Poštnina plafona ▼ &AawM. Leto LXV., St. 10 Ljubljana, četrtek 14« Januarja 1932 Cena Din izdaja vsais dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 10O do 300 vrst a Din 3.—, većjl inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tuseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca St. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. PODBC2NICC: MARIBOR, Grajski trg St. 8---— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tei. ltto. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tei. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--— Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. LAVAL V DRUGI IZDAJI Kriza francoske vlade je bila sinoči rešena z obnovo prejšnjega kabineta, v katerem so bile izvršene le nekatere osebne izpretnembe Pariz, 14. januarja. Kriza francoske vlade je bila zelo kratkotrajna ter je rešena z obnovo Lavalovega kabineta, v katerem so bile izvršene le neznatne iz-premembe. Glavno obeležje novi Lavalovi vladi daje dejstvo, da v njej ni več Brianda. Ker so radikalni socialisti iz strankarsko taktičnih razlogov odklonili sodelovanje v Lavalovi vladi, se je Laval omejil na to, da je izvedel novo zasedbo vojnega ministrstva, notranjega in kmetijskega ministrstva, dočim je zunanje ministrstvo obdržal sam poleg ministrskega predsedstva. Po včerajšnjih konzultacijah je predsednik republike že popoldne poveril sestavo vlade zopet Lavalu. Po kratkem posvetovanju s svojimi dosedanjimi so-trudniki je Laval sestavil listo nove vlade in jo predložil predsedniku republike v potrdilo. Doumer je predloženo listo odobril in vlada je bila že snoči zaprisežena. Ker je Laval, ki je imel do sedaj poleg ministrskega predsedništva tudi notranje ministrstvo, sam prevzel zuna- nje ministrstvo, je postal notranji minister dosedanji državni podtajnik Pierre Cathala. Za vojnega ministra je imenovan bivši ministrski predsednik Tardieu. Minister za kmetijstvo je senator Fould, dočim so ostali vsi ostali ministri iz prejšnjega Lavalovega kabineta na svojih mestih. Pariški tisk je sprejel novo Lavalovo vlado splošno prijazno. Desničarski listi, ki so se po demisiji Lavalove vlade za- vzemali za sestavo vlade narodne koncentracije, povdarjajo, da po odklonitvi sodelovanja s strani radikalnih socialistov ni bilo druge rešitve in da je obnova Lavalovega kabineta še najboljša solucija. Levičarski listi zlasti »Republi-que« in »Populaire« to sicer priznavajo, vendar pa očitajo Lavalu, da je z ostavko vlade igral komedijo, s katero je hotel izločiti Brianda. Temu nasproti pa objavljajo vladi naklonjeni Usti izjavo Lavala, ki jo je podal novinarjem snoči po zaprisegi vlade in v kateri povdarja, da je bila kriza vlade rešena v popolnem sporazumu z Briandom. Briand je vztrajal pri svoji ostavki, ker se čuti zdravstveno šibkega in se hoče vsaj za nekaj časa umakniti iz aktivne politike. Obljubil pa je Lavalu, da ga bo vedno podpiral in mu stal ob strani. Nova vlada se bo v torek predstavila J poslanski zbornici. Quo vadiš, Bolgarija? Beograd, 14. januarja. M. 11. t. mč ob S. zvečer se je sredi Sofije razvila prava bitka med makedonstvuiusčimi, ki se izživljajo samo v medsebojnih napadih in ubojih. Zadnjič je bila napram takim spopadom razlika le v tem, da so rabili tudi strojnice. Na obeh straneh se je borilo po pet ali šest ljudi. Vse ostalo pa je bilo po starem: najprej se je pričelo streljanje, policija je na mah izginila, orožniki na križiščih cest so se potuhnili, da ne bi bili prisiljeni koga aretirati in v mlakah krvi se je zgrudilo nekaj ljudi in bitke je bilo konec. Ko je bolgarski narod izročil ogromno večino svojih glasov nacionalnemu bloku, je pričakoval, da bo rešen neprestanih ubojstev, protizakonitih davkov, razbojniških organizacij in nasilnih vsiljivcev. Toda medtem se je na poslednjem kongresu zemljoradnikov izkazalo, da je bolgarski narod izgubil med svojimi zastopniki celo one. ki so ga še prej branili in čuvali. Tolpa krvoloka Ivana Mihajlova in njegovih ljudi še nadalje pobira davek za VMRO in pretepa ljudi. Izmed članov nacionalnega bloka pa v parlamentu ni niti eden vstal in zahteval obračun z bivšimi ministri, ki so povzročili vse to gorje. Nihče se ni uprl, da bi onemogočil kandidacijo nasprotnikov v Petriču, Melničkem in Custendilu. Nacionalni blok je nasprotno poslal na vse konce in kraje svoje emisarje, da bi prepričali svet, da v Bolgariji vlada načelo miru. Vlada Malinova in pozneje Mušanova ni storila ničesar, da bi se v resnici zbližali balkanski narodi. Nasprotno je delovala še nadalje v pravcu, ki ga je začrtal Ljapčev. Vlada zemljoradnikov ni ničesar storila proti VMRO in drugim organizacijam, katerih delovanje je naperjeno izključ- no proti miru in redu ter za !e še večjo komplikacijo bolgarskega zunanje političnega položaja. Mušanova vlada je spet krenila po poti, ki jo je že utrdil demokratičeski Z^ovor. To je dokazala misija Mušanova v Angori, kjer je sklenil neke vrste prijateljsko pogodbo s Turčijo. V Sofiji In Bolgariji pa tarejo sedaj ljudstvo nele mihajlovci. marveč tudi »rodozaščitniki«. ki prav tako zahtevajo davek za svojo organizacijo in v tem prav nič ne zaostajajo za VMRO. Vlada nacionalnega bloka ni ničesar storila, da bi se spremenile bolgarske razmere in omogočilo zbližanje med balkanskimi narodi. Nasprotno se je celo podvizala in amnestirala krivce, ki so bili krivi »špi-jonske afere*, ki io je inscenirala, kakor znano, VMRO s pomočjo bolgarskih vojnih oblasti. Kompromitirati so hoteli Jugoslavijo in Francijo, ubili so polkovnika Mari-nopolskega, poročnika Aleksijeva in železniškega nameščenca Andrejeva. Z nastopom vlade nacionalnega bloka se demonstracije proti našim zastopnikom v Bolgariji niso omejile, marveč celo še povečale. V Custendilu so žalili francosko zastavo in vlada ni ničesar ukrenila, da bi onemogočila postopanje bolgarskih izrod-kov. Zadržanje naše vlade je bilo skrajno pomirljivo. Na žalost pa v Sofiji ni bilo zadostnega razumevanja za delikatnost vsega problema. Dne 10. t m. so bolgarski zastopniki sklenili z Albanijo nekakšno pogodbo o narodnih manjšinah. Treba pa je vedeti, da na Bolgarskem ni niti najmanjše albanske manjšine, v Albaniji pa živi 40 tisoč Srbov, ki jih je treba pobolgariti. Vse to ne more služiti interesom zbližanja med balkanskimi narodi. Fašistična Italija proti narodnim manjšinam Nečloveška asimilacija slovanskih manjšin v Julijski Krajini je mednaroden problem Beograd, 14. jan. M Dočim smatra ves »vet vprašanje narodnih manjšin za važno vprašanje svetovnega miru, gazi Italija še vedno osnovne pravice manjšinskega prebivalstva, pravice, ki eo zajamčene z mirovnimi pogodbami. Marsikdo, ki ni posvečen v notranje probleme Italije, bi utegnil naivno podvomiti, da je to gaženje človečanskib pravic s strani državnih faktorjev sistematično in bi mislil, da so to le izjeme. Toda pisanje italijanskega tiska kaže, da tudi službena Italija ne pri poznava nobenih manjšinskih problemov in da je celokupna notranja politika Italije usmerjena izrecno v to, da uniči vero, jezik in šole narodnih manjšin. Kot primer italijanskega postapanja napram manjšini navajamo pisanje znanega istrskega fašističnega glasila >Corriere Istriano<, ki ponatiskuje v svoji številki z dne 8. t. m. članek italijanskega strokovnega lista m pravi o asimilaciji narodnih manjšin v Julijski Krajini: >K©r ee pogostoma vrši asimilacija vseh slojev slovanskega elementa v Julijski Krajini, je uveden italijanski jezik kot učni jezik za vse predmete v osnovnih šolah. Fašistična država ima pravico in dolžnost, da pospešuje asimilacijo narodne manjšine, ki živi na ponovno osvobojenih tleh domovine. Pri tem pa imajo tudi tujerodci sami mte- | res, da se nauče v osnovnih šolah italijanskega jezika. Ker razumejo italijanski jezik, je logično, da se tudi verouk predava v italijanščini. Peca, ki se hoče poučiti v verskem nauku, mora hoditi v cerkev, kjer se vrše verska predavanja v slovanskem jeziku. Sedaj je treba vse to do temelja spremeniti, če hočemo, da bo italijanska oziroma bolje rečeno rimska fašističnia civilizacija poleg jezika osvojila tudi duha. V tem naj ne bo nikjer nobene iluzije«. Odveč bi bilo komentirati taka pisanja znanega fašističnega lista. Ugotoviti moramo samo žalostno dejstvo, da bo s takšnim postopanjem italijanskih oblastev uničena tudi poslednja možnost, da se razvija na prirođen način mnogoštevilno slovansko prebivalstvo v mejah Italije. Ker fašistični tisk ne priznava, da ima biti asimilacija načelo državne politike, s tem najbolj potrjuje, kako malo spoštovanja ima Italija do narodnih manjšin in do najosnovnejših človečan-skih in državljanskih pravic. S takšnim svojim postopanjem Italija ponovno dokazuje, da za njo ne veljajo nikake mednarodne pogodbe niti načela Društva narodov. Tudi to je resna opasnost, s katero mora računati evropsko' javno mišljenje ter se z njo resno baviti v interesu človečanstva in miru. Nemsi v Jugoslaviji Beograd, 14. januarja. M. »Narodna politikac prinaša pod naslovom »Neopravičene pritožbe Nemcev v Jugoslaviji« obširen članek o položaju nemške manjšine v Jugoslaviji in pravi med drugim: Naših Nemcev, zlasti njihovega tiska, ni mogoče nikoli zadovoljiti s šolami. Neprestano pojejo isto pesem. pa pozabljajo, kakšnih metod so se nedavno posluževali proti Slovanom in kakšnih se še sedaj poslužujejo v Nemčiji. Sedaj so se gotove nemške novine spravile nad Jugoslavijo. Prilike pa. v katerih žive Nemci po prevratu v Jugoslaviji, so jim v znatno korist, ker so morali prej pošiljati svoje otroke kakor tudi Slovani v madžarske šole. će se primerjajo statistični podatki o položaju nemške manjšine v Jugoslaviji z onimi, ko so živeli Nemci pod Madžarsko, je moči priti do edino logičnega zaključka, da postopa jugoslovenska vlada nadvse iskreno napram narodnim manjšinam, zlasti kar se tiče prosvetnih vprašanj. Žitni zakon v Angliji London, 14. januarja. AA. Poročajo, da bo vladna ureditev kvotnega sistema za žito sprejemljiva za vse prizadete fc/frarike. Poljedelski minister John Gilmour se danes sestane z zastopniki poljedel cev, mlinarjev in uvoznikov žita. Spremembe prvotnih predlogov ne omejujejo osnovnega načela vlad/ne politlce, da se mora prodajati žito, določeno za mLine, po višjih cenah. Ce prkle na današnji konferenci do sporazuma, bo vlada takoj predložila parlamentu žitni zaikon. Največji jez na svetu London, 14. januarja AA. Podkralj lord Wlilingdon je o tvoril veliki jez preko reke Indus, ki je eden največjih na svetu. Gradili so ga angleški inženjerji in indski delavci 8 let. Vrhu tega so izkopali 7 prekopov, ki so mestoma širši, kakor je Sueški prekop. Tako bo Indus tiota-M obsežno rodovitno ozemlje, kjer skoraj nikoli nI dežju. Cenijo, da bo vrgla letina na tem ozemlju 31 miljionov funtov. Disciplinirani davkoplačevalci v Angliji London, 14. januaja AA. Od 1. do 8. januarja so angleški davkoplačevalci plačali 10 milijonov funtov davkov, to je 2 milijona več kakor lani v istem času. Skupno so plačali v tekočem finančnem letu 700.000 funtov več dohodninskega davka kakor lani v istem času. Bivša grška kraljica umrla Frankfurt, 14. januarja. Bivša grška kraljica Sofija, sestra bivšega nemškega cesarja, je snovi ob 11. po daljšem bole-hanju umrla. