industriji v Sloveniji je bilo leta 1924. zaposlenih približno 3000 delavcev, leta 1925. pa že 4000. Letošnje leto je bilo zaznamovati v tem pogledu nov porast in je sedaj zaposlenih v teh podjetjih okoli 4800 delavcev. Iz tega se najbolje vidi, da uspeva pri nas ta panoga industrije.
= Nove strokovne obrtne in trgovske šole. V smislu odloka trgovinskega ministra dr. Krajača je začelo ministrstvo za trgovino in industrijo izvajati zasnovani program glede otvarjanja novih strokovnih šol in trgovskih akademij. Od obrtnih šol je otvorjena šola v Tuzli, ki je zamišljena kot temelj bodoči srednji tehniški šoli v tem mestu. Otvor jena je bila tudi obrtna šola za obdelovanje lesa v Debru. Vrše se že tudi priprave^ za otvarjanje drugih takih šol. Še pred začetkom novega šolskega leta se otvori v Sarajevu obrtna šola za pletenine in tekstilno pletenje. Ta šola naj ima namen, vzposobiti mladino za to panogo gospodarstva. Glede otvarjanja trgovskih akademij je sklenjeno, da imej ta bodoči proračun in finančni zakon potrebne kredite in odredbe, po katerih naj se dosedanji trgovski šoli v Mariboru in Bitolju dvigneta na stopnjo trgovskih akademij. To se bo vsekakor zgodilo še tekom prihodnjega šolskega leta.
= Obrtno - industrijski muzej v Splitu. Trgovinsko ministrstvo je sklenilo, dotirati srednjo tehniško šolo v Splitu s 50.000 Din za ureditev obrtno - industrijskega muzeja, ki je prideljen temu zavodu. Minister bo predlagal vladi, naj ta kredit odobri. . Fordova tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. Pisali smo že, da namerava Američan Henry Ford, največji tvorničar avtomobilov na svetu, osnovati v naši državi veliko tvornico avtomobilov in zaposliti izključno le domače moči. Seveda bodo v začetku vodilni delavci iz Amerike, dokler se domači ne privadijo specijalnega dela. Sedaj je dr. Laza Markovič predložil prošnjo Forda 1 rgovinskemu ministrstvu za potrebno dovoljenje. S tem je zadobila Fordova namera konkretnejšo obliko.
= Za enako poslovanje na zagrebški ln beograjski borzi. Z ozirom na številne napade časopisja glede neenakega poslovanja na borzah v Zagrebu in Beogradu, dela sedaj finančno ministrstvo na tem, da se poslovanje izenači. V tem smislu bo stavljen predlog, da se na obeh borzah uvede isti delovni čas in da se tudi uvedejo enotne uzance. šele potem bo mogoče pravilno določevanje tečajev in intervencija Narodne banke.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe za dobavo 280 kg ležiščne volne iz bele bombaževine, 12 komadov bakrenih kotlov in 5 komadov Lutzovih peči in dimne cev!; do 3. avgusta za dobavo raznega materi jata za signalno sekcijo in 1500 komadov lesenih podložnih plošč;" do 6. avgusta za dobavo 400 komadov žarnih mrežic na Helioforke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenjti te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema -io 29. julija ponudbe za dobavo 2500 kg žeb-liev za tračnice, do 31. julija raznih jermen
in do 2. avgusta za dobavo 20.000 kg živega negašenega apna. — Direkcija državnega rudnika v Maslovaru sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo 200 kg masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. julija ponudbe za dobavo 130 m3 jamskega lesa, do 2. avgusta za dobavo 11 komadov železnih oken in 1 železnega nosilca in do 7. avgusta za dobavo 2000 kg bencina. — Direkcija dr-šavnega rudnika v Brezi sprejema do 20. avgusta ponudbe za dobavo 400 m jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. avgusta pri intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 420.000 kg ovsa; 7. avgusta pri in-tendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Ba-njaluki glede dobave 224.500 kg ovsa za gar-nizije Vrbaske divizijske oblasti. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Štedenje t prihodnjem državnem proračunu. Ministrski predsednik Uzunovič je sporočil vsem ministrom, naj pri sestavljanju proračuna za leto 1926./27. upoštevajo dejstvo, da so poslednje poplave povzročile ogromno škodo in da se nahaja sedaj nase poljedelstvo v silno težavnem položaju. Predsednik vlade priporoča zato ministrom, na; svoje izdatke znižajo najmanj za 10 fr-
= Brzojavne pristojbine z Madžarsko. Poštni minister je izdal naredbo, po kateri se odslej določa pristojbina v brzojavnem prometu z Madžarsko na 16 zlatih santimov od besede. Od tega zneska odpade po dogovoru med Jugoslavijo in Madžarsko na vsako državo polovica. Novinarske brzojavke imajo 50 % popusta te pristojbine.
= Povišanje avstrijske uvozne carine. Ker se je zadnji dve leti dvignila v Avstriji produkcija rži in ovsa, tako d;i krije sedaj sama svoj konzum, je avstrijska vlada sklenila zvišati uvozno carino na rž in oves za dve zlati kroni, t. j. 24 do 28 šilingov za stot.
27. julij*.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki) Vrednote: investicijsko 72.50—7350, Vojna škoda 300—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 90—94 (90), Prastedlonn 866—870, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 165—175, Strojne 112—115 (112), Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključek: les: hrastovi frizi različne dimenzije, fco vagon naklad, postaja 0—1000; jambori od 7—16 m, teo meja 0—290; hrastove vozovne deščice, 2.65 m ln 2.85 m, fco meja 1180—0; smrekovi hlodi od 25 cm naprej, fco. naklad, postaja 190—0; trami 3/4 do 4/5, suhi, fco meja 0—285; remeljni in polremeljni, 50/50, 60/60, 100/100, 35/70, foo meja 0—580; bukove deske, paral., obrobij., od 27—100 mm, fco meja 0—580; hrastovi hlodi zdravi, od 3 m naprej, brez velikih grč, od 50 cm prem. napr., media 60 cm, fco Sušak 800—0; lipovi hlodi od 40 cm naprej, od 2 m doli. naprej, čisti, fco meja 540—0; poljski pridelki: pšenica, fco vagon nakladal, postaja 0—315; pšenica nova, za avgust, fco naklad, postaja 0—270; koruza, fco vagon naklad, postaja, 2 vagona 190—195 (196); otrobi srednji, fco slov. postaja 0—155; ove« novi, fco nald. post. 0—160.
ZAGREB. D i n a r se je v Curihu obdifal na svoji včerajšnji višini na povprečnem tečaju 9.115. Pariz in sporedno z njim Italija kažeta zopet majhno ©slabljenje. Dočim se je frank včeraj povzpel v Curihu na 13.20, je danes dopoldne zopet padel na 12.80. Lira je nazadovala od 17.05 na 16.95. Na naši borzi je nazadoval Pariz za 5 točk in je trgoval po 145, včeraj pa po 150. Lira je vsled močnejšega povpraševanja ostala nespremenjena na tečaju 187.625. Prometa je bilo v devizi Dunaj 134.000, Berlin 12.000, London 15.600, New York 9800, Pariz 69.600, Praga 720.000, Trst 329.000 in Curih 109.000. Vsega prometa skupaj je bilo za približno 9.2 milijona dinarjev. — Vefektihso bili bančni in industrijski papirji ob neznatnem prometu nespremenjeni. Tudi Vojna škoda je nespremenjena. Začela se je trgovati po 800, zaključila pa je notiranje na včerajšnji višini 298. Za ultimo septembra se je trgovala po 305, za december pa po 314. — Notirale so devize: Dunaj izplačilo 799.24 do 803.24, ček 799.15—803.15. Berlin 1349.25 do 1353.25, Bruselj 145—148, Italija 187.01 do 188.21, London 275.05—276.25, ček 275.036—276.237, Ne\v York 56.466—56.766. Pariz 144—146, Praga 167.38—168.38, Curih 1094.80—1098.80; valute: lire 187—0, dolarji 56.0375—56.3375, češkoslovaške krone 0—167; efekti: državni: investicijsko 73 do 74, Vojna škoda 297.50—298.50, za avgust 299—301, za september 305—306; bančni: Eskomptna 100—100.50, Litorale 0—9, Poljo 15—15.50, Hipo 55.50—56, Jugo 93 do 93.50, Ljubljanska kreditna 175—0, Mednarodna 70—0, Obrtna 55—57, Praštediona 867.50—872.50, Etno 95—100, Slavenska 50 do 52, Srpska 130—131; industrijski: Dubro-vačka 300—310, Ljevaonica 0—185, Šečera-na 265—270, Narodna šumska 17—0, Na-šička 0—19, Gutmann 195—205, Slaveks 117—0, Slavonija 3150—32, Eksoloatacija 10—15, Trbovlje 340—345, Union 300—340, Danica 59—0, Vagon 45—48, Vevče 103 do 105.
BEOGRAD. Devize: Pariz 136—13S. London 275.45—275.50, New York 56.58 io 56.59, Milan 185.50—186, Praga 167.70 .to 167.80, Dunaj 80050—801, Budimpešta 795 do 797, Berlin 1349.50—1350.50, Curih 1095.75—109650, Bruselj 143—148, Amsterdam 2283-0, Bukarešta 2550—25.80.
CURIH. Beograd 9.U, Berlin 122.95, New York 516.625, London 25.12375, Pariz 12.75, Milan 16.775, Praga 15.90, Budimpešta 0.00723, Bukarešta 2.3625, Sofija 3.7250. Var-5ava 5750, Dunaj 73.05.
TRST. Beograd 54.25—55, Dunaj 430—440. Praga 9050—9150, Pariz 64^66, Lanrton 148.75-149.75, New York '3050—30.90, Curih 590—600, Budimpešta 0.042—0.013, Bukarešta 1450—1550; valute: dinarji 53.50 do 54.50, dolarji 30.20—30.40, 20 zlatih frankov 117—121, zlata lira 58250.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.45—12.49, Berlin 167.93-168.43, Budimpešta 98.71 do 99.01, Bukarešta 3.22—3.24, London 34.31 do 34.41, Milan 22.71—22.81, Nevv York 705.45 do 707.95, Praga 20.89875-20.97875, Sofija 5.07—5.11, Varšava 7750—78, Curih 136.57 do 137.07; valute: dinarji 12.44—1250, dolarji 702.50—706.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 5950, v Berlinu 7.395. v Londonu 275. s New Yorku 1.7725-
Svetovni teozofski kongres na Holandskem
V bližini mesta Ommen na Holandskem se vrši te dni teozofski kongres. Mesto je povsem izpremenjeno; na tisoče in tisoče je prispelo vanj tujcev vseh mogočih veroizpovedovanj. Prišli so na kongres mednarodnega reda. ki se imenuje «Red Iztočne Zvezde«.
