118. številka. Ljubljana, v četrtek 26. maja 1904. XXXVII. leto. P W mm tohaja vsak dan zvečer, izimfii cedeče in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ograka dežele za vso loto 26 K, a* pol lota 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem M dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 Kt za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiale toliko r0C kolikor znaSa poštnina. - Na naroCbe brez istodobne vposiljatve narofinine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petarostopne petit-vrate po 13 h, če BO oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ca 60 dvakrat, in po 8 D, Cc «g trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uradnlatvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah 6t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravniBtvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. it* Francija in Vatikan. Tri tedny je tpga, kar se je glasilo ljubljanskega škofa otročje • naivno norčevalo iz potovanja prezi-denta francoske republike v Rim. Jedro tistega članka »Med Kvirina-jom in Vatikanorna je bilo, da rimski kuriji ni prav nič na tem, da je Loubet prišel v Rim. Zdaj pa ee je pckszalo, da so informacije ljubljanskega škof* bile jako slabe in nastal je zaradi Lcubo-tovega potovanja v Rim med Francijo in med Vatikanom konflikt, ki zbuja svetovno pozornost in ki zna imeti najusodnejših posledic za rimsko cerkev. Vatikan je proti potovanju pre* zidenta Loubeta v Rim poslal francoski vladi in vsem katoliškim državam pismen protest, v katerem je to potovanje proglasil za razžoljenje pspeža. Pri tem so vatikanski diplo-matje prav po jezuvttsko postopali. Franciji so poslali noto, ki je bila na sebi malo pomembna. V protest«, ki so ga predložili drugim katoliškim državam, pa se nahaja odstavek, ki ga ni v francoski vladi poslani neti, ki je pa za Francijo skrajno žaljiv. Ta protest je po vsebini in po stilizaciji tako žaljenje Francije, da bi med dvema posvetnima državama bila vojna neizogibna. Rimski diplo-matje so se osmeiiii obdolžiti pri ka-ioiiskih vladah repreaentanta francoske republike, ki je, izpolnjujoč evojo no misijo, obiskal italijanskega kralja, da je grešil proti svojim dolžnostim. Suverenske pravice franco-Bkega naroda že dolgo niso bile prtdrznejše zanikane. Vatikanski di-jjiomatje so se posUviii na stališče: C. Francija ne razžaii Italije (s tem, ds Loubet kralju ne vrne obiski.), bo pa razžaljen papež! Francija bi torej ne smela sama določevati potov in sredstev svoje politike, nego bi se morala ravnati po željah in nazorih rimskega papeža! Protest rimske kurije ni samo žaljiv za Francijo, nego tudi za Ita- | lijo. Vatikan odreka italijanskemu vladarju demonstrativno pristoječi mu naslov kraija; imenuje ga »ti-stegaa) ki »nam proti vsem pravicam krati posvetno gospodstvo in potrebno svobodo«. To je tudi v Italiji zbudilo silno nevoljo in zna provzročiti, da se dosedanja cerkvena politika italijanske vlade znatno poostri. Francija je na to žaljenje energično odgovorila s tem, da je odpo-klicala francoskega poslanika pri Vatikanu. DipieniatiČna zvtza med Francjo in med Vatikanom je s tem formelno pretrgana. Posle francoskega poslaništva ne vodi poslanikov namestnik, ki ima značaj ministra, nego 27 letni posi&niški tajnik. Vatikan je upal, da se zadovolji Francija s tem, da posije svojega poslanika samo na dopust, in zato je poskrbel, da bi pariški nuncij ostal na svojem mestu. Ali Francija je šla dalje. OJ-poklicala je svojega pos'an.ka in zdaj bo moral tudi nuncij zapustti Pariz, ker sicer zna Combes storiti tako, kakor je svej čas storil belgijski kralj, ki je papeževemu nunciju [ ukazal, da naj gre čez mejo. V Vatikanu je energično postopanje francoske vlade provzročilo pravo paniko. Vatikanskim politikom se menda niti sanjalo ni, kik sad da redi njih protest. Danes še ni mogoče reči, kake biilo posledice tega konflikta. Vse frarcoske redoljubne stranke so edine v tem, da se mora vatikansko prepotentnost eksemplarično zavrmti. Radikalnejši elementi zahtevajo celo, da naj se odpove sto let stari konkordat in izvede popolna ločitev države in cerkve. Da je osvobojenje države od cerkvenih vplivov nujno potrebno, v tem so edine vse rodoljubne francoske stranke. Na vsak način bo moral Vatikan dati Franciji popolno zadoščenje, Če se hoče ogniti veliki nesreči, da bo konec konkordatu. Menda uvidevajo to tudi vatikanski krogi, kajti čuje se že, da bo žrtvovan papežev državni tajnik 1 Merrv del V*l. Pij X. je komaj Uto dni papež in že je storil celo vrsto nerodnosti. Osebno pač ni zanje odgovoren. Leon XIII. je imel malo vere ali veliko politično rutino in diplomatično spretnost. P.j X. je jako veren, ali o pol Učnih in diplomatičnih stvareh je popolnoma nepodučen. Katoliško cerkev vUdtta danes dva španska kardinala in papež je le orodje v njiju rokah. Kak politik je papež, se spozna iz njegovega izreka, da mu je vse eno, kako se konflikt konča, on zaupa, da mu bo Bog pomeg&l. No, če bi Francija odpovedala konkordat, bi odpadlo letnih 56 milijo nov frankov, ki jih dobivajo francoski duhovniki iz državne blagajne in bi francoski katoličani morali svoje duhovnike sami vzdrževati. V tem slučaju bi se število duhovščine preklicano hitro skrčilo in konec bi bilo miiijouom, ki jih Vatikan dobiva iz Francije in ki so glavna opora pspeštva. Papeštvo brez francoskega denarja bi bilo podobno ročaju brez sablje. In zato mislimo, da bi Vatikan raj« »framazenskoa francosko vtado prosil odpuščanja, kakor pa pustil, da pride do razveljavijenja konkordata. Vojna na Daljnem Vztoku. Preobrat na bojišču. Preteklo je že skoro celo četrtletje, odkar se je pričel krvavi boj v vzhodni Aziji, in ves ta čas so se razni časopisi trudili, da bi z najčrnejšimi barvami naslikali obupni položaj Rusije na bojišču in predstavili svetu Japonce v Čim najlepši luči. Poročila z bojišča so nam javljala zgolj o ruskih — resničnih in neresničnih — neuspehih in skoro ni pretekel dan, da bi časopisi ne bili prinesli navdušeno pisanih poročil o kaki japonski zmagi ali o kaki s posebno bravuro izvedeni operaciji. V zadnjem Času pa so za Japonce vesele novice jele polagoma izostajati, postale so redke in danes so skoro popolnoma usahnile. Kaj pomenja to ? Ali se je izvršil na bojnem polju takšen preobrat, da je celo vsahnil vir, iz katerega so izhajale novice, javljajoče o kolosalnih japonskih uspehib, ali je morda „vojnim ko-respodentom" pošla že potrebna fantazija, s katero so dosedaj umeli barvati svoja poročila? Od 8. svečana sem je bilo vse angleško in drugo japonofilsko časopisje na delu, da bi Japonce proslavilo pred svetom in ni je bilo po zatrdilu teh listov kreposti, katera bi ne bila last japonskega značaja. Boj ob reki Jalu se je z vso doslednostjo proglasil za veliko „bitko" in za „strahovit poraz" Rusije, dasi se je na ruski strani boja udeležila samo ena divizija in se s svojimi 12.000 možmi z naravnost občudovanja vrednim junaštvom borila proti velikanski japonski premoči okoli 75.000 mož. Takoj na to se je poročalo, da Rusi že beže proti Liao-jangu, da so jim Japonci že za petami, došle so vesti o novih velikih bitkah ob gorskem prelazu Motien in južno od Liaojanga in v nevzdržnem prodiranju japonske armade proti severu, da smo si bili že v skrbi, da bodo japonski voji pozicije generala Kuropatkina obkolili in rusko armado uničili. Toda skoro smo izvedeli, da so bile vse te vesti, ki so se prodajale za pristno blago, le plod bujne domišljije; postalo nam je jasno, da se ob reki Jalu sploh ni bila večja bitka in da Japonci sploh niso dalje prodrli, kakor do Fengvan-čenga, kamoli da bi bili prekoračili Motienski prelaz in se bližali Liao-jangu. Te dni pa smo dobili kategorično sporočilo, da se je japonska armada jela umikati celo iz Fengvan-čenga. Prav taki so bili tudi ruski neuspehi na morju! Rusko brodovje v Port Arturju je bilo že uničeno, trdnjava od suhe in morske strani obkoljena od sovražnikov, posadka v njej na robu obupa, Rusi so že uničili pristanišče in utrdbe v Daljnem ter razstrelili se one maloštevilne vojne ladje katere so jim „vojni poročevalci" še milostno pustili, v zrak in japonske oklopnice in križarke so že vdrle v portarturško pristanišče, da smo že vsak hip pričakovali, da se ponosni Port Artur vda in pade v roke japonske, — kar se je izkazalo, da so si Japonci izvojevali te ., uspehe" le na potrpežljivem papirju, ne pa v dejanju. Skratka, veČina poročil z bojišča je bila prikrojena v prilog Japoncem in japonski armadi so se pripisovali takšni uspehi, da je sedaj, prav težavno, spoznati pravi položaj. Sedaj se pa kaže, da se bo za Japonce iz pretirauo ugodno naslikane situvacije razvilo nasprotno. Japonci niso sedaj samo zadržani v ofenzivi, marveč se morajo celo umikati in so deloma bili celo primorani ustaviti svoje operacije. Njihova toli hvalisana ofenziva, ki je bila poklicana na mah streti vso rusko moč, se je spremenila v bojazljivo neodločnost. In v nekaj dneh bodemo najbrže slišali, da je japonska ofenziva ue le padla v vodo, marveč se je morala celo umakniti ruski ofenzivi. Ta preobrat pa pričakujejo Rusi z vso gotovostjo in ni dvoma, da s polnim pravom! In Japonci ? Menimo, da zro s strahom in skrbjo v zanje tako temno bodočnost! Poročila generala Kuropatkina. General Kuropatkin poroča carju Nikolaju: Naše kozaške predstraže so 22. in 23. t. m. opazile, da so sovražni voji prodrli 8 km od FengvanČenga do vasi Daliandapuca, ki leži zapadno od glavne ceste, ki pelje v Liaojang. Kden japonski voj, obstoječ iz 6 kompanij in treh eskadronov, se je zapletel 'J\. t. m. v boj z našimi kozaškimi oddelki, ki so bili postirani na vrheh pri ragfl Pontejka ob obeh straneh reke .