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 14. januarja. Beograd 9.10, Pariz 20.13, London 17.50, Newyonk 513.62, Bmi-selrj 71.30, Milan 26, Madrdd 43.30, Amsterdam 205.90, Berlin 121.35, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 67.35, Bukarešta 3.05. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2259.21 _ 2366.05, Bruselj 782.33 — 784.69, Curin 1097.25 1100.55, London 191.61 _ 193.21, Newyonk 5613.72 — 5630.72. Pariz 220.87 221.53, Praga 166.S9 _ 167.39, Trst 284.23_286.63! O zemlji in rastju Zanimivo popularno predavanje univ. prof. dr. Hinter- lechnerja Ljubljana, 14. januarja. Snoči je imela podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v predavalnici mineraloškega instituta na untiverzii prav lep večer in tudi časten, saj je predaval naš sloviti znanstvenik, prodekan univ. prof. g. dr. Karel Hinterlechner, ki ga društvo šteje med svoje najbolj naklonjene podpornike. Kakor vedno pri predavanjih podružnice, jc bila vebJ-ca dvorana tudi to pot polna občinstva iz vseh slojev, ki je z največjim zanimanjem sleddllo splošno ra-zum-Ijlvim predavanjem o najtežjih znanstvenih problemih. G. prodekan je namreč govoril o zemlja in rastju, torej o tvarini, tajer se druži splošno zelo nepopularna geolog* ja z botaniko, tako nazorno, da je o tem interesa ntnem vprašanju prav dobro poučen vsak poslušalec. G. predavatelj je pa svoja izvajanja napravil še dostojnejša z dolgo vrsto skioptičmh slik in je znal po-pedati celo stvari iz kemije tako po domače, da so predavanju lahko sledili celo najpreprostejši prijatelji vrtov iz Trnovega in Gajevice. Tako se je 6 svoj'm v resnici popularnim predavanjem, ki je z njim na.pra-vil visoko znanost dostojno in tudi koristno najširšim slojem, pridružil univ. profesorju g. dr. Milanu Vidmarju in njegovim zahtevam po popuilaziranju znanosti tudi po svetu ugledni geolog, prodekan g univ. prof. dr. Hinterlechner in s tem stopil v družbo naših redkih učenjakov, ki kakor anatom univ. prof. g. dr. Janez Plečnik in filozof univ. prof g. dr. Veber ter le malo drugih, s svojim znanjem ustvarjajo vsemu narodu koristno pravo slovensko narodno univerzo. Kakor je bilo posilaišakem že iz drugih predavanj znano, potrebuje rastlinstvo za rast hrano iz zraka in iz zemloe. Ta radovi tna zemlja pa ni nič drugega, kakor pepel, ki je nastal po večini iz raznih prepe-relih rastlin in se zmešal s preperelmi in zdrobljenim kamenjem. Ker rastlina rabi za rast ogljik, vodnik, kisik in anšik ter celo vrsto raznih drugih spojin, jih dobd iz tega pepela va iz ziraka. Kaiko zemlja nastane, je predavatelj pokazal na Ljubljanskem barju. Vsakdo ve, da je bilo to barje nekdaj jezero, pozneje pa močvirje, ki smo ga že precej osušili. Odmrle rastline so se v močvmrij'u vsedle na dno in preperele, kar je isto, kakor hi rekli, da so zgorele. Stoletja dn stoletja je trajalo, dokler niso izpodrinile vode, vendar je pa barje še vedno mokro. Ta iz prepere&ih rastlin nastala zemlja je namreč ostala na dnu in nižje, kakor voda, zato se pa tako barje imenuje nižinsko barje. V tej zemlji je dosti vode io tudi dosti mineralne hrane, ki jo pa voda raztaplja in daje hrano rastlinstvu. Ob močvirju so zrasle vrbe, jelke, hrasti in sploh listnato drevje ter tudi bujna trava, ki jo pa prav lahko iočimo od trav^ na dobrih travnikih. Tudi to drevje in grmovje ter trarva gine jo leto za letom, da nastajajo nove plasti zemlje in se barje suši. Na nižinskem barju imamo torej sliko kakor v našem Mestnem logu. kjer raste tudi dosti brez, kar je znamenje, da je barje že precej suho. Imamo pa tuda talka barja, kjer plasti zemlje iz preperela rastja napolnijo vso kotlino ter se izbočijo celo nad njo. Taka barja se imenuje višinska barja in jih imamo pri nas na Pohorju. Prd takem baTJu ne vadimo več vode, pač jo je pa dosti še v zemlja in zato je tudi na tem barju prav bujna vegetacija, ki se pa popolnoma razlikuje od vegetacije na nižinskih barjih. Breza raste samo še tam, kjer nižinsko barje prehaja v višinsko, drugače so pa vrišin-ska barja obrasla z borovci, raandmi vrstami močvirskega mahu (Shagnum) in rastlinami, ki jih na nižinskih barjih le redko nahajamo. V nižinskih barjih imajo rastline namreč drugo hrano kakor v višinskih. Katko razna zemlja vpkrva na rastje, prav lepo vidimo, če gremo s postaje v Žarovni-ci pri Bregu čez Savo. Na strmem pobočju nad strugo Sarve Lahko vidimo pri vrhu tanko plast prodnatega sveta, vse ostalo je pa tako imenovana sivica, ki je nepropustna za vodo. Mejo med tema dvema plastema lahko vidimo po rastlinstvu, saj je meja tako ostro začrtana, kakor bi jo zarezal z nožem. Ker je savdca nepropustna za vodo, izvira na tej meji močan studenec in okrog njega je polno preslice, ki ji ugaja sivBca. V sivicd je namreč kremen, ki ga robi preslica, zgoraj na prodnat eni svetu pa raste dobra sladka trava, ki bi spodaj na kremenioi ne mogla uspevati. Kameninska ali geološka meja je torej tudd flo-ristična meja, kar nam najjasnejše dokazuje, da razne rastline zaihtevajo razno hrano. Kakor je govornik v uvodu povedad. je zemlja pepel raadam, a od kje ao sestavni delii rastlinskega pepela? Vse te snovi prihajajo iz mrtve narave iz kamenin, tz zemlje. In kako postane kamenena snov rastju kot hrana dostopna? Kamen prepe-reva in iz njega nastaja oroica ali krušna zemlja. Preperi pa kamen. Če 6e temperatura hitro izpremena, torej če se ra \ \-men, ki ga je razbelilo solnce, vlije hladna ploha. A kamen razčene tudii voda, kri je prodrla v njegove silno male luknjice in špranje ter mrzlina. To bi biLo fizikalno preperevanje, imamo pa tudi kemijsko pre-perevanje. Kaplja dežja padi sltozi zTak in vzame s seboj kisik, duš k in druge snovi. S kisiikom se spoji voda v ogljisovo kislino, z dušikom pa v razne druge jedke kisline, ki potem razjedajo kamen. V zemljo pride tako mnogo ogljikovega kisline in mi vemo, da je humus prava zibelka ogiji-kove kisline, ki je za rastje neobhodno potrebna. Ce voda in ogljikova kislin* padeta na kaLijev živec, nastane pepelika, če pa prepojita apneni živec, pa nastane apnenec, torej dva najpotrebnejša gnoja. Pa tudi rastline razjedajo in drobe ka-men. Hujše kakor najtrši jekleni »vodki vrtajo koreninice v kamen, ker izločajo jedke soke ter delajo kakor pravi mali kemični laboratoriji. Razen tega pa tudi bakterije razkrajajo kamenine ter jih noprav-1 j jo drugim rastlinam užitne. Ko se vlije lava iz vulkana, uniči najlepše vinograde in vso vegetacijo. Počasi se ohladi lava in že se naselijo na njej bakterije, ki priptar v i jo hrano lisa jem. Lisa ji propere an u te zemlje že zrasto kakteje, a čez nekaj desetletij je lava zrahljana, da kmet »opet na njo nasadi vinske trte. Rastlinstvo torej ustvarja gnoj, gnoj pa ustvarja tudi živalstvo, a krti, miši, zajci, posebno pa deževniki rahljajo zemljo ki jo izpreminjajo v humus — krušno pitat. Tako bi živalstvo mehanski pripravljalo hrano rastju, bolj posredno pa vpliva kemijsko s svojim gnojem. Nalivi, hudourniki, potoki in reke prinašajo grušč iz planin in trgajo njive m travnike ter odnašajo zemljo na druge kraje. Brez vode bi pridelana in predelana snov obležala, a voda jo prenaša in meša, da rastje dobd pravo zmes za svojo podlago in si to podlago izbere po svoji potrebi. To mešanje pa moramo tudi sami podpirati, če hočemo imeti plodno zemljo, in jo zato moramo obračati in tudi gnojiti. Gnojimo jo pa s tem, da zemlji dodajamo mineralna in umetna gnojila, namreč razne drage soli in supe*, fosfate. Lahko pa z umetnimi gnojili gnojimo leta in leta, vendar nam ne bo dobro raslo, če ne bi gnojili tudi z naravnim gno~ jem, ker Taštima potrebuje za pridobivanje mineralnih spojin v zerorji tudi organskega gnoja. To so torej bistveni pogoji, pod katerimi se nareja zemlja ornuca ali kwušna plast, ki je tudi zemlja naših vrtov. Učenega predavatelja, ki ga je vse občinstvo poslušalo s takim zanimanjem, da ni bilo čuti niti najmanjšega šuma, so poslušalci nagradili z najhvaležnejšim aplavzom. In kakor ga je pred predavanjem prisrčno pozdravil predsednik g. nadzornik Štrekelj, tako se mu je po prekrasnem predavanju tudi zahvalil, vsi navzoči so pa čartiK v predsednikovih besedah tudi največje zadovoljstvo in pa upravičeni ponos, da je naklonjen delovanju društva tako odličen učenjak. Vremensko poročilo Ljubljana, 14. januarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —1, oblačno, snega 