Med gosti so kristjani vseh barv. od katolikov do protestantov in pravoslavnih. budisti, mohamedanci ter prostozidarji, ki so se zedinili pod geslom: Dol z mejami med posameznimi verskimi sektami. proč z verskimi privilegiji!
Kongresu, ki se je pričel 24. t. m. in bo trajal en teden, predseduje Indijec Krishnamurti, o katerem so listi že mnogo poročali. Glasom nauka «Reda Iztočne Zvezde« velja Krishnamurti za predhodnika <Velikega Učitelja«, ki ima priti. Med predavatelji, ki bodo na kongresu prečitali svoje razprave, je mnogo slovitih imen. Med drugim bo predavala tudi gospa Annie Besant iz Ay-darja v Indiji, predsednica tamošnje teo-zofske družbe.
Prostor, kjer kampirajo udeleženci kongresa, je opremljen z vsem modernim komfortom: z vodovodom, električnim tokom in z vsemi higijenskimi uredbami. Sredi šotorišča so zborovalci postavili poseben, velik šotor, kjer se vrše zborovanja ob vsakem vremenu.
Življenje m sina
Tragična smrt tržaškega brodolastnika Oskarja Cosulicha.
Kdor je imel kdaj opraviti s Trstom, pozna gotovo ime paroplovne družbe Cosulich, družbe, ki se je mogočno razmahnila že pred vojno in je bila znana daleč izven mej bivše Avstrije. Že tedaj so imeli Cosulichi velike prekooceanske ladje, s katerimi so prevažali potnike in blago iz Trsta v Ameriko in drugod po svetu. Pravijo, da so samo njihove ladje prevozile vsako leto nad stotisoč potnikov. Tvrdka Cosulich, katero sta osnovala dva brata, pa je imela svojo dušo v Oskarju Cosuiichu. tržaškem ve-lcindustrijalcu, voditelju in prvemu lastniku Cosulicheve družbe.
Letošnje poletje je odpotovala Cosuli-cheva rodbina v Portorose blizu Trsta. Tam je uživala mir in morski zrak. Cosulich, ki ga niso nikoli minile skrbi za prospeh podjetja, ter je po drugi strani zelo visel na lastnem družinskem ognjišču, je prihajal vsak večer iz Trsta v Portorose, kjer sta mu bila žena in Štiriletni sinček. Zvečer se je družina navadno vozila z motornim čolnom po morju. To ji je nadomestovalo dnevni izprehod, ki je v Portorose lepši na morju kakor na kopnem.
Toda nesreča nikoli ne počiva. Cosu-licliev sinček je bil zelo živahen deček in ni miroval nikoli. Oče ga je imel zelo rad in ga je vsak večer vzel s sabo v čoln. Tako tudi takrat. Otrok pa je bil posebno razigran ter ni hotel poslušati opominov. Naenkrat se je nagnil čez rob motornega čolna, zgubil ravnotežje in se prekucnil v morje. Sledil je prepla-še krik matere, ki se je zbala, da ji sinček utone. Cosulich se je takoj zavedel nevarnosti, ki je pretila življenju njegovega otroka; in v veliki očetovski ljubezni je brez pomisleka skočil v morje ter plaval za detetom, hoteč ga vlo-viti z rokami ter ga vrniti materi, ki je s strahom zasledovala dramo v valovih in gledala obupno borbo moža z valovi.
Kljub temu, da je bilo morje mirno in Cosulich dober plavač, pa se mu ni posrečilo rešiti otroka z lahkoto, kakor je mislil. V mrzli vodi je Cosulicha zvil srčni krč. Posledice tega napada so bile, da oče ni mogel otroka dvigniti iz vode. Mati je ves ta čas stala v motornem čolnu in klicala na pomoč. Slednjič sta res odrinila dva čolna ob brega; v prvem je bil neki zasebnik, v drugem pa neki ribič. Slednjemu se je posrečilo oteti morskim valovom štiriletnega dečka, dočim je ostal Cosulich v vodi. Šele ko sta bila mati in sinček na varnem, se je ribič odpravil po Oskarja
Cosulicha. Z veliko muko ga je prinesel na breg. a ko so mu potipali žilo na zapestju. se je izkazalo, da je mož jedva še pri življenju. Naporno plavanje in dolga borba z valovi je bila izčrpala njegove moči in nastopila je srčna kap.
Na bregu v Portorose so se zbrali tamkaj navzoči sorodniki, ki so poklicali strokovnjake, lekarnarja, ki je bil slučajno pri rokah, in zdravnike. Ti so poskušali storiti vse, a so imeli pri vsem smolo. Oskar Cosulich ni dal od sebe nobenega znaka življenja, pomagati mu ni mogel nihče več. Neki letalec je celo letel v Trst po odličnejšega primarija, a tudi ta je prišel prepozno. Srce vele-industrijalca je nehalo biti, njegovo telo je bilo že mrtvo in mrzlo.
Ko so zdravniki konstatirali smrt, se je raznesla vest o tragičnem dogodku z bliskovito naglico daleč naokoli. Proti Portorose so začeli vršati avtomobili in zvečer je prispel mrtvaški voz, ki je naložil pokojnikovo truplo ter ga odpeljal v Trst, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pokopljejo ga danes.
Smrt Oskarja Cosulicha je izzvala veliko pozornost. Mož je bil relativno mlad, zavzemal pa je v tržaškem trgovskem svetu tako odlična mesta, da se je ogrnil ves Trst v črne zastave. Tragično preminuli pokojnik je bil podpredsednik Trgovsko-obrtrte zbornice v Trstu, član mnogih denarnih zavodov, upravni svetnik številnih paroplovnih družb itd. Da se je promet zadnja leta v Trstu temeljito popravil in dvignil, je v nemali meri zasluga njegove agilnosti. Njegovo ime je bilo tudi močno znano širom slovenske zemlje, saj so se naši izseljenci večinoma vozali z njegovimi parniki iskat sreče onstran oceana.
Smrt radi letalske bombe
V južnem delu Češke blizu Strakonic se je pripetila te dni težka nesreča. Es-kadra zračnega brodovja češke vojske je manevrirala v okolici Iiorazdovica ter se je pri vajah posluževala tudi letalskih bomb. Manevri so bili predpisani na natančno določenem ozemlju, toda nesreča je hotela, da je neki pilot izgubil orijentacijo in prekoračil mejo rezervirane cone.
Tako se je zgodilo, da ,ie letalec vrgel smrtonosno bombo v bližini vasice Chlupin na neko njivo. V tistem času sta bila na njivi pri poljskih delih 18 letno dekle Marija Sejpka in njen oče. Po naključju je priletela bomba baš v njuno bližino, eksplodirala z močnim treskom in se razletela. Drobci so zadeli očeta in hčer in so dekle,tako poškodovali, da je obležala na mestu mrtva. Tudi kmet Sejpka je bil nevarno ranjen in so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo.
Nezgoda, ki ie vsega obžalovanja vredna, se je .pripetila docela nenade-jano, za to je v vsej okolici povzročila tem večjo potrtost. Praško vojno ministrstvo je že poslalo na mesto nesreče posebno komisijo, da natančno prouči dogodek. Ubito dekle so pokopali na državne stroške in tudi težko ranjeni kmet se leči na račun čsl. vojaške uprave.
Roman m njegovi avtorji
v
Neki francoski pisatelj se je pogodil z listom, pri katerem je stalno sodeloval, da mu napiše roman, ki bo zelo zanimiv po vsebini ter napet v dejanju. Zahteval je za svoje delo primeren honorar. in lastništvo lista je pristalo na to, da dobi mož od vsake vrste en frank.
Pisatelj je tič. Zelo praktičen, toda še bolj zaposlen človek. Začel je iskati pomočnika, ki bi ga razbremenil pri delu in je kmalu našel siromašnega tovariša, kateremu je prepustil pisanje romana po lastnih direktivah, ter mu je plačal za to delo 30 centimov od vrste. Roman je izhajal, se zapletal in razpletal, bil je napeto pisan, in ljudje so ga požirali. Zgodilo se je pa, da je pisateljev tovariš težko obolel. Avtor, ki je bil sklenil po-
godbo s časopisnim podjetjem, se je zbal, da bo strašno blamiran, če kolega umre, ter je tekel kar mogoče hitro na njegov dom. Našel ga je že v zadnjih vzdihljajih in se ni mogel z njim domeniti, kako je treba stvar razviti naprej, da ne bo sramote. Lahko si mislimo, kako se je oddahnil, ko mu je umirajoči hrope priznal, da pravzaprav ni pisal romana on sam, temveč neki drugi pisatelj, katerega je bil najel, on, najeti avtor, ter mu je plačeval za njegovo delo po 5 centimov od vrste. In ta revež je imel že roman spisan do konca ter ga je v celoti izročil uredništvu. Slavni mož, čigar ime je nosil roman, pa se je neprijetno obrisal pod nosom.
Tako čitamo v listih in pri tem mislimo na pasje dneve, ki so ponekod nastopili z izredno efektnostjo . - .
Madžarski ponarejevalci silijo iz ječe
Iz Budimpešte prihaja vest, ki dokaj čudno zveni in bije na uho vsakomur, ki ima še nekoliko pravnega čuta. Obsojeni princ Windischgratz pripravlja veliko vlogo na madžarsko justično ministrstvo, v kateri bo zahteval, da ga nemudoma izpustijo iz ječe ter odredijo kvečjemu konfinacijo na posestvu. Toda ne samo princ Windischgratz, tudi bivši policijski šef Madžarske, Emerik Nadossy, ima iste skomine po svobodi. Razlikuje se od VVindischgratza samo v tem, da utemeljuje svojo zahtevo po izpustitvi iz državne ječe s svojim zdravjem, katero mu jfe temnica baje zrahljala.
Stvar je seveda zbudila veliko zanimanje v vseh krogih javnosti in pred kratkim so novinarji obiskali justičnega ministra Pesthyja ter ga vprašali o tej zadevi. Pesthy se je namrdnil, nato pa je odgovoril, da on ne nagovarja Win-dischgratza, naj vloži prošnjo take in take vsebine, pač pa jo bo moral vzeti v pretres, če mu jo dostavijo. Iz tega odgovora se splošno sklepa, da je madžarski ministrski svet že v naprej pretresal vprašanje in da bo Windischgrž-tza osvobodil še tiste malenkostne kazni, katero mu je naložilo sodišče za njegova falzifikatorska dejanja.
Izreden gledališki uspeh
1750 predstav tekom štirih let v enem gledališču!
Neko newyorško gledališče je slavilo ta mesec 1750. predstavo komedije «Abie' s Irish Rose«. Avtor komedije je Anna Nichols.