^aci. Ko se je pričel boj, se je japonska konjenica umaknila za pehoto, ki sc pa ni mogla odločiti, da bi prekoračila reko, marveč je iz daljave neprenehoma popolnoma brezuspešno streljala, ne da bi štedila s streljivom. Drugi precej močan japonski voj je sam poskusil prekoračiti reko in obkoliti nase levo krilo, toda napadla ga je takoj naša konjenica in ga zagnala v i i v j i beg. Proti večeru so se Japonci na celi Črti umaknili. Humoreska. Juraj Lubič. (Dalje) Cezarja je globoko v srcu speklo, kakor bi mu bil kdo zasadil strupen nož. Zamujeuo — izgubljeno — nikdar, nikdar več! Najrajše bi se bil po glavi treščil, zjokal se, toda take prekucije v prsih se ne smejo kazati. Zatajimo se in bodimo veseli, kakor bi nič ne bilo. — „Izredno me veseli, da sem imela čast, gospod Cezar. Ravno taki ste, kakor so mi Vas opisovali. Želela sem Vas videti; upam, da to ni bilo zadnji krat." To so bile besede gospice Mine ob slovesu. Cezar jc odslej kar norel. Gorska vila se mu je vsedla v dno duše, ogre-vajoc, pekoč ga s svojimi žareČimi očmi ob solncu, ob luni. S pestjo je mahal okoli sebe, češ, kako bedarijo si napravil, da si se tako brezmiselno proč vrgel, da si se spustil kakor slepec bitju v naročje, ki je mesto dišečih vrtnic polno ostudnega trnja. Trn se izdere iz života, se vrže v kraj, tu pa je treba trpeti mirno potrpežljivo — do blaznosti. Zakaj?--Oh, kako vse drugače bi bilo, ko bi živel na očaru-joči strani boginje Sreče, noč in dan vesel, prepevajoč psalme ljubezni, zroč skozi tiste tajinstvene oči tja v dno sorodnega srca! Oh, te krasne, divne edine oči! — Proč, proč — zamujeno — izgubljeno 1 — — — Nadaljni Cezarjevi izleti so veljali edinole Globokemu in temnooki go-spici Mini. Cerber je bil svoj Čas mojster-čuvaj. Cezarina ga je prekašala. Iztak-nila je kmalo, da se uradni komisijoni in drugi silni posli njenega moža kaj pogosto ponavljajo. Zato je imela piko nanj in vedno skrbno pazila, povpraševala iskala tukaj, tam, seveda brez pravega uspeha. Cezar je moral grozno napenjati svojo fantazijo, da je na loveča vprašanja svoje Ksantipc iznašel kolikor toliko verojeten odgovor. Toda sum je ostal, in to je bilo uso-depolno. O vrč, kako dolgo te bodo še nosili k vodjaku! Vse na svetu se izve, pa bi Ceza-rinki kaj odšlo ! Nekoč je ta vzorna soproga, kakor navadno, preiskavala žepe Cezarjeve obleke. Najprvo jej pride v roke ostanek cigarete, po domače Čik. „Od kdaj pa tipušiš?" „Samo načel sem, potem sem pa skrivoma utaknil v žep, da bi moj šef, kateremu nisem smel dati košare, mislil, da sem vse popušil — —u Cezarju je vroče prihajalo. Sedaj bo vrag, si je mislil, ako dobi še drugo. „Tvoj šef ti je dal cigareto praviš?" Pogleda ga pisano. Ni podobno tvojemu šefu — — oho, kaj pa to, ali je to tudi od tvojega šefa? - ha, srčna cvetka v medaljonu še malo sveža — vem, kaj je to — takoj izpovej svoje grehe, sicer--" „„Nič, nič hudega" jej seže prestrašeni Cezar v besedo, poskušajoč smehljati se, ter nadaljuje šele, ko je imel vse soprogine krempeljčke v svoji gosti bradi „Tam na vrtu sem dobil to cvetko, pa sem jo le tako v zamišlje-nosti del v medaljon, ker se mi take cvetke že od nekdaj dopadejo, saj veš--- „Oho, oho, kaj pa tole tukaj — v listnici, tako lepo spravljeno — kaj pa je to — modra, baržunasta, kakor tolar velika pika — ti misliš, da jaz takih stvari ne poznam? Take pike so sedaj moderne, dame jih lepijo na svoje toilete, da so bolj bajacom podobne — kje si dobil tega Šenta — okoli bab si se smukal, kakor je bila nekdaj tvoja navada, — li ne veš, da sem ti jaz edina na svetu, jaz, jaz in nobena druga — govori, če ne, ti iz praskam oči!" Cezar je bil ves trd in ni mogel takoj odgovoriti. Urno je smuknila zgodovina teh treh relikvij skozi njegove možgane. Zadnjič sta bila z Mino prav otročje razposajena. Ko se je njen briljantni prstan slučajno zatirlikal po tleh, mu je prišlo na misel, da bi bil dober kak spomiuček na gospico. Njeua prijateljica ga je komaj otela, na kar mu je gospica Mina vrgla na mizo čik, za njim srčno cvetko in naposled tisto modro, baržunasto, kakor tolar veliko piko, katero je odtrgala od svojega klobuka, češ, za spomin je vse dobro, četudi ni biiljant. Kdo je mogel vedeti, da bodo te tri nedolžne reči provzročile zakousko revolucijo! Pa sedaj ni čas premišljevanja, treba je dati odgovor. „„0, ta pika*- jeclja Ott&r rti zmeden od zadrege.....Kaj ue veš — zadnjič si jo imela v svoji košarici, pi — pa sem - pa sem jo — — — ..Pa si jo spravil kakor biser v spomin na svojo soprogo, — kajne, ti lazujivee — take pike ni bilo ll nikdar v naši hiši. To si zapomnim Sledile so dolgotrajne levite z mastnim priboljškom, Cezar pa, ki »c je j bil bal, da se stvar bolj nevarno za-suČe, je b 1 vesel, da je bilo nevihte kouec Konec je sicer bil sedaj, toda le za danes. Cezarina je izvajala konsek-vence in je postopala oprezno korak za i korakom, dočim jc Cezar skušal pota-j jiti se, kakor zasaČeui lisjak, mislec, I da je zopet vse v redu. - Nesreča ima urne krače. Cezar, Cezar, po tebi je! Ljubezen ti je odvzela vid, ljubosumnost pa ga je podvojenega dala tvoji soprogi. — — Lep pomladanski dan. Na vrtu gospe sodnice v Globokem je bilo sadno drevje že vse v cvetju. Po tleh so bile razprostrte pestre preproge, obrobljene s z drobnim peskom posejanimi poti, ki so se predstavljala kakor snežnobeli trakovi. Na Japonske izgube so bile silno velike. Na naši strani je bilo ranjenih deset kozakov. Preosnova ruskega vojnega načrta. Po poročilih iz Petrograda se bo ruski vojni načrt vsled dosedanjih skušenj na bojišču znatno spremenil. V zadnjih dueh se je vojna uprava že ravnala po novih načrtih, v katerih je več prostora odkazanega ofeuzivi, in izkazalo se je, da je ta taktika pravilna. Naglasa se, da Rusija — žal — ni mogla takoj preiti v otenzivo, ker ni bila na vojno pripravljeua. Kakor je sedaj dokazauo, so se Japonci neposredno po prekinjenju diplomatičnih vezij radi tega tako požurili napasti Port Artur, ker so se bali, da bi sicer združeno portarturško in vladovostoško brodovje takoj prešlo v ofenzivo in jih že v prvem boju porazilo. Splošno vlada sedaj prepričanje, da bodo dosedanje ruske neuspehe korenito popravile nadaljne akcije tako na suhem, kakor na morju. Vladivostok kot temelj ruskih operacij na morju. Iz Petrograda se poroča „Ex-pressu" v Londonu, da je Rusija izbrala Vladivostok kot temelj novih smelih načrtov za vojevanje na morju. Admiral Skridlov je dobil povelje, da naj temeljito reorgauizuje v Vladivo-stoku se uahajajoČo armado. Razen posadke 10.000 mož in ladij križarske divizije bo še dobil novo torpedno fiotilo. Te torpedovke se bodo poslale po železnici. Glavni načrt temelji v tem, napasti japonsko obal in s tem Japonce prisiliti, da svojo eskadro v Rumenem morju dele. V tem slučaju bi se potem rusko brodovje lahko kosalo z japonskim iu baltiška eskadra bi lahko brez vse težave priplula v Port Artur. Izpred Port Arturja. Po poročilih ;iz Londona križarijo ruske torpedovke neprestano pred Port Arturjem, vsled česar so se Japonci odločili, da bodo to trdnjavo na vsak način skušali zavzeti in rusko brodovje uničiti, predno bodo resno jeli prodirati protj Liaojangu. Iz Tokija pa se javlja, da se je v nedeljo v smeri jugozapadno od Port Arturja slišalo silno grome nje topov. Sklepa se, da so ruske torpedovke napadle japonsko brodovje in da se je vnela velika morska bitka. „Standartu" se brzojavlja iz Cifua, da so v Port Arturju vsi popolnoma prepričani, da se jim bode posrečilo uspešno odbiti vse japonske napade z morske in kopne strani. Vse ruske vojne ladje so že zopet popravljene in tudi rRetvizan" bo še ta teden odplul iz pristanišča. „Daily Mail" pravi, da je za obleganje Port Arturja določena 3. ja- vsah štirih voglih se je šopiril španski bezeg, ki je po celi okolici razširjal mamljiv vonj. Na zadnjem koncu vrta, nasproti državne ceste pa sta proti nebu segali dve sočno zeleni lipi, ki sta svoje košate veje razprostirali daleč v vrt, tako, da sta tvorili naravno, prostrano lopo. V tej prijetno hladni senci je bila postavljena lesena miza, ob kateri je za časa naše povesti sedela živahna družba, večinoma dame. Nebroj krilatih pevcev je skakljalo po vejah, da so se stresale in se je sipal cvet po vrtu. Njih glasni živ žav je kazal, da so imeli svatbo. Ali so ptiči posnemali veselo družbo? Zvonki smeh in nežni vrišč iz mladih grl se je harmonično zlagal s žgolenjem naših drobnih prijateljev. To je bilo vstajenje življenja, to je bil pomladanski koncert. V gosti zeleni seči, ki je okrog in okrog odajala vrt, tam bliže lope je nekaj zašumelo. Če si dobro pogledal, si zapazil, da se je sem pa tam nekaj zamajalo. Tudi nekaj svetlega se je pokazovalo, tako nekako, kakor žensko krilo. Bila je v istini mlada dama v svetli kolesarski dresi z belo čepico na glavi. Skrivala se je za goščo, vlekla na uho, dočim so ji oči silile baš vun iz razgrete glave kakor dve jajci. Razburjenost ji je dvigala prsi, ponska armada, ki obstoji iz samih veteranov iz kitajske vojne. „Koln. Zeitung" pa poroča, da se je japonska eskadra po pogibelji „Ha-cuzeu in „Jošiiua" umaknila izpred Port Artuja daleč na široko morje in da je popolnoma opustila običajni bom-bardma trdnjave. Japonci so sklenili, da se pristanu ne bodo preje približali, dokler se jim ne bo pesrečilo poiskati in uničiti vse ruske mine. Do sedaj Še niso mogli najti niti ene mine. Ruski uspehi. Iz Šanghaja se preko Londona poroča, da se je 18. t. m. pet japonskih bataljonov dalo izvabiti v neko sotesko pri Inkovu, kjer jih je napadel iz zasede general Fok z artiljerijo in pehoto ter jih do zadnjega moža uničil. — Iz Mukdena pa se javlja, da so kozaki generala K en ne n-kampfa odvzeli Japoncem dva transporta. Kozaki postajajo za japonsko armado že silno nevarni. Predno so Japonci jeli prodirati v Mandžurijo, so kozaki uničili ves proviant, katerega bi Japonci mogli dobiti v roke. Sedaj se nahaja japonska armada v gorati deželi brez vsakega proviauta, dova-žanje živil pa ovirajo kozaki. Armada generala Kurokija je vsled tega v zelo težavnem in nevarnem položaju. Iz Petrograda pa se brzojavlja, da je došla iz Mukdena vest, d a s o Rusi napad li mesto Andžu v severni Koreji, je za vzeli in uničili tamkajšnjo japonsko posadko; na to so se zopet umaknili. Varjag. Japonci so te dni razglasili, da se jim je posreči.o dvigniti pred Cemulpom potopljeno križerko »Var-jage. Kakor pa je poizvedela »K61-nisehe Zeitung«, je ta vest popolnoma neresnična. Nasprotno pa je res, da so Japonci vsa dela glede dvignenja »Varjaga« ustavili in da so vse japonske vojne ladje zapustile pristanišče v Čemulpu. Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budapešta, 25. maja. V proračunskem odseku je finančni minister vitez B6hm-Bawerk pojasnjeval finančno stran vojnega kredita. Poudarjal je predvsem, da je finančna uprava vojne zahteve pre skušala ter se popolnoma prepričala o potrebi in nujnosti istih. Nadalje je rekel, da zahtevanih 400 milijonov ne more nikogar presenetiti (?), ker je za več kot dve tretjini te svote delegacija že zdavno vedela ter o tem tudi sklepala, zakaj že pred dvema letoma je dovolila 38 m lijo-nov za nove havbice in 165 milijonov za obnovitev topničarskega streliva. — Glede pokritja je rekel minister, da bi bilo prizadetim na kvar, ako bi se za 250 milijonov najelo da so bile videti kakor razburkano morje. Roki sta se pestili, spodnjo ustno pa je krčevito stiskala med zobmi. Kaj je bilo to? Lahko ja uganiti, da je našemu Cezarju bila zadnja ura. Ko je bil zapustil svoj dom z izgovorom, da ima tam nekje v Rožnem dolu opraviti, je Cezarinka takoj poslala vohuna za njim, kateri ji je prišel sporočit, da se je Cezar odpeljal na nasprotno stran — proti Globokem. Pripravljena na najhujši prizor, je sedla na kolo in je drčala proti Globokem, celo pot povprašujoč, li niso takega in takega človeka videli na kolesu. V Globokem je zvedela pri prvi hiši, da je tisti kolesar, katerega ona tako iskreno želi videti, na onem le vrtu in da prihaja pogostoma v ta kraj. Pustivši kolo tamkaj, raca bunka Cezarinka s trdimi koraki in peneč se jeze proti svojemu cilju. Že od daleč je zaslišala mili glas svojega ljubljenega soproga. — Smejal se je na vse grlo, je prskal, pihal, govoril baŠ kakor norec. Videla je tudi, kako je omahoval, tepel z roko po zraku, se prijemal za glavo, prav neumno popravljal svoje brke — družba pa se je grozovito krohotala. — — (Konec pri h,) običajno posojilo. Tudi vojni upravi bi se na ta način slabo ustreglo, ker bi morala na nabavo nujnih potrebščin čakati na številne letne obroke. Pa tudi davkoplačevalcem bi se slabo ustreglo, ker bi morali prispevati vsako leto samo za obresti 10 milijonov kron. Zato je morala finančna uprava misliti na kombinacijo, kar se je zgodilo s takozvanim refundiran jem. V tekočem proračunu ostane vsled te kombinacije svota 27 milijonov razpoložljiva, katero bo plačevala vojna uprava 25 let obema finančnima upravama za obresti in amortizacijo najetega posojila, ki se seveda najme ločeno za V3ako dr žavno polovico. Na ta način ne dobe davkoplačevalci novih bremen (?), ker ostane tekoči letni proračun vojne uprave nespremenjen. V 25. letih pa bo poravnan ves dolg, in tako dolgo upa vojna uprava, da ne bo stavila novih zahtev. Ker pa bo za eventualno uvedbo 2ietne vojaško službe treba enkratnega izdatka 50 milijonov kron, predlaga finančni minister, naj bi se tudi ta svota obenem najela, tako da bi znašalo posojilo 440 do 450 milijonov kron. Ogrska delegacija. Budapešta, 25. maja. Odsek za zunanje zadeve je imel danes dopoldne sejo, v kateri se je čitalo odsekovo poročilo. Del. R a-kovszkv je izjavil, da poročila ne sprejme, ker odsek ni kompetentan, da bi izrekel ministru grofu Golu chowskemu zaupanje in ker poročilo ne zavrača dovolj odločno ministrovega govora zoper Turčijo. Po posredovanju ministrskega predsednika grofa Tisze je odsek sprejel poročilo ter izrekel ministru G :>luobow-skemu zahvalo za njegova pojasnila. — Vojni odsek je nadaljeval podrobno debato o vojnem proračunu. — Del. Hegediis je zahteval, naj se cela kvota, ki jo plačuje Ogrska k vojnim stroškom, porabi tudi res na Ogrskem. Isto velja |tudi za izredne zahteve; tudi pri teh se mora ozirati na ogrsko industrijo popol noma po kvotnem razmerju. Končno je kritikoval monopoliziranje smodnika. — Vojni minister vitez Pit-reich je izjavil, da si neprestano prizadeva, da bi se denar po kvotnem razmerju porabil, toda pripomniti mora, da ima opraviti z dvema delegacijama in potemtakem z dvojnimi, nasprotujočimi si resolucijami. Vojna uprava izdela za potrebno nabavo načrt ter ga predloži obema trgovinskima ministrstvoma v odobritev. — Ministrski predsednik je izjavil, da se mora istotako zavzeti za udeležbo ogrske industrije pri vojnih nabavah v razmerju kvote, ker to zahteva vladna odgo-vernost. Olsek je nato sprejel resolucije in Hegedtlsov predlog. Pri resoluciji glede določitve polkovnega jezika pri ogrskih polkih so izrekli Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Med tem, ko so papeži rezidirali v Avignonu, kjer pravzaprav niso bili drugega, kakor uradniki francoskih kraljev, je bila Italija torišče strašnih bojev. Ko je prišel češki kralj Karol IV. v Rim, se je pa pokazalo, da je tudi ugled cesarske krone padel na nič in da je za vedno konec prevladi nemšk'h cesarjev v Italiji. Papež Inocencij VI, še najboljši med vsemi papeži, kar jih je rezi-diralo v Avignonu, je imel pač namen, obiskati Rim, a tega namena ni mogel izpolniti, ker je 12. septembra 1362. umrl. Njegov naslednik je bil Urban V., ki se je po daljšem odlašanju končno vendar odločil, da gre v Rim. Francoski kralj in francoski kardinali so se temu namenu upirali z vso silo. Ti kardinali so živeli v Avignonu v bogastvu in razuzdanosti in kar nič jih ni mikalo v propadli, siromašni Rim. Kako se je tem kardinalom godilo, kaže inventar o zapuščini kardinala Hugona Rogerija, ki je umrl v Avignonu dne 26. maja 1364 Našli del. H e 11 e y, H e g e d il s in Bolgar vojnemu ministru priznanje. — Delegata Rakovszkv in Heltej sta grajala, da se višji častniki Čestokrat neposredno pred vpokojitvijo pomaknejo v višjo šaržo, le da dobivajo večjo pvkojnino. — Del. Okoli-csany je opozarjal na penzijonira-nje iz neslužbenih vzrokov. Ravno sedaj je vpokojen neki general zaradi svoje poroke. — Vojni minister je izjavil, da ni v nobeni državi relativno tako malo število vsakoletnih penzijoniranj kakor v avstrijski armadi, zakaj izmed 22.000 gažistov jih gre povprečno na leto v pokoj 526, tj. 2 57%, a povprečna službena doba častnikov je 41 let, t. j. 2 leti nad normalo. — Potem se je začeia razprava o vojnem ordinariju. Postavke 3 do 11 so se sprejele. — Del. Semsev je predlagal, naj se 1 bataljon Žel. in brzojavnega polka premesti na Ogrsko, da se bedo vojaki privadili ogrskim razmeram, kar se je pokazaio potrebno povedem zadnjega štrajka. Vojni minister je pojasnil, da žel. polku ni naloga železniški pro met, temuč se vojaki le vežbajo v tem, kako se zopet igrade razdrte proge, mostovi, železnice za vojne namene in dr. Po kratki debati o tem predmetu so se sprejele tudi postavke 14 do 25, nakar se je razprava preložila na jutri. Sklicanje češkega deželnega zbora. Praga, 25. maja. V današnji seji deželnega odbora je sprožil dež. maršal knez Lobkovic vprašanje, ali bi ne kazalo zahtevati, da se skliče češki deželni zbor in ali bi bilo pričakovati mirno zasedanje. Deželni odbornik dr. Eppinger je izjavil, da kolikor pozna mišljenje med nem škimi poslanci, ne more svetovati, da bi se deželni zbor sklical. V tozadevni debati je izjavil dr. Herold, da se cbstrukcija v državnem zboru ne sme spajati z cbstrukcijo v deželnem zboru; deželni zbor se naj le skliče. Senzačna vest. Praga, 25. maja. Glasilo poslanca dr. Bretislava kneza Schvvar-zenberga „Budevoju piše: „V dvornih in vladnih krogih jim je mnogo na tem, da se notranje politične zmede poležejo v enem letu. Pred durmi so namreč veliki dogodki, zakaj 17. avgusta 1905 izpolni nadvojvoda Fran Josip Karol, najstarejši sin nadvojvode Otona, 18. leto ter se istega dne proglasi polnoletnim. Istočasno se bo naš cesar Fnmc Josip I. odpovedal vladanju v^prilog svojemu prastričniku." — Sveto verovati v to vest seveda ni treba. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 25. maja. Veliko presenečenje je zbudilo v turških in diplomatičnih krogih, ker so zaprli so v eni sami skrinji 22 iakljičev in v vsakem je bilo 5000 oekinov; dalje so našli še mnogo drugih vrečic, polnih srebrnega in zlatega denarja — vsega skupaj npd 200000 ce kinov! Glavni vzrok, da se je papež odločil, oditi v Rim, je bil ta, da je bila Francija zapletena v strašno vojno z Angleško in da je kuga samo v enem letu v Avignonu umorila 9 kardinalov, 70 prelatov in 17.000 ljudi. Aprila meseca L 1367. je Urban V. zapustil Avignon, kjer je pa ostalo pet kardinalov. Papež nikakor ni bil tako sijajno sprejet, kakor je pričakoval. V Viterbu se je prebivalstvo z orožjem dvignilo proti papežu. Ljudje so, kličoč: »Živio narod! Smrt cerkvi!