15 cm, Brežice 0, oblačno, snega ni, Celje 1, oblačno, snega ni, Dravograd-Meža —6, megla, snega 6 cm, Jesenice —2, megla, snega 15 cm, Kamnik 2, oblačno, snega 1 cm. Kranjska gora —6, jasno, snega 30 cm, Kočevje 0, oblačno, Kotoriba —2, oblačno, Ljubljana gl. kol. 3. oblačno. Ljutomer 3, oblačno, Maribor gl. —1, megla, snega ni, Novo mesto 2, oblačno, snega 3 cm, St. Janž na Dolenjskem 1, oblačno, snega 3 cm, Tržič 2, megla, snega ni. R i-kek —1, oblačno, snega ni. — Vremenska poročila z Gorenjske. JZSS Je prejeJ včeraj In davi prav uso«lna vremenska poročila z Gorenjske. Do^im je v Ldubijani pusto, vlažno in me^:. je na Gorenjskem vedro In suho vrem<\ Tako poroča Kranjska gora. da so Imeli včeraj zjotraj —5 stopdnj mraza in da smuka naraivnost idealna. Dovj<> \! na poroča: —3, iogJedi prav dobri. N-pooblaceno. Sv. Janez ob Bohinjskem zeru +2. Na podlagi 30 cm sneg malo južen. Izgledi dobri. — Slatina v Planici: —4, 40 ca anega; Oagledi dob nt! Stran 2 >S L O V E N S K T NARODc, dne 14. januarja 1932 ftt*v \p K proračunu ljubljanske mestne občine Iz poročila načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja na seji občinske uprave SSt t. nu Ker mora biti javnost točno poučena o gospodarstvu mestne ob* čine. priobčimo poročilo načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja o proračunu za tekoče leto v celoti. Danes prlobčujemo začetek. Letošnji občinski proračun se je seatav-Ijal v izrednih okoliščinah. Splošna gospodarska kriza se je zadnje mesece silno |»o-ostrila. Kriza posega tako v privatno Kakor v javno gospodarstvo. Pri sestavi proračuna smo zato z vso resnostjo računali z dejanskvm gospodarskim položajem in smo s previdnostjo in prevdarnostio izločili iz proračuna vse. kar bi preobremenjevalo ljubljanske občane. Navzlic največji štednji pa vendariJ nismo prezrli neodložljive potrebe svojeg mesta, ki mora živeti in napredovati in naj so tudi nastopile težave v gospodarskem življenju. Proračun mestnega zaklada izkazuje |»«>-trebščine 47,644.728 Din in pokritja 47.Ul.2dl Din. Primanjkljaj 503.527 Din bo pokrit s proračunskim: prihranki, eventuelnim vec-jim donosom davščin, ali v skrajnem sluča.vu s proračunsko rezervo, ki znaša tudi 500.000 d:narjev. V primeri t lanskim proračunom je letošnji proračun nižji za 3 milijone dinarji. Ta velik prihranek je bil tem težje dosegljiv, ker je sotovo nad 80°/* proračuna vezanega, bodisi z veljavnimi in aepreklic-If vimi obveznostmi občine, ali pa s postavkami, ki se nanašajo na socialno skrbstvo, ki potrebuje prav v času gospodarske Krize čim večjih denarnih sredstev. Ugotoviti moramo, da izkazuje proračun mestnega zaklada iz proračunsko-tehn enih razlogov 47.6 milijonov potrebščine. Ta potrebščina je pa v efektivnem denarju za 2.S milijona nižja, ker so v proračunskem poglavju posojil vpoštevati povračila anuitet, ki M z istim zneskom izkazana tudi v proračunskem poglavju mestnih poslopij pri posameznih hišah. Ako povedano vpoStevam». znaša v končnem efektu proračun raastaesja zaklada le 44.8 milijonov dinarjev. Zaradi pr eha jalne ga značaja proračunskega poglavja mestne delavske zavarovalnice, smo to poglavje izločili iz proračuna mestnega zaklada in ga s tem razbremenili za P32.O00 Din. Prezreti ni končno dejstva. da proračun mestnega zaklada zelo obremenjujejo izdatki za pr' nesen delokrog občine. Državna uprava zelo rada prevali na občine marsikateri izdatek, ki bi ga morala po vsej pravici sama nositi. Na sejah svete ju-goslovenskih mest smo slišala neverjetne stvari, kako se občinam po vsej državi pred-pi 8 u je jo milijonske svote, ne da bi kdo vprašal, kjer dobiti kritje. Kar v navado je prišlo, na je že skoraj v vsakem zakonu pri finančnih obveznostih navedena občina. Prenesen delokrog stane mestno občino v letošnjem letu 1,492.782 Din. Izdatek je za 400.000 Din manjši, ker odpade znesek, k? smo ea morali plačati na zaostanku prispevka za državno policijo. Še L 1929 smo prispevali za državno policijo le 211.838 Din. Prispevek je pa takoj drugo leto narasti*! na 876.587 Din. letos je pa že dosegel 1 milijon dinarja. Vzdrževanje sreskega načele! va za ljubljansko okolico je tudi j>orastlo od 50.000 na 75.000 Din. Prišlo je celo Že tako daleč, da je sresko načelstvo ogledovalo v svrbo nakupa hišo. kjer naj bi dobilo nove uradne prostore. Iz kupčije ni bilo nic, ker se je občina energično uprla. Krivično je, da mora mest na občina v Ljubljani vzdrževati -svoje sre sko načelstvo in okoliško. Saj občine ze lastno sresko načelstvo stane letno najmanj pol milijona dinarjev. bolniško oskrbni stroški so tudi taki Izdatki, k: so bili kar lepo z zakonom obešeni občinam; 300.000 dinarjev je treba trositi letno Vsi tako na občino prevaljeni »sdatki znašajo okrog 2,300.000 dinarjev. In če k tem izdatkom prištejemo še 1.400.000 dlnaqev, ki jih trosimo prav za državno upravo z vzdrževanjem gimnazije, dobimo svoto 3.700.000 dinarjev, ki obremenjuje občinski proračun. Veliko več kot polovico težko plačan i ti občinskih doklad na državne davke je po rabljenih za ««vrhe. ki bi morale biti v proračunih drugih javnih uprav. Proračun izrednih gradbenih del izkazu je 16.209.668 Din. Nepokrita potrebščina 12,590.668 Din ima svoje kritje v anuitetah, ki so vnesene v redni proračun. Proračun 6V« obligacijskega posojila izkazuje potrebščine 3.854.059 Din. proračun 6V« gradbenega in investicijskega posojila 1.836.186 Din. proračun meščanske imovine 504.399 Din. proračun mestne delavske zavarovalnice 632.000 Din in končno proračun kuluka 1.326.622 Din. Vsa mestna podjetja Ukasujejo potrebščine 34.948.214 Din. 2e navedene številke same govore kako >b«eŽno in e tem tudi odgovorno je občinsko gospodarstvo! ffcsst čitatelji Nevednežu v vednost Dotičn. obiskovalci dijaškega stojišča, ki so vas z >vljudnimi besedami — ker pa niste hoteli razumeti — celo z dejanji poučili, da imajo do prostora vse pravice« niso mi kaki >abonenti<, pač pa so gotovi ljudje, ki spoštujejo prastare običaje. Qd nekdaj namreč že velja pravilo, da se po odmoru vrne vsak obiskovalec na ono mesto, kjer je stal v 1. dejanju. V izogib raznemu prerekanju in prerivanju je ta S'stem neobhodno potreben in mora brezpogojno se nadalje ostati v veljavi. Dolžnost ^nevedneža« pa ju, da reagira že na vljuden poz;v in ne čaka, da mu kdo še z dejanji tolmači obstoječa pravila. Edino umestno je, da se prilagodi običajem in splošnemu redu ne pa, da svojo nevednost še javno razkriva v časopisu. Mislim, da je odveč razkladati, kakšen boj za boliša mesta bi nasta! koncem vsekega od mora. ako bi ne bilo v veljavi pravilo: Vsak na svoje prvotno mesto! Pomni torej: Cim prej prideš pred pričetkom predstave, lem bolje mesto si lahko izbereš in ga obdrži S pri sedaj veljavnem redu do konca predstave. Toliko radi očitka o abonentih. Drugi odstavek se tiče nedijakov, ki obiskujejo parterno stojišče. Res je, da se od nekdaj to stojišče imenuje dijaško. Zatorej mu brez vsega to ime lahko pustimo tudi v nadalje. Ni pa res. da b do parternega stojišča imeli piavico izključno le dijaki. Zahajam že 15 let v gledališče in ne pomnim, da bi bilo to pravilo v veljavi kdaj prej, niti danes, ko je potreben izobrazbe in duševne hrane ravnotako dijak, kakor is-ven delavec in državni uradnik. Kdor izmed omenjenih živi v boljših gmotnih razmerah, ne bomo tu razpravljali, ker vemo, da so lahko na tej ali oni strani revnejši ali im-j-vitejši. Znano je tudi, da stojišče ni vedno razprodano. Posebno pri reprizah resnejših opernih del je zanimanje meti dijaštvom zelo majhno. Radi tega ni nikakega razloga, da bi na škodo gledališke blagajne ne smeli nedijaki na stojišča Največje zanimanje in naval na stojišče je pri premilerah in pri izvajanjih lažjih operetnih del. Res je. da se takrat shajajo na stojišču >objestni in nedostojni ljudje, ki stresajo nesramne opazkec Z žalostjo pa opažamo, da je to peščica mlajših dijakov, ki s svojimi bedastimi dovtipi nadlegujejo okolico. Radi tega je potrebno, da se med mlajše dijaštvo pomešajo resnejši ljudje, pa najsi so to dijaki al nedijaki. Zelo umestno bi bilo, da bi merodajni faktorji v tem pogledu napravili red s tem. da bi uvedli na dijaškem stojišču stalno inspekcijo. To funkcijo naj bi opravljali izmenično profesorji ali pa od banske uprave — kot lastnice gledališča — delegirani uradniki. Edino na ta način bo vzpostavljen red in bo tudi mogoče ugotoviti, kdo poškoduje gledališki inventar, kdo trga žametno oblogo na naslanjaču in komu so napoti papirne tapete na 2idovih. Banska uprava je ravno v preteklem letu investirala velike svote za restavracijo opernega gledališča. Na žalost so se ravuo v parternem stojišču najprej pokazale posledice brezvestnih uničevalcev. prosimo vse resnejše starejše dijake, da vplivajo na svojo mlajše kolege z besedo ln dobrim vzgledom in javijo imenoma oblaslvj vsakega suroveža, pa najsi je to dijak aŠ nedijak iz moške ali ženske strani. Nekaj občutnih kazni bo gotovo blagodejno vplivalo na druge brezvestneže. V bodoče pa prosimo, da ne objavljate v časopisu pavšalnih obtožb na račun nedijakov. ker je pač fasno, da se najdejo v vseh vrstah dobri in zli ljudje. H. Kaj pa p< — Imenitno! so vzklikali podnajemniki. — Hišni posestniki bodo baje morali znižati stanovanjske najemnine, potem bodo pa morali tudi najemniki znižati stanarino podnajemnikom. Človek bi mislil, da podnajemnik nima posebnih skrbi zaradi stanovanja in da so stanarine zanj nizke, saj je nalepljen na vsakem vogalu listek, češ, da »se odda krasna, elegantna soba z elektriko, posebnim vhodom itd..