Tisoč sedemsto in petdeset predstav istega komada je kaj lep uspeh, zlasti še, če pomislimo, da je bil ta rekord dosežen tekom štirih let v enem gledališču! A to še ni toliko čudovitega na stvari: nenavadno je, da je mis Nichols, ki je komad napisala pred petimi leti, hotela napraviti iz njega — tragedijo. Bila je angažirana na nekem malem podeželskem odru; nekega dne je umetnikom, svojim kolegom, prečitala najdra-matičnejše mesto iz svoje tragedije. A glej; avditorij se ni zjokal, temveč je bušil v glasen smeh. To je pisateljico pripravilo do razmišljanja, izpremenila je ponekod dikcijo, zamenjala solzavost z veselostjo, vse skupaj opilila — in je izdala komedijo «Abie's Irish Rose«. Dosegla je uspeh, ki bi ga s tragedijo lahko čakala do pozne starosti. Neprestano štiri leta igrajo že njen komad na newyorškem odru, in publika se zabava vedno znova in znova. Seveda je tudi materijalni uspeh njene komedije v skladu s številom predstav. Pravijo, da je mis Nichols dobila na tantijemah domala tri milijone dolarjev (170 milijonov dinarjev)!
X Morski pes v kopališču. V kopališču Barazze blizu Genove se je pripetil slučaj, ki je izzval med ondotnimi kopališkimi g o. sti splošno paniko. Nekega mladega moža iz Milana po imenu Angela Casellata, je pograbil pri kopanju morski pes ter ga po« tegnil v globino. Nesrečnež se je kopal iz« ven omejene cone z nekim svojim prija« teljem, ki sploh ni utegnil misliti na po»
Žena in evropski zakoni
Sotrudnik pariškega »Tempsa« je zbral zanimive podatke o pravnem položaju žene v raznih evropskih državah. Povod za objavo teh podatkov je novi danski zakon o pravni situaciji žene, zakon, ki je izzval v evropskih deželah splošno kritiko in mnogo opazk.
Na Danskem je imela žena do danes v družabnem življenju iste pravice kakor moški. Pa tudi v državnem življenju ni bila skoro prav nič zapostavljena za možem. Imela je volilno pravico v administrativnih in političnih zadevah in pravico izvrševanja vseh poklicov, izvzemši vojaški, duhovniški in sodniški poklic. Po novem zakonu ima iste dolžnosti. Zakon določuje celo natančneje, kakor doslej, da oba zakonska tovariša razpolagata s svojim imetjem, radi tega pa morata drug drugemu pomagati, kadar je sila. Če mož najme posojilo, mora poleg drugih garantov jamčiti tudi žena za poravnavo dolga. Po novem zakonu se morata tudi mož in žena skupno sporazumeti glede raz-vedbe braka in glede razhoda v skupnem življenju, po poldrugem letu zakona. Šele po 18 mesecih se proglaša na Danskem zakon za razveden in če eden izmed zakonov nasprotuje razvedbi, se stvar lahko vleče in zavleče v neskonč-
nost.
Angleški zakoni so že drugačni Kadar stopi Angležinja na Angleškem pred oltar, jo svečenik ne opominja na poslušnost. Tudi kar se tiče zasebne lastnine, je zasigurana, razlika je samo ta, da žena, ki nima lastne imovine ter zapusti hišo svojega moža, nima pravice do nikake vzdrževalnine.
Na Norveškem, kjer ima ženstvo zelo velike pravice, poleg pasivne tudi aktivno volilno pravico, pastor sploh ne vpraša nevesto, če hoče biti svojemu možu poslušna. Njegovo vprašanje se enostavno glasi, če je voljna živeti z možem skupno življenje ter ostati svojemu zakonskemu drugu zvesta do smrti.
švicarski civiini kodeks natančno določa dolžnosti in pravice zakonskega para. Mož je po švicarskih zakonih po-glava/ družine, on ji izbira sedež ter se briga za vzdrževanje žene in otrok. Žena je dolžna pomagati možu, kolikor le more z nasveti in z delom Edina pravica, ki ji gre pred zakonskim tovarišem. je njena pravica do gospodinjstva. Švicarska državljanka ima pravico izvrševati svoj poklic tudi potem, ko je že poročena, a imeti mora zato dovoljenje svojega moža. Če mož nasprotuje ženini službi, padejo vsi oziri in samo sodišče jo lahko rehabilitira, če spozna na podlagi predloženih do-
kazov, da je ženin zaslužek neobhodno potreben za zakonsko in družinsko življenje.
Na Španskem velja načelo, da mora mož ščititi ženo, žena pa se mora pokoriti svojemu možu. So. pa tudi nekatere olajšave, med katere spada zlasti določilo, da žena ni primorana slediti svojemu možu, če se ta izseli v kako tujo državo. Na Portugalskem je brač-ni zakonik približno isti, kakor na Španskem, razlikuje se od zadnjega samo po tem. da je ukinjena neobičajna klavzula, ki je bila še do nedavna veljavna, in ki je določala, da žena ne sme izdati nobene knjige, katere ni pregledal in odobril njen zakonski mož.
Na Bolgarskem ne velja še noben meščanski zakonik, tam je ženitev oziroma možitev religijozen čin. v katerega se oblast ne vmešava. Zakonodaja sovjetske Rusije glede zakonskega življenja je znana. Bračno življenje je tam osnovano na načelu popolne enakosti moža in žene in to določilo se je izkazalo doslej kot vrlo praktično. Drugače kakor v naši Evropi pa je v ameriških Zedinjenih državah. Tam je 48 držav in 48 zakonikov, ki v glavnem določajo, da ima Američanka iste pravice kakor Američan, pred katerim ima še to prednost, da ga ni dolžna niti poslušati, niti mu slediti.
moč, temveč je sam pogumno odplaval na» zaj na breg, svojega prijatelja pa prepustil žrelu morske zverine. Panika v Barazze je bila tako velika, da se vsakdo boji stopiti v morje.
X Italijanski narodni kruh. Iz Rima po« ročajo, da se v Italiji v najkrajšem času uvede enoten narodni kruh, s katerim bo
skušala fašistovska vlada rešiti problem ta« kozvane žitne bitke. Agitacija za narodni kruh je že danes vsesplošna in Mussoiini je ukazal. d2 mora oditi posebno v južne kraje "Italije 150 predavateljev, ki bodo ljudstvu pojasnjevali ta ukrep. Na jugu so je namreč bati pobun in odporov.
Ob 15 letnici središkega Sokola
(1911
Z radostjo in ponosom se spominja letos, ob petnajstletnici središkega Sokola, vsak njegov član onih dni, ko so danes deloma že pokojni središki bratje zvili skromno gnezdo, iz katerega je poletel v smelem poletu središki Sokol v solnčne vedrine za takrat še daljnimi cilji sokolske ideje. Bili so to veliki in solnčni dnevi: veliki po oni težki in mučni dobi, ko je bila vkovana moč tn sila našega naroda v železne spone avstrijskega nasilja; svetli po slavni borbi, ki Jo
t Srečko Dogša, prvi starosta.
je bil naš narod za svoje pravice. Središki narodnjaki so stali v tem boju vedno v prvih vrstah. Z radostjo in ponosom nam sili spomin nazaj na dan, ko se je zbral cvet srediških narodnjakov, ogret od prvih žarkov oznanjujoče se svobode, v posebni sobici gostilne Zidarič, na ustanovni zbor So-kolskega društva. Bilo je to 22. vinotoka 1. 1911. Srečko Dogša, prvi starosta, Franc Sala, podstarosta, Stanislav Dogša, Matija Iva-nuša, Ivan Kolarič, Josip Sinko, Jakob Kle-menčlč, danes že vsi pokojni; nadalje Rup. Borko, Julij Borko, Stanko Grivee, Ljudevit Muzek, Anton Kolarič, Matej Veselko, Jakob Zadravec, Josip Zidarič in Franjo Kočevar, sedanji dolgoletni starosta, to so imena usta-novnikov središkesrn Sokola. 2e davno prej
1926)
do formalne ustanovitve društva. Brez primerne telovadnice, brez pravih lokalov, ma-terijalne težkoče vsake vrste so ovirali delavnost; kljub temu se je društvo razvijalo; po skednjih je vežbal prvi načelnik, sedanj starosta, prve redovne vaje, v »Zrebčarni«, konjskem hlevu, je izvežbal drugi načelnik, br. Polarič, prve telovadce; istotam so s» vršile prve družabne prireditve. V drugI polovici srpnja 1. 1911. se je vršil že v Središču zlet celjske sokolske župe; s to.priredit
Franjo Kočevar sedanji starosta in največji dobrotnik društva.
vijo se je utrdil Sokol v Središču in okolici. Od takrat naprej so se vršili vsako leto javni nastopi, na katere so redno prihitela tudi sosedna društva; med njimi nikdar ni manjkalo bratov Hrvatov. Istotako se je udeleževal središki Sokol vseh javnih vežb in zle-tov, zdaj v večjem, zdaj v manjšem številu ter sodeloval na številnih narodnih slavno-stih in nastopih sosednih društev.
Zadnji pohod srediških Sokolov pred dolgimi črnimi dnevi svetovne vojne je bil v Ruše na prvi zlet Mariborske sokolske župe, 29. junija 1914. Sredi te slavnosti se je raz-nesel glas o sarajevskem atentatu. Sokoli so se razleteli iz Ruš = težkimi slutnjami v
Sokolski dom v Središču ob Dravi
je bil ustanovljen Sokol v Varaždlnu (1877), mnogo prej v Ljutomeru Murski Sokol (1903), leto dni prej Sokol v Ormožu. V njih kolo stopi še arediški, rame ob ramenu z njimi se poda v težko borbo; v borbi sklene z njimi čvrste vezi bratske vzajemnosti. V zgodovini središkega trga kot obmejnega kraja na bivši granici avstro-madžarski, je očividno obeležena nota slovensko-hrvatske vzajemnosti. Vsi naši starejši širji in ožji rojaki s Stankom Vrazom vred so se izšolali na Hrvaškem. Ta vzajemnost in ti tesni stiki z brati Hrvati — nekaka predhodnica jugoslovenske narodne misli — prihaja vedno znova do jasnega izraza tudi v petnajstletni zgodovini središkega Sokola, ki je, na pragu hrvaških domov, že od nekdaj občutil vso prisrčno in iskreno ljuba- bratskih nam hrvaških src.
Na to pobratimstvo je gledala z vso strogostjo nasilna avstrijska oblast in ga zatirala, kjer je le mogla. Tu naj bo kot značilna omenjena samo ena epizoda iz dolge vrste narodnih bojev.