« naskočili hiše nekaterih kardinalov in napravili barikade. Boj je trajal tri dni; ko so se prebivaloi podvrgli, jih je papež preklel. Ko je papež zapustil mesto, se je peljal mimo dolge vrste vešal, na katerih so viseli puntarji. Dne 16. oktobra 1367. je prišel papež v Rim, v žalostno, propadlo in do cela obubožano večno mesto, v katerem polnih 63 let ni bilo rimskega papeža. Papež je svoj položaj dobro izkoristil. Ne da bi Rimljani Kemal-Eđin palo, sina junaka izpred Plevne, O 3 man paše. Obdolžen je zarote, Češ,da je nameraval umoriti sultana Abdul Hamida v prilog bivšemu sultanu. Ovadil ga je Asa f paša. Sofija, 25. m&ja. Opozicijsko časopisje ostro napada kneza Ferdinanda, Ker ni pred svojim ori-potovanjem v inozemstvo izdal pro klamacije, kakor jo predpisuje uatava Očitajo mu, da prezira narod ker je suspendirat ustavo. Budimpešta, 25 maja. Turški poslanik M u nir paša pride te dni v grad Muranv, kjer biva bolgarski knez, da mu izroči sultanovo povabilo. Sultan namreč vabi kneza k sebi v Carigrad, da mu izrazi svoje zadovoljstvo, ker se je sklenil boi-garako-turški degovor, ter zagotovi knezu znova svoje simpatije. Knei bo sultanovega odposlanca pač sprejel v avdijenci, toda sultanovemu vabilu se cdzove le, ako obljubi sultan Bolgarom v Macedoniji nove šolske in cerkvene privilegije. Solun, 24. maja. Orožniško vprašanje je za sedaj dognano. Vseli 25 inozemskih orožniskih Častnikov je podpisalo pogodbo za »približno dveletno službovanje«. Vsi Častniki so tudi že odpotovali v odkazane jim okraje, le ruski so še ostali v Solunu, pa tudi italijanski čakajo na svojega novega poveljnika. Angleški in italijanski Častniki bodo nos.li fes, vsi drugi pa kalpak. Na posredovanje generala de Georgisa je Hilmi paša zvišal plače častnikom in moštva. Najnižja plača za orežnika je 200 piastrov Solun, 24. maja. Dj 22. t. m. se je vrnilo iz Bolgarije v Macedc-nijo 3572 begunov, nadalje se je vrnitev dovolila 2000 izseljencem iz Belice. Lansko žetev so begunom baje turške oblasti shranile (?), tako da dobe pri Bvoji vrnitvi nad 10.000 ok koruze. Tudi pri stavljenju novih bivališč jih bodo turške oblasti podpirale. Zadnji teden se niso pojavile nikjer nove čete. Francija in Vatikan Rim, 25. maja. Neki nemški kardinal je opozoril papeža na po sledice njegovega protesta proti Franciji. Papež je vzkliknil: »Za to sem jaz odgovoren, in jaz sem protest popolnoma odobraval posveto-vavši se poprej s tem le (te pokazni na križanega)« Pariz, 25. maja. V včerajšnjem ministrskem svetu je bil baje tudi razgovor o ločitvi cerkve od države. Zmerni člani Combesovega ministrstva so se izrekli odločno zeper vsak nadaljni korak, razun da se je poslanik iz Vatikana odpoklical. MT Dalje v prilogi. H prav čutili, je naredil konec rimski republiki in vso oblast združil v svojih rokah, potem pa zopet zapu stil Rim in se vrnil v Avignon, kjer je 19. decembra 1370. umrl. Novi papež je bil zopet Francoz — P,ere gre f Beaufort. Kc je bil star 17 let, je že postal kardinal, v starosti 40 let je bil izvoljen za papeža. Gregor XI. se ni hotel vzlic nujnim pozivom vrniti v Rim in to je bil vzrok, da se je skoro vsa Ita lija dvignila proti papeštvu in za htevala, da se naredi konec posvet nemu gospodstvu cerkvenih poglavarjev. Stoletni boj se je novic vnel Na čelu sovražnikov posvetne vlade papeštva je stala Flcrenca in velika večina italijanskih mest se ji je pri družila. Papež je Florenco preklel, ali liga proti posvetnemu gospodstvu papežev zaradi tega ni razpadla.JPa pež se je končno odločil, da gre v Rim. Svoj namen je izvrši), ali Italije ni mogel podvreči in že se je hotel vrniti v Avignon, ko ga je prehitela smrt. V Rimu je zavladala velikanska razburjenost. Rimljani so zahtevali, da mora postati papež nareden Italijan. Ko so kardinali šli v konklavt\ je rimsko ljudstvo priredilo burno Priloga „Slovenskomu Narodu1' št 118, dn6 26. maja 1904. Gg. abiturijentom pa tudi drugim. V kratkem Vam bode zapustiti srednjo šolo, kraj teoretične naobrazbe, prišli bodete, v kolikor Vam dopuščajo vnanje razmere, na visoke šole, kjer se Vam obenem s strokovno izobrazbo nudi prilika vstopiti v šolo življenja. Naše politične razmere, kakor tudi odnošaji med slovenskimi viso košolci, sigurno niso ostale brez vpliva na Vaše vrste, in dasi se zav« damo, da je večina Vas vsled osebnih kon kluzij in morda tudi vsled napačnih informacij in deloma tudi vsled ne prav poštene agitscije tuja našemu društvu, obračamo se vendar s tem pozivom do Vas. ker Vam ne smejo ostati taji naši ideali in naši smotri, in ker upamo, daše ni ugasnila zad nja iskrica ljubezni do svobode, kije neobhodno potrebna za razvitek po sameznim in edina realna podlaga razvitku kulture vsakega naroda. Svobodni duševni razvitek posameznika je predpogoj napredka družbe, dovoljna občna izobrazba predpogoj samozavesti, ki se pri velikih Bkupinah, sorodnih si po jeziku, čuvstvovanju in intelektu pojavlja tudi v narodni zavednosti. Slovenskemu narodu je torej neobhodno potreba neodvisne izobrazbe, ako se naj taisti narod čuti kot enoto, in predvsem širšemu ljudstvu, ako se naj isto zaveda svojega pokolenja in naj zna ceniti tako svojo osebnost, kakor vrednost slovenskega jezika. Glavna ovira svobodnega individu alnega razvitka, samozavesti in dalje narodne zavednosti pa je sistem, ki ima edini namen zasužnjiti si človeški duh v svoj materijelni prid, ki perhorescira narodni čut kot sebi škodljiv, sistem, ki ga pri nas izvaja katoliška duhovščina, sistem, ki je gnusen vsled svojih egoističnih ciljev. Na drugi strani pa je edinole pravilno razumevanje življenja in njega bistva in smotra ter ublaženje človeku prirojenih nagonov po izobrazbi zmožno zbuditi medsebojno spoštovanje in ljubezen, iz kojih vzklije požrtvovalnost in nesebično socialno delo. Omenjeni sistem pa donaša nestrpnost in sovraštvo ter zbuja umetno strasti, ki se najbolj pojavljajo v verski intoleranci, ter trosi najneverjetnejše razlage o bistvu in smotru življenja, da si obrani svojo nepravično in kruto vlado. Vredno se nam zdi vedno in vedno poudarjati, da je le oni narcd, ki se zaveda svoje narodnosti vsled zadostne občne iz obrazb?, sposoben varovati svoj specifični značaj in edino pristopen napredku kulture in znanosti. Kulturen narod se zaveda svoje eksistence in s v o j e v r e d n o s t i in je zmožen ubraniti se po-tujčevanja, narod pa, ki pričakuje od misticizma svojo rešitev, nima ne moči, ne volje prisvojiti si uspehov občnega napred ka, najuspešnej šega orožja proti poskusom potujčevanja. Slovensko ljudstvo, kakršno je dandanes, po večini zapeljano na napačna pota, tičoče še v globoki nevednosti, o najvažnejših problemih in življenskih vprašanjih brezpr.merno zlobno neumno »poučeno«, pr*vajeno hlapčevstvu in odvisnosti cd svojih verskih učiteljev, dejansko nima moči ubraniti se navala tujcev. Vse te ne- demonBtracijo, kličoč: Romano o Ita liano lo volemo. Ker bo kardinali niso takoj zedinili, je ljudstvo začelo biti plat zvona in se pripravljalo, da naskoči Vatikan. Pod dvorano, kjer so bili zbrani kardinali, so Rimljani pripravili več grmad, da bi jih užgali. V svojem strahu so kardinali hitro glasovali za mladega nadškofa v Bariju, samo kardinal Arsini je glasoval proti njemu. Nadškof v Bariju, je svetoval, naj se Rimljane z zvijačo pomiri, in naj se jim pokaže kak star kardinal kot papež. Med ljudstvom se je v tem raz neslo, da je kardinal Ttbaldesech izvoljen za papeža. Rimljani bo bili veseli, da je zmagal njih ožji rojak. Vlomili so v Vatikan in kardinali si niso znali drugače pomagati, kakor da bo kardinalu Tibaldescbiju deli papeško krono na glavo, ga zavili v papeški plašč in ga posadili na pa-peški prestol. Ko so Rimljani izve deli, da so prevarani, so razgnali konklave, ali mestna oblast je čuvala kardinale in dosegla, da je postal nadškof v Bariju papež. Bil je kot Urban VI. dne 18 aprila 1378. kronan. To je bil zadnji papež, ki pred svojo izvolitvijo ni bil kardinal. (Dalje prin.) vednosti, te duševne inferijoritete pa je kriv zgoraj omenjeni sistem, ki ga izvaja katoliška duhovščina že od začetka svoje posvetne vlade. Resnično je, da je v prvi vrsti poklicana inteligenca braniti narodne svetinje, voditi narod po potih, ki peljejo do bla gostanja ter posvetiti svoje zmožnosti in izkušoje blagru ljudstva, ravno tako pa je resnično, da tega ne more izvajati, ako ji ono ne zaupa, ker je ne razume. lUrmonično in uspešno delovanje je le mogoče, ako si ljudstvo po svoji volji, po svojem razumu izvoli zastopnike in voditelje, kar pa je zopet le mogoče, ako je taisto du št-vno neodvisno in izobraženo toliko, da loči škodljivo od koristnega. Vsak pošten Slovenec želi, da se naš narod vsestransko razvija, ojači in pripravi za bodočnost, ko b >dejo navali tujih narodov zahtevali oajresnejšega od pora. O ačiti se pa more le kulturnim potom. Vse naše stremljenje naj gre nato, da 83 odstranijo iz javnega življenja predvsem oni, ki zavirajo kulturo, oziroma pokonČujejo, kar je do-nesla blagra. Vsestranski napredek našega naroda je naš cilj in v dosego cilja uničevanje klerikalnega sistema naše glavno, neizogibno sredstvo. Načini, kako zrušiti to starodavno, a v bistvu puhlo organizacijo, so lahko različni, ne smejo si pa nasprotovati in drug drugega pobijati Vpraša se pa sedaj, kako vlogo naj igra v obče dijaštvo pri tem delu, ki je za slovenski narod brezdvomno življenskega pomena. Že v naravi dijaka, še bolj pa v njega duševnem razvitku leži odgovor, da dijaštvo ab solutno ne more igrati vloge politi kov. Njegova glavna in prva naloga je, da se posveti z vso resnostjo stroki, ki si jo je izbral za poklic in da pri tem ne pozabi pazljivo zasledovati napredka znanosti in vede vobče. Pri tem pa si bodi vsak dijak svest še druge dolžnost«, namreč, ki jo terja od njega narod, Čigar delavec mora sleherni postati, kadar se vrne po dokončanih študijah ▼ njega sredo. Skratka, ne sme nikdar pozabiti, da je v domovini velika množica ljudi, nevednih