« včasih je omenjeno, da ima soba celo peč. Tudi med časopisnimi inserati je vedno mnogo oglasov za takšne sobe. Naštete so vedno vse omenjene vrline, vse sobe so po opisih naravnost čarobno krasne in najbrž baš zaradi tega navadno ni objavljen naslov stanodajalca. Nedavno sem se oborožil z neštetimi naslovi takšnih sob in se potem prepričal, da morajo podnajemniki ostati še do nedoslednega časa pesimisti. Ena elegantnih sob je bila Na rakovi jelši. To je tako odročen konec Ljubljane, da bi ne bilo niti nič čudnega, če bi nanj pozabili celo pri sestavljanju načrta Ljubljane kot so na Kolizejsko ulico; druga soba je bila v Podrožniku, se pfavl, onkraj Rožne doline: tretja v bližini kolodvora — namreč gorenjskega, kot sem pozneje ugotovil — na Ljubljanskem polju: nekaj jih je bilo v Šiški, pri Sv. Jakobu, v Trnovem in celo — sredi mesta. Ker so sobe navadno vse elegantne, vsaj po opisu, in ker jih oddajajo predvsem »solidnim gospodom«, zato so itd! podnajemniki navadno vražje elegantni, »nobl«, ter se pozanimajo najprej za sobe sredi mesta. Zvonec ie zapel v stanovanju nekje v bližini Mariinega trga. Vsa bisa j© smrdela no dalmatincu, da mi le kar sapo zapiralo, ko sem čakal, da bi mi odprli vrata. V ttlSf je gostilna. Odprla mi Je gospa, zavita v nekakšne orientalske pajčolane. — Ne morem vam pokazati sobe zdaj. ker sta Še dva v nji. Še spita. Soba je seveda krasita, velika, poleti solnčna — zdaj pa itak ni solnca — seveda reflektiram samo na fine gospode. Vhod je tu skozi, tam na desni so pa vrata. 650 Din. — Škoda, da ni 5e prazna. Takoj bi jo najel. — Kje pa ste v službi? — Brivec sem, vendar pa znate vi bolje briti norce iz ljudi kot jaz! sem zagodrnjal in zbežal po stopnicah. Pri Sv. Jakobu sem stopil v tako temno vežo, da nisem vedel več ne naprej, ne nazaj. Nekdo se je zaletel vame, pa ga nisem niti videl. Smrdelo je po plesnobi. V tisti veži rastejo menda tudi mavrohi. Ker imam izboren tip, sem se končno doti-pal do nekakšnega rova. ki se mu pravi stopnišče. Po vijugastih stopnicah, kakršne znajo naslikati le moderni slikarji, sem začel plezati v podstrešje. Soba je bila namreč v rff. nadstropju. Nkedo je prihajal navzdol. Moral sem se vrniti. Stopnice so namreč tako ozke, da se ne moreta dva srečati na njih. Čeprav sem suh kot pre-klja. Končno sem pa vendar prikobacal na vrh. Gospodar mi je pokazal elegantno sobo. Kar se parketa tiče, recimo, da je bil parket. Prostor je bil komaj dva koraka širok, dolg pa tako, da ni bilo videti konca, od koder je prihajalo nekaj žalostne svetlobe. V enem kotu se je šopiril gašnerček. v drugem je stala postelja kot konj pred koniedercem, v tretjem je krasil sobo škrbasti umivalnik. Nekje v bližini je pel cvrček, drugi nevidni sostanovalci so pa k sreči molčali. — Krasen razgled imate, le poglejte skozi okno! Soba je krasna, lepše si ne morete misliti. Zato pa stanujejo tudi pri men; vedno solidni gospodje in tudi vi boste. Soba je sredi mesta. Kje ste v službi? Ali študirate? — Na abesinskem poslaništvu sem. — Že vem Stane torej 500 Din, za vas je seveda cenejša: saj mi ni toliko z« denar kot za finega gospoda. V Trnovem sem nalete! na tako veliko sobo. da sem se moral prej trikrat obrniti okoli sebe, preden sem zagledal v oddaljenem kotu posteljo, izdelano v slogu — recimo Ludvika XIII. Okna so bila kar štiri. Peč je bila tako velika, da bi lahko speke! v nji celega konja. Glas je tako odmeval, da je kar grmelo. Pohištva je bilo samo toliko, da ni bila soba povsem prazna. Omara je bila tako majhna, da bi jo napolnil že sam klobuk. — Saj pravim, soba je res lepa! sem se navduševal Nisem vedel kaj reči. — Tu je bila včasih najbrž jahalnica, — sem pomislil. — Soba je vsakemu všeč. 500 Din. Perila nimate? Torej 550. Za elektriko ne računam mnogo. Kakšnih 50 Din boste dali na mesec. Za postrežbo bo pa nekaj kovačev. Peremo vam tudi lahko. Cena po dogovoru. Zatrk? Kakšnih 120 Din na mesec Kava s kruhom seveda. In sam nisem vedel, kako bi se poslovil. Navduševal sem se čedalje bolj. — Popoldne pridem, gospa. Soba mi je tako všeč. da se bom kar takoj spri z gospodarjem, sicer imam šele prvega meseca. Torej popoldne se bova domenila. Ogledal sem si še kamrico »v bližini« pošte. Bila je tako tesna, da sem se s težavo obrnil v nji ter jo odkuril na prosto loveč sapo. Pri Sv. Petru sem vtaknil nos v nekakšno skladišče svetnikov, oltarjev in starih skrinj. Dišalo je še po zraku izza Napoleonovega časa. — Kdor pri nas stanuje, se mora ravnati po običajih naše hiše. Vstajamo ob 5., ob 6. je maša, ob S. zvečer gremo spat Ponočnjakov ne trpim. Tista skrinja bi bila za vas, druge pa rabimo sami. Umivamo se zunaj pri »štirni«. Seveda sem naletel na nekaj res lepih sob. Ker sem k sreči še mlad, me ni zadela kap, ko so mi povedali ceno. Takšne sobe so najcenejše po 600 Din. Ko sem odhajal, so gledali skozi okna za menoj, če me čaka pred hišo avto. Podnajemniki so namreč v očeh stanodajalcev velikanski gospodje in njih ugled nič ne trpi, čeprav se ne oglasi noben drugič, obljubi pa vsak, da bo še prišel. Tudi ne trpi zaradi tega, če zadnji mesec pobere vsak šila in kopita ter ga vzame noč — pusti pa žalostne spomine, odide z dolgom. Živeti pač moramo kakor moremo — kolikor mogoče na tuje stroške. Podnajemnik. Oficirski družabni večer Ljubljana, 14. januarja. Snoči je bi:l pravoslavna Silvestrov večer in naši oficirji ter njih prijatelji so se v ve-liifai dvorani Kazine poslovili od starega leta na izvrstno obiskanem in res animiranem družabnem večeru, ki so se ga razen skoraj vseh oficirjev gamizi je in n\rh družiti z d/vvizi jskim generalom Bogoljubom Iličem s soprogo, komandantom mesta generalom Dragomirom Popovi čem c soprogo i-n predsednikom Oficirskega dxr,fi generalom g. Gjorgjem Popovićem n cehi udeležili tudi župan g. dT. Dinlco Puc s soprogo, češkoslovaški podkonzul g. Cihelka, podpredcednJk .Iugo»lovansl< o - češkoslovaške Lige g. dr. Egon Stare 6 soprogo, pred-sednrik Društvo denarnih zavodov g dr. Slokar. znai arhitekt rng. Costaperaria * soprogo ter prav mnogo drugih odličnih oivirmh oseb tz na>razli-cnejših slojev meščanstva. Ob zvokih godbe 40 pp pod osebn:m vodstvom viš. kapelrrtca g. podpolkovnika dr. Cerina se je prav naglo razvil 'živahnejši ples m v reeni-ei prav neprisiljena splošna zabava. Za veselje so pa skrbeH tmdtf prav lepi dobitki srecolova, a kmalu so se naši afcademjki. zlasti pa z Jadran aši združih" z oflcrrji ter zakrožtli marsikatero veeslo slovensko in skrbeko fantovsko pesem. Takoj so bili pri pevsld mizi tudd vsn trije generafi. ki so pevce spočetka dobrohotno opazova41, potem jih pa z odobravanjem izpodbujaH k na daljnim pesmim. Opolnoči je veselje doseglo svoj vrhunec obsplošnem čestitanju srečnega novega leta kar po obeh koledarjih. Čeprav je biio na talko prijetni zabavi precej meščanstva, vendar emo pa pogrešali ie prav mnogo naših znanih dnrfbn in ne moremo razumeta, kakšne pred>odke »najo še nekateri, da tako redko oniefcuie->o oficirske prireditve, »a Oficirski dom je tako gostoljuben, da je lahko vcoinr naših društev v vzgled. menkova romanca »Znani zvoki«, Axman in Novotnv, Majda je zelo lepo in vsebini naivnega ljubeznivega tekata iskreno primerno pela Blechovo trUdtično »P»«no za mamo«, skupno pa ml Je močno ugajal Schumannov duet s>V noci< splošnemu poslušalstvu pa humoristični, virtuozno podani prepiral dvospev Aubcra. Zelo bi bili pevkama hvaležni, ako bi nam podali pr.i^ kmalu večer iEkjjučno slovanske p* Pri klavirju je neiahko de! > spremljevalca opravil z delikateso ln pr -i! a godnim razumevanjem g. Marijan LlpovSak. Pride! Najnovejša opereta skladatelja sladkih melodij Emsrlka Kalmatta FILM, KI BO OČARAL VSO LJUBLJANO! Ronny je ime veseli lepi deklici, ki ima sluznic? v ateljeju za gledališke kostume. Princ tz Peruze je pa tudi mlad in umetniško navdahnjen ter skomponira svojo prvo opereto. Intendant dvornega gledališča išče glavne pevke, pa je od nikoder ni. Tedaj Ronnv pripelje za opereto naročene kostume m zamenjajo jo za pevko, ki se princ v njo ludi na mah zaljubi. Potem pa Ronnv in pnn»* poskušata opereto in okušata mlado ljubezen. M nistri bi radi napravili iz nje drugo Pompadour, a poštena deklica pokaže ministrom, državici in njenemu veselemu vladarju fige ter uide. V ljubezni plamte&i princ teče za perzanskim ekspresom in ga seveda kaj hitro ujame, prav sladko se ob-jairieta in storije je konec. Ronny, že iz >Moja žena je hohštaplet-ca< in drugih filmov priljubljena in občudovana Kathe pL Nagy je v tej svoji vlogi še bolj lepa, še vse bolj vesela in še vse bolj nagajiva, princ Willi Fr tseh pa njen enakovreden partner, ki neusmiljeno drobi srca gledalkam. Prijatelji lepih ženskih nožic se bodo v tem filmu nagledali do sitega, saj je vsa opereta prav za prav le najveselejši balet, za smeh pa skrbe ministri, intendant, sluga iz ateljeja za eledališko opremo ter postaji*-načelnik glavnega kolodvora mesta Peruz«, ki je obenem železniški čuvaj. noeaČ in spion za vse službe, ki železnica z njim razpoiaga. razen tega pa tudi komičen ljubimec lahk^ hotelske sobarice. Kdor išče vesele zabave, nedolžne satire in lepih ženskih oblik, lega filma gotovo ne bo zamudil, saj je v ujciu dosti vsega, 2lasti pa veselih in sentimentalnih pesmic, ki jih bodo kmalu žvrgolele tudi naše lepotice. Koncert Pavle in Majde Lovšetove Umetniški sloves nase odlične pevke g. Pavle Lovšetove ter v najlepšem pevskem razvoju se nahajajoče njene hčerke Majde je napolnil v ponedeljek zvečer dvorano Filharmonije v tako nenavadno velikem številu, kakor tega že davno ne pomnim. Kajpada je bilo treba nase dokaj okorno in komodno občinstvo zainteresirati za koncert tudi s spretno, široko reklamo in skozi in skozi novim programom. Ta slednji je vseboval 16. pri nas še ne petih 8olopesmi in duetov splošno znanih komponistov raznih narodnosti. Mislim, da je vodilo prirediteljici pri sestavi programa načelo, podati stvari, ki jih še nismo slišali v Ljubljani brez ozira na njih notranjo umetniško medsebojno vez ali stopinjo umetnosti, ker je bilo med podanim tu in tam nekaj, kar b' brez škode lahko odpadlo ali pa bi se zamoglo zamenjati z drugim. Ga. Pavla je pela sama po eno pesem Rkrnskega-Korsakova. Cajkov-skega. Moskovskega. R. Straussa. Gllnke Debussvja, Gounoda. Akimenka. Axmana in Novotnega. gdčna Majda Guetrvja arijo Leonore iz opere »Ljubosumni ljubimec«. BI ec ho v o »Pesem za mamo« ter Gemnodov koloratumi valček iz opere r>Mireille«:. obe pevki 9ki»pa.i pa dvospev iz Nebrove opere »EJurgantha*. Schumannov dvospev 3»V noči«, prepirni dvospev iz Au-berjeve opere »Zidar in ključar« ter kot nameček mojo >Bo4ično«\ Odveč bi bilo ocenjevati in hvaliti odlične kvalitete široko priznanega tn visoko cenjenega petja ge. Pavle Lovšetove. Edina koncertna pevka prvega reda ie. ki jo trenutno pre-moemo. Pokazati pa je zamog'a pri te» priliki vnovič Evoje močne pevske pedagoške sposobnosti, ker domšča *zpod niervh kril nadebudna mlada hfM Majda v odlično koloraturko. Njen glasek je za sedai i€ malo šibek, vendar je tehnično že tako izpiljen, da je v stanu z lahkoto obvladovat1 težke koloratume nalosre. Sorodna sl^čr -f obeh glasov, matere in hčere, pevk? ttsi sablja zlasti za pednašanie dvosnev--brezosebnega značaja (Schumanna). * čim v dialogih morda ta srlasovna enak -malo moti. ker v njih pač pojeti dve ra. lični osebi z različnima značajema, torej tudi različn'~a gla^nvor^a. M^ni osebno je zelo ugajala arija iz Debussvja, Aki- KOLEDAR. Danes: četrtrtk. 