Na dan 10. rujna 1905. je priredil varai-dinski in ljutomerski Sokol javen nastop v Ormožu na svečanosti ormoške Čitalnice. Ormoški in ptujski nemčurji so ukrenili vse, da preprečijo to narodno slavje. Uspela je njihova intervencija v Gradcu in nastop je bil prepovedan. Radi tega je poslal Murski Sokol delegacijo na Dunaj, da vloži protest pri avstrijski vladi. Delegacija je s svojim protestom uspela, nastop Sokolov v Ormožu je bil dovoljen. Varaždinski Sokol je korakal čez Vinico proti Ormožu in hotel čez dravski most v četverostopih v mesto. Okrajni glavar ga je ustavil na mostu in mu zabranil pohod v mesto. Hrvatje se niso dali odpravili. Prišlo je do ogorčenih' protestov in celo do spopada. Viharne demonstracije z obeh bregov Drave. Na eni strani bratje Hrvati, na drugi strani množica Slovencev, v sredi na mostu eksponent avstrijske oblasti s številnimi orožniki. Z bajoneti so hoteli preprečiti hrvatsko - slovensko bratstvo. Končno je. vendar dovolil okrajni glavar vhod v mesto, toda ne v krojih. Sokoli so morali čepice skiniti, zastavo zviti, surke zapeti, da se ne bi videla rdeča srajca, ki je bodla v oči narodne renegate. Obhod po mestu so prepovedali, sokolska telovadba in cela narodna svečanost pa je vendar krasno uspela.
Na tej slavnosti številno navzoči Sredi-ščani, ogorčeni nad takim nasiljem, so sklenili, da ustanove Sokola v Središču. Zamisel ustanovitve središkega Sokola sega v ta čas, pod težo razmer pa je zastajalo pri-' i pravljalno delo in šele leta 1911. je prišlo
svojih srcih. Ni trajalo dolgo izza Ruš m prvi streli iz Kalimegdana so oznanili — svetovno vojno. Starosto središkega Sokola so odgnali orožniki v ječo v Gradec, kmalu za tem kapelnika sokolske godbe br. Fr. Se-rajnika. Vojne strahote začnejo, ranjena so sokolska krila, raztepena je središka sokolska jata. Utihnila je sokolska godba, ki Js zvala brate in 6estre na sokolske zbore; utihnile sokolske veselice, ni bilo več javnih nastopov.
Središko sokolsko gnezdo je ostalo prazno in pusto, samo v srcih razpršenih Sokolov je ostala vera, da bodo minuli temni dnevi in da za njimi pride solnce svobode. V tej veri v zmago narodne misli so čakali Sokoli dolga leta v neznosnem trpljenju in « tihim hrepenenjem v srcu, težko prenašajoč vse ono strašno in očajno, kar je leglo na narod in človeštvo. Le tu in tam je dovolila usoda, da se jih je sešlo nekoliko doma, tako tudi središkim, da v gostoljubni hiši sedanjega br. staroste proslavijo n. pr. padec Pfetnysla. Brat Srečko Dogša je umr: po dolgem trpljenju v praških ječah in še danes trohni njegovo truplo v tujini in čaka, da ga prenesemo v domačo grudo, br. Stanislav Dogša, br. Dečko, medicinec, izboren telovadec, in še nebroj drugih so padli na bojnih poljanah.
Prišlo je leto osemnajsto, prevrat, osvo-bojenje, Jugoslavija. Po dolgih letih so se našli oni, ki jim je prizanesla usoda, doma v bratskem kolu in pri skupnem delu na sokolski njivi. Središki Sokol se je vzdignil znov.-r, tokrat k zmagoslavnemu poletu v novo !n lepše življenje. V svobodni domovini se je naglo razmahnilo sokolsko društvo v Središču; nihče več ne more ustaviti Sokolu poleta v svobodne poljane novoosvobojene domovine. Obnavljajo se bratski stiki s sosednimi društvi.
Na Vidovdan 1. 1921. se je izvršilo slovesno polaganje temeljnega kamna za ^kolski dom; največ zaslug za zgradbo ima poleg sedanjega staroste br. ur. Tavčar. Dane? sloji Sokoteki dom ves med cvetjem in zelenjem, ponosna stavba sredi središkega trga, žarišče in torišče vsega našega kulturnega in družabnega življenja. V svojem lepem gnezdu zdaj jača središki Sokol svoje mlade borce ln jih pripravlja, veren svoji tradiciji, ponovno za boj, da izvojuje končno zmago nad vsem onim, kar je ostalo in se še pojavlja mračnega, neiskrenega, nedoslednega, neso-kolskega v našem lepem, v našem ponosnem, v našem dragem Središču. Br. starosta, bratje in sestre, ob petnajstletnici Vašega društva — sokolski: Zdravo!
B.
Tri tiskovne pravde
izraz «čuk» ie uvreda. — Škofja pravda. — «Pop». — V Slovenji! prva obsodba novinarja na zaporno kazen.
Ljubljansko deželno kot kazensko sodi« šče je imelo včeraj vroč dan. Od 8. zjutraj do dveh popoldne je sodil senat gg. vss. Mladič, vss. Antloga, Hutter in ss. Grad« nik, popoldne od 4. pa do sedme zvečer skoraj isti senat, le četrtega votanta jc za« menjal g. s. Petelin. Predpoldanska parti« ja je imela vrsto § 104. skz. in sličnih pre« greškov, o katerih poročamo v tekočem drobnem poročilu iz sodne dvorane. Po« poldanski senat je pa imel posla s tremi tiskovnimi pravdami.
Radi nekega dopisa iz St. Vida je bil ob» tožen odgovorni urednik cJutra», kateri ni hotel dopisnika izdati in je odgovornost prevzel sam. V dopisu govori dopisnik o zadnji prireditvi o priliki nekega klerikal« nega prosvetnega društva in jo imenuje »orlovsko polomijado», v poznejšem pasu« su pa uporablja izraz «čukarija». Radi obeh izrazov je tožila »Jugoslovanska Orlovska Zveza® v Ljubljani. Razprava je bila krat« ka. Branitelj odsotnega obtoženca je uve» Ijavljal, da izraz «čuk» ni psovka in žaljiv, marveč da je šaljiv priimek, ki izhaja od ustanovitelja Orla kaplana, sedaj župnika Čuka, čigar ime je prešlo na organizacijo po nekdanjem šaljivem listu «Osi». Dalje je uveljavljal, da je po čl. 55. zakona o tisku nemogoče tožiti za uvredo, marveč samo za kleveto, kjer ni imenovana oseba, na katero se nanašaj uvreda. Senat je vkljub temu našega urednika obsodil na kazen 2500 Din in objavo sodbe, smatrajoč izraz za uvredljiv, ter tožečo Zvezo za le« gitimirano k tožbi. Branitelj je prijavil žal« bo (ničnostno pritožbo tiskovnega zakona). O stvarnem in formalnem vprašanju bo zadnjo besedo izreklo najvišje kot kasacij« sko sodišče v Zagrebu.
NTato je pričela razprava v svoječasno vloženi tožbi škofov dr. Šariča in dr. Jegli« ča proti odgovornemu uredniku «Slov. Na« roda», radi očitkov, da so jugoslovenski škofje v Rimu nastopali škodljivo za na« rodne in državne interese, in sicer v vpra« šanju glagolice in konkordata, zavoda sv. Jeronima, kraljeve slike, naše državne za« stave in stanovanja našega poslaništva v Rimu, in sicer tako škodljivo, da je naša delcgacija bila od zastopnikov Vatikana opozorjena na to nelojalnost naših lastnih državljanov. Toženi urednik je nastopil obširen dokaz resnice. 2al, da je zunanje min'trstvo iz političnih razlogov odkloni« lo zaslišanje glavnih toženčevih prič, gg. delegata Janjiča, načelnika Lanoviča in po« slanika Smodlake, tako, da sta bila s s t ras ni toženca v preiskovalnem postopanju za« slišana le dva svedoka, gg. dr. Žerjav in dr. Brezigar, za okolnost, da sta videla uradno poročilo poslanika Smodlake in ka« kšna je vsebina tega poročila. (Njuno pri« čevanje doslej še ni bilo na javni razpravi prečitano in se zato še ne sme v listu ob« javiti.) S strani obtožbe pa so bili kot pri« če zaslišani vsi jugoslovanski škofje. (Tudi njihove izjave se še niso prečitale na raz« pravi.) Branitelj obtoženca je predlagal še zaslišanje novih prič, tako dveh beograj« skih novinarjev ter monsignora Biasottija, bivšega direktorja zavoda sv. Jeronima v R mu, ter kardinala Borgoncinija. Dana« šnja razprava je bila posvečena formalne« mu vprašanju, da li naj se te priče dopu« ste ali ne, in je po izvajanjih obeh pravnih zastopnikov senat sklenil, da se te nove priče dopuste in razprava v svrho njiho« vega zaslišanja preloži. Posebnih zanimivo« sti razprava ni nudila, razven da je zastop« nik tožiteljev s posebnim povdarkom ime« noval dr. Janjiča za pravoslavnega popa, ki je zato nasproten tožiteljema in kot pri« ča — manj verodostojen.
Kot tretja tiskovna zadeva je prišla v raz pravo tožba univ. prof. dr. A. Serka zoper Zvon. Bernota, urednika «Napreja». Ta je tožitelju očital, da za svoj profesorsko mesto ni sposoben, ker da je alkoholik in da je o nekem zdravem uradniku oddal napačno psihiatrično mnenje, češ, da je pa« cijent psihopat kverulant. Prvi tekst o ne« sposobnosti pa je bil naperjen zoper toži« teljevo izvedeniško mnenje o Hotku (mo« rilcc Josip Hotko je bil od tožitelja ozna« čen za simulanta, smrtna obsodba se je nato v Celju izvršila. Drug izvedenec je oddal mnenje, da imenovani ni simulant, marveč da je resno obolel odn. zblaznel.)
Toženec g. Bernot je izjavil, da je svoj članek pazno napisal, in ponudi dokaz res« niče, govori pa večinoma o škodi, katero povzroča alkohol na možganih. O stvari sami ne ve ničesar. Za obtožiteljev alkoho« lizem pa navaja kot priča le — sebe same« ga, obtožitelja samega in... policijo. Se« nat takšnega predloga ne more smatrati resno mišljenim, ga zavrne in po kratkem posvetovanju izreče obsodbo, da je toženi g. Bernot kriv pregreška klevete in se ob« sodi na 14 dni zaporne kazni in dvatisoč dina'<ev denarne kazni ter objavo sodbe, ter stroške. Pred objavo sodbe je toženi že odšel. (Ta odhod pomeni, da si pravdna stranka podaljša rok ničnostne pritožbe, ki se mora vložiti tri dni po dostavitvi
sodbe. Mesto ustmene sodbe se mora do* staviti pismena.) Avditorij je radi pozne ure bil pičel, le tri do štiri osebe ožjega Bernotovega kroga. Ta razprava je bila v Sloveniji prva tiskovna, pri kateri je bil toženi radi klevete obsojan tudi v zaporno kazen, neizpremenjeno v denarno. Ker nc gre za političen delikt, marveč za obično kleveto, najbrže ne pride v uporabo uova določba o custodia honesta, tudi če bo ta sodba postala pravomočna.
Mariborski občinski svet
Maribor, 27. julija.