in zapeljanih, ki bi smeli zahtevati, da tudi nad njimi zažari blagodejna luč prosvete, in da je narodna dolžnost njegova in človeška, posredovati med vseučiliškimi stoli-cami in nepoučenim ljudstvom. Ob vrelcu vede in znanosti se naj navduši tudi za duševno svobodo po sameznika in ob njem bode tudi spoznal, da je nevednost ljudstva posledica sistema, ki ga izvaja duhovščina že od nekdaj. Sprevideti mora, da je le-ta zagrešila nezaslišano krivico, ker je skrivala svetu rezultate Človeškega razuma, preiskavanja in sklepanja. Vedeti mora, da je klerikalni sistem kriv vsega gorja, kar ga je kdaj prišlo na svet in v svesti si mora biti, da bi z obnovljenjem duhovniške strahovlade prišli zopet časi prelivanja nedolžne krvi, in sežiganja živih Brezdvomno so naši duhovniki s svojim življenjem in pehanjem za denarjem oškodovali slovenski narod na njegovem poštenem življenju in metju v toliki meri, da bi jim bilo težko storiti dovoljno pokoro. Prepričal s9 bo vsakdo, da so taki duhovniki eksistirali vsekdar in a so bili oni največji škodljivci človeštva in posebej še narodnega organizma. Iz tega stališča dijaki, ki smo zbrani v dunajski »Savi«, presojamo tudi naše politične razmere in vsekdar se bodemo oklepali one slovenske stranke ki Bi bode stavila v svoj program namen, odganjati duhovnike od slovenske sklede in iz javnega življenja, dokler bodo oni hlapci rimskega pa peštva in ne narodni delavci. Iz tega stališča že sledi, da je naloga vsakega izmed nas, proučevati najpazljivejše razvitek in delovanje tega največjega sooialnega zla, v pristopnih mu krogih zbujati pravo razumevanje in glavno, pripravljati se na b ;j, v katerega m ra vsak aktivno poseči, v blagor svojega na reda, kadar dozori v to njegov duh in značaj. Vsakdo je dolžan žrtvovati svoje moči, svoje zmožnosti in svoj vpliv temu boju, vsak tam, kjer ga najbolj veseli, kjer je najbolj zmožen, kjer se mu nudi najlepša prilika, vsi pod geslom: za narod proti njegovemu največjemu nasprotniku — kle rikalizmu. Iz tega stališča tudi mi obsojamo najnovejši pojav med slovenskim di-jastvom, ki hoče pod imenom narodnega radikalizma utihotapiti med akademično mladež mlačnost in in diferentnost proti pogubonosnemu delovanju duhovniške organizacije. Nphovi narodni r«dikalizem je le plašč črez njihovo antipatijo do strank, ki se na Slovenskem bore proti premoči duhovniškega vpliva. Ako bi jim bilo kaj do resnisnega napredka, posodili bi svoje moči njim, ne pa imeli na mena odganjati jim naraščaj. Po nji hovem zatrjevanju jim je isti cilj, in cilj je velik, potov do njega nešte vilno, ki p* se ne križajo, ampak konvergirajo proti cilju. Kogar pot one križa, gre mimo cilja. In dijaki iz »Slovenije« hodijo po taki poti. Agitacija njihova med Vami je imela dosti uspeha, način te agitacije pa prepuščamo rade volje njim, zavarovati se hočemo edinole proti njihovi trditvi, da mi določamo posameznim Slovencem vrednost po kro-novini, iz katere so doma. To je zlobna insinuacija, v katero sami ne verujejo. Resnično je le, da se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bodi štajerska politika zgled kranjski in edino pr&va, vse drugo pa je izmišljotina, ker vse diference bazirajo na diferencah političnega uaziranja. Predno se odločite za to ali ono društvo, premislite, kar smo Vam podali v tem pozivu ne pozabite pa nikdar, kadar se odločite za to al: ono, da je ena glavnih nalog skupnega dijdštva držati kvišku prapor svobode, da je svobodomiselno naziranje edino vredno akademične mladine. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 maja. — Katoliška opstrukcija še vedno žre! Vas Smihel na Notranjskem je pogorela. Revščina je res velika, in ubogi pogorelci so se obrnili do deželnega odbora, da jim kaj pripomore. Prošnja se je morala odkloniti, ker je katoliška cbstrukcija deželnemu odboru v tem pogledu preprečila vsak kredit Šusteršič, Krek in Naoe Žitnik so Srni helČanom požrli pravizdatno podporo! Čast takim Človekoljubom! — Imenovanje. Ravnatelj kaznilnice v Gradiški, Fran Šegulai je imenovan višjim ravnateljem kaz nilnice v Kopru. — Klerikalizem na Hrvatskem. Piše se nam iz Zagreba: Boj s klerikalizmom je sedaj pri nas na Hrvatkem približno v istem stadiju, kakor je bil na Kranjskem leta 1894. Taktika je na cbeh straneh ista, kakor je bila tedaj pri nas. Slo venska naredno-napredna stranka je v tistih letih točno tako postopala, kakor sedaj narodna opozicija in tudi nekaj duhovnikov je bilo v protikle-rikalnem taboru, kakor so danes na Hrvatskem. Tak naroden duhovnik se je v »Narodni Obrani« oglasil proti klerikalnemu »Hrvatstvu«, češ: »Nehote se vprašujem: ali niso ti ljudje znoreli? Dvignili so kramp in motiko, hrupa je in vrišča, da misliš, da ti počijo ušesa; otepajo z rokami in nogami, psujejo, grdijo, si kajo žolč in strup, tako, da človek ne ve, ali naj bi se jokal ali smejal; ali to veš, da se koncem koncev moraš sramovati, da si duhovnik, ko vidiš, kaj ta gospoda kolegi v Zagrebu ume-vajo pod »obnovljenjem v Kristu«, če bi tujinec po nesreči dobil v roke te novine, misliti bi moral, da je na Hrvatskem za svečenike veliko huje, nego na Francoskem, da ti »obzoraši« in »realisti« proganjajo redovnike in kaznujejo škcfe in čudne pojme bi imel ta tujinec o naobrazbi in vzgoji hrvatskega svečeništva. To je zbirka pojmov in način pisanja, kakor da pišejo sami »kravarji«. Prav je imel g. Korenić, ko je rekel, da je neko liko Številk tega neslanega »\YiU blatu« več škodilo ugledu vere in svećenstva, nego vsi naši dnevniki od početka pa do danes. Kar pišejo ti ljudje, je pravi kaos b ezglavih in nezmiselnih izrekov in nametanih fraz«. — Tako sodi duhovnik o onih, ki govori, da hočejo obnoviti »narod v KriBtu«. Sodba je prava, ali upanje, da bo duhovščina vztrajala na tem stališču, je prazno. Hrvatski klerika lizom zna čakati. Starejši duhovniki bedo izumrli, novi naraščaj je vzgojen v jezuvitizmu in fanatizmu, kruho-borstvo bo marsikoga zapeljalo, da bo presedlal — čez 10 ali 15 let bo duhovščina klerikalna in le če bodo znali narodni elementi, že sedaj na sebi ind ferentne mase zase pridobiti in jih pripraviti za boj s klerikalizmom, se bodo mogli ubraniti klerikalne povodni. Hrvatski klerikalci že sedaj kažejo, kaki so njih nameni. Evo dva zgleda: V Dalmaciji so bile v pravoslavnih cerkvah »molebstvija« za zmago ruske armade. Ker katoliški duhovniki, hrvatski kakor slovenski, nečejo moliti za zmago kri-stjanskih ruskih bratov, so katoličani pohiteli v pravoslavne cerkve in tam molili. »Hrvatstvo« je radi tega vzkipelo, češ, da je velik greh, da so šli katoličani v pravoslavno cerkev molit! No, Če se vcepi narodu tak fanatizem, zna pestati razmerje med katoličani, pravoslavnimi in mohame-danoi prav prijetno. Tudi absolutna in neomejena avtoriteta škofov se Še oznanja. »Hrvatstvo« oznanja, da se mora škofe neskončno spoštovati; da duhovnik ne more svoje službe koristno in pošteno opravljati, če se ne ravna po škofovih zapovedih; da posvetni ljudje tudi v stvareh, ki niso v zvezi z vero, ne smejo delati po svojem prepričanju, nego da morajo biti sploh v vseh zadevah pokorni Škof jm; da mora vsakdo škofa spoštovati in mu b ti brezpogojno pokoren, tudi če škof krivico dela in ukazuje. Taki srednjeveški nazori se danes razširjajo na Hrvatskem; to so olji hrvatskega klerikalizma. Proti temu je samo eno sredstvo — neizprosen boj. — Klerikalni shod na Jesenicah. V taboru naših klerikalcev vlada tihota glede nesrečnega štrajka na Javorniku in na Savi. Kar nič več ne govore klerikalci o tem štrajku in celo na take udarce, kakršne jim je naštel »Rdeči prapor«, ne reagirajo z nobeno besedo. \t poročila »K it čega prapora« o klerikalnem shodu na Jesenicah posnamemo sledeče: »Krek je zmagonosno rekel Gostinčarju in fajmoštru Koširju: Zdaj pa v naše društvo; jaz dam za dva sodčka piva. In Krek je bil že tedaj korajžen, zvečer pa je s tercijalkami roko v roki hodil proti župnišČu. Oostinčar pa se je pohva Iti: Gorenjska je naša; ta rdeči so hin. — Potem pa je stavk ar skemu odboru pokazal račun za svojo agitacijo: 14 dni je bil na Javorniku in na Savi, 45gld.; dve vožnji 4 gld, drugih stroškov 6 gld., skupaj 55 gld. — Ker pa od bor sedaj nima denarja, je rekel, da mu (ga) bo poskrbel, Če vsaj polovico dol pusti, ker ga preje ni nikd > vabil, da pride na Javornik in Savo. Krek se je pričel pridusiti, da mu morajo plačati, ker klerikalne kase so vse prazne in on ima mnogo dolgov«. Tako porGČa »R1eči pra por« in škefovi listi se niso upali tega tajiti. — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 150. vodstveno sejo dne 18. maja 1904 v svojih prostorih v »Narodnem domu«. Pričetek ob 3. popoldne. NavzoČni: Tomo Zupan (prvomestnik), Luka Svetec (podpredsednik) dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Z logar (tajnik). Izmed nadzorništva je bil navzoč Oroslav Dolenec. V smislu § 18. družbenih pravil jo prvomestnik Tomo Zupan k seji kot svetovalke pozval prvomestnice ljubljanskih Ženskih podružnic. Svojo odsotnost so opravičili ljubljanski župan Ivan Hribar, ces. svetnik Ivan M urni k in mestni župnik Martin Malen še k. Prvomestnik otvarja ob 3. uri popoldne sejo ter pozdravlja na sejo došlo g. Josipino Porentovo, poudarjajoč, kako vztrajnega delovanja bode treba narodnim damam v družbin prospeh ter naproša navzočo zastopnico, da v zaup klicana posveti prav posebno Bvoje moči temu, da se šentpeterska ženska podružnioa zopet oživi ter ko) te dni volt svojo prvome&tnioo. Voe to najradovoljneje obljubi. Glasom izkaza družbenega denarničarja znašali so prejemki v letu 1004 do 17. maja 1904 14 076 K 78 h in stroški 13.442 K 94 h, tako, da mu je preostal znesek 633 K 84 b, s katerim pa