1 \ jHiinria. katni: Feliks. Nada, pravoslavni, L januarja: Novo ieuo. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: P lan ne v p1.* Kino Dvor: Tsrra z o- . Kino Ideal: Zablode Jeanette Carlai*. Dobrodelna akademija v Unionu ob 20. Predavanje dr. Trtnika ob 20. v Prešernovo sobi. Novi nv««t DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. PicooM, DonaJaJu rcssts fi. in Bakarč'č. Sv. Jakoba tre 9. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Clara Bovv v filmu ŠORA Z OGNJEM Premiera: Ob 4., pol 8. in B. *v Cene 4 in 6 Din. ftarodno DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 14. januarja: Zaprto. Petek, lo. januarja: Zapravljiv ec Red E. Sobota, 16. januarja ob 15.: Vest. Dijaška predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Ob 20.: Revna kot cerkvena mi£. Izven. Znižane oene. NodoHja, 17. ob 16. ^Junček. Miladtoftka igra. Izven. _ Ob 20. Arsene Liupin. Izven. Znižane cone. Repriza >Zapr avl j tvca< s* rwd B ho v ruiši drama v petek 15. t. m. ob 20. uri. Režaja Deoovoeva. Zaeeđba ofcićaona. Dijatka predstava v naii drami. Kakor že jaivfcjeno, bo v aoboto 16. t. m. ob 15. popoldne repriza Rodan-dove drame >Vost< kot ddja&ka predoLatva po &k)txiko z-niižajiib cenah. Na to iKvireLno dramo opozarjamo predrvrseini na&e ddjaštrvo, pa tssM ostalo občinstvo, kri se hode poslužiti ia-redno znižanih oen, ki veljajo za to pr**i-stavo. Prva repriza komedij« >Revna kot cerkvena miš«, ki je prt premijeri i*vr«<-no uspeda ter izj-odno zabavaJa publiko, bo v soboto 16. t. m. ob 20. po znižanih dramskih cenah. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 14. januarja: Zaprto, Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota. 16. januarja: Carmen. Red C Nedelja, 17. ob 15. Koštana. Zn-žane cona. Izven. Ob 20 Grofica Marka. I*vwn. Ponedeljek, IS. zaprto. Opozarjamo na sobotno uprizoritev Blzetove opere >Carmen<. ki bo za red C v običajni zasedbi, pod ta-kitirko namvajte-Ka Poliča »ln v režiji r. Krefta. _ Občni zbor ASK Primorja. l\refcokJ* mesec je oden naših vodiiln'h sr»ortn4h kta-bov ASiK Prtmorje polagal bilanco svojega delovanja v preteklem poslovnem lertu. Iz poročil posameznih fun»kcijonar>ev )* razvsid.no, da so vse sekcije, tako nosomot-na, lahkoatletaka, pJa/valna in kolesar aka prav pridno delovaje in dosogile lepe usr>e he. Občni zbor je porekel v na;lep* har momdi, pri volitvah je bila pa soglasno ie voljena predložena enotna lista s predsednikom g. Ivo Sanc'nom na čelu, v klubom Ptar^šnski odbor na so bili izvoljeni dr. Birsa. inspektor Za.ic. ravnartorj Kn«if, ravnatelj ćnstovič, ravnatelj 6etJma. nod-polkovnik JakMč, dr. J. Prodan, K. Zunan čič. Maša Gromova, Insnektor Dok leva. Avgust Podgorniik. dr. Joso cV*h. M. Rioar. dr. Gruden. v^otreov^c Tom&žlč. dr Vovk. industn.ialoc Baitjel, trgovec I»van čič, inž. Medved. L. Slamič, geometor čer-ne, inž. Kotlušok. tre-ov«*" Snvnk, M. Von-6ina. dr. P*»rpar, Vla-d'mir Sa.Vsida in Pf»-ter Birsa. za revizorje pa: gdč. Dou?;iTi.<-va. arh.tf>kt Sn%n^ič. Knrlo Sk«tt*lj, Haf n«r in Ernes* Avara častno razsodišč** tvorijo dr. Bleiwt*'s. dr M<*rmoiia, F.-r<" Lu-lvik, Oktavij Cek in VI. Posran ml Za načelnika noiromo.t.ne s"k<-:,Je bil Wvo-l;on Zvonko Buljevič. lahloat.lot.ske Ker-mavner. plavalne inž. Blatu^»S in kok«sar-ske e Bruni it — SK Ilirija. Nače'stvo l*h'-\oabov$<>k. TTahič. Poti- ,7r rrl i 6 Ord Or^rv Cw- ald Outrats ParUč. Senfiar. Sejtfffrer. atefftl SteVSrrV m §r>om. T:-*n t~^>o \v;M~mrv Zimančtč N.. Zur^-i. Raaaasjot, Manchlottl Jemnčič. V^n^k. '"lavniV OtaifctJ Finec AgTeS Rtiprrk. TJitrJ Lelka n Peni. V=>j in točno. ie«it*» nn ohina zt*ass?fce protituberkttlozne lige! tev »O >S L O V E N S K I N A R O D«, dne 14. januarja 1932 Str« Dnevne vesti — Iz državne službe. Za suplenta na srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen g. Vinko Kosar. — Inozemskim lastnikom stanovanjskih hiš v Avstriji. V inozemstvu bivajoči posestniki stanovanjskih hiš v Avstriji so prišli po najnovejši devizni odredbi avstrijske Narodne banke v mučen položaj, da ne morejo razpolagati z najemnino, ki jo dobivajo od svojih hiš. Zveza v inozemstvu biva-jočib lastnikov nepremičnin v Avstriji, V\ len i. Jochannesgasse 15 poziva tem polom vse po omenjeni devizni odredbi prizadele, naj se v svrbo legalnega razpolaganja z najemninami takoj obrnejo na njo. Vse informacije daie zveza brezplačno. _ Občinstvu v vednost. Po členu 6. zakona o kovanju srebrnerra denarja po 10 in 20 D!n z dne 28. novembra 1931, od 1. decembra 1931 dalje ni nikdo dolžan sprejemati za plačilo kovanega drobiža po 10 in 5 par, ker ta drobiž od te sta dne dalje ni več zakonsko pdačilno sredstvo. Vsakdo pa lahko Izmenja kovani drobiž po 10 in 5 par. kaikor tudi drobiž po 0.10 in 0.20 kron pri finančni blagajni v Ljubljani in pni davčnih upravah za novce po 2-"^ par in sicer do konca novembra 1932. Zato se obvešča občinstvo, da trafike od sedaj naprej ne bodo več srvrejemaJe gori imenovanega drobiža. _ Odbor Udruž. tob. traf. _ Avtogenski tečaj v Kranju. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI ponovno opozarja kovinarske obrtnike ai pomočnike, kranjskega, škofjeloške^a m Ivži-ške^a okoliša, da se bo vršil tečaj za a-vto-genr*ko varen-ie v Kranju od 18. do 30. tega meseca, in sicer v prostorih Kranjske tekstilne šo'e. Pričete k bo točno ob 9. uri dopoldne. Opozarjamo obener.. vse m te resen te, ki bi želeli kako popravilo polomljenih kovinskih predmetov strojnih delov in podobno, da s>e ti predmeti v tečaju brezplačno zvarijo Treba je povrniti le efektivne stroške za varilni materija! Predmeti se morajo na odgovornost interesenta dostaviti, na dan zakiručka tečada pa zopet prevzeti _ Tečaj za mizarsko luženje v Radečah. Zavod za pospeševanie obrti Zbornice za TOI priredi na soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. tečaj za mizarsko luženje v Radečah. Ta tečai ie namenjen mizarskim mojstrom in pomočnikona, rade&kega, la?ke<;ra. trbo-vpliskesa in sevnisltega okolica. Opozarta-mo interesente, da se nemudoma prijavijo neposredno Kolektivni zadruiri obrtnikov za sodn okraj Radeče v Radečah. Pristojbina za mojstra 50 Din. za pomočnike 25 Din. stroške predavatelja, lužil itd. nosi zavod. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice, masivne ali furnirane v dimenz.iah 10 X 20 cm in v debelini 6 do 8 mm. in sicer tri komade češnievega. tr: h ru levega šest bukoveaa, pet jel.Ševega. 8 orehovega, 10 javorjevega. 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa Začetek teča.ta ob 8. uri zjutraj v delavnici, ki bo se naknadno objavljena in jo bo preskrbela ra-deska obrtna zadruga. Termin za prijave ie do 20. t. m. Podrobna pojasnila daje Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. S tečajem bo združen tudi tečaj za r*olitiranje. to na le po eventualnem dogovoru z udeleženci. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do inci. 10. januarja 1932 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjen konkurzi: v dravski banovini — (4), v savski 6 l—), v vrbaski — (—). v primorski 1 (—), v drinski 2 (—). v zetski — (—), v dunavski 4 (1), v moravski 2 (—), v vardarski 5 (1), Beograd, Zemun, Panćevo 1 (1). — Otvorjene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 5 (2), v savski 14 (1), v vrbaski 1 (—). v primorski 2 (—), v drinski 2 (1), v zetski 3 (—), v dunavski 4 (1), v moravski — (—), v vardarski 1 (—), Beograd. Zemun, Panćevo 3 (—). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (—), v savski 2 (4), v vrbaski — (—), v primorski — (—), v drinski 1 (1), v zetski — (3), v dunavski 3 (2), v moravski 2 (1), v vardarski — (—). Beograd, Zemun, Panćevo 1 (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 5 (1), v savski 8 (3), v vrbaski — (—), v primorski — t—), v drinski 1 (—), v zetski 1 (—), v dunavski 2 (1), v moravski — (—), v vardarski — (—), Beograd, Zemun, Panćevo — (—). — Prepoved zahajanja ▼ krčme. Okrajno soliŠče v št Lenartu je prepovedalo razna-šalcu krtina Jožefu Smipocu in usnjarskemu pomočniku Leopoldu Omerzi zahajanje t kreme za dobo dveh let. — Okrajno sod sce v Dolenji Lendavi je pa prepovedalo zahajati v krčme tudi za dobo 2 let Zelku Šteia-nu iz Velike Polane. — Gospodinjski koledar 1932 bo s svojim, praktično urejenim troškovnikom ia> vrsten pripomoček vsaki gospodiinol. Naroča se pri upravi >Gospod1n.tekega koledarja«. Ljubljana, šelenburgova nJdoa 7-TI. Cena 20 D itn. s poštnino 21.75 Din. Dobiva se tudi v viseh knjigarnah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Torej še ne bo konec tega zoper nega južnega vremena in neznosne vlage, ki je pravo leglo influence, nahoda in drugih takih bolezni, zadnje dni zelo razširjenih po mestu. Povsod pa vreme ni Lako neprijetno, kakor pn nas. V Zagrebu. Beogradu in Sarajevu so imeli včeraj prijetno lepo vreme in tudi v Dalmaciji se glede vremena ne morejo pritoževati. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 14, v Skopi ju 7, v Ljubljani 6.4, v Zagrebu 4, v Mariboru 2.1. v Beogradu in Sarajevu 2 stopinji. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.4. temperatura je znašala 1.4. — Konkurzi in prisilne poravnave v letu 1931. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za leto 1931 sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorieni konkurzi: v dravski banovini 79 (59). v savski banovini 64 (68), v vrbaski banovini 1 ''0). v primorski banovini 27 (29), v drinski banovini 46 (63), v zetski banovini ' 21 (13), v dunavski banovini 115 (104), v moravski banovini 39 (98), v vardarski banovini 59 (72). Beograd, Zemun in Panče-vo 30 (61), skupaj 481 (577). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 108 (17), v savski banovini 162 (49), v vrbaski banovini 3 (7), v primorski banovini 26 (6), v drinski banovini 69 (10), v zetski banovini 9 (—), v dunavski banovini 261 (46), v moravski banovini 6 (3), v vardarski banovini 17 (4), Beograd, Zemun in PanČevo 33 (19), skupaj 694 (161). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 53 (66), v savski banovini 56 (54). v vrbaski banovini 3 (—), v primorski banovini 23 (19), v drinski banovini 54 (73), v zetski banovini 13 (6), v dunavski banovini 92 (93), v moravski banovini 68 (116), v vardarski banovini 36 (68), Beograd, Zemun in Pančevo 36 (46), skupaj 434 (541). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 67 (26), v savski banovini 55 (10), v vrbaski banovini 1 (—). v primorski banovini 9 (8), v drinski banovini 25 (5), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 124 (ll), v moravski banovini 4 (—), v vardarski banovini 5 (1), Beograd, Zemun in Pančevo 12 (6). skupaj 303 (67). _ V Splitu se kopljejo. V Dalmaoiji imajo že več dni lepo toplo vreme. Po vprečna temperaitiifra ana*ša na ©oLncu v Splitu 24 stopinj, temperatura morja p« 13 stopinj tako. da se lahko ljudje kordjejo. Včeraj se je kopala v Splitu na Bačvicah skupina Beograjčanov, ki so se v mrrju poslavljali od starega leta Srečni Iju l;r-, bi dejali mi, ki moramo požirati .ljubljansko meglo in broditi po brozgi. — I ededice ielodonega raka. V mur-skosoboški bolnici je te dni umrla 59-ietnu vdova Julija šeredi, ki je imela več let želodčnega raka. Rak jo je tako izčrpal, da ce tehtala pred smrtjo samo še 15 kg. — Samomor pod vlakom. Včeraj popol dne je skoči ia pod vlak na vicinalni progi Klošter-Koprivnioa blizu postaje Virje 13 ietna šivilja Jelka Šabek. Vlak jo je raztrgal na tri dele. Zapustila je pismo, ki v njem pravi, da gre prostovoljno v smrt in proei, naj ne poizvedujejo, zakaj si je končala življenje. — Zaradi enega dinarja dva mrtva. V vasi Dubravi blizu Splita sta se sprla kmeta Stanko Lukinovič in Mijo Juginovič zaradi enega dinarja razlike v ceni vina. Prepiru je sledil pretep in slednjič je Juginovič ustrelil Lukinoviča. njegovega brata pa težko ranil v trebuh tako, da bo najbrže tudi on umrl. Bratoma Lukinovič je priskočil na pomoč prijatelj Marin Juginovič, ki ga je drugi JuginoviČev brat z nožem zabodel v srce. tako. da je obležal mrtev. _ Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Iz Ljubljane _Jj Opozorilo občinstvu. Prireditveni odbor dobrodelne akademije prosi cenjeno občinstvo, ki se udeleži današnjega koncerta, naj pride na koncert najkasneje do 19.45, ker bo Glasbena Matica svoj koncert oddajala tudi po radiu in se mora zato pričeti akademija tečno ob 20.! —lj Za nocojšnjo dobrodelno prireditev na korist pomožne akcije vlada v Ljubljani! tako veliko zanimanje, kakor ga plemeniti namen prirediuve tudi zasluži. Glede sporeda priipominjamo: Začetek todno ob 8. uri. Prosimo p. n. oboinstvo, naj bo malo pred 8. uro na svodih m-esUh. Najnaivo začne operni orkester, ki je pomnožen s člani Orkestralnega društv Glasbene Matice in kons^rvatori-sti pod vodstvom dr. Švare. ZaLgral nam bo Webrovo uverturo k operi >Carost.relec*? nato je prva izvedba Ostrceve >Male sui>te< za orkester In pa Ladovdcev >Capriccio«.. Za tem nastopi ga. Zata Gjunsdenac, naša odlična primadona in aa»poje Foersterjevo arijo iz >Go-renjskega siavčka« ter tri narodne v vpe-irjavi g. Stritofa, ki spremlja umetnico na klavirju. V tretjem oddelku Koncerta se •iz v ada prvič Sattnerjeva kantanta za soli zbor in orkester v kripti sv. Cicilije. Tenorski solo poje opernu pevec g. Gostile. Zborovski paz izvaja pevski zbor Glasbene Martdoe, kj zapoje nato pet slovenskih a capela zborov in drve narodni to za radio prenos. Koncert konča pred pol to. turo. Občinstvo prosimo, da ne odi "de, temveč da se začasno umakne v stranske .pro-store dvorane, kjer je pripravljen bdgat, pa tudi zelo cenen bafet. Ko začne zabavni dol, je tu-di tu oskrbljeno za spored. Nastopata dva, naša znanca perca in sicer g Premelč s svojimi šlagerrji -n pa sr. Bučar S svojimi kupJeti. Več lepih plesov pa bo zapel baletni zbor Narodnega gledališča Vstopnice, ki so kupljene za koncert, veljajo tudn* za zabavni večer. Opozarjamo, da so sedeži vsi rasprodani, dobijo na se Se etojišca. Danes popoldne v MatNSn-} tenjigrarn.i do 6. u.ne. od 19.16 dalje pa v veži pred un ionsko d»vorano. —lj Poroka. Danes se poročita m ž. g. Milko Pirkmajer, brat g. podbana dr. ot marja Pimkmajerja. im gdčna. spelica Bret-lova, hčerka pokojnega zobozdram,;.J dr Bretla v LtfoMjanl, Mladfana zakoncema želimo obilo areče! — Vossov roman »Dva človekac prihodnji filmski spored 2KD. Od jutri naprej bo predvajata ZKD v Elitnem kinu Matici veMk-i film, rzvrSe-n po popularnem in prekrasnem romanu >Dva človeka« V;A'm je izdelan zvočno z najboljšimi igralci v glavnih vlogah "Hogo patra igTa Gustav Fro Wch. žensko glavno vlogo pa Cbarlotte Su sa. Predstave bodo ▼ petek in soboto ob 14. v E-ktnem khru Matici ob najbo»lJ sni žanih cenah __lj Pomožna akcija ljubljanskih trgovcev. Ljubljanski trgovci so sklenili prirediti za UuMlanske siromake ln rjrez-voaol-ne samostomo normo2.no akcijo To nalogo đe prevzel Grermij trgovcev, ki bo te dni vsem včlanjenim trs-o^eem raznoslal okrožnice in položnice. Vsak trgovec bo moral za pomožno akcijo prispevati gotov znesek, za nabrani denar pa bo gremij nakupil najpotrebnejša živila, tako oioao. mast, sladkor, krompir Itd. Gremij se bo obra-l se na vsa naša karitativna in humanitarna društva ter na aocidalno politični urad mestne občine glede podatkov za razdelitev živil najpotrebnejšim. Ko prejme tozadevne elaborate, bo gremij začel živUa razdeljevati. S pomožno akcijo bo gremij pričel najbrž že prihodnji teden —Jjj Ogromen naval na socljaJr - politični urad mestnega magistrata. Kako velika je beda v našem mestu, je pač najbolj raz?viidno iz ogromnega navala na so-cialnopol!t!čni urad mestnega magistrata, ki razdeljuje siromakom nakaznice za živila in tudi denar. Vsak dan je pred vrati socialno - političnega urada velika mno ždca prosilcev in urad izda dmevno od 150 ;i z visoko ograjo. Smučanje po njem pa na prepovedano, kakor si tolmačijo tisti, ki so odprH ograjena vrata v Go rupo vi ulica tev se ?pu stili v fjmuko križem kražem po šlrokeiu zidu, kar kažejo še zdaj sledovi, Seavaa je sneg že skoraj ves sfcopnei. Zid se zaradi tega sicer ne bo porušil še bobj ket je Že porušen, smučarjem se pa obeta pravi smučarski raj na njem _ če dobimo se kaj snega To bo pa men dar ludi eitua praiktična vrednost rimskega sidu. _lj Regulačna dela pri Gradaščici na dalj u jejo že teden dni. Doslej so regul'rali Mali graben kljub zimi in slabemu vremenu, dela so do polovice končana Ob Gradašcio". pleto iz vrbovja nekakšne 40 metrov dolge vrvi. s katerimi bodo utr ' \ * i obrežoa v strugi, to je v vodi. Takšne obrežne stene je treba napraviti pozrlmi, ko je les mrtev, da potem ne poganja v vodi!. Pletene obrežne stene bodo od novega mostu navzgor proti Kolezijji. Obrežja so bila tod obrasla z jelševjp.m in vrbovjem. Grmovje ter drevje so podrli, da bolo lahko zravnali bregove. _lj Prvič na slovenskem odru se uprizori v soboto 16. 'Ln v nedeljo 17. januarja na šentjakobskem odru izrvrs+na veeelo-Lgra >Zadeva Kaiser«, ki je polna krasne s'tuaeijske in besedne komike. Po vs?h velikih odrtih se je igrala ta veseloigra z veLvkim uspehom. Dolo je zrežiral g. MiMan Košak. Sodelujejo P a deme Baranova, Lu-oarjeva. Puschnerjeva in Grumova ter gg. Lavrič. Kune, škerlj. Petrovčič. Moser. luvan m Zalaznik. Kdor ljubi dobro veseloigro ter se hoče i-z^rstno zabavati, naj poseti predstavo. Vsrtopniice «e dobe v 'r-gon-inii g. Petra šterka nasl. na Starem trem. H ?,vočf*i kino Islea* | Najlepša Američanka Biilie Dove v zvočnem filmu iz prvih dni svetovne vojne Zablode Jeanette Carlaisr Premiera! Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer —lj Predavanje o naši glasbeni kritiki se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri v HuZ2 ples v TTniOnu, ki nu t nobeni zvezi z M^r- klirjevim pjeaorn. zs.n —Tj V društvu >Soča« predava v ar^boto 1«. t. m. pri >Levu« ob pol 21. zobmi »drarv-nik g. dr. Juraj KaLlav o zdranrem Ifl bolnem zobovju. Ker je to predavanje za vsakega zelo ratno, poiučno in korlaliio. so vabljemi Sočasni im prijatelji, da se ga v obilnem Številu udeleže. Vstop vwe»m prost _lj >S!ogaJadran* fcma v dneh 16. in 17. t m. svoje običajno vsakoletno zborovanje po programu, ki so ga pismeno prejeli vsi dinišftveni člani. —lj Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini bo vsled današnje dobrodelne prireditve — jutri v petek ob 20. skup no z >Rumba tečajem«. 