Nocoj se je nadaljevala 8. redna seja mariborskega občinskega sveta, ki je bila pretekli teden po revizijskem poročilu Mestne hranilnice in obsežni razpravi prekinjena Za današnjo sejo le vladalo radi nadaljne-ga sklepanja o spremembi pravil Mestne hranilnice med mariborskimi političnimi krogi, zlasti med radičevci in radikali veliko zanimanje. Zadnji pa niso prišli na svoj račun, ker je bilo vse to preloženo na talno sejo. Občinski svet se je pečal na Javni seji samo s tekočimi zadevami odsekov, največ o stanovanjskem vprašanju in gradbenih zadevah mesta.
Pred odhodom na dnevni red je prečital župan zahvalo dveh društev za podeljene podpore. Društvo «Drava» pa je odklonilo znesek 1000 Din, ki je bil izročen nato ubožnemu mestnemu skladu. Socijalisti so vložili pismeno interpelacijo, s katero pozivajo mestno občino, naj podvzame novo akcijo za zgradbo nove stanovanjske mestne hiše, ki naj bi se gradila preko zime in bila že gotova do 1. julija prihodnjega leta. Nadalje je vprašal občinski svetnik g. Oš-lak (soc.) župana, kaj je resnice na raznih časopisnih vesteh o krizi mariborskega gledališča in ako ne bi bilo umestno, da bi sklical župan tozadevno anketo. Ta predlog je župan sprejel. Na predlog župana Je sklenil občinski svet proti glasovom socijalistov, da se obravnava predlog kombiniranega predloga o spremembi pravil Mestne hranilnice v tajni seji.
Za sociialno politični odsek Je poročal g. Stabej. Občinski svet je odobril statute borze dela ter novi odbor mladinskega mestnega sveta in izvolitev mladinskih predstojnikov v vseh petih mestnih okrajih. Po poročilu referenta gradbenega odseka g. Tumpeia o prošnji stavbenika Ne-kreta radi postavitve štirih novih vil v Smetanovi ulici in o tozadevni potrebni iz-premembi stavbenega načrta, se je vnela debata, nakar Je bil sprejet predlog podžupana dr. Lipolda, da se na vsak način mora podpirati privatna gradbena akcija vočigled velike stanovanjske krize ln se je odobrila prošnja imenovanega stavbenika. — Mestnemu gradbenemu uradu se naroči, da izdela tekom dveh mesecev vse potrebne načrte in skice za novo mestno meščansko in ljudsko šolo na Ruški cesti. Med tem pa se podvzamejo koraki za potrditev tozadevnega posojila.
Za finančni odsek je poročal dr. Jerov-šek. Mestna občina je bila kupila bivšo Kiffmanovo hišo na Slomškovem trgu, katero je dala v dveletni najem finančnemu ravnateljstvu. Najem poteče zadnjega januarja 1927. Kakor pa se je doznalo, je država odpovedala v eni dveh kupljenih hiš v Krekovi ulici stanovanja privatnim strankam in jih namerava uporabiti za nastavitev uradov. Z ozirom na to je bilo na predlog mestnega gradbenega urada sklenjeno, da se državi odpovedo lokali Kiffmanove hiše, katera naj se predela v stanovanjsko hišo. — Obrtno aadaljevalni šoli v Mariboru se dovoli posojilo 72.000 Din, katero se naj izplačuje tako, da občina vsako leto za šolo namenjenih 20.000 Din pridrži zase. Velikega župana se naprosi za potrditev najetja posojila v skupnem iznosu 2,500.000 Din, ki se bo uporabilo za nakup avtomobilov, avtoškropimika, za kanalizacijo ln regulacijo raznih cest ter postavitev javnih podzemnih stranišč. Socijalist g. Bahun se ie v glavnem strinjal s finančno politiko Narodnega bloka Z ozirom na pismeno prošnjo društva hišnih posestnikov o oprostitvi plačevanja občinskih davščin od novih stavb je bil poverjen odsek, da izdela tozadevni enotni načrt za vse nove stavbe. — Pokrajinski sadni razstavi v Ptuju se ie podelila subvencija 1000 Din, mariborskemu ženskemu društvu pa 7000 Din za vzdrževanje ferijalne kolonije ob morju za ubogo deco. Ponudba Jugoslovenskega novinarskega udruženja radi monografije SHS se radi previsoke režije zavrne. — Radi prodaje mestnih stavbenih parcel se je vnela obsežna debata, v katero Je poseglo več govornikov, ki so obravnavali z najrazličnejših vidikov razne možnosti akcij za pospeševanje privatne gradbene inlcijative. Končno se je določila cena 7.50 Din za m* za revnejše osebe. — Radi pre-male naklonjenosti zainteresiranih tovaren Schonsky in Hutter na otvoritvi ceste «Ob bregu» in enako pri podaljšanju Motherje-ve ceste, kateri stroški bi znašali skoro 350.000 Din, se je sklenilo nadaljevati pogajanja z imenovanima tovarnama. Kanalizacijo Verstovškove ulice bo izvršila občina v lastni režiji. Odobri se postavitev
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancen^ da Je naša ljubljena sestra in teta, gospodična
ALOJZIJA BERLOT
pošt. adjunktinja v pok.
danes dne 26. julija 1926 po dolgotrajni bolezni preminula.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 28. julija ob 15. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.	£629 a
V Ljubljani, dne 27. julija 1926.
Žalujoči sorodniki.
podzemikusa javnesa stranišča poles državnega mostu, ki bo stal 150.000 Dto: glede drugega stranišča pred glavnim kolodvorom pa bo stopila občina v stike z železniško upravo. Otvoritev Smetanove s StrossmayerJevo ulico se odloži na ugodnejši čas. — Prošnja društva stanovanjskih najemnikov, da se ne bi pobirala gostaščina od državnih nastavljencev, se Je izroči.* upravnemu odseku.
Za tržni odsek Je poročal g. Wel*l. Pred koncem je še Interpellral občinski svetnik g. Petejan župana, naj podvzame korake, da se pri mestnem električnem podjetju v bodoče preprečijo številne nesreče tamoš-njih nastavljencev. Ob 19. je bila Javna seja zaključena. Za mo se Je vršila še tajna.
Šport in dostojnost v Zagrebu
Nekaj pripomb k mučnim Incidentom pri
nedeljski tekmi Gradjanskl—Jugoslavija.
Tudi pri nas v Ljubljani je že večkrat prišlo pri kaki nogometni tekmi do inci« denta med občinstvom, ki se naravno ka« kor povsod drugod navadno razdeli v dve stranki. Eni «drukajo» za to moštvo, drugi zopet za nasprotnika. Vendar pa so bili skoraj vsi ri incidenti malenkostni proti onim, ki se dogajajo v mestih, kjer je športno gibanje v večjem razmahu kakor pri nas. Slovenci smo bolj mirne krvi in kljub nasprotstvom, ki vladajo tudi med našimi klubi, se naše občinstvo vendarle zaveda, da je tudi nasprotnik človek. Da v Zagrebu ni tako, o tem so sc tamkaj že vei crat lahko prepričali naš. športniki Omeniti hočemo le zadnjo prvenstveno tekmo naše Ilirije z Gradjanskim, pri ka« teri so morali naši igrači in tudi naši «dru« karji* slišati od strani zagrebške publike take psovke, da bi oni, ki jih ni sam sli« šal, moral misliti, da se nahaja v kaki pred mestni beznici. Pa te psovke se niso sliša« le mogoče iz ust »rmularije«, one »dame in mlade devojke*, ki jih zagrebški «Jutamji List» tako jemlje v zaščito, so z nekako slastjo metale v obraz posetnikom tekme iz Slovenije izraze kakor «Prokleti Kranj« ci» itd.
Da bodo na tekmi prošle nedeljo prišli do veljave tudi obojestranski «drukarji», je bilo pričakovati. Vendar se je mislilo, da bo po mučnih dosedanjih slučajih to« krat se «drukarija» vršila ▼ mejah gotove dostojnosti in sportske strpljivosti. Toda prišlo je drugače. Zagrebška policija mo« ra vsekakor poznati športno občinstvo Za« greba, ker je na vseh koncih in krajih igra« lišča postavila nebroj redarjev, celo na ko« njih. Brezdvomno je, da Beograjčani, če« pr - jih je bilo približno I5C~,	bili
nevarni onemu številu Zagrebčanov, ki je bilo potrebno, da je tekmi prisostvovalo 14.000 oseb. Za mentalitet zagrebške šport« ne publike je bilo značilno, da zagrebška publika niti najmanje ni pozdravila moštva Jugoslavije, ko je stopilo na igrišče. Be®« grajčani pa, ki so bili zasedli desno stran tribune, so se, ko se je pojavilo moštvo Gradjanskega, kakor en mož dvignili s svojih sedežev ter burno pozdravljali s kli« ci in mahanjem rdečih zastavic zagrebške igrače. Neudeležen gledalec je moral opa« žiti to razliko med beograjskimi in zagreb« škimi gledalci. Kdo je pri resnih in objek« tivnih športnikih napravil boljši vtis, o tem pač ni nobenega dvoma.
Z obeh strani se je v drugi polovici tek« me igralo dokaj ostro ter je bilo zagre« šenih več foulov. »tDrukarjU so seveda mo« goče z ne ravno lepimi izrazi protestirali proti taki igri, vendar pa se od beograjske strani ni slišalo nikakih klicev, ki bi bili žalili občutljivost Hrvatov. To se ni zgodi« lo nikoli, ko so igrali Zagrebčani v Beo» gradu, temmanj verjetno je seveda, da bi v primeri s številom zagrebških gledalcev maloštevilni Beograjčani skušali žaliti Hr« vate. Brezdvomno bi jih bili linčali. Toda kar se je zgodilo pri incidentu med enim delom publike in branilcem Jugoslavije Ivkovičem, je vsega obžalovanja vredno. Ko so Zagrebčani vdrli na igrišče, da bi napadli igrače Jugoslavije ter se maščevali nad brezdvomno nesportno gesto Ivkoviča, slišali so se, kakor poroča beograjska «Po» litika® ' i: Doli Vlahi! Doli B okrad! Vlaške svinje!« Nimamo dovolj besedi, da bi obsodili tako postopanje zagrebške pu« blike proti jugoslovenskim športnikom.
Da se vidi divja zagrizenost Hrvatov, ho« čemo navesti še mučen incident, ki se je dogodil v Sisku, ko so se beograjski dru«
karji vračali domov. Vlak se na postaji v Sisku še ni prav ustavil, ko so prifrčale v šipe enega vagona tri steklenice, vržene • perona. To je bil signal za pozdrav, ki eo ga priredili Beograjčanom «Hanaovci» iz Siska. Peron je bil poln te mladine, ki jo obsipala Beograjčane zopet z vsemi mogo« čimi psovkami in klicala «Doli Beogradl Doli Srbi!» Par Beograjčanov je izstopilo, da bi Hanaovce pomirili. Med njimi je bil tudi neki Miša Kneievič, na katerega je eden izmed Hanaovcev naperil revolver. Kneževič je prijel fanta za roko in mu ho« tel revolver izviti. Pri tem pa ga je neki drugi Hanaovec od strani z nožem sunil
v	ramo. K sreči je ta hip zažvižgal vlako« vodja za odhod, sicer bi bil krvav spopad neizbežna posledica. Tovariši so ranjenca potegnili ▼ vlak, ki je že odhajal.