seveda ne more tekoče troške pokriti. Ko se rešijo došle vloge, se sprejme ponudba g. Uroša Kersnika v Ljubljani, da prodaja šampanjca družbi v korist in se sklene naprositi telovadno društvo •Sokol« v Ljubljani, da napravi povodom slavlja 40letnice svojega obstoja posebne kupone k vstopnicam v malo korist družbi sv. Cirila in Metoda ter da naj bi se letošnja družbena velika skupščina vršila v Žalcu pri Celju, zaključi prvomestnik sejo ob 6V| uri zvečer. — Družbi sv. Cirila in Me« toda je 14 aprila t. 1. v Ljubhani umrli sodni svetnik dr. Karol Ge-str in odločil v svoji pismeni opo- roki dve osnovni delnici dolenjskih Železnic v nominalni vrednosti po 200 kron. — čast njegovemu spominu! — Nova cestna postava. čez 40 lastnoročno podpisanih posestnikov, mlinarjev in voznikov in enajst županstev iz kamniškega okraja je poslalo deželni vladi prošn)o za olajšanje nove cestne postave, ki določa, da mora imeti vsak, ki vozi več ko 2000 kg, 10 cm široka kolesa pri vozu. Ker bo ta postava provzročila veliko ikode, tako vsem voznikom, kakor tudi premnogim kmetom naše dežele, ki so si zlaj z vožnjo semiitja prislužili kak krajcar za davke in najnujnejša potreb**, naj si vsi naši zantopmki prizadevajo doseči od dež. vlad*-, dt ugodi prosilcem, da bodo namr**Č sinili voziti z dosedanjimi vozmi vsaj do 2800 kg — Predavanje. V nedeljo, dne 29. maja t. I. popoldne ob polu 4 uri bo gosp. Gustav PifVj ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, predaval v Ribnici o domači praš;čere|i in o povzdigi živinoreje v ribniškem in velikolaškem okraju K temu predavanju se vabijo vsi posestniki, kateri se pečajo z živinorejo. — Ponesrečena turnarska slavnost. V Mariboru imajo nemško telovadno društvo »Jahn«, ki je hotelo enkrat svojo novo zastavo po kazati in je v ta namen povabilo vsa nemška telovadna društva na bin-kostne praznike v Maribor. Občinstvo se pa za to slavnost ni prav nič zanimalo in tako je bila ta slavnost le velika :• amaža — Uradna slovenščina. V rokah imamo odlok c. kr. urada za odmero pristojbin v Trstu, pisan v „slovenskem" jeziku. Ta odlok pravi, da . . . „prošnji za odpnst poviškov itd. ..senc da prostor."* — Sc ne da prostor, to je laško : N o n si da luogo! — Po tistem načinu, kakor pravijo c. kr. nemški uradniki na šla jerskem: Naredite trg! (Macben Sie Platz!), prevajajo „non si da luogou v „se ne da prostor". — Bodisi, da je to storjeno iz nagajivosti ali iz nevednosti — zahtevati moramo rabo pravilne slovenščine povsodi. Ta nuna imeti svoj prostor povsodi! — Vojaške potrebščine. Intendanca c. in kr. 3 kora v Gradcu je poslala c. kr. trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1904 1905 za oskrbovanje c. in kr vojske in c kr. domobrambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Gorici, Trstu in Pulju. Dobaviti je: pšenico, rž, oves, kruh, seno, slamo, drva in premog. Izkaz se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo naznanile s posebnimi razglasi v oficijalnih deželnih časopisih. — En dan — trije samomori so se včeraj zgoditi v Trstu. V bolnici je skočil 44letni sodar Fran Godnik z okna in se ubil; 211etni slikar Henrik Iška je izpil 100 gramov karbolne kisline, vsled česar je umrl; 40 etna Frančiška Dežman pa je v svoji sobioi uŽgala oglje in se zadušila. * Tatvina. Predvčerajšnjim je neznan tat ukradel z veza Petra Kravasi, posestnika iz Male Žabje št. 199. na Pogačarjevem trgu dva para črevljev. • Izseljevanje. Unkoštne praznike se )e odpeljalo z južnega kolodva 110 Hrvatov, 65 Kranjcev in 10 M&cedoncev v Ameriko. —- V Hru šioo je šlo 16 Hrvatov in 21 v Lan-crerstein. — li Amerike je prišlo 19 IL-vatov in 13 Kranjcev. — Včeraj se je odpeljalo 32 Hrvatov in 5 Kranjcev v Ameriko, 40 Hrvatov v Hrušico in 30 Kranjcev na Westfalsko. * Najdene in izgubljene reči. M»r j* Z>bertova, » užkinja v Kolodvorskih ulioah št. 12 je našla srebrno žensko uro z verižico. — Marija Kraljeva, gostilničarju t hči na Miklošičevi cesti, je izgubila dne 24. t m srebrno uro z ilato verižico, vredno 40 K. — Topničarski poročnik Karol Nemetschke je izgubil istega dne zlat obesek, ki predstavijo Marijo z detetom. — Frančiška Černetova iz S ške št 61, je izgubila včeraj zlat uhan. — Brivski pomočnik Fran Novak je izgubil včera| v železniškem vozu koledar kavarne »Avstrija«, v katerem so bili trije vrednostni papirji in vojaška naborna liatnc*. — Najnovejše novice. Zoper zahtevane milijone za vojne namene so sklical socialni demokratje na Dunaju devet shodov. — Ženin zginil 4t>.etni vse« učiliščni profesor dr Meisner it Gottingena je prišel pred osmimi dnevi s svojimi pričami na Dunaj, da bi se b 1 24. t m poročil z lepo 231etno hčerko zdravnika dr. Kor-sterja. Na dan poroke pa je profesor zginil, ki je že večkrat zadnje dni steliani na lagi svojih tudi serum tolil svojim prijateljem, da si ne upa osrečiti svoje bodoče žene. — Strahovite nalive 8 točo so imeli 24. t. m. okoli Velike KaniŽP Toča je klestila cele četrt ure. Železniško progo Vel. Kaniža-Dunajsko Novomesto so valovi iz-podkopali na daljavo enega metra, vsled česar se je moral promet vstaviti ter so potniki morali prenočevati v vlaku sredi proge. — Sleparskega odvetnika dr. Orlovskega so pripeljali na Dunaj, kjer bo obravnava proti njemu pri deželnem sodišču. — Bacil, ki provzroča davico je našel bakteriolog dr. Ca- otoku Cejlonu. Na pod preiskav je izdelal že proti davici. — Kužni bacili. Znanemu londonskemu bakteriologu dr. Ubrl-bosu je med potom iz Indije zginilo več steklenic indijskih kužnih bacilov. Ako jih je vzel namenoma kak hudobnež, provzroči lahko ž njimi grozovite stvari. — Roparski umor. V neki zakotni ulici v dunajskem predmestju je umoril delavec Gerhard staro vdovo železniškega čuvaja Forau ter jo oropal za njeno mesečno pokojnino 10 gld. — Moža je vrgla v Donavo v Kritzendorfu ob Franc Jože-fovi železnici 301etna Eliza B i r k-fellner, da bi mogla živeti s svojim ljubimcem. * Na ruskega carja prihaja največ pisem. Ako bi on čital vsa pisma, ki jih dobiva na dan, ne bi mu preostajalo ni trenotka svobodnega časa. Car dobiva nad 500 pisem vsak dan in zraven tega še mnogo prošenj in pritožb. Vsebino teh prošenj in pritožb pregleduje več tajnikov, ki morajo obvestiti carja o vsaki prošnji ruskega podanika, pa naj je to miren podanik ali kak puntar. * Proti modrcem. V du najski družbi za notranjo medicino je pokazal pred kratkim dr. Oskar Kraus mnogo z Roentgenovimi žsrki napravljenih fotografij, da pokaže, kako slabo vpliva moderc na človeško telo. Tu je bilo videti mnogo bolezni, ki nastanejo vsled prevelikega stsnenja telesa. Splošno mne nje v tej družbi je bilo: Proč z modrcem. * Lepota in dež. Neki angleški učenjak, ki je proučeval vzore lepote v različnih delih sveta, je prišel do zaključka, da je lepota prebivalstva poedine dežele v zvezi s podnebnimi njenimi okolščinami — z dežjem. Irska, Angležka in Škotska, kjer pada redno dež, so znane radi lepote svojih žensk. Temu nasprotna je suha Italija, kjer so tudi lepe Ženske, toda njihova lepota cd-cveteva, ko so prekoračile 20. leto. V Italiji so lepi otroci, ali redko je najti lepo žensko v poznejših letih. Iz tega izhaja, da je suša največa neprijateljica lepote. Lepe oči se nahajajo tudi v gcrkem pasu, toda glasovito rdečo barvo lica je najti le v zmernem pasu Čim vlažnejaje torej dežela, tim lepše so ženske. Idealno življenje (da se ohrani lepota) bi bilo 6mesečno bivanje na deželi, kjer se dobiva lepo lice, 0-mesečno pa v mestu, kjer se pridobiva uglajenost v občevanju. * Živali v ognju. Večina ži vali se boji ognja ter iz strahu beži pred njim. Nekatere pa ogenj kar začara ter silijo vanj, vkljub bolečinam, ki jih provzroča vročina. Konj postaja iz strahu kar besen v gore čem hlevu, med tem, ko ostaja pes sredi plamena povsem miren. Samo nos drži pripognjen v tla, kjer je čist zrak ter povsem mirno išče, kam bi bežal. Mačke pa grozno kriče, ako so obdane od ognja. Oči obračajo proč od svetlobe ter beže v kote, kjer se stiskajo. Če jih hoče kdo rešiti, so popolnoma mirne in se ne branijo s tacami, oziroma z zobmi. Tiči postanejo od ognja kakor omamljeni in so popolnoma mirni, in celo blebetave papige ne kriče, ako jih obdaja ogenj. Krave so kakor psi: popolnoma mirne, ne puščajo se odvezati in odvajati in tudi same si poiščejo izhoda iz nevarnosti. * Narodnosti v Evropi. Po nekem statističnem izkazu je bilo koncem leta 1900 narodnosti v Evropi v okroglem številu: Germansko pleme je štelo \12l . milijona; slovansko pleme 1201/« milijona; romansko pleme 108, ostala plemena 48' .. milijona; vseh skupaj torej 3971/« mi lijona duš Ako razdelimo poedine narodnosti v navedenih plemenih, prihajamo do sledečega rezultata: Germansko pleme Nemcev, Holand-cev in Fincev je štelo 77 milijonov, Angležev 40l/8 milijona in Skandi« navoev 1U1 .. milijona. Slovansko pleme: Rusov 82 mil., Poljakov 17 mil., Cehov 8 mil., Lužiških Srbov 105000, Hrvatov in Srbov 8 mil., Bolgarov 4 in Slovencev 1 350.000. Romansko pleme: Francozov in Va Ionov 41 mil., Italijanov 34 mil., Spancev in Portugizov 231/2 mil, Rumuncev 9l/, mil. Ostale narodnosti: Madjsrov 8*/a m»l., Fineev 6 mil, Turkov in Tatarov 6 mil., Židov 5 700000, Grkov 4 mil., Litvance v 4, Keltov in Bretonov 21 a, Albancev V,., in drugih narodnosti 2 milijona. Med te poslednje so všteti Cigani, Baski, Armenci, Kalmuki, čerkezi itd. Originalen popravek. Sebastopoljski »Krimski Vjestnik« priobčuje sledeče: »Neki dan je prišel v naše uredništvo mlad deček, oblečen in oborožen popolnoma po kozaško. Star je bil kakih 9 let Pozdravivši prisotne je rekel: V vašem lis'u ste nedavno pisali, da je »nekak deček« podaril admiralu Skridlovu sveto podobo. Povem vam, da jaz nisem nikak deček, temuČ kubanski kozak 1 eter Popov! Moj pokojni oče je bil polkovnik kubanskih kozakov. Admiralu Skridlovu sem izročil podobo kazanske Matere božje, ker nas varuje in brani. Admiral je vzel po dobo, poljubil me ter me predstavil svojim otrokom. Ali bodete vse tako napisali ?