3t.a —U Vtllki ples trgovskih nameščencev 16. januarja 1932 v vseh prostorih Uniona. Negode jaaz. Gostuje g. Mirto Premelč. Ovirnov jazz. Vstop ni vezan proti vabilu Obleka promenadna _ domača zabav« Občni zbor Ljubljanskega Sokola Uspešno zaključeno leto dela in napredka — Društvo pred važnimi odločitvami Ljubljana, 14. januarja- svojem tako častnem jubileju p*>kaže &im V nedeljo ob pol 11. je tnelo to najeta- | največje uspehe. Gmotno trtanje d-uifctva j« v minulem letu zadovoljivo napredoralo in Izgledi na bodočnost. — Kakšen poklic si izbere raš sin, ko dovrši Studije? — Ce ostanejo časi taki, kakrSni so zdaj, bo upravitelj konkurznih WKtm rajae aokolsko druarvo v državi svoio red no letno skupščino v Narodnem d<"*ni-u, ki se je udeležaio 148 aLanov. Starosta br kajzeij je uvodoma pozdravil vse navzoče, ilseti I. mKrrestn-ika staroste SKJ br. Ganila, starosta Sokoia I. br. ing. Bevca. etanv ato Sokola II. br. dr. Milana Suhica in pod-starosto ruskega odeeica br. Pčeinlcova, nato je pa v globoko utemeljenem govoru razpravljali o delovanju društva v minul en: letu ter se zahval H za veliko udoleibo. pri tem pa pripomnil, da je tako velika ude-ležfba za ljubljanske razmere sicer prav lepa, vendar bi bilo pa pričakovati te več-Jega zanimanja, ker je na dnevnem redu pereče vprašanje prepotrebne adirptaoije društven ish prostorov7. Dosedanja praksa upravljanja **tajvb«neqa fonda naj hi as i/-premenila v to!*ko, da bi «e ta fond labJco načel za nameravano adaptfloijo. ( vseh odrov m da se je tale »miš pre^lodala trdi v Stockholm in London, v Italijo in Francijo. Dostavim pa naj, da se je ta vrniš« v Ko viče vem prevodu preselila iz Maribora rudi v Lj"-ib-ljano, kjer so jo že opetovano igrali na šentjakobskem odru m so jo zdaj prevzeli ;.e v Narodno gledališče — v našo dramo. 01 o vek mora pričakovati prav kaj posebnega, če vidi, kako se vsa gledališča trgajo za takole >miš«-; ko odhaja s predstave, pa začuden skomiztfa z rameni in ne razume privlačnosti, ki jo ima Lad. Fodor-jeva plitka stvarca. Menim, da je francoska »Miška« še zmerom dosti boljša od te madžars-ke. sodobno površje in predrzno p.KpHeirađte. Ln če res nI mogoče najti za go. Nlablocko. k> letos r*uxrno malo ter*, nobenega bolj.še&i dela. naj bi btli vzeli če«w) dftrmo »TTWfi«f. ki trna rafijo atav prtmemo ulogo im še troje čvetero dobrih ak>g za tovariše. Ta češka dTama bi nc dela osebju prav nič več truda kakor ta madžarska »rrrf-ška*. S brla bi — slovanska fei nova. ttudi sodobna. Toda — »Vssa jfUva — Va" svet.« Po kakšnih vidikih *e letos sestavlja dramski repertoar, rte raztžme nihče Bržčas je vsa tajna fzreidnega ns*peha Fodorjeve veseloigre v izvrstnih predfta-vsto s prav poseb»Ki JarrriaJltniimi '-gumlcL Tudi pfi nas so ^Vi na »»mi^ko«- z izb-ranim osebjem, ki naj bi prineslo nedvomno rmago. Ie prav rad prianavam, da so bili vsi sodelujoči prav dobri, nekateri kar odlični, ^'elldar pfemagao nltem bil. ker nisem pač niti Mad?af niti Dunajčan . G. Gfegorin je Oobfl končno večjo uk>^o 9odobf>ega velikega bančnika rn jo zaigral z vidno unemo naravno, kolikor le dopuščajo situvacije. V tempu govorice je bil sijajen, a vendarle prenagel, da je besedo ubijala besedo. Simpatičnega srna. barončka Francija, je imel g. L. D r e n o-vec, ki je odličen za take uloge in kakor vzorec, vzresan te naje!efla»tnejsega mod J nega žurnala. Izborno figuffo poštamega 1 grofa lehkožrvca je podajal t Danes »e- j lo učinkovito. Zopet imenitno realisrvčn. osebnoat >e ustvaril g. Zelezntk s >vt»-jim famoznim Schimarlorn. a ga. Mira Danilova je bila izvrstna stenoripistka Stm, elegantna zunanje. Žarka notranje, sodobna ženska do vseh skrajnosti. Naslovno u+ogo je imela ga V a b 1 o c-ka, naša naj*armantnejsa salonska levica. upanje je, da bo tudi vpraišainje adaptacij društvenih prostorov rešeno brez občut-nejaih žrtev. Po poročilih fnrircijonar'ev 1*0 hrte vtarosta: dr. Kan-dare Fran, II. pod^tar(»ta: ing Poženel Albert, načelnik: uhj. Pehani Cionur. I. podnačelnfc: ing. ICaufie Kajetom. II pod-načelnik: Šaunlk Tomaž, načelnica: Kuhar Ada. I. podnačcinka: Bolfavzar Siva II. podnač?! ni ca: Bari Hermina, r^edV*edn.ik ptOsVttttegi ojđbora: Marki? V'Cctor, ta>-nik: Ahčin France, blajank: Burg&taler Tomo,, gospodar: Simončif S^ve. ft#twtti-Č3r Treven \'iktor. Čani uprave: dr. Arke VenČeslav. Čebular Leon. Milost Ja (;o. Rus Viktor, artil. pok ovni: Novakovič Ljuba, Mularek Jo«ip. nami«tni:f v območju mesta O Ija od danes naprey vsi psi. kJ se nanocaoo izven zaJxI.iuean.ih prostorov, voditi na v»-v.icah bree nagobčnikov, ozlLnncma da morajo boti, ako niso na vrvici, opromrjanj % na^obonpkL Ostale določbe naređene^ razglasa ostanejo se do prekyca v voljavL _e Izgubljeno. V mostu je izjrubdl ubog fcroja.sk i vajenec 50 Din o bonom s šolsko knjlaioo. S]u£k.mia Ana Peitkova te Mf*V loaja je iz«nhiJa 11. t. m. ob 9. oorvolie n»e«kt- jsv. Običajni pol letni pregled rnotornith vo zi!, ki sau-ži;o jcivnemu prometu, se ne bo vršfl 18. in 2,S., kakor krfrntm Tro?'f"'om motornih vozil, ko bo tevoov*»a t udri nova resTl.s'rncv'a. —c Društvo >Soča< bo imie^o v soboto 16. t. m. ob 20. v Narodnem domu v spo min 25 letalce smrti Simona flre.srorč>iča akademijo s programom izbranih Grefcor-čičeivih pesmi. SodelovaH bodo CPD, KFD, enavistietni kzre<1ino nadarjeni vtijolinilst Viher in mnojri dmjci. Ker Jo e.'std preost*. nek namenjon ee!jskim neza^vcKsleccem, prosimo za obilno udeležbo. Pred^njodarja vstopnic v trw.fikan sr. Kovača v Aleksain-drori uKed m g. SodUačka na Ldnbljanakl oesti. _c Klubska smučarska tekma. Zirasfco- sportaii odsek 9PD t Celju priredi v nedeljo 17. t. m klubski smučarskii t«k za Jn-n»!orje. Prosra j« do&a 7 km. S-tart bo o4> pol 11. deeoldne nrl CeHsk! koši, Her bo tudii cilj. Prijave s^rp^ema SPt) v Kmetski posojilnioi v Preeernovi ulki do sobote; ra^pn r^esa pa se moTejo tekmovaJci prtla-viti tudi 5e najpozneje rw>i ure nped (*tar-tOm tvrd te*movalTiPin odboru na mestu tekmovanja. PTi^avnlfia je 5 D; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Podbeviek: Trgovska reklama: 20: Koncert »Sloge*, godba na pihala; 21: Citre-solo. g. Mezgolits; 21.30: Salonski kvintet; 28: .Napoved programa za naslednji dan. Strašna usoda. — Citala serru da pokopljejo v Indiji z možem tuxli njegovo živo žc*io. To mora biti res strašno. — Da. nbosi možje? BtlaVfl d >S LO V E N 8 K 1 N A R O D«, dne 14. januarja 1932 ^tev 10 čudodelni zdravnik |e naslov našega novega romana, ki zavzame v seriji zanimivih, splošno priljubljenih »Narodovih44 romanov posebno odlično mesto* Priobčevati ga začnemo pojutrišnjem Polk rdečih huzarjev V Moskvi imajo poseben polk, ki mu je glavna naloga stražiti diktatorja Stalina Tri tisoč jih je. Vsi so krepki, zdravi dečki, dobro rejeni in samozavestni. En bataljon te#a polka, obstoječ večinoma iz Gruzinov, je Stalinova telesna straža in prebiva v posebnih vojašnicah na drugem dvorišču Krenila. Vsi so dobro oblečeni in rdeči huzarji jim pravijo zato, ker imajo na prsih in rokavih rdeče »porte«, prepasani so z rdečim pasom in oprema njihovih konj je rdeča. Ti vojaki uživajo polno zaščito rdečega carja, lahko si marsikaj dovolijo in ne mina dan, da bi ne prišla na tega ali onega rdečega pretorijanca pritožba, da je kie razgrajal. Pritožujejo se 1>a seveda v prvi vrsti sovjetski do?t >-janstveniki in častniki rdeče armade, kajti drugi nimajo potrebnega poguma. Častnikov rdeči huzarji nimajo, temveč samo poveljnike po edinih oddelkov, ki se mesečno menjavajo. Glavni poveljnik je Stalinov ljubljenec, rijegov načak Nikita Stalin, sin mlajšega tiikta-torjevega bratranca. Polk rdečih hu-zaru'ev prebiva stalno v Moskvi. Stalinova telesna straža kot taka v samem Kremiu, drugi oddelki pa v bližnji okolici Kremla. Tehnika njihove opreme je popolna, polk ima celo oddelek za bombe in strupene pline ter posebni odred vojaških letalcev. Glavni kader pa tvori konjenica s kolono oklopnih avtomobilov. Cim se pojava Stalin kje zunaj, napravi konjenica z oklopnimi avtomobili barijero, da se mu nihče ne more približati. Rdeči huzarji imajo v p-rvi vrsti nalogo straž rt i Stalina, rabijo jih pa 4 ud i za kazenske ekspedicije, zlasti proti bogatim kmetom (kulakom). Disciplina je zelo stroga in vsaka nepokorščina ali najmanjši sum, da simpatizira vojak s protirevolucrjonarji. zadostuje za smrtno kazen. Na drugi strani so pa deležni rdeči huzarji mnogih ugodnosti, ki jih drugi vojaki rdeče armade nimajo. Tako dobivajo marsikaj, kar se sicer prišteva med buržuazne potrebščine. Ti vojaki imajo toaletno milo, britve, toplo perilo in celo po 6 žepnih •robcev dobe vsak mesec. Kuhinio imajo ločeno, hrano dobivajo dobro in vsaik vojaik ima pravico do svoje postelje, plačo pa dobiva dvojno. Mnogi . rdeči huzarji postanejo poveljniki kaz- | njeniških taborišč v Sibiriji in na Solo-veckih otokih. K rdečim huzarjem lahko pride samo zagrizen komunist in zato je v Stalinovi telesni straži največ gojencev sovjetskih sirotišnic. Včasih se pa pripeti tragična ironija usode, kakor je bilo s tovarišem Parfenom. Parfen je bil poveljnik III. oddelka polka .rdečih huzarjev. O njegovi usodi ni nihč^ ničesar vedel in tudi sam ni slutil kdo so bili njegovi roditelji. Ko se je pa nekega dne vračal z uspešne kazenske ekspedicije, ga je iz zasede ustrelil bogat kmet. Ubijalca so takoj ustrelili, Parfena pa z vsemi vojaškimi častmi pokopali. Sam Stalin je šel za pogrebom. Šele pozneje je prišlo na dan. kdo je bil ta Parfen. Pisal se je prav za prav PoTfirij Ivanovič Artamonov in je bil sin v revoluciji ubitega generala. Kot 8-letni deček je edini preživel svojo umorjeno rodbino in pnjšel je v sovjetsko siTotišnico. Kot 17-letni mladenič in zagrizen komunist je bil dodeljen polku rdečih huzarjev, čez tri leta je pa padel kot poveljni-k kazenske ekspedicije. Takih primerov je zek> mnogo, toda pisati ali govoriti o njih je v Rusiji strogo prepovedano. Cesto se pripeti, da ta ali oni Stalinov ljubljenec brez sledu izgine ali pa obleži kje ubit. To je navadno osveta za krvoločnost na kazenskih eksipedicijah m pri hišnih preiskavah. Ce zagleda sovjetski državljan na ulici rdeče »portet in pas rdečega h u zarja, krene raije na drugo stran in se mu izogne, ker ni priporočljivo seznaniti se osebno s članom Stalinove telesne straže. To so dečki, ki nikomur ne odgovarjajo za svoje početje. Cigan pri vojakih. Cigan stoji pri raportu, ker je osumljen, da je ukradel odejo. — Ti torej trdiš, da odeje nisi ukradel? — ga vpraša poveljnik. — Ali bi mogel priseči, da je res nisi ukradel? Cigan dregne pod rebra svojega soseda in mu zasepeta: — Čuj, ali veš, koliko se dobi za tatvino in koliko za krivo prisego? 