Zagrebški šovinisti in separatisti slika« Jo nedeljsko zmago kot zmago Hrvatstva nad Srbstvom. Pri tem pa previdno zamol« če, da je njihova nezaslužena zmaga v pr«
vi	vrsti z- '-iga «prokletega Kranjca* iz« bornega vratarja Mihelčiča.
Darujte za sokolski Tabor!
^J« »L
^rr^rršrr

Naislgumeie . porabi, torai najboljša
Zahvala.
Za mnogostranske izkaze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgi bi naše nepozabne manrce, gospe
Ivane Prusnik
posestnice
izrekamo iera potom vsem najprisrč-nejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. prima-riju dr. Janku Polajna ju za vses:ran-sko pomoč v bolezni, pevskemu društvu Grafika za genljivo žalostinko, darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so blago pokoinico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti.
NOVI VODMAT, 27. julija 1926. 5S24:	Žalujoči ostali.
t
——- steklenice ■
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pn-tikline in Znpančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahteva
i
H
iS
i
DEOTER0J1
iiiiinuiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiini|in
Prevel df. Andrej Bodal
J. KIUI01: Bfoilnoa Dto B«- —,
Dto 72-—, laksasna Izdaja M boljšem papirja, palf*aneo»ka vezava Dto 100- — . Z llastraellaml.
II. KNJ1GS Broširana Din S6-— , platno Dto 72-—, lalcsosna Izdaja sa bol]-i*m papirja, polfraneoska vezava Din 100-—. Z Ilustracijami.
Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova allca 54
Pogubo vsaki družim
prinašajo aalezljive bolezni Kako se jih ubranite izvestt 'z knjige Dr. Josip Tičar:
s poštnino Din 19-50 >4 aro čila a a knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani.
tBBeeaaBi*a«w«9t
JOS SUCHY:
m 101 *
Satirično psihologih: obrazi
Kart Din 24—.
Naroda s« pri
Tiskovni zadregi
v Ljubljani,
Prešernova ulica 5
Zobotehnik-asistent
prvovrstna moč se spreime.
Osebna predstava takoj. — Naslov v upravi nJutra".
56'13
ROMAN ZADNJEGA HABSBUR2ANA
RAZPAD CARSTVA
Oskar Hubieki
ki je izhajal v podlistku »Slovenskega
Naroda" je pravkar izšel. Vsebina romana je skoziozkoz zanimiva in slika v najoestrejših barvah življenje
na Habsburškem dvoru. Kniiga se naroča pri upravi ,JUTRA" in stane broširana Din 40-—, vezana pa Din 50—. Po pošti Din 4-— več.

Pozor, samo 15 dni!
libar
Pozor, samo 15 dni!
LJUBLJANA, Stari trg 21, poleg Zalaznika.
Prodajalo sc bo od 1. do 15. avgusta vse žensko in moško poletno blago s 15 Vo popusta na vse do sedaj označene cene. Ne zamudite te prilike in si oglejte blago.
5630
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra in skrbna soproga, mati, stara mati, gospa
Terezija Rešaver
v nedeljo, 25. julija 1926 po dolgi mučni bolezni v 79. letu starosti mirno preminula.
o62o
Divača, dne 25. julija 1926. Žalujoči rodbini: ReSaver, Modrijan.
Zapustil nas je nenadoma in se preselil v večnost naš najboljši soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
IVHN POTISEK
strojevodja dri. iel.
Pogreb blagega se bo vršil v četrtek, dne 29. julija ob 14. pop. iz javne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi Ti lahka žemljica, zlati naš atek!
Žalujoči rodbini:
Potisek-ChooieB3by-Car in ostali sorodniki.
5631
<JUTRO- št. 170
S
-----Sreda 28. VIII. 1926 ---
rAlpHonse Daudet;
Oranže
(Fantazija.)
Vj Parizu, oranže izgledajo žalostno, kot odpadlo sadje, pobrano pod drev»
jem. Ob času. ko se pojavijo sredi de. ževne in mrzle zime, jim njihova ble> ščeča lupina Li njihov vonj, premočan za tc kraje mirnih dišav, daje tuj, sko« ro malce bohe nski videz. Ob meglenih večerih jih. opazujete, kako se pomi» kajo vzdolž pločnikov, naložene v ma» lih potujočh vozičkih, z v zamolklem svitu svetilke iz rdečega papirja. Spremlja jih enoličen in rezek glas, ki se izgublja v drdranju voz in v ropotu oranibusov:
^Španske oranže, po dva suja komad!«
Trem četrtiua.ii Parižanov predstavlja ta sadež, odtrgan nekje t:;Si daleč, tako vsakdanji v svoji okroglosti, na kateri in zapustilo drevo nobenega sledu razen drobnega zelenega čisto okrnjenega peclja. nekako sladkarijo, nekako slaščico. Svilnat Papir, ki ga obdaja, prazniki, ki jih spremlja, še bolj podčrtava ta vSis. Proti koncu decembra pr&dvsem vzbujajo tisoči oranž, razširjeni Po ulicah, vse te lupine, ki se valjajo po blatu obcestnih jarkov, misel na nel-išno ogromno božični) drevo, ki stresa preko Pariza svoje, z umetnimi sadovi obložene veje. Ni ea kotička, kjer jih ne najdeš. V svetlih predelih izložbenih oken, izbrane in okrašene; cb vratih jetnišnic in zavetišč. med zavoji peciva in kupi jabolk; pred vhodi plesišč in pred prostori ne-
daljskih predstav. Njih izbrana vonjava se meša s vonjem plina, s škripanjem gosli, s prahom galerijskih klopi. Navsezadnje pozabijo vsi. da je treba tudi oranžnega drevesa, da rodi oranže. Kajti dočim sadež sam v polnih zabojih pride naravnost z Juga k nam, se oranžno drevesce, obrezano, pokveče-no in potvorjeno, iz toplega rastlinjaka, kjer prezimuje. pojavi samo za kratek čas na prostem zraku javnih vrtov.
Ce hočeš spoznati oranže do kraja, treba da jih obiščeš v njihovi domovini, na Balearskih otokih, na Sardiniji, na Korziki, v Alžiru, sredi zlato-modre^a ozračja v mlačnem podnebju Sredozemskega morja. Spominjam se malega oranžnega gaja pred mestnimi vrati, v Blidi. Tam so bile oranže res prekrasne! V mračnem, pološčenem. kakor z lakom prevlečenem listju so se sadeži bleščali kot barvasta stekla in so zlatili obkrožujoči jih zrak z osvitom bleska, ki obdaja razvijajoče se cvete. Tam in tod so se skozi razredčeno vejevje videli okopi malega mesteca, mi-naretov neke mošeje, nagrobna kapelica pobožnega muslimana in nad vsem ogromni skladi Atlasovi, zeleni ob vznožju, pokriti Pa s snegom, kot z belim krznom valovitih linji.
Neko noč, tačas ko sem bil še tam doli, se je, ne vem po kakšnem nenadnem pojavu, nepoznanem že izza trideset let. stresel pas ivja in zime nad spečim mestom in Blida se je zbudila vsa spremenjena, posuta z belim praškom. V tem alžirskem, tako lahnem in tako čistem zraku, se je sneg zdel kot prah biserne matice. Odsevaj je
kot perje belega Pava. Toda najlepši je bil oranžni gaj. Čvrsto lisičje je ohranilo sneg nedotaknjen in trd kot sladoled na plošči od laka in vsi sadeži, posuti z ivjem, so se lesketali v sladkem blesku. s pritajenim žareniem zlata, pokritega s prozornim belim blagom. To vse je vzbujalo nedoločen vtis cerkvene slovesnosti, rdečih sutan pod čipkastimi vrhnjimi oblačili, pozlačenih oltarni predmetov, zaviti v čipke, ki so Pretkane s svilo...
Vendar velja, moj najlepši spomin na oranže Barbicagliji. prostranemu vrtu blizu Ajaccija, kamor sem hodil počivat ob urah največje vročine. Tu so se oranže, višje in širše, vsaksebi rastoče, spuščale prav do ceste, ki jo je od vrta ločila samo živa meja in jarek. Precej nato je bito morje, neizmerno modro morje... Kako lepe ure sem preživel na tem vrtu! Visoko nad mojo glavo so oranžna drevesa, polna cvetov in sadežev, izžarevala vonjave svojih dišečih olj. Zdaj pa zdaj se je zrela oranža nenadoma odtrgala in, kot vsa težka od vročine, padla blizu mene z medlim udarcem, brez odmeva, na plodna tla. Samo roko mi je bilo treba iztegniti Bili so to predivni plodovi, škrlaino-rdeči na znotraj. Zdeli so se mi izvrstni in poleg tega je biV« obzorje tako krasno! Med listjem je morje razgrinjalo modre lise. ki so se bleščale kot razbiti koščL stekla, odbijajoči v meglici Pridružilo se je valovanje zračne struje, ki je v ^elikih presledkih vznemirjala ozračje, to Pn taktu urejeno mrmranje, ki vas uspava, kot da ste v nevidni ladji, vročina, vonj oranž... Ah. kako prijetno se je spalo na vrtu
Barbicagliji!
Včasih vendar me je sredi najglobljega počitka prebudil ropot bobnov, da sem skočil pokonci iz siadkega spanja. Bili so ubogi bobnarji, ki so se prihajali vežbat sem doli na cesto. Skozi presledke v živi meji sera opazil baker bobnov in velike fccie jermene povrh rdečih hlač. Da bi se nekoliko zaklonili pred oslepujočo svetlobo, ki jo je cestni prah neusmiljeno odbijal, so se ubogi ljudje postavili ob vznožju vrta, vzdolž ozkega pasu sence, ki jo je metala živa meja. Kako so bobnali! In kako jim je bilo vroče! Tedaj sem se šiloma iztrgal iz svojega hipnotičnega stanja in se zabaval s tem. dr sem jim metal te krasne zlatordeče sadove, ki so viseli tik poleg mojih rok. Bobnar, na katerega sem pomeril, je prenehal udarjati. Obouvljaje se nekaj trenot-kov, je s pogledom obkrožil vso okolico, da bi videl, odkod je priletela sijajna oranža, ki se je skotalila pred njim v cestni iarek. Nato jo je z veliko naglico pobral in je zobe naenkrat zasadil vanjo, ne da bi jo bil olupil.