« Mi izpolnujemo s tem željo 9 letnega kubanskega kozaka Petra Popova ter svečano izjavljamo, da ni »nikak deček«. ' Alkoholizem na Rusko-Poljskem. K*kor poroča »Czas« se )e na Rusko-Poljskem v pretečenem letu popilo 4 milijone veder žganja, v vrednosti SO1/* milijona rubljev. Mesto Varšava je j opilo 700.000 veder, v vrednosti 6 mil jonov rubl.ev. Na vsakega paebivalca v Rusko Poljski pride povorečno na leto tretjina vedra žganja, v vrednesti 2 rublja 85 kppejk, na vsakega prebivalca mesta Varšave pa 1 vedro, vredno 7 rubljev 60 kopejk. * Ogrsko višje šolstvo. Naučno ministrstvo je ravnokar ob javilo število vseučtliščnikov ogrske dežele v prvem semestru 1903 4 a) Vseučilišče v Badapešt«: 87 teologov, 3702 jurista, 776 medicincev, 1389 modroslovcev — skupaj 5954 rednih slušateljev, in 597 izrednih skupaj toraj 6551 slušateljev, b) Vseučilišče v Kolozs\aru ima 1823 rednih in 100 izrednih slušateljev, c) Politehnika v Budi: 1465 rednih in 33 izrednih slušateljev in sicer se dele na po samezne oddelke tako-le: 502 inge nieurjs, 749 stroj, ingen., 100 arhitektov, 201 kemik, 13 ostali oddelek d) Na ostalih 10 vseučiliščih je vpi sanih 1766 rednih in 93 izrednih slušateljev. Skupno število višješol-cev znaša 11831, toraj 172 več kakor zadnji semester I. 1902 3 ' Navadna muha izleže, kakor je preračunjeno, do 120 jajčič. Po treh tednih postane iz takega jajčioa muha. Računajoč dalje, prišlo bi še do zaključka, da zamore ena muha tekom enega leta imeti 25 milijonov potomcev. * Iz naravoslovja. V japonskih gozdih so pajki, ki predejo tako močno pajčevino, da treba noža, ako se jo hoče pretrgati. * Neovrženo. »Povejte mi, zakaj so Vaši lasje že bel , Vaša brada pa še vsa Črna. Ali si jo mažete?« — »Ne, vzrok je ta, ker je 20 let mlajša.« Književnost. — Savinske planine. Vodnik po gorah in dolinah v lavinskih planinah. Sestavil F r. Kocbek, založil A. Cven-kal. V Ljubljan i 1904 V zadnjem desetletju je turistika močno napredovala tudi med Slovenc. V tem oziru si je pač steklo največjih zaslug »Slov. plan. društvo«, ki je s svojim vztrajnim delom največ pri pomoglo, da se je tudi med nami jelo širiti zanimanje za turistiko in da so se tudi Slovenci jeli intereso-vati za krasote rodne domače zemlje, katero so do nedavnega časa umeli dostojno ceniti edino le redki tujci. Dočim pa je bilo Triglavsko pogorje že kolikor toliko znano in cenjeno i med Slovenci, so bile še Savinske planine, to prekrasno gorovje, razprostirajoče se na meji treh deže'a skoro nepoznate tako v tu;cib, kamoli še doma. Prvi, ki je opozoril svet na ta krasni kotiček slovenske zemlje, je bil dr. Frischauf, ki je izdal 1. 1877. svojo monografijo »Die Sanntaleralpen«. Slovenci pa so za te planine pravzaprav šele izvedeli, ko je začela z vso intenzivnostjo delov ti SdVinska podružnici »Slov. plan. društva«. Od te dobe pa vedno narašča število slovenskih luristov, ki posečajo Savinske planine. Takoj sprva se je čutila potreba, da bi se za Blovenake hribolazoe izdal primeren kažipot po Savinskih planinah. Zato je izdalo »Slov. plan. društvo« Že 1. 1894. »Vodnika za Savinske planine in najbližjo okolico«. Ta knjiga je sedaj Se pošla, kar je pač znamenje, da je bila potrebna. Ker pa je bila že kolikor toliko zastarela, ni kazalo, da bi se ponatisnila. Zat > je izdala Savinska podružnica »Slov. plan. društva« novo knjigo pod na- slovom »Savinske planine«, katero je inani poznavalec teh planin, Kocbek, tako spretno sestavil, da ustreza zares najstrožjim zahtevam Kot nekak uvod podaja knjiga »Kratka navodila hribolazcem« dr. Chodouo skega, ki bodo zlasti dobrodošla vsem onim, ki šele hočejo postati hribo lazci. Nato so orisane Savinske planine v splošnem oziru, njih geološka zgradba, rastlinstvo in živalstvo in se podajajo kratki podatki o pod nebju in prebivalstvu. Za tem so podrobno orisane doline, prehodi, gere in razne ture v Savinskih planinah, navedena planinska zavetišča, gostilne, cenovnik in red za vodnike in končno zaznamek teh vodnikov. Knjigi je pridejana lepo risana karta Savinskih gora in »Pogled od Ljub ljane na Savinske planine«. Knjiga je spisana natančno, vestno in vseskozi pregledno, da bo vsekakor ustrezala svojemu namenu. Brošurico toplo priporočamo slovenskim tu ristom! Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta 26. maja. Danes je bilo v proračunskem odseka glasovanje o izrednih ar-madnih kreditih. Vsi krediti so bili dovoljeni in sicer z 12 proti 10 glasom. Rusko-japonska vojna. Petrograd 26. maja Poročila angleških listov o veliki bitki so v toliko resnična, daso Japonci pri Kinčau naskočili ruske pozicije, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Petrograd . 6 maja. Meseca junija odide admiral Rozdest-venskij s svojim, 7 oklopnic, 7 križark, 34 torpedovk in mnogo transportnih ladij broječim bro-dovjem v vzhodno Azijo. Petrograd 26. maja. Admiral Skrvdlov poroča, da v bližnji okolici Vladivostoka ni nikjer no bene japonske ladje. London 26. maja. Tudi an gleški poročevalci javljajo, da so kozaki napadli Andžu, razgnali japonsko posadko in mesto užgali. London 26. maja. V Njuč-vang je prišlo še 9000 Rusov. London 26. maja. Vest, da se v Kjensengu nahajajo kozaki s topovi, je resnična. London 26. maja. V zalivu Pečeli je neka japonska vojna ladja streljala na neki nemški parnik. fcST HTa|lioli6e izpričevalo^ ki daje zdravniku In pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, Je kemiška analiza, ki je vsekdar^ potrdila — napovedano množino železa v žele/n a tem vinu lekarnarja 1M-erolija v I Juh IJ a nI na l>unajnltl 4 renti« Zunanja naročila po povzetju 3 Jako praktično na potovanju. nepogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. neobhodno potrebna sobaat Ords^Q. Za ohranjenje čistih zob ne zadošča edino voda za zobe. Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih »e neprenehoma tvarjajočih, Škodljivih tvarin more se izvršiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vplivajočo zobno cremo. Kot tako se je „Kalodont" izkazal v vseh omikanih državah po svoji 40-3 najvplivnejši uporabi. II. Zgodovinska povest (ponatis iz „Slov. Naroda") fflftF- je izšla! Ta povest je, iznajaje v „Slov. Narodu", v/,budila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na iiido postransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edinole pri L. Sctiwentnerju v Ljubljani, Iztis po K I 60, po pofttl K I-80 Wydrove žitne kave POSKUSITI Vzorah dr*go»ai|ria. Petin* 6 »t poldjfc* 4 K 60 t> Iranca« DOMAČI PRIJATELJ" Ifirttš Mirna /t/me to9e &r*fan// Frideno Kau u> rrlilrno pure, steklenica K 5—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Ustna voda /h otroki* K 1*- , najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd. €>«»■■««» mm otrok«* K 1 20, proti ranje-nju dojencev. PraSek K — fcO, najboljše za otroSko kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otročkih bolnicah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestrake itd. Razen tepra spričevala odličnih zdravniških avtontet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerijah, kakor tudi v generalni zalogi: Dunaj, l.9 Graben 28. 664-12 Umrli so v Ljubljani: Dne 22. maja: Terezija Rokave, sluz kinja, 26 let, kap. Dne 2.>. maja: Viljem Pleško strugar-jev sin, 10 dni, Hrenove ulice št. 12, oslabelost. — Marija Angela Zupan, rejenka, 9 mes, Cerkvene ulice št. 21, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 20. maja: Josip Gorjanc, delavec, 37 let. pljučna jetika. Dne 21. maja: Marija Pečnikar, delavčeva žena let, jetika. — ivan Dussig, strugar, 66 let, Carcinomatosis Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 24. maja 1904. aTalosbenl papirji. 4 2°/o majeva renta . . . 4*270 srebrna renta , . , 4°/o avstr. kronska renta 4«/0 „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4°/o h zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet Zadei it/ 41/ •/ 4'V/o bos.-herc. žei. pos. 1902 •'- češka dež. banka k. o. ...... ž.o. . Š-t o pest. kom. k. o. 10°/, 4,/1°/0 zst. pisma gal. d. hip. b. •v* J« pr. 41/,°/0zast. pisma Innerst. nr. 4Va°/o m »• ogrske cen. dež. hr...... 4V,0/o z pis. ogr. hip. ban. IV//, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4V//0 obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. . • . 8<7o „ juž. žel. kup. ViVt i'/tVo avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od I. 1854 .... „ „ 1860'/, . . . „ „ 1864 .... tizske...... zem. kred. I. emisije . maja Denar I 99 30! £916 99 40 1)8 35 97 35 117-20 100-— 100*25 100-10035 9975 101 so: Blago 9*50 9935 99 60 118 55 £7 55 117 40 100-76 10125 100- -101 35 99-85 100-05 102-20 106-60 10760 101-— 102 — ogr. hip. banke . srbske a trs. 100 turške ..... srečke . . Basilika Kreditne Inomoške „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ 11 11 ... Rudolf uve „ . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. ,, . . . l>e ulit- Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ^Briix) Alpinske montan . . . . Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Vnlute C. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 100-50 100- 100- 99 76 98-5,' 9960 294 35 1C075J 185—1 182 -! 