'Borno življenje lepe Italijanke V javno prenočišče najsiromašnej-ših v Cataniji je bila sprejeta nedavno 70-letna Grazia Longo, ki se ie bila nevarno opekla. Prepeljali so jo bolnico, kjer je kmalu umrla. Italijanski listi so zabeležili njeno smrt. toda to kratiko poročilo zasluži komentar, kajti nesrečna starka, umrla v najhujši ^edi, je imela za seboj romantično življenje polno pustolovščin. Grazia Longo .ie bila rojena na Siciliji v Aci Sant'Antonio in bila je čudovito lepa. Kot 15-letno dekle jo je ugrabiti mlad angleški milijonar, ki se je bil v njo do ušes zaljubil. Obsul jo je ? bogastvom in dragulji ter odpeljal v London, kje je kmalu postala velika dama. Neke noči je baje po plesu priigrala dva milijona frankov. Potem se je preselila v Pariz, kjer je odslovila svoje>ga Angleža in odpotovala z mladim nabo-bom v Indijo. Nabob jo je pa kmalu zapustil v bedi, ker jo je bil pripravil ob ves denar. V Indiji se je zaljubil v njo neki Italijan iz Kalabrije in se hotel z njo poročiti. Mož je imel poštene namene, pa je kmalu umrl in Grazia se je hotela vrniti v domovino. Parmk, ki jo je peljal v Italijo, se pa potopil. Grazia je rešila golo življenje in prišla je na holandsko. kjer je dobila službo. Ko si je prihranila nekaj denarja, se je Vinila domov, toda njena zvezda je bila že zatonila. Pred meseci je bila siromašna kot cerkvena miš sprejeta v sirotišnico. Ljubezen Luize Koburške Soproga vojvode Filipa Koburške-ga, hčerka belgijskega kralja Leopolda in sestra avstrijske prestolonaslednice Štefanije Luiza je imela ljubavno razmerje z nad p o ročni kom Matačičem -Keglevićem. Hotela se je dati ločiti in se poročiti z njim. Njen mož jo je pa dal zapreti v umobolnico saškega zdravnika dr. Piersona, a Matačič, ki se je pisal Mattachich, je bil obsojen na pritisk avstrijskega dvora in generalitete pred vojaškim sodiščem zaradi dozdevnega ponarejanja menic na 6 let ječe, seveda po krivem. Cez štiri leta je bil pomiloščen, Luizo so pa držali v umobolnici celih 6 let. Potem so jo prepeljali na lečende v kopališče Elster in jo skrbno stražili. vendar jo je na Matačič odpeljal. Pri tem mu je pomagal dunajski krčmar Waitzer. ki je navezal z Luizo stike s pomočjo natakarjev, uslužbenih v elsterskem hoteiu. Pisatelj Felix Salten, ki je zagovarjal pred javnostjo Matačiča. ko so ga bili vsi znanci in celo svojci zapustili, pripoveduje, kako je nadporočnik odpeljal svojo ljubico. Policaj, ki mu je bilo naročeno 1 u:-60 stražiti, je sprejel od Matici 10 r.iark podkupnine in jam }t poma-ra! Luizi spraviti prtljago v kočijo. Begunca sta prispela do Hofa. kjer sta o.*2-sedla na vlak in se odpeljala v Hcr in, od tod pa z avtomobilom v Koln ;n z vlakom dalje v Pariz. Tam sta o;::i a nekaj dni pri avstrijskem poslaniku. Na pritisk francoske javnosti je pozneje dunajski dvor Matačiča rehabilitiral in opustil kuratelo nad Luizo. žabji človek Kaj čudni ljudje pridejo včasih na svet. Igra narave zadene tu pa tam tudi človeka. V neki slovaški vasi blizu Trnave se je rodil zdravim staršem sinček, ki je po telesu in udih močno podoben žabi. Samo obrazek je normalen. Klicali so ga splošno Filipko, žabji človek. In Filipko je rastel. če sploh lahko tako rečemo, kajti zdaj, ko je star že 20 let. tehta komaj 20 kg. V šolo ni mogel hoditi, ker lazi po štirih kakor žaba. Vzravnati se sploh ne more in kadar sedi. se opira na kratke, zverižene roke. ki so prsti na njih popolnoma okrnjeni. In ker ni hodil v šolo, ne zna pisati, čitati zna pa samo tiskane črke in še te z veliko težavo. V njegov rojstni kraj je prišla pred letom dni skupina kitajskih čarodejev in z njo potuje zdaj Filipko po svetu kot žabji človek. Filipko lazi po odru, zapoje s svojim tihim, plahim glasom slovaško pesem ter žanje več obžalovanje, kakor odobravanja. Zanimivo je pa, da se ne počuti nesrečnega. Njegovi starši so zelo pobožni in nesrečnega sina so vzgojili tako, da je zadovoljen tudi z bridko usodo. Poje približno toliko, kakor Sletno dete. kar si razlagajo zdravniki z abnormalno razvitim želodcem. Tudi srca nima na pravem mestu. Spanje Kaj je prav za prav spanje še sedaj ni točno znano. Eni mislijo, da je vzrok spanju pomanjkanje snovi, sposobnost oksidirati, drugi pa navajak) za vzrok izpremembo krvnega obtoka, t'ajti med spanjem gre skozi možgane manj krvi, kakor sicer. Francoz Bouchard je dokazal, da lahko z močo pomešane snovi, ki nastanejo z razkrajamjem v bede-čem stanju, človeka uspavajo. Težko je pa dokazati, da-li povzročajo spanje baš te snovi. Spanje nastane na ta način, da po-edini deli organizma odnosno organi nekako omedle. Človek začuti v vekah neko čudno težo, začne zdehati, glava postane težka in nobeno delo mu ne diši. Proti temu se lahko človek nekaj časa bori in preganja spanec, dolgo se mu pa ne more upirati. Pozornost vedno boli peša, človek se ne more osredotočiti, sposobnost dojemanja pada. dihanje z utripanjem srca oojema. dokler ne nastopi izprememba v /a vest i, ki je baš karakteristična lastnost spanja. Ce spanja nasilno n,' preicmeino. traja tako dolgo, da se utrujeno telo odpočije. O dolgosti spanja se je /e mnogo pisalo. Jasno je samo to, da zadostuje odraslemu človeku 6—7 ur spanja, da se osveži in odpočije. Otroci in okrevajoči bolniki pa potrebujejo mnogo več spanja. Spati ie treba ponoči, ko svetloba človeka ne moti »n ko tudi narava počiva. Seveda pa sili mnoge ljudi poklic spati podnevi, -udi t^-niu se organizem privadi. Ne da se pa trditi, da bi bilo potrebno in priporočljivo spanje po obedu pri zdravih in dovoli krepkih ljudeh, ki se dobro na-spe ponoči. V višino in globino Človek, priklenjen na zemljo, je dosegel menda najvišjo višino s tem, da se je povzpel na SS-iO m visoko goro Mount Fverest. To višino sta dosegla plezalca Ir\vin in Mallorv, ki se pa nista več vrnila. Videli so ju še na povratku in najbrž sta našla smrt v viha rju. Poskusi splezati na najvišjo goro v Himalaji so pokazali, da lahko doseže človek višino 6000 m tudi brez kisika, ki ga vzamejo ekspedicije na tako visoke gore s seboj. Tibetski pu-ščavnrki so dolgo živeli visoko v gorah, kjer bi navaden človek kniaht umrl. Prebivanju v tako visokih krajih se je treba prilagoditi. $e težje je prodreti v globino. Imamo sicer nad 2000 m globoke rudnike, kjer pa lahko dela rudar samo 2 ur\ nag in oblivan s tokom hladnega zraka iz ogromnih ventilatorjev. V morju ovira človeka gostota vode. Potapljačem se je posrečilo doslej spustiti se 120 m globoko. Najglobje se je spustil znani naravoslovec Beebe v svofi jekleni obli in sicer 470 m pod morsko gladino. Navadno rx>dmoTnico bi voda že v globini 300 m zmečkata. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo (Premog domaći in inozemski za domačo kurjavo in industriiske svrhe vseh vrst Uvarniški, p lav taroki in punski 08 IZJAVA. Podpisani nisem plačnik za iolgove, ki jih napravi od mene ločena žena Jožefa Kristan na moje ime. Drago Kristan. SPALNICE iresnjevo, jesenovo in javorje-vo po zelo nizki ceni prodam. Naslov v upravi > Slovenskega Narodac. 571 BUKOVEGA LESA 14 oralov stoječega, debelo in gladko drevje, ki se lahko spravi do glavne ceste, proda Jožef Vrtačnik, Žlabor, pošta Nazarje-Mozirje. 570 KRUŠNO MOKO vseh vrst, vedno svežo, ter koruzne izdelke nudi valjčni mlin Ivan Kuralt, Domžale. Zahtevajte cenik in vzorce. 569 POSESTVO epo arondirano, cca. 15 oralov, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem tik ob cerkvi in šoli, eno uro od postaje Slov. Bistrica (mesto) naprodaj za 65.000 Din. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. Pojasnila daje Ivan žuraj, esna industrija, Slovenska Bistrica. 568 Modrece otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, G os posveta ka cesta st 16 (pri Levu i 114/L L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge "-''-ov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6->endorfer, Stelnway, Fbrater, Petrof, Holzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lah-Ka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št, 7 (vogal Beethovnove ulice) NAROČAJT6 sto MESEČNA NAROČNINA DIN IS.- Najcenejše vezenje perila, zaves, mono* gramov pri MATEK & MfKEš, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) En t lan je, ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno predtiskani prtiči po izredno nizkih cenah. Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Kreditni zavod za trgovino to industrijo LJCRLJA^A. Prešernova ti lica štev. 50 (v poslopju) OOrestovaaje vlog. aakup m prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devtz jD valut borzna naročila, predufml In krediti vsak* vrste, eskompf in In kaso menic ter naka /Ha v tu- In Inozemstvo tafe ■ depozita Itd. ftd. ttd. Brzojavke: Kredit LJubljana — Telefon i» >