Spominjam se tudi. da se je prav poleg Barbicaglije, ločen od nje samo z malim, nizkim zidom, razprostiral vr-tek, dovolj nenavaden in ki sem ga z višine, kjer sera se nahajal, lahko vsega pregledal Bil je to mal košček zemlje. priprosto po meščansko urejen. Njegove stezice, posute z žoltim peskom, obdane z živahrin zeleno barvo zelenike, obe cipresi ob vhodnih vratih, vse to mu je dajalo izgled marseille-škega selskega dvorca. Niti za ped sence nikjer V ozadju je stala zgradba od belega kamna, z okni. kakršna so
običajna pri kleteh, v enaki višini z zemljo. Mislil sem sprva na podeželsko hišico. Toda. ko sem si o dodobr.< ogledal, sem po križu, ki se je dvigjl nad njo in po napisu, vklesanem v kamen, ki sem ga od daleč vide:, čeprav mu nisem mogel razbrati besed, spoznal v nji korziško rodbinsko grobnico. Vse naokoli Ajaccija je polno teh malih nagrobnih kapelic, zgrajenih sredi vrtov, ki služijo samo njim. Tja prihaja rodbina ob nedeljah, da obišče svoje mrtvece. Kdor jo tako razume, temu je smrt manj turobna, nego v zmešnjavi pokopališč. Prijateljski koraki edini motijo svečano tišino.
Z mojega prostora sem videl prijaznega starčka tiho stopicati po drevoredih. Vsak dan je obrezoval drevje, prekopava!. zalivaj, s skrbno natančnostjo odstranjeval uvele cvetke; pozneje, ko je solnce zahajalo, je stopil v malo kapelico, kjer so spali mrtvi člani njegove rodbine; zaklenil'je motiko, grablie in velike škropilnice; vse to z umerjenost-jo in vedrostjo pokopališkega vrtnarja. Kljub temu je vrli mož. ne da bi se sam tega prav zavedal, delal z neko zbranostjo. ogibal se ie vsakega šundra in vsakokrat obzirno zaprl grobnična vrata, kakor da bi se bal prebuditi koga. Vzdrževanje tega vrtička v silni, žareči tišini ni motilo nobene ptice in njegova soseščina ni nikogar užaloščala. Edino le morje se je vsled njega zdelo še neskončnojše, nebo še višje in ta pokoj brez kraja je razširjal okrog sebe, sredi vznemirjajoče prirode. neznosne zaradi njenega silnega življenja občutek večnega počitka...
Konec.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjS! znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši s nese k Din 19-—v
Pcprav:;a!
Specijalni mel<a'..k ui.-arn. strojev
Ivan Legat, Maribor Velenjska ulica 30.
T.I.' i a t. 434.	173
Sode in sodarska dela
vrst izvrša'^ najceneje, hitro ia dobro Pichler, mehaii. sodarstvo. dr. z o. r. v jiariboru, Frančiškanski ulica 31.	19618
(dobe)
Kontcristinjo
t odi začetnic*, z znanjem slovenskega in nemškega i etika, iščem za pisarno v Vaiboru. Ponudbe z navedbo zahtev na poštni predal 30, Kuitar.	20306
Šiviljo
pomočnico z dobrim spričevalom. ISčeai za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutraj.	20775
Dekle
pridno in pošteno, vajeuo vsega domačega in ^oljsko-pa dela, k", bi bila t-di kot r».akarica, sprejme ta-> koj. — Ponudbe na og'.asni oddelek <Jutra» pod znsčko «Gostilna*.	20770
Postranski zaslužek
velik in trajen — kdor ga ?.eli naj piSe in priloži znamko za odgovor na naslov: >'. Pire, Ljubljana, Levčeva it. S.	20679
Blagajničarko
za hotelsko restavracijo t točilnici sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	20677
Trg. sotrr.dnico
starejšo, popolnoma izvežba-no v trgovin: s mešanim blagom, »prejme tvrdka Vorb. Zaiiar & ein, St. Peter v Savinjski dolini.
20593
Fotografa
ali amaterja eptejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod značko «Foto».
20867
Jugo agencij «
Beograd, Skopljanska ulica 8 išče žensko in uoško osobje s pravilnimi dokumenti za vse vrste dela in službe.	20 58
Odvetn. kandidata
vjrejme odvetnik dr. Ivan l-ovrenčič. Ljubljana, Tav-Jarjiva ulica 12. 20753
Elagajničarko
sprejmem začasno za opol-drt~ in zvečer proti odškodnini za hrano. Cenj. dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «Takojšen nastop.
20852
Pekovskega učenca
z vso oskrbo, sprejme takoj Rižner & A aupotič v Krmniku.	208.3
Več vajencev
?prejme mizarstvo A. Roji-na &. Como. Zglasfli se je v pisarni SIon.5kovi. ul. 16.
20657
2 delavca
rabim za cementne izdelke. Delo trajno, nastop takoj, stanovanje in hrana v hiši. Dragotin Korbar, betonska tvoraica, Zagorje ob Savi.
20816
Učenca
za manutaktorno trgovino v Ljubljani, s primerno Šolsko izobrazbo, ob laetni oskrbi, sprejmem. Ponudbe pod šifro «L.'nbijana 12» na oglasni oddelek «Jutra>
20537
Polirja
sposobnega, dobro izurjene-sra in zanesljivega, z večletno prakso pri visokih stavbah, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod št. 6481 20841
Pestunjo
staro nad 40 let, siiaJno, pošteno in pridno, vajeno otrok, Iščem k enemu otroku in za pospravljanje sob. Ponudbe na naslov: Karo-lina Birtič, Hrastnik. 20868
Nakupovalca lesa iti lesnega manipulanta
rabim. Prednost imajo, kateri so le služili _ v tem svojstvu in so vešči nakupa po gozdovih. PotnT p i navedbo plače na Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica 25.	' "
(iščejo
Gospodična
spretna. in zanesljiva zastopnica, išče zastopstvo za celo Jugoslavijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod <Spretna 58».
20758
Za šoferja
gre trgovec, ki je svojo trgovino oddal. — Od leta 1912.- -1918. je že opravljal šofersko službo. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Šofer 56».
20756
Absolventinja
gospodinjsko šole Mladike ter doma izvežbana samostojnega gospodinjstva, išče primernega mesta. Gre tudi izven Slovenije. — Cenjene ponudbe pod značko »Gospodinjstvo 73» na oglasni oddelek <Jutra>. 20735
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, z večletno prakso, želi mesta — najraje v LJubljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Vestna prodajalka* na oglasni oddelek »Jutra*.
20689
Za učenca
dam takoj v nadaljnji pouk v trg. x mešanim blagom svojega sina, kateri je bil le 2 leti v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zdrav in močan*.	20829
Šivilja
z dobrim spričevalom, išče mosta kot pomočnica "a manjšo plačo. Naslov pove oriasoi oddelek »Jutra*.
20775
Gospa
sednje staro-H in čedne u-nanjosti, v vBeh gospodinjskih in trgovskih posiih dobro izurjena, sprejme vodstvo go 'odinjstva v boljši hiši pr vdovcu (tudi z otTiv!) samostojnega go-spouti. — Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zelo vestna 43*. 20680
Ključavničarski vajenec
išče mesta na deželi ali v mestu. Jamnik, Ljubljana. Rožna ulica 29. 20865
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20866
Vrtnar
samostojna moč. zmožen vseh v vrtnarsko stroko spadajočih del, z dolgoletnimi spričevali, išče službo, aH prevzame vodstvo večjega vrta. Naslov v ogias-nem oddelku »Jutra*. 20859
Natakarica
računska, stara 24 let, ki zna šivati, išče mesta v boljši gostilni. Nastop po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštena 25». 20825
Urarski pomočnik
mlad, z lastnim orodjem, išče mesta. najraje z vso oskrbo v hiši. Nastopi takoj. Tonndbe prosim pod »Stalno 19» na oglasni oddelek »Jutra>.	20824
Mesto gospodarja
ali oskrbnika na velepo-sestru iščem z ženo, katera sprejme mesto gospodinje, kuharire. Ponudbe pod šifro »Marljiv* na oglasni odde. lek »Jutra*.	20811
Prodajalka
zanesljiva, mlajša moč, žeti mesta blizu Ljubljane v mešani trgovini. Službo nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
2073S
Potnik
dobro vpeljan, ki potuje z avtomobilom po Sloveniji, prevzame zastopstvo dobro idočega blaga za trgovine s špee. blagom. — Ponudbe pod' »Avto 999» na oglasni oddelek »Jntra*. 20846
Žagar
zmožen delati pri vsaki žari, i?če stalnega dela. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20642
Pisalni stroji
se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam Popravila vseh ziatu k hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183
Lestenec
(luster), divan in pisalna miza se radi selitve takoj odda. Videti samo v torek in sredo med S.—5. uro pop. na Reeljevi cesti 31, m. nadstr., levo. 20769
Štedilnik
mizni, malo rabljen, se zelo ugodno proda. Vprašati do 30. t. m. Stožice štev. 80.
20759
Fiat
tovorni avto, pettonski in trltonska Boni prikolica — oboje v dobrem stanju, se takoj odda. Naslov: Premogovnik Roginska gorca. posta Pristava.	20749
Turinski Fiat
itonski, S5 PS, t polnim gumijem (Vollgummn, v zelo dobrem stanju, se proda. Naslov, pove oglasni oddelek »Jutra*.	20600
Drva
(Izmečekl na »Intendant-skem skladi;tu> v Arodmatu vsak dan od 11.—16. ure naprodaj.	20S44
«Puch» kolo
1 leto staro, brezhibno, s svetilko vred prodam iz zdravstvenih ozirov proti takojšnjemu plačilu za Din 1800. Mihelin pnevmatika. Istotam se proda kompleten
orjunaški kroj
za 800 Din. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
20845
Pozor!
Prodam sledeče: nov, velik bakren kotel za 650 Din, dva stroja znamke «Wolf-Haage» — Spritzmaschine — 1500 Din, Btroj za rezanje mesa za 2500 Din, 25 novih sodov za mast po Din 25. — Naslov: Stefanovič, Celovška c.esta 49. 20864
Osebni avto
«Puo.h», tipa XII, e 6 obroči, zeio dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na. naslov: Elektrarna, Ruše 20817
Motorno kolo
PS, s prestavami in
prostim tekom, poceni proda F. Aparnik v Kamniku.
20476
Otomano
ceno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
20S31
Motocikel
s prikolico, novejši model, 5—7 HP, z električno razsvetljavo. proti odplačilu kupim. Ponudbe ■ pogoji na orižsni oddelek «Jutra» pod »Motocikel*.	20739
Kletarsko sesalko
s približno 15 m cevi kupim Ponudbe na naslov: Filip Pukl v Cfliju, Glavni trs.
20857
PUnski štedilnik
kupim. Ponudbe pod značko »Gašper* na oglasni oddelek »Jutra*.	20S49
Železen štedilnik
in skobelnik (Hobelbank) kupim. — Pismene ponudbe pod »Štedilnik in skobelnik* na oglasni oddelek »Jutra* 20826
Hmeljskih drogov
kupim 100 vagonov. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celin pod »Smrekove hme-iovke*.	20696
Vsakovrstna jabolka
krompir, fižol Ia čebulo
preskrbi samo na vagone po najnižjih devnih cenah J. Kokot, Račje pri Mariboru.	20862
Stanovanje
solnčno, S—4 sob, iščem v mestu, Event. kupim tako
hišo z vrtom
Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jeseni 8*.