260-161 35 293-292—i 2 9-, 9J--12»BO; 21 15 46V— 81-77'-6S--63 6f 29 26 67 -75-504-- 78 — 635-75 1619 — 843-762 50 260— 624 -412 •-1990 -48rt5l|ana^ VII (r« iS. II. .... jfumberško, belgijsko in šležUsko platno .... v vseh širinah 12^9—4 namigni prti, setviete, brisalke, jepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine. j}qviIq 3a opreme nevest ja hotele in restavracije...... po izvirnih ivorniških cenah. Jlborno blago/ Velika ijbera/ V 1317—4 v JLjubijani, Sv- Petra cesta št. 8. Specialna .... .... trgovina Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obŠivkom par gld. 2-80 Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—- Močni, gladki moški čižmi (Štifleti) par gld. 2-80. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-50. Zelo močni J| ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3-—. Elegantni, barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 3-50. Priročni moški čevlji iz jadrovine par gld. i--. Barvani moški li su jati sandali par gld. 2-75 Priročni ■ ženski i čevlji ■ za na ulico ■ par ■ gld. 1-30. i Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. 2-—. Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Frankel | kom. družba prej: flj Modlinška tovarna za čevlje v Ljubljani Špitalske ulice štev. 9. Zastopnik: A. Preatoni. mu Izdajatelj m odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laatnina in tiak .Narodne ti h kame * ^^99999 ZU Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-Č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—18 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v Kupuje In vsa vrste rent, zastavnih mnnalnin obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. CELOVCU, pr odej si pisem, pn jo rite t, fco- Akcijski kapital K I.004MIOO-— Tisealm li aMtaate> Bala »raniM m vnJMstu eaplrje. izžrebane vrednostne papirje in ZSa-vara}© sredice pro\i vnovCoje zapele kupone. ic^rzni izgraci. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Podružnica v SPLJETU. Denarne vi o** iiprejeiiaat *v5vS> v tekočem rafiana ah na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložoui denar obrestuje od dne vloge do tIIii»tii«*«i«» — stil na %odo pošta Kotle, postaja Guštai (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, velefina namizna voda. Alpsko zdravilišče in leto išče Rimski vrelec (Romer-Ouelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 847-10 Glavna zaloga: Jfl. k»«.«inr, Ljubljana. Varstvena znamka. Trgovski pomoćnik dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme pri tvrdki Slavintc & Šeleker *** 1 Šmartno pri Litiji, Kranjsko. CVEK-ov pristni .BRINOVEC rabi se uspešna proti vodenici, pri epidemičnih bolez nih, kot grog proti kašlju, kakor tudi pri uživanju slabe pitne vode. 4 drave in na Od tisočev zdr avn. i Ig. o "\t pri poročen a Najboljša hrana odcu bolne za ž e izvrstno Jzborno se je obnesla pri bluvanju, črevesnem kataru/ drsski, zaprtji L t. d. Otro CI vspevaJo pri tem in ne trpe prav nič na neprebavljivo s t i. D o b i s e v lekarnah in droge rijah Tovarna R.Kuf e & Befrge: d o f -H^r^iBLJF^o in Dunaj, i. Otroška umoKa w 5"* priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva: biškotov in suhorja. ms- 1 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vazevi zh krnli in pecivo. 5Sh hi i -v; KOLESARJI kupujejo ceno nova kolesa Prima 1904 z zvončastimi legami od 150 K naprej, nekaj novih lanskih koles že po 135 K. — Velika zabga že rabljenih moških in damskih k. les po K 70, 80, 90. 95, 1CK>. Le kvalitetne znamke. _ Pnevmatike, zunanji deli (plašči) K 7. 8, 9, zr^ne cevi K 4 do K 5- acetilenove svetilke K 3, 4,5; oljnat« svetilke K 1*60, 2. 4 ; zvonci hO h, prožilni zvonci K 2-2 ', sedla K 4, 4vrstne teleskopne sesalke K 2. nožne sesalke K 3 do K 4; lonček Črnega ali rumenega emajlnega laka K 1, lonček ponikljanja K 1 70. Vsi druja nadomestki po prenizkih tvormških cenah. Ctnovniki o bicikljih in šivalnih »trojih gratis. Veliki -specialni katalog za 60 h v znamkah. Na deželo se pošlje po povzetju. JI. Kunci l>» ki n. IHiiinJ, IX., lileli-t«*nHtclnHtrHi>M«> 1103-6 Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati .. naj t.žije požirek rastlinske grenčice odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu ^ Klstfto sietMijo im diplomom« a „FL0RIAN" Poskusite! ^'T'""** Vabilo na občni zbor Za kolesarje jako važno! Preden se kdo odloči nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naročiti cenovnik pravih PUCHOVIH KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima ===== f ran Čuden v Cjubljanu *^v* *^ Pozor!!! One častite gospode, ki se zanimajo za 535-14 [I motor-kolesa ki 83 bo vršil v nedeljo, 5. junija t. 1. ob S. uri zvečer v Fran - Jožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED:] 1. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1903. 2. Izločitev udov. 3. Izžrebanjc in volitev f> udov nad- zornega svetovalstva. 4. Razni predlogi. V Ljutomeru, dne 18 i aja 1904. 1612 Kukovec, ravnatelj. i vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako lino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! Jranc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta I. v AnčniKovi tiiši zraven ,Fipvca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage In kotle za klajo in žganje* 1*4*1*1 IttM«- in K«msi»«H'«-»»»-iil železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109 - 6 ■IsAMtea* 1*-Nui**l4« in Ulju-£a% nleHi°*lto orodji- ter vse druge, v železno Btroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Na Bledu se proda žaga in mlin, pri kate rem je več lepih stavbenih prostorov Cena po dogovoru. 1515 - 1 Pismena vprašanja pod naslov-Fran Rus, nadučitelj, Bled. Lesna trgovina naprodaj! Protokolirana firma, dobro uvedena, z velikim prostorom za les iu s kolarnicami supamii, pisarno in delavskim stanovanjem, v bližini kolodvora. Na vprašanja odgovarja: 145^ I HUBERT GALLE, Kamnik na Kranjskem. Cas. *r. avstrijske državne železrv.ct C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku vetjavei od dne \ maja 1904. 'eta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž kol OGA ĆE2 TRBIŽ Ob 12 ari 2i m p< onfl ot | Vidk v Trbiž, Beljak, Celovec. FranzerA atet Inomost, Monakovo, Ljubr ' ta SelzU A:issee. Soinogvmd, Ces K-in-Reiflir: v Steyr\ v L«nc. na Dunai vsa A 7. uri 5 m. ziutrai osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeate, Ljub' Dimaj. fez Selzthai v Solno a', Icomoat, Cea Klein-Reifling v Steyr Line, Budei IMzen, I\Ianjine vare, Heo, Francove vare. Prago, Lipsk; čez Amstcitnu rm Danai 11. un 54 el dodelane li^obui vlak v Trtiz, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubco, Se Dunaj. — 01 3 uri 56 m popolđn« osobni vlat*, v Trbiž, Beljak, Celovec, F'-auzer^ Ljubno, Ctz Seizt.hal v Soluograd. nd-Gastein, Zei] ob jezeru, Inom »Ht, Br«. Curih, Genevo, Panz, cez KIciu-Reirling v Stajr, Line, Budjevitc, Plz^n, M Heb, PrancoTra vare: Kanove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr 1, Lipsk , oa cez Am«tetten. - Ob IG uri pocoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensreste. In Monakovo ;direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V Iv i . Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novoinesto, Stražo, Toplice, Kodevia, »b • 5 in popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob ;i. uri 23 m zjutraj oaobni ?1 »jna.j Amstetten, Monakovu, laomobt id rektni voz I. in II. razr. Soinograd. Franzer^ Linc, Sieyr, Liubno, «.elovec, Beljak — Ob 7. uri Yz m zjutraj osobni vlak 17 Trb. — ob 11. uTr 10 m dopoldne oaotau viak z Dunaja Cez Amateiten.Prago direktn* 1 in II. razr), Kariuve vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Soinograd, Litr. Si Pariz, Genevo Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gantein, Ljubno, C Šmohor, Pontabel. — Ob \. un 44 m popoldne oaobai vlak z Dunaja, Ljubna Se BeijaKa, Celovca, Monakuvega, InomoBta, Franzensfesta. Ponrabla. Ob rt. un | -zvečer oeobn: viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Puntabla, Seizthal 12 nograda in Ironxtta čez Klein-Reifling iz Steyra Linca, Budejevic. Piznja, Manj r.th va: Heba, Fraccovih varov. Prage in L'paKega. ~ PROGA IZ NOVEGAMESTA UN Osvobni vlaki: Ob 8 un 44 n zjutraj iz Novega meata in Kočevja, ob 2. un M 1 poldne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotak ODHOD IZ LJUBLJANE dr2 kol.V KAMNIK. MeSani viaki; Ob 7. un 2* m uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 46 m p- noči samo ob nedelja! praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO dri kol. 12 KAMNIKA M«5am vlaki Ob 9 u m zjutraj, ob v*, uri 12 m dopoluclne, ob 6. un U m zvC. Ob 9. un 55 m pjnoči eazn nedeljah in praznikih. — Cas prihoda in odhoda je označen po martllfreii upejakem ( 1 ' ;e z? '1 mili pred krajevnirx' Ca«om v Ljubljani mestne ^kilva. hranilnice v Novem dne 31. decembra 1903. mest 'ahit i« Račun hipotečnih posojd 167« ©60 69 247I.KJ23 y hip^tečnih obresti . 1V039 „ hipotečnih obresti: menic...... 199J29 — Predplačane . . . 8665 67 meničnih obresti : „ meničnih obresti: Zac-stale .... b 19 L 1903 pred plačane 30* 3 4 - 16C870 88 * davkov in pnatojbn: zalog...... 3760 — Saldo L 19 2 . . 12«. zal'ižrili obreati: L. „ zgube in dobička: 1903 zaostale . . — Čisti dobitek . . 160o/ 61 efektnih obresti: L. \. 1903 viseče . . . 0439 07 zamudnih obresti: L 1909 zaostale . . 12'J.; 51 inventarji .... 097 59 zavarovalnin . . . 26 90 \^ uradnih stroškov 80 85 pro diversi ... mm 58 blagajne..... 53292 — 1 2498430 91 l.r05 Ravnateljstvo mestne hranilnice v No vam mestu £otertja zaklada cesarice Elizabete pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA Glavni dobitek v vrednosti 915-H .000 kron, dalje dobitki po IO.OOO, aOOO, :lOO<». SOO«, M»tM). IOOO 14 itd., vsega skupaj « dobitkov. Sna srečka velja 1 krono. Sre&ce m prodaja i IJiihlJanl — v IJiiIiIJhiinWl kmllCiil hHiilil m v baneiiria prijetju J« C\ >l*t>or a mm mmm