20408
Hišo v Rožni dolini
vjsokojritlično, pod zelo ugodnimi pogoji prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20847
Parcelo za stavbo
cca 800—1000 m5, na suhem prostoru, v bližini Vrtače ali preko železniškega tira proti Rožniku, ali ob cesti proti Rožni dolini, kupim. Ponudbe z natančno navedbo na oglasni oddelek Jutra pod <S00 J».	20833
Sv. Petra cesta 18
— v novem lokalu — proda:
HIžO v Mariboru, dvodru-žinsko, veranda, vrt, njiva — 100.000 Din; stanovanje takoj.
HISO v Dev. Mar. v Folju, vrt — 60.000 Din;
VILO pri tobačni tovarni. 3 stanovanja, petsobno ptg-eto, vrt, suho, komlort, 250.000 Din;
HIŠO v Krakovem, 4 sobe, hlev, vrt, dovoz, 100.000 Din; stanovanje takoj;
HISO v Krakovem, vrt — 50.000 Din;
GOSTILN. POSESTVO v mestu na Štajerskem, pri kolodvoru, enona." .'ropno, restavracija, 9 < .b, gospodarsko poslopje. Zraven hiše 2 orala njiv — lahko tudi več, 275.000 D.
20848
Prometno gostilno
s pritlično hišo v ljubljanskem predmestju, prodam za 70.000 Din radi takojšnjega odpotovanja. Pojasnila daje Terfila, Ljubljana', Cerkvena ulica št. S/I.
20838
Brezalkoholna
točilnica
ki je celo leto odprta, Je naprodaj. Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Velesejem, Lattermannov drevored.
20843
Lokal
pripraven za majhno trgovino, na Poljanski ali Dolenjski cesti, iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina*.
Engrostrgovina
galanterijske In drobne robe. v sredini Ljubljane se po zelo ugodnih pogojih proda — Potrebni lokal za daljšo dobo brezplačno na razpolago. Več se izve v trgovini H. Keoda. LJubljana, Mestni trg 17. 20601
Urarski lokal
z inventarjem, v prijaznem treu na Štajerskem, radi bolezni takoj ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» pod značko »Ugodna prilika 13*.	20813
Trgovino
t mešanim blagom, dobro Idočo. prodam takoj v gar-nizijskem mestu sa Hrvatskem. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Harlboru pod »Dobro idoča*. 20611
^rjjjT^rrrpj^
Dijak
(petošolec) iz boljle hiše, išče prvovstno stanovanje s celo oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Petošolec*. 20741
Sobico
čedno opremljeno, na Reeljevi cesti, oddam takoj mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*.
20664
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20835
Absol. elektrotehnik
išče opremljeno sobo (event. s hrano) s 1. ali 15. avgustom v bližini tehnike, odnosno KoncTepnega tr.-a.— Ponudbe nr osla-ni oddelek «Jutra» pod šifro <.Sarr,ec*.
208fi0
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, išče boljša gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Oista	20834
Veliko sobo
oddam na Rimski cesti 10, II. nadstr.	20836
Meblovana soba
ali prazna se odda eni osebi. Vhod iz stopnic. Cena 250 di« narjev. Naslov v na« ši upravi.
Dijaka
sprejme na stanovanje ln v popolno oskrbo profesor. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» pod «Oskrba».
20837
Opremljeno sobo
oddam gospodični za 180 Din mesečno. — Kje, pove oglasni oddel- k «-Jutra*.
20863
Lepo sobo
v centru mesta oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20861
Lepo, zračno sobo
oddam gospodični. Istotam se siprejme gospodično kot
sostanovalko
s dobro hrano po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20850
. Stanovanje
2 sob, kuhinje ir> pntiklin, blizu ali v Sp. SiŠki, event. za Bežigradom, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko <Stanovanje 5£-. 20853
Sobo
lepo in zračno, s &eparira-nim vhodom, električno razsvetljavo, z razgledom na ulico, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 208-8
Sobo
s prostim vhodom in električno razsvetljavo, oddam v sredini mesta 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	20832
Opremljeno sobo
oddam s t. le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. ' 20822
2 gospodični
sprejmem na brano ln stanovanje na Starem trgu 9/1.
20823
Zakonski par
sprejmem na stanovanje z uporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
20810
Sobo in kuhinjo
s pritiklinaml tečem. Plačam 400—500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod <Cimpreje».
20830
Sobo
lepo, zračno in svetlo, oddam v vil! v bližin! vlade samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20821
2000 Din posojila
proti dobrim obrestim i=če vdova s penzijo in pohištvom, kater6£a z.i*tavim. Vračam 200 Din mesečno. Ponudb6 pod znamko «Za-uesljiva 15» na oglasni oddelek «Jutra».	20S55
Katrri gospod
bi materi j eino podpiral lepo mladenko v svrho nadaljnih študij. Ponudbe pod značko «Dot ;osrčen 45» na oglasni oddeif': -'itra*. 20840
2 petelinčka
želita znanja z 2 jarčkama, bogastvo postranska stvar, ker imata lastna kurnička. Dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Liubezniželjna». — Tajnost častna zadeva.
Orehi
iz Bačke prispeli. Zadovoljni, pomirjeni.	20854
Daljnogled
Katera dama ali gospodična želi sebi enakega prijatelja, ki išče grob brez spomina. Dopise prosim na oglasni oddelek «Jutra* pod značko •ciloja ljubezen*. 20856
Dugo selo
Čakam in čakam. Vsaki dan večje razočaranje. Žalosten 20812
Florida XXXII.
Dvigni pismo1	20814
Gospodična
v stalni službi, želi znanja z gospodom do SO let, v s^Tho Ženitve. — Prednost Imajo šoferji. Dopise pod «Avto 30* na oglasni oddelek «Jutra*.	20827
•zmsi
&
Klavir ~
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Interesenti naj prijavijo svoj naslov na oglasni oddelek <Jutra» pod Šifro »Klavir 5»,	20461
Češko vijolino
lepo in dobro ohranjeno, prodam za 500 Din. Vse potrebščine in lep etuji s ključem. — Vijolina dobro preigrana, s krasno resonanco. Pogleda <«e jo lahko vsak dan med 12.—14. uro. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra».	20851
Restaurant
»Alte Viole«
Trieste. Via G Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izhorna vina terana istriiana fn-julca. vipavca. chianti — Lastnik: FrancescLinl u ' Allegretto	180
Družabnika
najraje sodelujočega, s kapitalom od 100—200.000 Din išče dobro renomirano m moderno reorganizirano trgovsko podjetje. Zaslužek lep ln siguren. Ponndbe na upravo «Jutra> v Mariboru pod «Sigurna eksistenca>.
20623
Brezkonkurenčno podjetje v Ljubljani
sprejme v svrho mr^-jenj-i obrat'
200—300,P
posojila ali pa 1 sodelujočega dri: Ponudbe na ogla?!.; o<: ! ' k «Jutra* pod Šifro «speci:.'.no podjetje*.	£0807
Strgano perilo
po ugodni ceni vedno popravim. Naslov pove oglasni oddeelek »Jutra*, event. pismena obvestila pod šifro «Periio».	20842
Zračno sobo
separirano. oddam s 1. avgustom. Kopalnica na razpolago. Istotam je naprodaj
otroški voziček
ln posteljica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»
20785
Avto-zastopnika
iSče tvrdka. ki Ima generalno zastopstvo prvorazrednih avtomobilov Sposobni reflektanti naj «e obrnejo na naslov: Stjepan Tomičič i dr., k. d.. Zagreb ulica c. 2.	20815
Dekla
katero ima veselje do po-tovania. sprejme potuioče riedaiišče. Vcrašati v četr-; t-k. 20. julija od 12. tre j v gostilni Možina. Vidov-' danska cesta št. 34. 20767
Abonente
sprejmem na dobro domačo hrano v Tavčarjevi ulici 4, U. nadstr.	20667
fTS^
'* T. RABIČ
^fb, Ljubljana ^J
Let.io kupimo
§ 10.0 L 0 ID3
smrekovega lesa
v dolžini 3 m in 20 cm sr daie debel ne, s par % e ovine. Nzdalje rabimo neomejeno Količino nevejas ega, smre-Kovega brusnega lesa za ran^rmeo, v dolžini nad 2 m in 10 do 20 cm srednie debeline.
Največje ponudbe irpnco vagon iugoslo
slovensko avstrijska meja in pogoie ,Za 9: 55' na Puoliclta> d. d., Zagreb Gundtiličeva 11
uammmmmmmuum
Opozarjamo
vse interesente, da |e pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Djn 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošl
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede nasio vov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2"—
Najstarejša parketarska tvrdka
Ferdo Primožič
LJUBLJANA, Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo m polaganje vsakovrstnih parket, hrastovih in bukovih deščic. Popravi a in struženje starih podov Delo solidno. 189 Cene zmerne
t
Pozor izletniki in turisti! Pozor izletniki io turisti! ; V ho:elu Sv- Duh ob Bch. ezeru
se doci	5546 a I
navadno kos:Io Din 15 —, boljše Din 20'— pentlon Din 40 — do 45-—, ssmo udor se « sklicuje na ta og'as. Feliks Seljak.


Primerjajte delo in cene
in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig
knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani.
Kopitarjeva ulica itev. 6 II. nadstropje BREZ KONKURENCE.
En gros.	43 4	En detail.
@itraši, citrašinje!
Priljubljeni IX. zv. .Slov. nar. pesmi za citre in petje* izide v nekaj dneh v drugI predelan' izdaji. Zdaj bo na razpolago vseh enajstero zvezkov. Cene so: L, II, IX. in XI. po 20 Din, vsi drugi po 18 Din. — .Petelmčkova žen tev* po 4 Din, .Tri pesmi': Jaz bi rad rdeč h roi itd. po 8 Din. .Nabožne pesm' za c tre* (pol zastoni) po 5 Din. — Pripor ;čd se Iv. Kiferle, Ljubljana, Gosposka ulica št. 9.
Mizarji, kovači, ključavničarji, strugali
lahko prav po ceni kupijo celokupno njim potrebno orodje in pripravo rabljeno in nerabljeno v naši tvorn ci. katero razprodajamo.	5527 a
„SMEV" tvornica strojeva, Bjelovar
SREČK
2y2% državne loteriiske rente za vojno škodo (ratoa šteta)
na obroke
nndl pod nafngodnejšimi pogoji
Zadružna hranilnica
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z.
Ljubljana. Sv. Petra c. 19.
__^J
V
i
)»14<MtMmH«M«MM»llMIMI>mil
Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij cjutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizii Novak. Vsi v Ljubljani.